r **th področjih družbenega življenja in dela J? saaV republiki in v vseh jugoslovanskih re Jftikah in pokrajinah beležili izjemen napredek. * povojna leta so delovni ljudje in občani s osebnim prizadevanjem in s skupnimi gradili nove tovarne, objekte družbenega K XXXIII. Številka 92 s%%f dji: občinska konferenca S2ĐL "Mak«, Kranj, Radovljica, Skorja Loka I* T«c - Izdaja Čaaopiano podjetje r* Kranj — Glavni urednik Igor Slavec zgovorni urednik Andrej 2alar waaswf standarda, ob tem pa je rasel tudi osebni standard vseh Jugoslovanov. Danes, ko praznujemo dan republike in dan rojsfra nove. socialistične Jugoslavije, smo lahko ponosni na minulo pot, ki se mora tudi v jutrišnjem dnevu izkazovati v vsesplošnem prizadevanju za nadaljnji razvoj naše domovine. — Foto: F. Perdan Delovnim ljudem in občanom Gorenjske ter vsem našim bralcem čestitamo ob prazniku republike, 29. novembru! Kranj, petek, 28. 11. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. PLAŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Centralni komite ZKS o razvoju Slovenije Sposobni smo uresničiti cilje mmmmanr ffe - Okrog stosedemdeset borcev Kokrškega odreda seje v sredo Ser zbralo na osnovni šoli v Križah na tovariš"kem srečanju, kjer so »slovesno izročili knjige »Kokrški odred*. V imenu delegatskih mu in družbenopolitičnih organizacij občine Tržič jih je pozdravil fsednik skupščine občine Milan Ogris. Pisatelj Ivan JanSrečho, ki ltteč kot deset let trudil z zbiranjem gradiva in pisanjem knjige o % kije nastala prav na tem področju pod Storžičem, na najbolj kttjivem živcu Evrope in ki je bila ena najbolj razi>ejanih parti Mrt enot pri nas, pa je zbranim borcem spregovoril o nastajanju me. o njenih posebnostih in vrednotah. - Foto: F Perdan Osmo sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bilo treba pripraviti, saj terja trenutek odločno besedo našega najvišjega republiškega organa Zveze komunistov o našem prihodnjem razvoju. To je zgodovinska odgovornost Zveze komunistov do sebe, do delavskega razreda, do občana, do preteklosti in prihodnosti. Člani centralnega komiteja so izrekli odločno besedo, da bo v prihodnjih petih letih razvoja Slovenije prevladujoča težnja po razvoju socialističnega samoupravnega sistema, za trdnejši gospodarski razvoj in za dolgoročno, trajno usmeritev k izvozu. Delavec v temeljni organizaciji združenega dela in občan v krajevni skupnosti mora odločati o pogojih in rezultatih svojega dela, celoten družbeni razvoj pa mora temeljiti na dosedanjih pozitivnih iz- kušnjah in rezultatih, na izostreni odgovornosti vsakogar in vseh, na varčnem in gospodarnem trošenju denarja, na svojem znanju in izkušnjah, na domačih surovinah. Ni vse blesteče, kar prihaja prek meja, prav tako pa to tudi ni poceni. Oboje zmanjšuje našo neodvisnost, ki pa jo lahko najbolj utrdimo z izvozom, z uveljavitvijo našega blaga in dela na tujem, s kvaliteto in vsakodnevnim delovnim dokazovanjem, da smo delavci in občani socialistične samoupravne jugoslovanske družbe kos nalogam, ki smo jih sprejeli. Družba mora imeti ostrejša merila za ločevanje zrna od plevela, dobrega dela od nedela. Veliko preveč je še slednjega. Premalo cenimo dobro in težko delo, prav tako pa preveč problemov rešujemo z dvigovanjem cen. Z izgovarja-* njem na druge in s prepičlo mero kritičnosti ter volje reševati probleme v svoji sredini pa težave še povečujemo. Manjka nam kritičnosti in samokritičnosti, manjka poguma in plemenitih besed ter iskrenosti reči tovarišu, da ne dela dobro. Bojimo se zamer in pristajamo na kompromise, čeprav gre za vprašanja življenjskega pomena. P re redko se kritično in samokritično vprašamo ter ocenimo, ali imajo vsi zaposleni v raznih službah, sisih in drugih organizacijah dovolj dela, ali znamo uporabiti njihovo znanje, če pa tega ni, pa komu reči tudi na svidenje. Preveč govorimo in prepogosto ostajamo le pri besedah. To je naša slabost in z njo kaže ' čim prej narediti konec. Nadaljevanje na 2. str. prazniku nase nega urejanja aruzoenin /mu t-v rum« iniciativnost in odgovornost vsakega posameznika v sleherni delovni in življenjski sredini, ob jasno začrtanih in demokratično sprejetih programskih ukrepih za odpravo problemov, bo najboljše zagotovilo uspešnega obvladovanja sedanjih Hitov, Jci doqu ubuiv. W in družbeni razvoj v prihodnjem tferočnem obdobju, praznujemo le-Dan republike — praznik naše stidne, federativne in samoupravne lostL Pričenjamo tudi javno raz-o dopoinilth ustav SFRJ in SRS, ki »ijo nmdeljnji korak v razvijanju in razmer 7^7""B1 —---- temeljnih prvin samoupravnih odgZornVst'l^h taJSb^0^ Mjerno bHko za gospodarsko stabili- JvftttSf™1?6*1' *i9tem*> "a skladno"0« da M naše delo dalo boljše rezultate, IZoidM ^gmau '2 dei*™°*tjo izpolnijo povečali produktivnost dela, bolje IzV od*ov°"»<>»ti. ^ n,JO *fll proizvodne, tehnološke in ka- k„*' *° V or**«n«acijah združenega dela j del odgovornosti. Tako v organizacijah združenega dela, kot v samoupravnih interesnih skupnostih rske možnosti, uveljavili sodobnejšo in družbenopolitičnih skupnostih srn« lizacijo dela, dosegli večjo medse- pred sprejemom temeljnih planskih doku-■o povezanost in usklajenost, se oprli mentov za obdobje 1981-1985. V njih lastne surovinske in druge vire, se opredeljujemo skupne razvojne cilje, dolo-riH kot sposoben partner v medli menjavi ter tako ustvarili pogoje • -----tfianodarienie. ■VI M7I lanv lejee in uspešnejše gospodarjenje te bitke je predvsem v tem, da je krog delovnih ljudi in ob-e samoupravne organizacije ipnosti. Pomembno je, da se zave-da sedanjih problemov ne bo moč fviti brez uveljavitve takšnih odno-v katerih bo delavec na podlagi in skupnega dela dejansko odločal družbenoekonomskih in političnih nr.vnn.n«. l™n Mcenj«.„w ,„V111 7. Goapodarake težave in zaostro- gS.^*membah ustave 9¥XJ in SRS. tekaterih družbenih odnosov, ki jih n.™ ! . 8prememb« •* »icer nanašajo iročajo, ne sme postati izgovor za OPg?iM^e "katerih or- *anov družbenopolitičnih skupnosti, na mentov za oikiuojc opredeljujemo skupne razvojne cilje, določamo pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov za uspešen družbenoekonomski razvoj v naslednjem obdobju. Pomembno je, da nismo planirali vsak zase, temveč usklajeno, da smo upoštevali dejanske materialne in druge zmotnosti, da smo uskladili razvojne načrte tako na področju zagotavljanja stabilnejših pogojev gospodarjenja, kot tudi pri ustvarjanju boljših življenjskih pogojev. V teh dneh tudi začenjamo javno raz-m ----orp i ;„ qberze. Na filozofski fakulteti je ustanovi/ katedro za zgodovino NOB, ki je edinstvena katedra za to problematiko na jugoslovanskih univerzah. Tudi znanstveno delo prof. dr. Mikuža je zelo raznoliko. Svojo glavno pozornost pa je namenil zgodovini Slovencev od začetka prve svetovne vojne do leta 1945. Drugi slovenski nagrajenec je Iskra, ki je ena naj večjih sestavljenih organizacij pri nas. Za svoje projekte je dolgoročno angažirala in financirala raziskovalno dejavnost in vrsto raziskovalnih ustanov v državi, prek industrijskih kooperacij z vodilnimi firmami v svetu pa je zagotovila dodatno prelh>a-nje tehnologije v obeh smereh. Iskra je tudi izdelala in naši državi zagotovila vrhunsko tehnološko opremo za avtomatizacijo železniškega, cestnega in ptt prometa, avtomatizacijo v energetiki ter vrsto industrijskih procesov, najsodobnejše telekomunikacijske naprave, lasersko tehnologijo, v zadnjem času pa tudi mikroelek-troniko kakor tudi procesne in poslovne računalnike. Sprejet osnutek proračuna federacije Delegati zveznega zbora so sprejeli osnutek proračuna federacije, vendar so pri tem poudarili, da je treba temeljito pretresti, katere postavke v proračunu se dajo zmanjšati. Osnutek predvideva, da bi bilo v prihodnjem letu potrebno zbrati za federacijo 169 milijard 56 milijonov in 300.000 dinarjev. Delegati so tudi poudarili, da predlog o povečanju temeljnega prometnega davka, aa bi dobili v zvezni proračun več denarja, ni sprejemljiv, saj bi to vplivalo na rast cen, inflacijo in poslabšanje standarda ljudi. V spomin na Titov prihod v Zagreb Narodni heroj in član sveta federacije dr. Pavle Gregorič je v počastitev 60-letnice članstva Josipa Ero za-Tita v KPJ in v revolucionarnih sindikatih ter ob 60-letnici njegovega prihoda med zagrebške delavce, na Ilici odkril spominsko ploščo Slovesnosti pred hišo, kjer je bil leta 1920 sedež območne organizacije KPJ in sindika tov, so se udeležili številni člani delavskega in komuni stičnega gibanja iz Zagreba. Hrvatske in Jugoslavije. Kranj - V vrtcu kranjske tovarne IBI so vzgojiteljice v sodelovanju Mladinske knjige pripravile razstavo knjig in igrač primernih za predšolskega otroka. Bliža se namreč čas novoletnih nakupov, zato nasvet staršem prav gotovo ni txtveč; večino razstavljenih knjig je mogoče v vrtcu tudi kupiti in tudi nekatere od razstavljenih igrač, ostale pa je seveda vrtec »posodil* iz svoje zaloge. Tej razstavi naj bi, vsaj tako si vzgojiteljice prizadevajo, sledile do spomladi še dve ali tri, nato pa bodo sedanji prostor morali prepustiti kuhinji. (L. MJ — Foto: F. Perdan Sposobni smo uresničiti cilje Nadaljevanje s 1. str. Taklna so idejnopolitična izhodišča razvoja Slovenije v prihodnjih letih. Zveza komunistov je prevzela veliko odgovornost, da jih bo skupaj z drugimi subjektivnimi silami našega sistema oživljala v resničnost. Vrlina komunista je zagovarjati družbene težnje in interes, opozarjati na nepravilnosti in pokazati načine njihovega odstranjevanja. Tri celovite sklepe je sprejel centralni komite Zveze komunistov Slovenije po razpravi in referatu Franceta Popita o idej-nopolitičnih vidikih družbenoekonomskega razvoja Slovenije v prihodnjih petih letih. Central- Podeljene Bloudkove nagrade in plakete MARIBOR - V mariborski unionski dvorani so v sredo podelili že šestnajstič zapored najvišja slovenska priznanja na področju telesne kulture — Bloudkove nagrade in plakete. V teh Šestnajstih letih je Bilo podeljenih že nad sto nagrad in štiristoosemnajst plaket. Letos je najvišjo slovensko športno nagrado, Bloudkovo nagrado, prejela delovna organizacija begunjskega ELANA. Med posamezniki so plakete iz Gorenjske dobili: Cirila Gašperšič in Janez Gašperšič iz Skone Loke, ter plavalec kranjskega Triglava Darjan Petrič, Partizan Kranj je plaketo preje! za uspešno dolgoletno delo. Taborniški odred »Kriška gora« iz K rižev pa za uspešno izpolnjevanje nalog taborniške organizacije. -dh Prihodnost alpinizmu Kranj - Razvoj ^kranjskega alpinizma je bila osrednja tema, pogovora predstavnikov upravnega odbora Planinskega društva Kranj, družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Kranj ter teles-nokulturne skupnosti Kranj. Kranj je postal alpinistično središče velikega slovesa, zato je treba kvalitetno in množično raven v prihodnje obdržati. Program srednjeročnega razvoja alpinizma je zato nujen, njegovo uresničevanje pa bo odvisno od razpoložljivih sredstev društva, družbe in telesnokulturne skupnosti. Kranjčani so prvotno načrtovali v prihodnjem srednjeročnem obdobju dve samostojni alpinistični odpravi v tuja gorstva. Program "so skrčili na V letu, ko bo odprava organizirana, bo to prvenstvena naloga društva in tudi drugih dejavnikov. Cilj odprave bo najverjetneje Ka-rakorum v Himalaji, oziroma vrh Broad Peak, visok nad 8000 metrov. Kranjčani so se z njim enkrat že spogledovali, pa niso dobili dovoljenja za vzpon. Sedaj te ovire ni več. Kranjčani so v preteklosti že organizirali samostojne odprave. Se posebej znani so vzponi v Hindukuš. na Nawenzi in Kilimandžaro in Afriki ter zadnja odprave v Ande z obilico prvič preplezanih smeri. •j* ni komite podpira osnutek družbenega plana razvoja Slovenije, ki upošteva stališča vodstev ZKJ, čeprav se ne spušča v obravnavo številk in drugih kvantifikacij, kar je stvar strokovne ocene in usklajevanja. Centralni komite zavezuje vse komuniste in njihove organizacije ter organe, da stališča seje centralnega komiteja uveljavljajo v procesu družbenega planiranja razvoja skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, delegacijami in skupnostmi. Mesto delovanja komunistov je med ljudmi, med delavci. Le skupaj z njimi bo dobljena bitka za pozitivne elemente družbenoekonomskega razvoja, stabilizacije in gospodarne ter smotrne potrošnje ustvarjalnega dohodka. Spoštovati je treba ustavo in druge dokumente, združevati in povezovati delo in sredstva ter vztrajati na uresničitvi ključnih razvojnih ciljev. Zveza komunistov mora delovati v družbenem interesu, ne ozirajoč se na občinske in regijske meje. Izkoristiti mora bogate oblike in metode dela, organizacijske možnosti, zaostrovati odgovornost najodgovornejših ter tako utrjevati organizacijsko in akcijsko enotnost. J. Košnjek Kitajska sindikalna delegacija na obisku Na večdnevni obisk v Slovenijo je včeraj dopotovala delegacija Vseki-tajske federacije sindikatov, ki se v naši državi mudi na povabilo Zveze sindikatov Jugoslavije. Člani delegacije, ki jo vodi predsednik kitajskih sindikatov in član polithiroja CK KP Kitajske Ni Cifu, se bodo s predstavniki slovenskih sindikatov pogovarjali o družbenoekonomskem razvoju Slovenije, vlogi sindikatov v samoupravnem odločanju ter o utrjevanju socialnega in ekonomskega položaja delavca v združenem delu. Obiskali bodo tudi Klinični center v Ljubljani, tovarno pohištva Stol v Kamniku in RTV Koper. L. B Pomoč potresnikom Občani in delovni ljudje izražajo veliko pripravljenost, da pomagajo ljudem z juga Italije, ki jih je v nedeljo, 24. novembra, prizadel potres. Zato koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri republiški konferenci SZDL Slovenije sporoča, da denarne prispevke v ta namen lahko nakažejo na žiro račun Rdečega križa Slovenije številka 50101-678-51579 Ljubljana. Mirje 19. Trenutno so prizadeti najbolj potrebni šotorov, odej in rjuh. Vsi, ki želijo pomagati, naj se dogovorijo z občinskimi odbori rdečega križa. Katastrofalni potres, kije prizadel jug Italije, je terjal po nepopolnih podatkih več tisoč žrtev — Jugoslavija pomagala med prvimi — Nepopoln arabski vrh — Zaostren položaj na Poljskem RIM - Katastrofalni potres, ki je v začetku tedna prizadel jug sosednje Italije, ima neslutene posledice! Pokrajina kaže videz razdejanja, kakršna so povzročala bombardiranja med drugo svetovne vojno. Potresni sunki se po zadnjih podatkih ponavljajo in jih je čutiti tudi pri nas. Nepopolni podatki, ki prihajajo iz Italije, govorijo o najmanj 3000 mrtvih, več 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Nekateri deli področja, ki ga je prizadel potres, so odrezani od sveta, kar položaj še otežuje. Jugoslavija je med prvimi pomagala sosednji drŽavi. V Italiji je že pomoč socialističnih republik Makedonije in Crne gore, ki sta m svoji koži najbolj občutili strahotne posledice takšne naravne katastrofe. Najvišji predstavniki Jugoslavije so že izrekli sožalja italijanskun voditeljem. Hitra in nesebična pomoč Jugoslavije močno odmeva v italijanskih sredstvih javnega obveščanja. V glavnem mestu Jordanije Amanu se je začel 11. arabski vrh, ki se ga udeležujejo voditelji 15 arabskih držav. Sedanji arabski vrh je nepopoln, saj med drugim ni voditeljev Palestinske osvobodilne organizacije, Sirije, Alžirije, Libije, Jemena in Libanona. Neudeležba omenjenih držav zaostruje vprašanja arabske enotnosti, ki je kljub vedno večjim problemom iz dneva v dan bolj razrahljana. Gre za različne poglede arabskih držav do Izraela in reševanja bližnje vzhod ne krize, do Egipta in njegovega sporazumevanja z Združenimi državami Amerike in nazadnje do spora med Iranom in Irakom. Kaže, da so nasprotja mei arabskimi državami resna in da bo treba precej truda, popuščanja is politične volje, da se bodo nasprotja zgladila. Poljsko spet pretresajo nemiri. Zaostrujejo se nesporazumi zaradi neuresničevanja sporazumov med sindikati in vlado, nove sindikate p« kritizirajo tudi zastopniki starih. Vedno pogostejše so tudi kritike n» račun sedanjega položaja na Poljskem v nekaterih vzhodnoevropski*, državah. Najglasnejši so na Češkoslovaškem in v Nemški demokratični republiki. J Košnjek KRANJ Pred včerajšnjo programskovolilno konferenco občinske koajV renče Zveze socialistične mladine Slovenije Kranj se je v sredo sesa* komisija za uveljavljanje stališč ZK med mladino občinske konfere** ZKS. Člani komisije so se seznanili z gradivom za mladinsko koa** renco in se dogovorili za akcijo po osnovnih organizacijah ZK. V torek se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL » obravnavalo gradivo za zasedanje občinske skupščine, ki je bilo v sc"~ Gradnja v Savskem logu Pomembne ure, ne dnevi Kranj — Gradnja večnamenske dvorane z drsališčem v Savskem logu v Kranju, rezultat uspešnega dogovora o združevanju sredstev 19 kranjskih delovnih kolektivov, obe-' nem pa uresničitev dolgoletne želje po gradnji takšnega vsestransko uporabnega objekta, je ena pomembnejših gorenjskih naložb. Sredi leta je bila javnost seznanjena z zagotovilom investitorjev, projektantov in graditeljev, da bo mogoče ledeno ploskev poskusno že usposobiti do konca leta oh maksimalnem angažiranju vseh ter ugodnem vremenu. Gradnja drsališča se bo nekoliko zavlekla. Ob izkopu so se pojavile nekatere nepredvidene težave, nagajala je talna voda, svoje pa je naredilo tudi slabo vreme. Kljub temu so možnosti, da bo drsališče obratovalo že letošnjo zimo. Finančna in Popravek Pri ćlanku »Obeležiti vse pomembne dogodke iz naše borbe«, objavljenem v 91. številki Glasa, se nam je pomotoma zapisalo, da je rta zajetje mejnih vasi pri organiziranju nekdanjih odborov OF opozonl Milan Zakelj; to je bil Milan Lo-strk-Novljan. nekdanji sekretar okrožja OF za Skofjo Loko. (op. p.) Vratuša predaval na Jezerskem Jezersko - Član predsedstva CK ZKS dr. Anton Vratuša je v torek na Jezerskem predaval predstavnikom kranjske občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in zastopnikom Jezerskega. Predavatelj je orisal položaj Jugoslavije v svetu, sodobne razmere v svetu in njegova nasprotja, krizna in vojna žarišča in prizadevanja sveta za odpravo vseh oblik nadvlade in ponižanj. Doktor Anton Vratuša je govoril o sodelovanju med Jugoslavijo in Kvropsko gospodarsko skupnostjo, Prav iA^n pa tudi o evropska varnosti in sodelovanju, katerega proces je bil začet v Helsinkih. Predavatelj je govoril o razmerah v domovini in težavah, s katerimi se srečujemo. D P projektantska plat gradnje je *S+ tovljena, prav tako pa ima tudi L7» iz Škofje Loke že pripravljena * opremo. Tudi oprema, uvoaeat * Nemške demokratične republike. * j letos že v Jugoslaviji. Poteza je »*? j na gradbincih. Za nemoteno gr*fc£ niso več pomembni dnevi, amn^j ure. Tak je bil tudi sklep odbo»a.»[ bedi nad gradnjo kranjske menske dvorane z drsališčem. Hitrejša rast Kranj - V obrazložitvi dogovora o temeljih d; plana občine Kranj za obdobje do 1985 je predvideno, da bi osebni dohodek v naslednjih 5 letih rastel po stopnji 1,1. izhajaj* iz osnove letošnjega leta, ko je. **[ vemo« naš realni dohodek padel. Po predvideni stopnji 1,1, bi realni dohodek v ni petih letih šele dosegel nivo ir 1979! Stopnja 1,1 rasti dohodka je vzeta po republ predlogu, ki predvideva v Stave«* poprečju takšno rast pri 3,5 odrt** rasti dohodka in ob 2-odstota*" zaposlovanju. Na Gorenjskem as* videvamo rast dohodka po s^ljM zaposlovanje pa le po 1.7 in pričakujemo, da bomo dosegah f** višji realni osebni dohodek. Zato -predsedstvo občinskega *•* dikalnega sveta predlaga, da * moral družbeni plan občine T boljših rezultatih gospodarjenja^ voljevati sprotno dviganje **■* rasti osebnih dohodkov Nikak*F ne smemo dovoliti ponovnega pa** realnih dohodkov delavcev p u 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Popravek razpisa z dne I vembra 1980 Pri objavi je izpadlo besedil^ Prijave sprejemamo 15 d«' po objavi. H Največ težav s surovino 'ikofieloški Odeji so v prvih devetih mesecih do dober poslovni uspeh — Težave imajo s su linami, za katere proizvajalci zahtevajo plači v devizah L3ak na zaostrene pogoje gospo-**tja in vse večje težave zaradi fcanlanja ustreznih surovin, je *»» rezultat Odeje v prvih N4 mesecih leto« ugoden To so m dosegli tako. ker so Se imeli * surovin in repromateriala. ■npa niso imeli nobenih težav s ^s izdelkov. Ker jim je sedaj že primanjkovati surovin, naj-'fMovni rezultat konec leta ne ^ikaagoden. fcjp in posteljna pregrinjala, ki »pkov glavni izdelek, izdelujejo m iz domačih surovin. Proiz-umetnih vlaken pa morajo mrovin uvoziti in zato po-,-jo devize, ki jih sedaj zahte-. rudi od predelovalcev. Odeja fc**knža 10 odstotkov svoje pro-vendar izkupiček zadostu- * za rezervne dele in za uvoz ^aurovin. ki jih doma ne morejo lik Menijo, da bi se vprašanje surovin za primarno mdu-lae panoge moral reševati sipi*. «oer se bodo reprodukcij-'»»rifp se naprej trgale. Da bi v Odeji več izvažali kot sedaj, skoraj nimajo možnosti, ker za svoje izdelke potrebujejo izredno veliko materiala in je dela v izdelku komaj 10 odstotkov, čeprav je produktivnost visoka, stroškov ne morejo toliko zmanjSati, da bi bili konkurenčni, ker cene surovin neprestano rastejo. Samo letos so se cene umetni svili, ki jo uporabljajo za izdelavo prešitih odej in prevlek, skoraj podvojile. V devetih mesecih je 150 članski kolektiv dosegel 144 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 7.5 odstotka nad planom in za 47 odstotkov več kot v enakem času lani. Izvozili so za 1.4 milijona dinarjev, vendar so s tem izpolnili le polovico planiranega izvoza. Res je sicer, da se odeje prodajajo pred zimo, vendar menijo, da bodo zamujeno težko nadoknadili, ker jim primanjkuje surovin in bodo težko izpolnili naročila. Materialni stroški so bili višji za 55 odstotkov, akumulacija pa za 36 odstotkov, od planirane pa komaj za odstotek. Osebni dohodki so v poprečju znašali 7 150 Hin in so bili za 15 odstotkov večji kot lani v enakem času. Odeja vedno preseneča z nizkimi bolezninami. Čeprav je v kolektivu kar 86 odstotkov žensk, so izostanki redki. Zaradi bolezni imajo do 30 dni 2.1 odstotek izostankov, nad 30 dni 0,5 in zaradi nege le 0,4 odstotka. Skupaj s porodniškimi pa je izostankov 6,17 odstotka. Srednjeročni plan imajo pripravljen in v njem so zapisali, da se ne bodo širili, temveč bodo posodobili strojni park in posodobili tehnologijo ter tako z večjo produktivnostjo večali proizvodnjo in dohodek. Hkrati se bodo usmerili v kakovostnejše izdelke, ki bodo konkurenčni tudi na tujih trgih. L. Bogataj 12 stanovanj vpetih mesecih vfkloški Gradiš se uspešno uveljavlja v mon-Heradnji - Nova naselja v Novem Pazarju \lrStu - Prihodnje leto v Alžiru m Aleksmcu bača m Loka — Čeprav je škof-RiGradis manjfti delovni ko-kr. preseneča « svojimi uspehi H letošnjih devet mesecev so ^no dobro zaključili m pnča-», da bo tudi rezultat konec *4ober fi go 329 milijonov dinarjev * prihodka in s tem za 7 od-oresegli plan za to obdobje, ie znašal 94,2 odstotka in je odstotkov čez plan, čisti * pa 61,7 milijona dinarjev dohodki P« ~ v P™* mesecih za 6 odstotkov pod vendar so jih pred kratkim » dvignili, ker jim to dopu-aoločila resolucije in tako ra-i, da na tem področju konec t bodo pod planom. Za akumu-M so ^namenili 36 milijonov V kar ie kar za 64 odstotkov go planirali za devet me- JVh» se ukvarja z gradnjami, >fcat že ime pove. Vendar v konti na tem področju prednjači z Cnizacijo del kar ima za r0 izredno kratke roke iz-posameznih objektov ali ruskih naselij. Tako pn-niesec zaključujejo gradnjo •njskega naselja v Novem a v Srbiji. Konec meseca bodo i ključe 40 stanovanj v vrstnih m 72 stanovanj v »mini« Graditi pa so jih začeli 5. ju- lija. Gre za montažno gradnjo, vendar je kljub temu 5 mesecev zelo kratka doba, zlasti, ker so začeli »na čisti livadi«, kjer ni bilo ne vode, ne elektrike, ne kanalizacije. Pri Gradisu pravijo, da so tako uspešni lahko tudi zato, ker imajo zelo dobre kooperante, s katerimi so že lani zgradili podobno naselje v Kotorju. gradbena dela — temeljenje in obzidavo — je prevzel škofjeloški Tehnik, ki je svoje delo hitro in solidno opravil. Vrednost del v Novem Pazarju je 120 milijonov dinarjev. Drugo večje delo, pri katerem je sodeloval Gradiš, je izgradnja stanovanjskega naselja v Iraku. Skupaj so zgradili 2360 kvadratnih metrov stanovanjskih prostorov v montažni gradnji in jih kompletno opremili. Klub težkim vojnim razmeram, so delo opravili v roku in sicer v mesecu in pol in zato iztržili 550.000 dolarjev. Prav sedaj pripravljajo izgradnjo stanovanjskih provizorijev v alžirskem mestu El Asnam, ki ga je pred nekaj meseci porušil potres. Skupno naj bi zgradili 10.000 kvadratnih metrov stanovanjskih prostorov. Razen tega bodo prihodnje leto zgradili novo šolo za 500 učencev v Novem Pazarju in stanovanjsko naselje za rudarje pri rudniku Alek-sinac. L. Bogataj Tovarna volnenih izdelkov Podbrdo Obveščamo cenjene kupce, da že v začetku decembra začnemo z novoletno razprodajo volnenih tkanin v industrijski prodajalni v Podbrdu številka 33/a. Razprodaja bo ves december. trajala SE PRIPOROČAMO! Osnovna Šola F. S. FIN2GARJA Lesce razpisuje prosta dela in na-loge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim Časom Pogoji: — učitelj — končano učiteljišče ali - predmetni učitelj — končana PA — smer razredni pouk Prijavni rok je J4 dn: po objavi razpisa. Nastop dela - 26. januar 1981. DELOVNEM MESTU •Wmetik» ni U' ?',me"H t. oravi Romana Lakota, ričarka na Bledu, po po-ia fizioterapevtka »Sama nikoli nisem mislila, da je kozmetična nega zgolj za ženske, kajti nega kože sodi k osebni higieni. Takšne ali drugačne težave s kožo pa imajo ženske in moški, rpladostniki in starejši ljudje. Tako tisti, ki se zavedajo, da je za kožo treba poskrbeti in jo negovati, prihajajo redno«. Romana, nekdaj naša izvrstna in uspešna alpska smučarka, je obiskovala medicinsko šolo in dolgo delala v zdravstvu. Prav zato je pri svojem delu nadvse uspešna: k njej radi zahajajo tudi najstarejši, saj poleg tega, da zna preceniti, kakšna je koža in kakšna nega ji je potrebna, zna tudi svetovati, se pogovoriti in hiti vljudna in prijazna. Z Romano se je nadvse prijetno pomenkovati in to občutijo tudi ženske in moški, ki jim čisti in neguje obraz. »Mislim,« pravi Romana,« da je za današnjo zelo zaposleno žensko tudi velikega pomena, da se za nekaj ur popolnoma sprosti in si odpočije. Zato si prizadevam, da se prijetno počutijo, da je mir in da odhajajo zadovoljne « Včasih se zgodi, da od kozmetičarke odhajamo nezadovoljni, prepričani, da je pogrešila in da nam ni znala pravilno svetovati Prav delo kozmetičarke je nadvse odgovorno, saj se malomarnost lahko hudo maščuje. »Nikoli se ne smeš precenjevati«, pravi Romana, »vedeti moraS, kakšno je tvoje znanje in koliko si zmožen in sposoben napraviti. Kozmetika, nega kože sloni na medicinski osnovi in nikoli ne smeS po svoje delati, ne da bi upošteval zakonitosti in medicinske izsledke. Če si pozoren in če se tega zavedaš, ne moreš pogrešiti. Kozmetika in zdravstvo imata veliko skupnega, vendar so meje velike. Sama mislim, da bi morala vsaka kozmetičarka — poleg obveznih tečajev — vendarle zaključiti medicinsko šolo.« Romana pri s,vojem delu vedno uporablja le naravne preparate, ki jih na domačem tržišču dobiva izredno težko. Vendar pa kljub temu nikoli ne uporablja »umetnih«, kajti zaveda se, kako koži lahko škodujejo. Se posebno ne tedaj, ko ima opravka s kožo. ki je obolela in ki potrebuje posebno nego Kozmetika, ki jo deli na negovalno in na dekorativno, ni le skrbno očiščena koža. temveč pri Romani tudi dober nasvet. Prav nasvet, kako ohraniti lepši in samozavestnejši videz ter obdržati zdravje pa je večkrat vreden kar največ. D.Sedej /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske čestitamo vam za DAN RE PUBLIKE iskrene čestitke za praznik republike Saua Uraro SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZK8 JE8EN1CE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBCIN8KA KONFERENCA ZSMS JESENICE OBČINSKI ODBOR ZRVS JESENICE Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želimo veselo praznovanje. VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ mm " Ul. Mirka Vadnova 5 PRIMSKOVO - kom. cona IZVAJAMO: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za dan republike — 29. november Tekstilna tovarna ZVEZDA, p. o. Kranj, Savska cesta 46 izdeluje kvalitetne lepljive medvloge CENTE LIN za konfekcijsko industrijo, industrijo kožne konfekcije in obutveno industrijo. čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko n.sol.o. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER Tovarna avtomatskih telefonskih central — Kranj Tovarna telefonskih elementov in aparatov — Kranj Tovarna števcev — Kranj Tovarna električnih ročnih orodij — Kranj Tovarna stikal — Kranj Tovarna merilnih naprav — Kranj Tovarna sestavnih delov — Kranj TOZD orodjarna — Kranj TOZD vzdrževanje — Kranj TOZD nabavna organizacija — Kranj TOZD prodajna organizacija — Ljubljana TOZD razvojno-tehnološki center — Kranj Delavska restavracija — Kranj Tovarna telefonskih enot — Blejska Dobrava Montažno-servisna organizacija — Ljubljana fovama optičnih in steklopihaskih izdelkov - Ljubljana Tovarna računalnikov — Kranj Tovarna mehanizmov — Lipnica Tovarna merilnih instrumentov — O toče in Center za elektrooptiko - Ljubljana Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna kemikalij ** faJvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike £W nefudtite ★ Triglav konfekcija Kranj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke A Cestno podjetje v Kranju čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest za dan republike GB Bled (jfvAlJ Obrtno gradbeno podjetje Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj ter nudimo gradbeno obrtniške usluge. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november. V ž* ajboljša Šeligova Lepa Vida k gledališkem festivalu Bosne in Hercegovine v *iem je Šeligova Lepa Vida pobrala kopico od — Sarajevski Kamerni teater 55 praznuje tnico plodnega dela — Povabilo na Teden tke drame 81 novembra se je v Brčkern *J festival bosansko-hercegov-dedališč. ki je po svojem <>s-vsebinskem pregledu gle-dosežkov podoben Steriji-pozorju ali Tednu slovenske Seveda je predvsem repub-festivaJ gledališč iz Bosne in Med Številnimi je so-tudi Kamerni teater 55 iz ki je koncem pretekle e sezone uprizoril Lepo kranjskega dramatika Rudija Sarajevski komedijanti so / Brčkern med vsemi ansambli največ nagrad, ki jih je pola žirija publike. Predstava je nagrado za najboljšo pred-v reloti. nagrado za najboljšo vlogo je dobila Vesna Mašie. & nastopila v naslovni vlogi J*3** drame, režiser Slobodan "^ki za najboljSo režijo. Po Wh žirije publike je bij tekst a Šelige najboljši. Tako je pmu dramatiku pripadla di-najboljši tekst. i. kjer je letos že sedmo >slej toliko nagrad kot ni prejel Se noben po- JMturni koledar *8ENICE - V torek, 2. de- bra. ob 16. uri bo Amatersko ihšče Tone Cufar za dijake srednjih Sol Jesenice ilo Učno uro E. Ione- ■*»*u^J — V PreSernovi hiši podprti razstavi France Pre- • v prevodih 1970- 1980 ti nesreče v likovni pred-Tomaža KržiAnika V -u/ razstavišču PreSernove » v okviru že tradicional-* predstavitev grafike in poe-~* predstavi jata akademski sli-7 Lueijan BratuS in pesnik J**e Černigoj. V mali galeriji Kebri&cni dvorani Mestne razstavlja slike in plastike toki kipar Valerio Miro-7 galeriji Mestne hiSe pri-Kabinet slovenske foto-r pri Gorenjskem muzeju fotografije na temo: Li-znmčnj fotografije v Avtor razstave je Stojan 7, uvod v katalog je napi-^eksander Bassin. Razstave ^prte vsak dan od 10. do 12. 18. do 18. ure, ob sobotah **iehah od 10. do 12. ure. ob ^feljkih so zaprte. 4ernovo gledališče bo ob 11,30 in ob 16,30 upri-svojo drugo letošnjo ^iero namenjeno mladim '^•ttkim obiskovalcem. Mla-jski gledaliSčniki so pri-dokumentarno kroniko o tovarišu Titu. **CE — Danes ob 18,30 bo-avli osnovne Sole v Lescah la dekiški pevski zbor iz •1 in mešani mladinski i zbor DPD Svoboda Veri--'Le*r. Glasbeni večer bodo z \ami popestrili učenci le- * snovne Šole. AKLO — V okviru naklan-tedna kulture bo danes ob 'n v domu družbenopolitič-^*ipuiizaeij v Naklem nasto-r*rarist in kantavtor Stojan s svojo skupino. V če-r*- 4 decembra, ob 17. uri bo iv Sever nastopil z lutkovno ?*tavo Potepuh ki je name- najmlajšim A^DOVLJICA - V Siveevi JJif odprta razstava plastik in ^fov Toneta Demšarja iz .ioFJA LOKA - V galeriji rj^kem gradu je odprta raz-Groharjeva slikarska 7*«ija 90 — risba. Na ogled 7. decembra, ob sobotah ''^deJjah od 9. do 12. in od 14. , -tre. >*fcŽIČ — Zavod za kulturo ./-obraze van je vabi danes ob §paviljon NOB na otvori-stave akvarelov akadem-Ukarja Franceta Slane t* razstave bo obogatil J**poezije, v katerem bo svo- S^lJli interpretiral pesnik in Kfti igralet- Tone Kunt- — V prostorih je odprta razstava del " *Wr.i»kega slikarja Franceta ^*a jy Ljubljane, velikega Prelja Selške doline in opa-3 njenih lepot Ha/stavo a vilo Muzejsko društvo »ikov samezni gledališki projekt. Vsekakor je to tudi priznanje Kamernemu teatru 55, ki praznuje 25. letnico neprekinjenega dela. V teti letih so uprizorili 135 premierskib predstav s, 4.380 ponovitvami, ki si jih je ogle dalo 850 tisoč gledalcev. Sarajevsko je bilo prvo komorno gledališče v Jugoslaviji, ki pa je /.• vsem potrebnim entuzia/.mom ustanovil režiser Jurislav Korcnič s svojo igralsko skupino. Številna gostovanja doma in V tujini (Mehika. Sovjetska /veza, Gvatemala .. .) ter številne nagrade govore o pomembnosti te gledališke hiše. V repertoarju ima mnogokrat tudi dela slovenskih dramatikov, kar kaže na posluh za nujno odprtost gledališča. Leta 1957 so začeli razmišljati o osnovanju Dramskega studija, ki je kasneje vzgojil vrsto igralcev. Leta 1%0 pa je gledališče prvič pripravilo na pobudo Jurislava K oren iča jugoslovanski festival malih in eksperimentalnih scen. 'Četrt stoletja Kamernega teatra r>.r> je vsekakor bogato in v iskanju svojega specifičnega gledališča tudi izvirno obdobje. Prireditelj Tedna slovenske drame HI — Prešernovo gledališče iz Kranja bo na slovenski gledališki festival povabilo tudi Kamerni teater .V) z uspelo predstavitvijo Lepe Vide Rudija Šelige. Kranjski festival namreč vsako leto želi povabiti tudi jugoslovansko predstavo, ki je uprizorjena na osnovi slovenskega dramskega besedila. Na preteklih festivalih smo v Kranju lahko videli nekaj takih predstav, ki so odmevale tudi v druga gledališka središča. Verjamemo, da bo tudi sarajevska Lepa Vida nadaljevala to tradicijo, predvsem pa bo zanimivo ustvarjalno soočenje sarajevske in mariborske uprizoritve Lepe Vide, ki so jo gledalci festivala videli na zadnjem Tednu slovenske drame. ML. Prizor iz nagrajene uprizoritve Seligove Lepe Vide ki L h„ liste predstavilo na Tednu scenske drame 811 Kranju. Slovensko izseljensko časopisje Pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani je izšla bibliografija Slovensko izseljensko časopisje 1891 ~, Sestavil J° Je Jože Bajec, ki je opisal 128 doslej znanih izseljenskih listov Ljubljana — Istočasno s Slovenskim koledarjem 81 je pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani izšla bibliografija Slovensko izseljensko časopisje 1891-1945. Sestavil jo je Jože Bajec in v njej opisal 128 doslej znanih izseljenskih listov. Od teh je izhajalo 11 listov v Evropi, 98 v Severni Ameriki in 19 v Južni Ameriki. Število ni dokončno, saj je naštetih samo v virih, ki jih je Bajec uporabljal, še šest listov, ki jih zaradi pomanjkanja osnovnih podatkov, ki so potrebni za indentifikacijo lista, ni uvrstil v seznam. Gotovo pa je v tem obdobju izšlo še več publikacij, posebej lokalnega značaja, o katerih pa zaenkrat še ni podatkov. Slovenci namreč do konca druge svetovne vojne nismo imeli pregleda nad celotnim časopisjem, ki so ga izdajali rojaki v tujini. Vzrokov za to je več, med njimi prav gotovo premajhna zavzetost rojakov, odgovornih za zbiranje in hranjenje časopisja ter pomanjkanje biblio-grafov, ki bi gradivo strokovno obdelali. Zato še je marsikaj izgubilo, posebej starejšega gradiva ni več. Tudi pri nas doma je bila'zavzetost za hranjenje izseljenskega časopisja različna. Izstopa čas Hribarjevega županovanja v Ljubljani, ko je Slovenska knjižnica, pri kateri je tedaj delal Anton Aškerc, naročila vse izseljenske časopise, kasneje pa ne več. Zato ima iz tega obdobja bogat fond. Prvi pregled slovenskega izseljenskega časopisja v Ameriki je sestavil Ivan Mulaček za obdobje 1981 do 1906, ki je bil žal objavljen le kot članek. Obdelal je 15 naslovov časnikov in časopisov, ki so izhajali v prvih letih osveščanja naših rojakov v ZDA. Za njim se je z manj sreče lotil sestavljanja pregleda časnikar in publicist Frank Zaitz, vendar je njegov zapis dragocen, saj je veliko listov, ki jih je opisal, že izgubljenih. Tretji pregled pa je med drugo svetovno vojno sestavil Ivan Molek in v njem obdelal 78 naslovov. Bajcev popis je najpopolnejši, čeprav seveda ni popoln, ker posebej starejši del časopisja ni ohranjen. Gradivo je urejeno po letih v tem najprej vpisan list, ki je že izhajal, sledijo tisti, ki so izšli na novo. Opis se začenja z osnovnimi podatki kot kraj in čas izhajanja, -sledijo podrobnosti kot podnaslov, založnik, izdajatelj, urednik, tiskar, način izdaja, format. V bibliografski opombi so podatki o hranišču lista ter virih. Jože Bajec je zbiral gradivo, dopolnjeval podatke in razreševal nesoglasja polnih osemnajst let. Pomagali so mu številni posamezniki, največ razumevanja so imeli ameriški rojaki, ki so mu razen dragocenih podatkov poslali tudi več fotokopij in ohranjenih listov. Sestavil je dragocen, kar se da celovit in natančen pregled slovenskega izseljenj.skega časopisja, ki je izhajalo od prvih let osveščanja naših rojakov v tujini do konca prve svetovne vojne. Ohranil je številne dragocene podatke, ki bi sicer kaj kmalu uto-pnili v pozabo. Podoben pregled bi morali pripraviti tudi za slovensko izseljensko književnost, je dejal Jože Bajec ob predstavitvi svoje knjige, saj to področje prav tako kliče bibliografa. Likovna dejavnost Radovljica — Muzejsko-galerij-ski odbor kulturne skupnosti Radovljica je prejšnji teden ocenil letošnjo galerijsko dejavnost v vseh krajih občine in sprejel program za prihodnje leto, ki bo posvečeno 40-let-nemu jubileju ustanovitve OF in oboroženemu uporu proti okupatorju Do konca letošnjega leta bodo v Sivčevi hiši postavili še eno kiparsko in slikarsko razstavo ter pred koncem leta tradicionalno novoletno razstavo del domačih likovnikov in oblikovalcev. Dogovorili so se tudi, da bodo v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja pred praznikom JLA odprli razstavo Tito na Gorenjskem, v sodelovanju s krajevno organizacijo ZRVS in fotoklubi pa v vseh osnovnih šolah foto razstave o življenju in delu pripadnikov naše Kranj — Vedno znova nas preseneča partizanska fotografija. V nemogočih razmerah je nastajala, prešla dolga leta bojev, neskončnih pohodov, toda vseeno seje ohranila. V galeriji Mestne hiše v Kranju sta Kabinet slovenske fotografije in Gorenjski muzej Kranj pripravila odlično razstavo izbranih večine doslej že nagrajenih pristnih, nekaj pa malce umetniško obdelanih fotografij iz tistih najhujših časov. Res nično vredno ogleda! Razstava bo odprta do 24. decembra. - Foto: F. Perdan Podelitev Trubarjevih plaket Knjiga vzgaja in plemeniti Ljubljana - V torek, 25 novembra, so v Klubu delegatov v Ljubljani podelili letošnje Trubarjeve nagrade najzaslužnejšim posameznikom, kulturnim društvom in organizacijam za izjemne dosežke in prizadevanja pri širitvi bralne kulture. Ob tej priložnosti je Zveza kulturnih organizacij Slovenije že osmič podelila tudi knjižne nagrade učencem in dijakom slovenskih osnovnih in srednjih šol. ki so se ob mesecu knjige odzvali razpisu ZKO Slovenije in Zavoda za šolstvo in jih je žirija izbrala kot avtorje najboljših spisov o knjigi. Na razpis se je oglasilo 40 šol iz Slovenije in zamejstva večinoma osnovne šole ter 53 učencev srednjih šol. Delo žirije, ki je izbirala med množico kvalitetnih, zrelih in razmišljujočih spisov, je bilo težko. Upoštevajoč izvirnost, domiselnost ter lahkotnost izražanja so slednjič izbrali 20 najboljših del učencev osnovnih šol ter 10 spisov srednješolcev, ki so v kratkih razmišljanjih o knjigi dokazali, da je knjiga zvesta in množična spremljevalka mladega rodu. V drugem delu prireditve je Zveza kulturnih organizacij podelila Trubarjeve plakete naslednjim nagrajencem: dr. Francu Sušniku, Bogu Teplihu, Stanku Kotniku in Leopoldu Suhodolčanu, Božidarju Borku. Ančki Koržetnvi, Jožku Skilanu ter Kosovelovi knjižnici v Sežani. Slovenska dramska igralca Vera Peerova in Janez Eržen sta prisotnim prebrala nekaj misli o knjigi od prvih Trubarjevih spodbud k slovenskemu branju, mimo obdobij katoliške skepse do knjig, do posvetne literature devetnajstega stoletja, ko se je v slovenskih domovih že prebirala (""belica, do Levstikovega časa, ko je slovensko slovstvo vse bolj postajajo »cvet narodove omike« in do današnjih dni, ko med žlahtni klas literature vtihotapljajo primerki literarne plaže. V naglem mimohodu od Trubarjevega časa do dandanes smo spoznali, da knjiga rešuje narodno samobitnost, in da je k temu največ pripomoglo razvito knjižničarstvo, ki mu kot spodbudo slovenska ZKO namenja Trubarjeve plakete. r> £ Trubarjevi nagrajenci Idejo, rojeno pred poldrugim letom, je Zveza kulturnih organizacij Slovenije uspela uresničiti šele letos. Ker so nekateri pred letom in po} predlagani nagrajenci danes že pokojni, so plakete podelili njihovim najbližjim, ki bodo izročile širjenju bratske kulture po njihovi poti vodili v prihodnje. Dr. Franc Sušnik, starosta slovenskega knjižničarstva na Koroškem, pobudnik potujoče knjižnice na avstrijskem Koroškem, ima največ zaslug za to, da je slovenska beseda našla pravo mesto med pogosto zatiranim in za zapisano besedo prikrajšanim zamejcem. Bogo Teplih je že pred drugo svetovno vojno širil bralno kulturo med delavci, prevajal marksistično literaturo in jo ponesel med delavski sloj, kar je obrodilo tisočeren sad v omiki slovenskega delavstva. Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan sta predvsem mladini odpirala vrata v svet knjige, razvijala bralno mentorstvo in s pomočjo bralne značke poglabljala ljubezen mladih bralcev do dobre knjige. Božidar Borko, prav tako že predvojni kulturni delavec, se je odlikoval v publicistiki, saj je s številnimi članki, eseji in književnimi kritikami zasledoval slovensko književno produkcijo, spremljal pa je tudi literaturo drugih narodov in kultur sveta. Ančka Korie, knjižničarka iz Ljubljane, se lahko pohvali s številnimi dosežki v postavitvi in obdelavi knjižničarskega fonda, saj je vsa leta spremljala teoritične in praktične probleme knjižnic in se borila za uveljavljanje knjižnic na terenu. Jožko Skilan je že 1927. leta vodil sokolsko knjižnico, v njej si je pridobil številno delavsko bralstvo. Svoja prizadevanja je po vojni nadaljeval v mariborski knjižnici. Kot edina institucija prejme letošnjo Trubarjevo plaketo Kosovelova knjižnica v Sežani, ki ima velike zasluge za poglobitev bralne kulture v tem delu Slovenije. Velja za najboljšo matično knjižnico v Sloveniji, ki je v zadnjih letih za petkrat povečala število svojih bralcev in svoj knjižni sklad obogatila z mnogimi novimi pridobitvami. Hkrati pa pomeni središče kulturnega življenja Sežane, saj se v njej že leta odvijajo razne kulturne prireditve, prireja literarne večere, služi pa tudi kot kontaktni center slovenskima kulturama na tej in na italijanski strani. D ž Obiščite razstavo delovne terapije izdelkov PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE NA GORENJSKEM Razstava bo odprta od 29. novembra 1980 do 7. decembra 1980 vsak dan od 9. do 17. ure v prostorih bolnice. Vabljeni! Lfch DO LTH Skofja Loka Kidričeva 66, Skorja Loka TOZD Računski center objavlja prosta dela in naloge VODJE OPERATIVNE OBDELAVE PODATKOV Pogoji za zasedbo del in nalog s<: — višješolska izobrazba organizacijske, tehniške ali ekonomske smeri. — poznavanje tehnike AOP. zlasti tehnike vnosa podatkov in računalniške obdelave. — vsaj dve leti delovnih izkušenj Prijave zbira Kadrovska komisija TOZD Računski center v DO LTH Skofja Loka, v rTsku 14 dni po objavi. SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZKS SKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL SKOFJA LOKA OBČINSKI SINDIKALNI SVET SKOFJA LOKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV SKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS SKOFJA LOKA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE SKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZRVS SKOFJA LOKA čestitajo vsem kolektivom in občanom občine Skofja Loka za dan republike — 29. november 7% Kemična čistilnica in pralnica mili volji največkrat brez-za žep nakupovali vse, kar se J* zahotelo. Dandanašnji se 1 da najbolj iskano blago kot tfki, kava. olje. plin in Se ne artikli s tega spiska skopnijo s pot na police. Premalo resno smo se marsikje tudi lotevali oblikovanja občinskih blagovnih rezerv in rezerv trgovskih organizacij, vse skupaj pa je prilivalo ogenj na nemir potroS-nika. ki kupi. kar vidi na policah, čeprav ima doma mogoče že tega ali onega blaga na pretek. Vendar vseeno vzame, ker ni prepričan, da bo tega ali onega kdaj resnično dovolj, da bo Sel brezskrbno v trgovino, prav tako pa je bilo v pičlem letu od proizvajalcev blaga toliko obljub o zadostnih dobavah, pa so ostale besede zgolj besede, kar se je "as*?? «h skladišč hitreje kot spo-k^aki sneg na vročem soncu, da L^akajo noči ali jutra na-|kTj*ga dne. Lep ih najbolj svež ^r za to je petek preteklega S1 ko je kranjska občina na republiškega izvršnega sveta precejšen del svojih in trgovskih rezerv praška, kave .V Le v redkih trgovinah je Se ^Jtalo za soboto, vse drugo je ^ aa domove. m?** kam,« se je v ponedeljek glavni direktor Živil Lojze »Kam ahranjujejo ljudje l^te količine prmbka, olja in n£*a primer. Kadarkoli s temi napolnimo police, so » hip—a prazne in to _l, da dajemo letos v r povprečno za 20 odveč tovrstnega blaga, pa t, akapad ... Ta teden bomo traja*ime spet dodatne ko-Isdunat ae mora nakupo-trzHca umiriti!« Jaajkanje nekaterih artiklov ^*hrno imenovana »nakupoval-i« sta vendarle medseboj-mni in imata tudi skupne Gre za motnje v proizvodnji "klov, za težave pri uvozu za nemoč ali premalo volje arjanju o proizvodnji de-artiklov OHnovne preskrbe, *wce starih napak, ker nismo >domače surovine, prav tako 1 za prepičlo zavzetost trda bi določeno blago le našlo Praški »o eno od blag. po katerem je vladalo največje povpraševanje. Kaže, da bo sedaj zaloteno* t s prvi k i bo{jia. Okrog 180 ton so ga skupno samo novembra dobile trgovine v kranjski občini kar je bilo lani dovolj za petmesečno normalno preskrbljenost. - Foto: F. Perdan dogajalo na primer pri praSku in kavi. Pri mesu pa je položaj drugačen, mogoče veliko bolj zapleten kot na primer pri kavi in praSkih. SO DOMOVI SKLADIŠČA PLINA? Zanimive ugotovitve pripoveduje Janez Zupan, vodja kranjske enote ljubljanske Plinarne. »Pokrivamo v glavnem kranjsko področje s tem, da ima ljubljanska Plinarna razen naše distribucijske enote se enote v Cerkljah, Tržiču, Podnartu. Lescah, Bohinju, Skorji Loki, Gorenji vasi, Železnikih, Žireh in Retečah, za jeseniško področje pa je distributer Vodovod Jesenice. Gorenjska je torej dokaj enakomerno pokrita s plinsko distribucijsko mrežo. Ko sprašujem v Ljubljano, če vsem enotam enakomerno dostavljajo plin, mi odgovarjajo pritrdilno. Zato se sprašujem, zakaj prihajajo v Kranj po plin ljudje od drugod, zakaj skoraj vsak dan čakajo na plin eni in isti ljudje. Kam ta plin gre. Če bi vsak vzel samo eno jeklenko, bi moralo biti plina dovolj. Vsak dan ga dobimo, pa poide. Sicer so dobave nekoliko manjše od lanskih, vendar bi morali imeti ob takšnem navalu plina vsi že zdavnaj dovolj. Vsak ima lahko doma tri jeklenke. Sklepam, da jih ima precej tudi po več in da držijo po dve ali tri jeklenke polne v rezervi, eno ali dve pa stalno menjavajo. Dosti resnice je tudi v predpostavki, da ljudje prečrpavajo plin iz jeklenk v avtomobile s pomočjo posebnih črpalk. Plinarna namreč že od junija dalje v avtomobile ne toči več plina. Potem pa so tu še plinske peči in druge naprave.« Plina je sedaj več kot ga je bilo pred meseci, prav tako ga je tudi po domovih veliko. Delavci Plinarne 11 IML^^^^Jl movi nevarna skladišča plina. Hranimo ga po kleteh, čeprav je to najbolj nevarno, po bivalnih prostorih, podstrešjih itd. Nek dimnikar je pripovedoval, da je na enem od podstreSij naStel nad 10 jeklenk ... »Primeri nesramnega obnašanja do nas so, « nadaljuje Janez Zupan. »Najlažje je imeti dovolj blaga in prodajati. Sedaj pa iz minute v minuto zvonijo telefoni z vprašanji, pa tudi s psovkami, neprimernimi besedami itd. Trudimo se, da bi čim več ljudi prišlo do plina. Sami smo ga že šli iskat, da bi bil na voljo tudi popoldne. Seveda pa je v položaju, da je bila septembrska dobava plina za Slovenijo pičlih 30 ton, prodaja pa od 50 do 60 ton, nemogoče zagotoviti normalno preskrbo. Po zadnjih novicah sodeč bo plina več!« SAMI SI LAHKO VELIKO POMAGAMO Zagotavljanje preskrbe je ena prednostnih nalog prihodnjega leta in vsega prihodnjega srednjeročnega obdobja. Obeti so realni, če bo vsak naredil svoje, od proizvajalca surovin, do predelovalca, trgovca in potroSnika. Preskrbo želimo samoupravno interesno organizirati. To nam bo uspelo, saj so prvi primeri znani, na Gorenjskem pa tudi storjeni prvi koraki. Veliko namreč lahko naredimo sami. Če že drugega ne, se bomo morali povezovati s predeli, kjer je bogato preskrbovalno zaledje, do kraja bo pa treba izkoristiti svoje možnosti. Veliko hrane lahko pridelamo sami. Imamo napredno kmetijstvo, ki ga kaže dvigniti na raven, da bo akumulativno vsaj enakovredno drugim panogam gospodarstva. Imamo krmno in živinsko osnovo, znanje in tehnologijo, imamo tudi pamet in izkuS- Dobave plina na Gorenjskem so bile letos manjše od lanskih, vendar bi ob normalni potrošnji zadostovale. Janez Zupan, vodja kranjske distribucijske enote meni, da se je marsikdo pretirano zalotil s plinom in da se bo do konca leta oskrba še zboljšala — Foto: F. Perdan nje. Nesprejemljivo je dejstvo, da na primer vsi deli republike ali države niso enako oskrbovani in da velja že marsikje pravilo: povej, kje živiš, pa ti povem, kje si doma! Občinske rezerve morajo biti stabilizator preskrbe. Nič ne pomenijo, če o njih govorimo ali pa jih potem, ko so, zaklepamo v skladišča in čakamo, da jih sprostimo ob ugodnejših cenah. Prav tako pa bomo morali biti bolj racionalni. Zakaj pri peki svežega kruha ne bi uporabljali tudi odstotek, dva starega. Manj moke bi potrošili. Zakaj težimo samo h kvalitetnim mešanicam kave. Tudi slabše bi Sle v prodajo. Vsak mora zgrabiti problem na pravem koncu, tam, kjer bo lahko največ naredil. Izvažamo na primer živino, ki je doma ni, kmetijci pa devize rabijo za nakup gnojil in krmil, ki jih doma prav tako ni! Mar ni to nesmisel, pa smo prisiljeni delati prav to. Marsikatero rešitev imamo zaklenjeno v predalu, pa ga nočemo odkleniti in zbrisati prah s papirjev. Na potezi smo torej vsi skupaj .. . Jože Košnjek Slike: F. Perdan Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. VODJE IZMENE TKALNICE 2. VZDRŽEVALCA STROJEV Pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba tekstilne (tkalske) smeri, ali z delom pridobljene delovne izkuSnje, — oziroma 5 let delovnih izkuSenj v tekstilni industriji pod 2. — poklicna industrijska Sola — ključavničarske smeri ali KV strojni ključavničar. — zaželjene so delovne izkuSnje pri vzdrževanju tekstilnih strojev Poskusno delo za dela oziroma naloge pod 1. in 2. traja tri mesece. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih del oziroma nalog na DO TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46, v 15 dneh po objavi razglasa. pri iz Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestita/o vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november m jim želijo še nadaljnjih uspehov 'gradnji socializma ^NE TRGOVINE TRGOVINE -.28 11 1980 Hs trgovine so odprte : '6 ure |KMOKWNJ Oglejte si ameriški barvni film KRAME R PROTI KRAMERJU Raži jo Robert Benton Igrajo: Dustin Hoffman, Mervl Streep, Jane Alexander, Justin Henry DOBITNIK 5 OSKARJEV IN 4 ZLATIH GLOBUSOV! FILM LETA! REKORDER PO ŠTEVILU GLEDALCEV! Vznemirljiva sodobna družinska drama! Ne zamudite! NA SPOREDU Kino CENTER Kranj 30 nov (ob 21 uri premiera) . do 7 dec 1980 Kino DOM Kamnik: 29 in 30 nov 1980 Kino Tržič 8 do 10 dec 1980 Vsem občanom čestitamo za 29. november — dan republike! Kinopodjetje Kranj KRZNARSTVO LEOPOLDINA GAVRANOVIĆ 64000 KRANJ JENKOVA 4 CENJENIM STRANKAM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE cilmira modne pletenine TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Trgovine čest i ta/o vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike 29. november I čestitajo za dan republike lip bled lesna industrija 64260 Bled, Ljubljanska c. 32 tel.: 064-77-661, trgovina 064-77-1 61 čestita ob dnevu republike 29. november vsem delovnim ljudem ter poslovnim sodelavcem f VRATA • OBLOGE • ISO-SPAN • OPAZNE PLOŠČE • POHIŠTVO 28. NOVEMBRA 1980 Kisarna Andreja Strniše je ena najstarejših obrti v Kranju Vsako vino še ni dobro za kis \pov8em ročnega pridelovanja kisa se je v do- ^Ž*J0 ^u^j^maS^oihito petdesetih letih kisarska obrt Strniševih steklenice kisa ob moderni poinii- r^«**^ ' . , , _ • • niči. Okoli 600 do 700 steklenic na V SOaOOnO klSarnO — /O-letna Manj a uro ianko napolnita in razpošljeta Se VednO, Če ji le Zdravje da, pomaga trgovinam v Kranju in po Gorenjski. . . » . • * „ i ti-j i i • ne brez ponosa pa StrniSa doda, da / SinOVl klSami, Češ da bolj Zdravega OROlja je njihov kis znan tudi v zamejstvu ni 9.STRAN O LAS ** mislili, da je za predelavo *aJto hudo kislo, že nepitno »motite. V ogromno kad, ki 00 litrov zlivajo v kisarni Strniše v Kranju le narav-običajno so to srbska vina. iz negotinske Krajine, v gosta in s sestavinami, ki v procesu kisanja najlažje Nobeno pokvarjeno vino ki ga ne spremlja doku-da gre za povsem naravam v kad. dober kis, morajo biti tudi Mirovine dobra,« pravi Strnila, ki nadaljuje obrt očeta. Seveda se začetki kis* pred domala aetdese- 1 moćno razlikujejo od se-taj moderne tehnologije, skladiščenja in moderne Zdaj agregat v ogromni ah manj sam skrbi za »jen proces spreminjanja » kis. Pred desetletji pa so '**sri očeta Ivana dvigovali SERVIS Kranj stranke, da bo servis v in 3. decembra zaprt redne letne inventure, želimo stranke opozo-todi na naslednjo novost: SERVISOIA ov iN rLW- nas na Trubarjevem v Kranju, pišite nam nas pokličite po telefonu J. priporoča Iskra servis težke Škafe in jih zlivali nazaj v sod. da je tako tekočina krožila. Ni čudno, da se je Štirim Strniševim otrokom delo v očetovi kisarni, ki je bila najprej v Šuštaršičevi kleti v Kranju, tako zamerilo, da se nihče ni hotel, med odraščanjem, odločiti za delo v kisarni. Ostalo jim je tudi v spominu, da je bilo pred drugo svetovno vojno Se kis težko prodajati. Andrej StmiSa se dobro spominja, da sta z materjo Marijo hodila daleč naokoli s kisom na vozičku in bila vesela, če sta ga prodala kak liter. Marija Strniša ima že 76 let, pa Se vedno dela v kisarni: sama pravi, da morda ras ne bo več Se dolgo pomagala, toda duh po kisu, ki jo je spremljal vseh 47 let dela, ni lahko pustiti, še posebej ne, ker je vsa leta nazaj v,;bwtvu sama vodila večino dela v moževi kisarni: sama ga je vozila po Gorenjskem, proti Ljubljani, in ga nosila na hrbtu od hiše do hiše, kasneje pa je sploh prevzela vsa dela v domači kisarni. Med vojno je, ne da bi kdo vedel doma, pošiljala po vezah kis v bolnišnico Franjo in v druge partizanske bolnišnice, da so ga uporabljali za razkuževanje, saj često drugega ni bilo. Ne govori rada o tem, kaj si je mislila, da nihče od njenih otrok ni nameraval nadaljevati hišne tradicije, čeprav so vedno vsi tudi pomagali v kisarni. Vsi so se šolali in izbrali poklice, ki nimajo povezave z domačo obrtjo. Tudi Andrej Strniša ni verjel, da bo kdaj spet delal kis; toda hude težave z astmo, ker mu ni moglo olajšati niti dolgoletno zdravljenje v znanih bolnišnicah, so ga pripeljal« spet v kisarno. »V pol leta so bile težave mimo,« se zdaj smeje Andrej Strniša. V medicini seveda niso neznani zdravilni učinki kisa in ocetne kisline, saj se že dolgo uporabljajo tudi za inhaliranje, pri obolenjih ožilja, kis zbija vročino, ubija bakterije itd. »Nekaj znancev je, ki imajo težave z astmo in kadar se ne počutijo dobro, pridejo posedet za nekaj ur k nam v kisarno, pa jim je njinov kis znan tudi v zamejsti Se posebej slovi njihov kis za vlaganje, za katerega Strniševa mama sama pripravi zeliščni izvleček; več vrst zelišč, katera in koliko, je njihova hišna skrivnost, namoči v matični kis za leto dni, nato pa izvleček dodajajo kisu za vlaganje. Kisarna Strniša v Tekstilni ulici v Kranju sodi med najstarejše obrti z neprekinjeno tradicijo skoraj petdesetih let. Nekaj let po vojni je Marija Strniša sicer kisarno dala v najem Kmetijski zadrugi, kasneje pa jo je spet sama prevzela, tako da obrt ni nikoli prenehala; razen te kranjske kisame*je v Sloveniji le še ena taka obrt, sicer pa kot vemo se kis izdeluje tudi industrijsko. V kisarni Strniša imajo Fringsov sistem predelave kisa, to je velika kad z agregatom. Obstajajo sicer še modernejši sistemi, ki so sedanjega izpopolnili z elektroniko in skrajšali čas predelave v industriji, obenem pa imajo tudi nekaj slabih strani, saj mora po tem sistemu kis počivati pol leta, sicer ima duh po žveplu. Strniševa kisarna je bila obnovljena nekajkrat, povsem posodobili pa so jo v letih 1973 do 1974; seveda pa je neprestano potrebno skrbno vzdrževanje, da se postopek kisanja ne zatakne ali da ocetne glivice ne degenerirajo. Zato mora biti vinska mešanica, če ni vin geografskega porekla se mešajo tudi sortna vina, dobre kakovosti; brez laboratorijskih izvidov, da gre za povsem naravno vino, ta tekočina ne sme steči preko bukovih oblancev v kad. Na leto izdelajo v kisarni okoli 200.000 litrov vinskega kisa, razen tega pa iz alkohola predelujejo kis za vlaganje. Mama Marija seveda ve za recepte, kako se pridela dober kis tudi iz borovnic, jabolk, šipka, gloga, a zdaj ga ne dela več. Dober kis bi moral nekaj časa tudi počivati v sodih, preden se razredči na dogovorjeno koncentracijo 4 odstotkov. Oba Strniševa menita, da bi bilo treba dogovor kisa m spremeniti in odstotek povišati, saj je tak kis tudi boljši, prihrani se pri steklenicah, potrošnik pa ga lahko redči po svojem okusu in potrebah. Kljub visoki starosti Manja Strniša pomaga pri polnjenju steklenic nh „„ pravi kjer seje treba presneto hitro zasuka* al, pci naazarut^^ vinske mešanice v kis ali pa eno hišnik posebnosti - n7staja™£ zetUc^tZ izvlečka za kis za vlaganje - Foto: F. Perdan "»»tajanje zeaščnega Specerioa Veletrgovina ©(j©© 8PECERIJA Na osnovi MS. člena zakona o združenem delu in statuta delovne organizacije Veletrgovine 8pecerija Bled, statuta TOZD Maloprodaja Bled in statuta TOZD Veleprodaja Bled raspisuje delavski svet delavne organizacije, delavski svet TOZD Maloprodaja in delavski svet TOZD Vel upi udaja prosta dala in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -direktorja delovne organizacije 2. VODJE TOZD MALOPRODAJA 3. VODJE TOZD VELEPRODAJA Pogoji: — poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: viSja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, moralnopolitične kvalitete in aktiven odnos do samoupravljanja. višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in poslovodske sposobnosti, ki jih dokazuje z dosedanjim delom, moralnopolitična neoporečnost višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske in poslovodske sposobnosti, ki jih%dokazuje z dosedanjim delom, — moralno politična neoporečnost Kandidati bodo izbrani za mandatno dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina Specerija Bled, Kajuhova 3, z oznako »za razpisno komisijo DO« oziroma »TOZD«. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v roku 30 dni po zaključku objave. pod 1. - pod 2. - pod 3. - A NISMO SE UKLONILI ■kpniicic-Zmago M) okna njegovega doma ob ^1 Smarjetne je enkraten "M Kranj. Kot bi gledal **o. Od Špika do Struževe-*"o banko dobiva spet novo Qd tu je to še bolj opaziti. j/*fenov klanec, Creina, Le-■F* klanec .. . Mladost je Mpf tam na oni strani. Pri ■Cj*fvih so imeli včasih avto-Rj^tvo. Mama je bila prva ^* v Sloveniji. Še danes hrani ^v°l*n njenega avtomobila... L^tskrbni časi... v** hiše tam pod Creino ni j^h no jo, ko so gradili hotel. F*> pa sveti. Tam zraven, pri [vf so imeli kranjski komuni JyOake sestanke: Brovč, To-•£**o, Jeršin. Lojze je bil pri 1 mladincih, pri Sokolu, pri Pripraven, korajžen fant, s K *> aktivisti lahko računali. \thnihnila tekstilna stavka za ijnira hrano. Ob kapitu-;* "kupaj s prijateljem Slav •danom-Dušanom zadolže za * orožja na Rupnikovi liniji. N je bil 2. avgusta 1941, ko ^Jšsnom iz pokojninskega do-lyljsla orožje v avto: Hiri tka imela in petindvajset Zmago jih je nosil, Dušan mu je odpiral vrata. Pa ju je videla neka ženska ... Orožje sta odpeljala k Zeškotu in že naslednji dan ga je vzel Toplak. Namenjeno je bilo za oborožitev prvih partizanov pod Storžičem. 3. avgusta so prišli k Zupančičevim Gestapovci. Pričakovala sta jih in še pravi čas ušla na Bendetovo in potem Lenardičevo hišo. Na ravni Lenardičevi strehi sta ležala in čakala, da so Nemci odšli. Še dva dni sta se skrivala v rastlinjaku Ažmanove vrtnarije. Tomo Brejc je odločil, da gresta na Primorsko, ker sta tam imela sorodnike, z nalogo, da tam organizirata mladino in odbore OF. Ko se je marca 1942 formirala I. Briška četa, je bil Zmago že namestnik komandirja in kmalu nato komandir čete. Pozimi 1942— 1943 je v Gradnikovi brigadi komandir III. Tolminske čete. Spomladi 1943, ko so ustanovili VOS za Primorsko, je do kapitulacije Italije načelnik OK VOS za Briško-Beneško okrožje. Takoj po kapitulaciji Italije pa je član PK VOS za Primorsko. Decembra 1943 je bil poslan na Koroško in kmalu je bil načelnik Pokrajinskega komiteja VOS za Koroško. 1. maja 1944 je imenovan za komandanta VDV bataljona za Koroško, oktobra 1944 je v politični Soli v Gradcu in tu je v borbi za Suhor ranjen in poslan na zdravljenje v Bari. Ko je ozdravel, se je marca 1945 vrnil z ladjo v Split in se vključil v OZN-o k tovarifiu Matiji Mačku. Bil je v spremstvu tovarišev Mačka, Kardelja in Kidriča, ki so Sli takrat iz Dalmacije proti Trstu in Ljubljani. Svobodo je dočakal na poti proti Trstu ... Vojna vihra ga je metala sem ter tja. Dogodke, take, da ti gredo lasje pokonci, stresa kar iz rokava. Kot da je bilo vse tako z lahkoto opravljeno. Kot, da je bilo vse samo po sebi umevno . . . Kot na primer požig avionov v Gorici takoj po kapitulaciji Italije. Samo štirje so izpeljali vso akcijo. Povsem preprosto. Z avtom so se pripeljali pred glavna vrata, izskoči- maas^^^aaaa^maaa^m^^^t^^^t^^sa^^ bunker. Eden od njih je ostal pri njem, ostali trije pa so pohiteli naprej v akcijo. Kakšnih deset »sa-voy«, italijanskih bombnikov je stalo v vrsti. Le rafal z mitraljezom v trup, bomba in že je gorelo... Tako so uničili enega za drugim .. . Zažgali so tudi skladišče bencina, motornega olja .. . Malo dvosedežno letalo so odpeljali s pilotom vred in ga pripeljali v Ajdovščino. Tovariš Bebler se je z njim enkrat ali dvakrat peljal na Dolenjsko in delali so krajše polete po Primorski. V I. ofenzivi so ga še imeli. Sneli so mu krila in ga skrili v Trnovski gozd. Kam je potem prešlo, Zmago ne ve. Pa tudi drugačne akcije je opravljal Zmago. Se danes mu gre na smeh, če se spomni, kako je s Svete gore spravljal oltarno sliko. S cerkvijo je Zmago razčistil že v mladosti in nadvse smešno se mu je zdelo, da bi moral zaradi ene same slike kdo nositi glavo naprodaj. »Ravno ti boš Sel,« je odločil Luka Leskošek. Še enega so mu dali za pomoč. Od Gorice sem so že letele granate... Ko sta jo imela na varnem v avtomobilu, sta po vojaškem telefonu sporočila, da je slika v njunih rokah, rešena... Po vsej Vipavski dolini so se naenkrat oglasili zvonovi. Po vsej Primorski je šel glas, da je Marija s Svete gore rešena. Na Štiristo milijonov lir so tedaj cenili to sliko. Govorili so, da so jo imeli potem do konca vojne spravljeno v Rimu, drugi spet, da je bila spravljena pri Sv. Križu. Pa naj bo kjerkoli že, slika Marije še'danes krasi oltar Svete gore . So pa bile akcije, kjer je le za las ušel smrti. Morda je bil še najbližje smrti takrat, ko je s tovariši reševal ranjeno aktivistko iz bolnice v Cormonsu pri Gorici. Da je le pol metra visoka ograja okrog bolnice in da jo le en orožnik straži, je bilo rečeno. Toda ograja je bila visoka tri metre, stražarjev pa veliko več. Hitro so dobili lestev, prelezli ograjo in kmalu našli sobo, kjer je ležala aktivistka Anica. Stražar je sedel v njeni sobi pri mizi in izgledalo je, kot da spi. Zmago in Jadran sta skočila v rat i* hiln tli Zmflgn je odločil za prva, desna vrata, jih odprl in tisti trenutek, ko je zavpil »roke v vis!« je oni ustrelil. K sreči ni zadel. Toda takoj za tem so se vsule krogle kar skozi zaprta vrata sobe, kjer je bilo še šest stražarjev. »Hitro z nami, mi smo partizani«, je zavpil Anici. Toda ta se je samo zarila pod blazino... Onih šest je streljalo kot bi bili obsedeni. Hitro je Zmago s pištolo nekajkrat ustrelil v vrata in se pognal ven. Ni ga zadelo. Ušli so. Strašen alarm so zagnali potem. Vse mesto je bilo na nogah. Ce bi bežali v neredu, bi vse polovili. Tako so se pa postavili v vrsto in korakali, kot da so patrola. Toda, ko so bili zunaj mesta, so se pognali v dir, kolikor jim je duša dala. Dve je bila ura ponoči. Do jutra in Se cel dan so se skrivali v grmovju, zvečer so se pa potem vrnili v Brda. Še danes je jezen, če se spomni, da so morali iz tako nevarne akcije praznih rok ... Pa takrat v Kozjih stenah. Pravzaprav nad Lokovcem, ko so v prvi nemški ofenzivi zadrževali Nemce, da so se ranjenci in ves slovenski politični štab, v katerem so bili Leskošek, Bebler, Vilfan, pisatelj Bevk in drugi, umaknili. Vsajpolure zdržite, jim je naročil Dušan Pirje-vec-Ahac. In osemanjst VOS-ovcev je zdržalo na položajih nad Lokovcem štiri ure in pol. Nemcev pa par sto ... Strašen ogenj je bil. Dobro so bili oboroženi tudi naši: dvanajst mitraljezov so imeli, med njimi dva težka. Potem so jim Nemci prišli za hrbet... Takrat je Slo za las. Toda ranjenci in glavni štab so bili tedaj že na varnem v Kozjih stenah. Do konca ofenzive je Zmago vodil umik in vse brez izgub pripeljal v Mrzle rupe. Za vrinjence Gestapa v partizanske vrste je imel »poseben nos«, kot temu pravijo. Štiriinpetdeset ge-stapovskih agentov je naenkrat odkril v Prešernovi brigadi, kar je bil eden največjih uspehov VOS-a med NOB. Odkril je tudi glavnega agenta Gestapa za Primorsko, majorja Hojana. In tudi kasneje, na Koroškem, nad Solčavo, je odkril vrsto ŠtMaVaisa^snsaBn. izdajala za aktivistko, hodila z njimi na akcije, jim kuhala, pa je pri njej odkril celo dozo cianida, s katerim naj bi pomorila vso četo ... Dogodki, ki bi jih morali posebej, podrobneje opisati! Ne znanje, razmišlja danes, sreča, iznajdljivost, refleksi, hitro odločanje, to te je reševalo. Popadali so domala vsi jugoslovanski oficirji, ki so prišli v partizane z znanjem. Ni časa premišljevati v akciji. Le udariti in steči! Od tistih prvih, ki so bili skupaj že v prvih dneh vojne, je _ ostal menda on sam ... Sreča. Kolikokrat bi bilo lahko po njem, pa ga je rešilo le golo naključje. Tudi usoda, če hočete. Kot takrat v Beli krajini. 24. oktobra 1944. so bili hudo bitko s Čerkezi v Suhorju. Za cerkvijo, kakšnih dvesto metrov od cerkvenega zidu je bil na položaju, ko je bil hudo ranjen v nogo. V Dučičih v Zumberaku je bil najprej v partizanski bolnišnici. Ko se je toliko pozdravil, da je že lahko hodil z bergljami, se ga je lotila sklepna revma. Cel teden je imel visoko vročino, da skoraj ni vedel zase. Bolničarka Francka mu je tedaj rešila življenje, trdi še danes. Potem so ga prestavili v bolnico Jelendol na Bazo 20. Od tu pa naj bi šel na zdravljenje v Bari. Trije avioni so takrat naložili ranjence v Gradac,u. Zmago je v enem izmed njih ležal pri vratih aviona. Osemnajsti je bil. Ko je ameriški pilot pregledal avion je ugotovil, da je ta prenatrpan in Zmago, ki je bil najbližji vratom, je moral ven in počakati naslednji transport. Ko je končno le prispel v Bari, so ga sobor-ci debelo gledali, od kod se je vzel. Saj je vendar njegov avion strmoglavil nad Velebitom ... Štiri rane, dve s Primorske, ena s Koroške in ena z Dolenjske, ter album fotografij, ki so se ohranile iz tistih viharnih dni, ga spominjajo njegovega partizanstva, njegovih akcij. Pa vrsta odlikovanj za hrabrost, ordeni bratstva in enotnosti, spomenica 1941. Pred kratkim, za svojo 60-letnico, pa je dobil še visoko državno odlikovanje Red republike s GLASIO.S 8 RADAR NADALJEVANKE PETEK. 28 NOVEMBRA 1 I KONEC DVEH VELIKANOV Prizor je bil tragičen. V sončnem vzhodu je velika ladja razpadala. Besedo »unitis« je že pokrila voda, »Viribus« se je ie dobro videl. Okrog ladje, ki je vse globlje lezla v vodo, je bilo slišati jok in kletvice. Naš čoln se je oddaljeval, mornar pa, ki sem ga rešil, je kar naprej ponavljal: »Oh, moja ladja, moja lepa ladja!« Ko je morje doseglo krov ladje, se je nenadoma kar prekucnila. Videl sem, kako so se topovi velikega kalibra odtrgali iz svojih ležišč kakor igračke in v hipu izginili pod vodo. Zeleno sluzasti gredelj ladje je še nekaj časa štrlel iz vode. Na trupu obrnjene ladje sem videl človeka, ki se je premikal s težavo in ko je dose- Sil gredelj ladje, se je zravnal in postavil v stav mirno, il je poveljnik Vukovič. Nekaj minut kasneje, ko je plaval proč iz dosega vrtinca, ki nastane, ko morje pogoltne ladjo, ga je udarilo po glavi neko bruno in utonil je. Ko se je morje nad Viribusom popolnoma umirilo, je manjkalo še 20 minut do sedmih. Bil je 1. november 1918.« ZAKLJUČEK Paoluccijeva pripoved ni čisto v skladu z resničnimi dogodki ob koncu prve svetovne vojne. Po preboju na Piavi, ki se je Italijanom posrečil predvsem zaradi ameriške pomoči, so v Trstu vihrale italijanske zastave že 29. oktobra. Dva dni pozneje bi torej italijanska diverzanta lahko vedela, da ne gresta potapljat av-stroogrskih ladij. Na Madžarskem in na Dunaju so se že pripravljali na razglasitev republike. V Pulju je vladala zmeda. Ladjevje so (teoretično) predali novorojeni jugoslovanski državi, mornarji drugih narodnosti so se pripravljali, da zapustijo ladje, arzenale, vojašnice in trdnjave. Bali so se prevar cesarju zvestih oficirjev, ki niso hoteli sprejeti poraza. Zato so tudi mislili, da so si mine pod Viribusom izmislili višji oficirji, da bi mornarji zapustili ladje, nakar bi lahko sami prevzeli kontrolo nad njimi. Zaradi tega so oba Italijana (oziroma diverzanta, saj niso točno vedeli, za koga gre) pripeljali nazaj na ladjo. Ne iz surovosti ali maščevanja. Le resnico o minah so hoteli mornarji vedeti. Tako je italijanski slikar upodobil trenutek, ko sta Rossetti in Paolucci iz MAS 94 prestopila v »pijavko«. Eksplozije pod Viribusom in prekooceanko Wien so zmedo še povečale in spravile v strah ves Pulj. Bolniki in ranjenci so bežali iz bolnišnic v samih srajcah in krožile so govorice, da so pobegli oficirji minirali luko, ki da bo vsak čas zletela v zrak. V resnici pa drugih eksplozij in žrtev ni bilo. Le medtem ko se je Viribus potapljal in prevrnil, je njegov glavni jambor potopil neki čoln. In kakšna vrednost je šla na dno z ladjo Viribus unitis? Veljala je 60 milijonov kron. V Avstro-Ogrski so bili v obtoku tudi zlatniki za 10 kron, ki so tehtali 3,387 grama. Sest milijonov cekinov (60 milijonov kron) bi torej tehtalo 20.322 kg 22-karatnega zlata, dobrih 20 ton zlata torej. Ob današnjih cenah te dragocene kovine strahotna vsota. Cekin je imel v premeru 19 mm. Ce bi teh šest milijonov zlatnikov položili enega ob drugega, bi dobili 114 km dolgo zlato črto, približno toliko, kot je dolga cesta od Ljubljane do Kopra. To je bil Viribus unitis - Z združenimi močmi. KONEC Mina, kakršno so Italijani uporabili v napadu na Viribus unitis v puljskem pristanišču. Spomini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo KRANJ V Kokri je za praznične dni v prodaji bogata izbira: globus vseh vrst igrač in opreme za zimski šport v veleblagovnici GLOBUS Kranj modne konfekcije v blagovnici TINA Kranj ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER NOVO NI VEDNO NAJBOLJŠI Ste kdaj pomislili, da se oblazinjeno pohištvo lahko prenovi! Zaupajte vaše dotrajano oblazinjeno pohištvo strokovnemu popravilu LESNINA Ljubljana, TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA. Gorenjska cesta 41. telefon (064) 75 212 centrala 74-471 Kmalu za Nemci sta prišla v gostilno tudi me Rihtaršič in Rudi Robnik. Oba sta imela ištoli v žepih. Sli smo v mojo sobo in tam sta K)vedala, da sta prišla iskat puškomitraljez, ker ga četa nujno potrebuje. Dejal se jima, da to ni mogoče, ker imam orožje skrito na znamenju za Tomaževo hišo, od koder ga pri belem dnevu na očeh ljudi in še posebno nemških policistov, ki so stalno prihajali ven iz gostilne in se razgledovali, sploh ne moremo dvigniti. Ker sta vztrajala, da mitraljez vsekakor morata dobiti in odnesti, smo sklenili, da nekoliko počakamo in ga dvignemo potem, ko se bo znočilo. Ko se je začela delati noč, so ^emci za svoje zavarovanje postavili dve traži in to prvega stražarja ob poti nad ostilno, drugega pa na razpotju ob znamenju od gostilno. To dejstvo je nevarnost povečalo, endar nismo odstopili od svoje namere. Ko se i malo stemnilo, sem skozi okno na spodnji trani šupe, ki ni bila vidna iz gostilne in od .emških stražarjev, podal bratu Jožetu kratko lestev, da jo je odnesel po ovinku k znamenju za Tomaževo hišo. Da ne bi prišlo do presenečenja in zapletov, se je Janez Kisovec postavil na stražo ob poti, ki vodi za Tomaževo hišo proti Vrbanaču, in sicer komaj kakšnih 40 do 50 metrov stran od nemškega stražarja, ki je bil nad njim ob poti pod šolo. 3b isti poti kot Janez pa ie bil na drugi strani mamenja na straži Tine Rihtaršič. Tedaj sem az hitro pristavil lestev k znamenju m začel lemati skozi lino podstrešja posamezne dele )uŠkomitraljeza ter jih podajal Jožetu in.Ku-1 liju. Ta dva »ta jih hitro očistUa in sestavila nitraljez ter vanj vložila šaržer. Ko je bU tako mitraljez pripravljen za streljanje, ga je Rudi obesil prek ramena in čezenj oblekel precej širok in dolg hubertus, nakar sta s Tinetom odšla kar po poti proti Poljanam in skozi Poljane v četno taborišče. Iz Javorjev sta šla mimo stražarja, ki je bil pri znamenju pod gostilno, odločena, da ga pokosita, če bi ju zaustavil. Nekaj večerov kasneje je ponovno prišel k meni v Javorje Tine Rihtaršič in z njim Anton Dermota iz Žabje vasi, da sem jima iz istega skrivališča izročil dve puški. Tedaj sta mi tudi rekla, da naj tudi jaz čimprej pridem s svojo skupino v četo, torej v partizane, še prej pa naj na vsak način poskusim odkriti in dobiti že omenjena dva puškom it ral jeza. Enako sporočilo je v tistih dneh dobil tudi brat Janez, ki me je o tem takoj obvestil. 0 tem sporočilu sem v naslednjih dneh obvestil svoje sodelavce v Javorjah in jim naročil, da se pripravijo za odhod v partizane. Dogovorili smo se, da končni datum odhoda določimo v nedeljo 14. decembra. Enake razgovore in dogovore sta imela s svojo skupino brata Janez in Jože v Delnicah. V četrtek 11. decembra proti večeru je ponovno prišla v Javorje prej omenjena borbena policijske patrulja 181. rezervnega policijskega bataljona. Hotela je odkriti Cankarjev bataljon, ki se je bil nekaj dni prej ponoči spopadel z nemško patruljo pri Dolenji vasi v Selški dolini. Tudi tokrat je ta patrulja, ki je štela 52 mož, prenočevala v Javorjah, in sicer delpma v gostilni Marjance Grošelj, de loma p* v farovžu. Drugo jutro, tp je v petek 42^acerapra 1941, ko se je zdanilo, sem se odpeljal z vozom po opravkih v Skofjo Loko, Nemci pa so odšli proti Ceteni ravni in potem prek Zaprevala proti Rovtu, kjer jih je v zasedi pričakal in potolkel Cankarjev bataljon. To novico, ki se je silno hitro razširila med ljudmi, sem zvedel že med potjo, ko sem se vračal iz Škofje Loke. Naslednji dan v soboto dopoldne pa sta pridrvela v Delnice dva velika rdeča avtobusa, polna nemških policistov. Ti so se mrkih obrazov in vidno prestrašeni hitro izkrcali iz avtobusov ter potem v dolgi in zelo razpotegnjeni koloni in silno previdno krenili proti Ceteni ravni in Rovtu. Čeprav so ljudje s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo, jim je vendar silno godilo, ko so videli, kako so bili običajno tako oholi in naduti nemški policisti poklapani in prestrašeni. Vsekakor je novica o velikem podvigu Cankarjevega bataljona v Rovtu silno ugodno odjeknila med prebivalstvom in še povečala njegovo že tako ugodno borbeno razpoloženje. V nedeljo 14. decembra sem se sestal s petimi svojimi zaupniki iz Javorjev, da sem jih seznanil z razvojem dogodkov in predvsem s pozivom poljanske organizacije za vstop v partizane. Povedal sem jim, da je drugod precej fantov že odšlo v partizane, odhod naše skupine pa je predviden za sredo 18. decembra zvečer. Vendar se razen dveh drugi na tem sestanku še niso dokončno odločili, češ da morajo še malo razmisliti in so predlagali, naj se odhod odloži še za kakšen dan. Zaradi tega sem šel popoldne v Delnice, kjer sem o zadevi seznanil brata Janeza in Jožeta in Jar"^a Kisovca. Dogovorili smo se, da se dan odhoda nepreklicno določi za ponedeljek 22. decembra zvečer in da je treba o tem obvestiti vse tiste, ki so doslej pokazali pripravljenost za vstop v partizane. Na podlagi te odločitve sem imel med tednom s svojimi zaupniki v Javorjah več razgovorov, brata Janez in Jože pa v Delnicah in na VolČi. V teh razgovorih se je tedaj odločilo, da bo šlo z našo skupino nai dne v partizane skupno 14 prostovoljcev. 6 iz Javorjev (Franc Grošelj, Tone in Fn^ Dolinar, Janez in Lojze Kokalj ter jax». Delnic (Jože in Janez Peternel, Jsa« Kisovec, Bernard Naglic, Jože Križna/ * Tone Čadež) in Janez in Jože Kokalj i >«« •■ i sme sa^MMsal EZURNE TRGOVINE ■ TRŽNI PREGLED I *«oto in nedeljo > trgovine v Kranju, Škofji M Jesenicah zaprte, toseeeljek, 1. decembra, pa fcavae naslednje trgovine: 'trti Kranj: so odprte od 7. do —J* Delikatesa, Maistrov trg 11. ■v Naklem, Klemenček, Du-vasi, Šenčur, Dom, Srednja Krvavec, Cerklje, Hrib. Predana, Zg. Jezersko. Kranj: so odprte od 8. ne: Vse prodajalne razen pro-lPC Globus, ki bo zaprt M LOKA tirna samopostrežna p roda-P*Frinkovo naselje ter Mesnica. **»a 65 in sicer od 8. do 11. ure 'fTovme zaprte. KRANJ Solata od 35 do 40 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček 25 din, česen 60 din. čebula 25 din, fižol 50 din, pesa 16 din, paradižnik 25 din. paprika 30 din, slive 40 din, jabolka, od 15 do 18 din, hruške 20 din. grozdje 30 din, med 100 din, pomaranče 60 din, limone 60 din. ajdova moka 35 din, koruzna moka 18 din. kaša 50 din, surovo maslo 120 din, smetana 58 din, sladko zelje 18 din, kislo zelje od 25 do 30 din, kisla repa 25 din, orehi od 280 do 300 din. jajčka od 5 do H din. krompir od 6 do 7 din, radič 50 din. JESENICE Solata od 30 do 45 din, cvetača 12 din, korenček 20 din, česen 60 din. čebula 21,75 din, pesa 10 din. kumare 32 din, paradižnik 32,50 din, slive 55 din, jabolka od 14 do 15,50 din. hruške od 23 do 32 din, gozd je 32 din, ajdova moka 31,60 din, koruzna moka 9,15 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,30 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 14,40 din, kisla repa 12,65 din, orehi 275,90 din, jajčka od 4,20 do 4,40 din, krompir 8,45 din. Ročk koncert v Skorji Loki Skorja Loka - V ponedeljek, 1 decembra, ob 19 uri bo v škofjeloškem kinu Sora potekal ročk koncert, v katerem bodo nastopile tri Škofjeloške skupine: Nasa stvar. Albatros in Sinus. Naša stvar bo izvajala svoje prve,posnete skladbe. Na Bledu za dan republike Bled — Vsi blejski hoteli so za praznike zasedeni, nekaj prostora je le še v hotelu Krim in Lovec. Plesna dvorana Kazine bo 28., 29. in 30. odprta od 20. ure do 1. ure. igral pa bo ansambel Biseri iz Zagreba. V kavarni Park hotela, v Kazini je dnevno animir glasba od 17. do 19. ure in od 20. do 22.30. Prav tako je odprta diskoteka STOP od 20. do 2. ure. D. S. ^mma+r zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike - 29. november Črto mir Zoree POMEN ki OB SM, DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (53. zapis) Nadaljujem s pripovedjo n jeseniških revolucionarjih — o heroju Matiji Verdniku-Tomažu. o delavskem pisatelju Tonetu Cufarju in o Poldetu Stražišarju. 0 narodnem heroju Jožetu Gregorčiču-Gorenjcu je govoril že prejšnji zapis. GROB V SVEČAH Sleherno leto, na obletnico smrti, obiščejo Jeseničani koroško vasico Sveče v Rožu in počaste spomin na svojega nekdanjega tovariša, delavca v Železarni Matija Verdnika. Že v letih med obema vojnama je bil Verdnik izjemno delaven v delavskih prosvetnih društvih na Jesenicah. Bil pa je tudi politično razgledan in kot sekretar SKOJ med mladimi »priljubljen voditelj, četudi mu je bilo komaj 18 let (rojen 1916). V prvih dneh leta 1942 je Verdnik odšel v partizane in delal v Cankarjevi četi, pozneje v Gorenjskem bataljonu, kot politični delavec. Ker pa je bil po rodu (po očetu in materi) Korošec si je srčno želel, da bi bil poslan na Koroško kot organizator osvobodilnega boja proti fašističnemu okupatorju. Že v septembru 1942, je bil Verdnik poslan na Koroško, da bi tam nadaljeval delo, začeto med delavstvom na Jesenicah. Z delom je začel v Mačah in odtod pripravljal teren za ustanavljanje odborov OF (organiziral jih je kar 20!). Vpliv njegovega dela je segel čez Dravo tja do Celovca. Tako so postale Mače, skupaj s Svečami in Bistrico hrbtenica narodno osvobodilnega boja in vseh akcij v Rožu. — Ena od prvih, zelo vidnih sabotažnih akcij je bila požig velike žage in tovarne akumulatorjev na Bistrici. Verdnikova zamisel je bila tudi osvoboditev 22 zavezniških vojakov iz nemškega ujetništva. Nad Mačami je bil do pomladi 1944 sedež pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte, ki je imel redno kurirsko zvezo z avstrijskimi antifa-Sisti v Celovcu, na Štajerskem in na Dunaju. Zaradi izdaje je bilo v Rožu sredi maja 1944 aretiranih in zaprtih nad sto antifašistov, trije med njimi so bili takoj ubiti. - Matija Verd-nik-Tomaž je bil ranjen v spopadu ob koncu januarja 1944; zaradi dobljene rane in izgube krvi je umrl 1. februarja 1944 v Mostečnikovi hiši na Poljani. Sedaj počiva na pokopališču v Svečah, skupno s petimi soborci. PARTIZANSKI POVELJNIK Tako bi lahko z dvema besedama označil jeseniškega revolucionarja Poldeta Straži-šarja. Saj je bil poleg Gregorčiča in Staneta Žagarja eden prvih in najvidnejših gorenjskih partizanskih borcev. 2e v letu 1941 je bil poveljnik skupine borcev na Možaklji. pozneje pa je vodil borbe pod Stolom in na Jelovici. Padel je v boju s premočnim sovražnikom na Lipan-ski planini pod Triglavom (v juliju 1942). Padel je tudi njegov brat Nagrobni pomnik narodnemu heroju Matiji Verdniku-Tomažu in tovori Sem r Svečah na Koroškem. Viktor, brat Ludvik pa je bil ustreljen kot talec na Koroški Beli. Med vidnimi jeseniškimi revolucionarji je bil Polde Stražišar najstarejši (rojen 12. novembra 1902), Ze z devetim letom starosti je moral iti za kruhom v svet. Iz domačega Javomika je šel za pastirja v Pre-serje pri Borovnici. Tu je ostal 5 let, potem pa se je izučil za mesarja. Vendar je stalno delo dobil šele po odsluženju vojaškega roka. Sprejel je trdo delo v jeseniški železarni. Vseskozi pa je bil Polde Stražišar med najbolj delavnimi člani »Svobode« in se udeleževal dela, bodisi na amaterskem gledališkem odru, bodisi v pevskem društvu. Izjemno nadarjen in napredno usmerjen je brž postal izvoljen delavski zaupnik, tedanjemu režimu pa skrajno sumljiv. Zato je bil nenehno preganjan in večkrat zaprt. FRANCE KONOBELJ-SLOVENKO Ker se kot vira podatkov za nekatere jeseniške revolucionarje in akcije poslužujem njegove knjige »Pod Možakljo in Karavankami so se uprli«, moram le reči besedo, dve tudi o njem, četudi mu ne bo čisto prav. France Konobelj je bil rojen 12. marca 1916 na Koroški Beli. Izučen za trgovskega pomočnika dela v svoji stroki ni dobil, pač pa se je zaposlil v valjarni na Javorniku. V partizane je šel že 5. avgusta 1941. Organiziral je znano decembrsko vstajo na Dovjem (1941). Ker pa je bil od izdajalčeve puške hudo ranjen (prestreljen skozi prsa), je bil po zacelitvi rane dodeljen bolnišnici Franji, kot pomočnik političnega komisarja. Seveda bi morala sedaj slediti pripoved o delavskem pisatelju, Jeseničanu Tonetu Cufarju, vendar simpatični mož zasluži poseben zapis. Tembolj, ker sem z njim prijateljeval v letih med vojnama (več kosov korespondence med nama hrani jeseniški muzej — oddelek NOB) in bo postal tako pogovor o njem bolj prisrčen, avtentičen. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski . razvidel, kaj je storil. Hotel ■pod, nobena ovire se ni ustrašil, in 1 oaaa mj {jZii^km boli poniževalno oblast - pod ■ * * ?M%L\ntitanu JProstosti je iskal in zdaj ^•Tl^2ihlap?.. Zdaj je videl, da g. cigan IJ^llH volji, ker ve sa njegovo skrito hudo-p°J5Jn ciganovih besedah mu je vse to f*^?* Toda Peter je DOtel naprej. Zato mora iSVvirc. tudi cigana. 71 Pa kako M mu prišel do živega, močnemu ko biku? Cigan bi bil devet takih posobal, kakršen je bil Peter suh ko goba ia slaboten. Petru se je vse vrtelo v glavi. Oči se mu wro v ciganov noi, ki je lelal za seženj od niega. Kot M trenil, ga Petar isdere in sune proti ciganu. Se urneje pa prime cigan Patra za roko, ga podere ia mu ixvije nož. Zdajci je biT gospod v rokah grosovitega mota, življenje muk viaelo na lasu in aiace mu ne bi mogel pomagati,če M se mu sovražnik kotel maščevati. 71. »Kaj menil, prismuknjenec, da cigan Samol nož brusi za svoje drobovje?« pravi cigan, kakor da se ne bi ni« zgodilo. Peter začne prositi in se izgovarjati, da je hotel cigana le prestrašiti. »Za šalo se mihotel?« se posmehuje »g8*!? W S j" P0**11 »ož le sa šalo med rebra? Morda bi bilo bolje sate, ko napadaž tako zahrbtno « Preden ga spusti, mu Samol pobere ie možato. »Drugič te pridem obiskat na grad. Zvedel bom tudi ourinu tvoje« Hrata in ti sporočim, kaj je s njim, če se mu toži po tebi. OLAS12.STRAN PtTtK, 28 HOVEMBM 1M» domaČi uran za KRŠKO CENTRALO anja vračala Več kot 20 kilometrov hodnikov, 5 obzorij, 2 kilometra razvitega rudišča, 150 vrtin, že skoraj dograjen obrat za predelavo rude iri jalovišče, 140 zaposlenih delavcev, od tega 90 v jami, bi lahko bila kratka izkaznica Rudnika urana Žirovski vrh. Skoraj 200 milijonov let staro rudišče, ki so ga kasnejši zemeljski premiki zdrobili in spet in spet na novo nagrmadili, je najbogatejše v Jugoslaviji, v Evropi pa se z njim meri le rudnik urana v južni Franciji. Po obsegu je rudnik med največjimi na svetu in bi se z njim lahko primerjali le rudniki v koloradskem platoju v Združenih državah Amerike, po količini uranovega oksida v rudi pa je med srednje bogatimi. Investicijski program predvideva letno proizvodnjo 120 ton takoime-novane rumene pogače. Zanjo bo potrebno izkopati 160.000 ton rude Program tudi predvideva naj bi rudnik odprli novembra 1981. leta, medtem ko sedaj planirajo začetek proizvodnje sredi leta 1982. Tako ne bo odpeljana rumena pogača na bogatenje v Združene države Amerike proti koncu prihodnjega leta, temveč leto dni kasneje in bo tako »prva hrana« za našo jedrsko centralo v Krškem morala priti od drugod. Čeprav pridobivanje jedrskega goriva ne bo poceni, bo v končni ceni kilovata električne energije predstavljalo le 5 odstotkov, kar dokazuje visoko rentabilnost jedrskih central. Proizvodnja 120 ton rumene pogače bo zadostovala točno za enoletno polnjenje jedrske centrale v Krškem in plačilo stroškov predelave rumene pogače v jedrsko gorivo. Za dopolnjevanje jedrskega goriva v drugih jedrskih centralah, ki jih Se načrtujemo pri nas, bo urana, iz Zirovskega vrha premalo. Zato intenzivno raziskujejo bližnja pobočja in so že odkrili nova nahajališča. Z njimi bi se pridobivanje uranove rude od predvidenih petnajst, podaljšalo še za nadaljnjih petnajst let ob enaki intenzivnosti izkoriščanja. Kljub razmeroma kratki dobi iz- < koriščanja rudnika, katerega izgradnja bo veljala 3,5 milijarde dinarjev pa ob vsak dan dražji energiji ni vprašanja upravičenosti investicije. Cez nekaj let prav gotovo ne več važna cena, temveč le to, da bomo energijo imeli, ne glede na stroške pridobivanja. Zato je izgradnja rudnika v Zirovskem vrhu prav gotovo naložba, ki se bo še bogato obrestovala, predvsem pa bo pripomogla k večji neodvisnosti od uvoza energije, ki postaja za naše plačilne sposobnosti vedno težje breme. Nedvomno drži: kar danes pri pridobivanju energije velja za drago, bo jutri poceni. Zato najbrž moramo na rudnik urana gledati kot na otroka, katerega vzgoja je danes draga, ko bo odrastel pa bo veliko koristil in obilo povrnil stroške. Ko govorimo o visini investicije, je potrebno tudi poudariti, da gre velik del stroškov na račun varstva okolja. Rudnik namreč leži v zelo »neugodnem« okolju; sredi naseljenega območja, ki je hribovit z veliko padavin in vrsto izvirov čiste pitne vode. Zato tehnologija, ki jo je ponudil ameriški partner nikakor ni ustrezala Predvidena je bila namreč za rudnike, ki so v nenaseljenem področju in zato zaščita okolja ni tako važna. Pri rudniku so se zato povezali z Inštitutom Jožef Štefan, kjer so izdelali. povsem nov način čiščenja odpadnih voda in spravljanje jalovine, tako da v Soro ne bo odtekel niti liter odpadne vode. Stroške so povečevali tudi neenotni predpisi, ki so delali težave zlasti pri pridobivanju potrebne dokumen- tacije in podražili gradnjo za nekaj 100 milijonov dinarjev. Ob vsem tem pa se pojavljajo še težave z investicijskimi sredstvi, saj rudnik ne more sklepati pogodb za dela, ki naj bi jih plačali z energetskimi sredstvi, ki se bodo zbrala prihodnje leto. Srednjeročni načrt izgradnje energetskih objektov in porabe denarja za energetiko namreč se ni sprejet. Čeprav je rudnik urana novost za naše razmere in so z izgradnjo tovrstnih objektov v svetu povezane najbolj znane firme s področja izgradnje energetskih objektov, bo za rudnik urana Žirovski vrh skoraj tri četrt opreme domače izdelave. Nekatere enostavnejše naprave pa razvijajo sami. Poudariti tudi velja, da so s premišljenimi rešitvami pri izgradnji zunanjih predelovalnih objektov prihranili marsikateri dinar in bo tako Rudnik urana Žirovski vrh ena resnično redkih investicij pri nas, ki se drži dogovorjene vsote. Rudnik res ne bo veliko spremenil okolja v Poljanski dolini, močno pa bo posegel v življenje, zlasti Gorenje vasi. Sedaj je v njem zaposlenih 140 delavcev, čez leto računajo, da jih bo že 338, kar bo po sedanji oceni najbrž dovolj za obratovanje rudnika in predelave. Sedaj skoraj polovica delavcev stanuje v Gorenji vasi. drugi pa v drugih krajih — Poljanah in Škofji Loki. Prvotno so predvidevali, da bodo za delavce rudnika zgradili v Gorenji'vasi blokovno stanovanjsko naselje in so zato tudi do- ločili prostor za pozidavo. Sedaj pa so v rudniku dali prednost zasebni gradnji ker menijo, da bodo tako laže privabili na deželo strokovnjake. Načrtujejo, da bodo v prihodnjih letih zgradili v Gorenji vasi nekaj čez 100 stanovanj - postavili naj bi dva stanovanjska bloka, 34 naj bi jih kupili v Škofji Loki, 6 pa drugje. Hkrati pa naj bi razdelili delavcem za gradnjo hiš 14 milijonov dinarjev, ki naj bi jih kot kredit dobilo 70 graditeljev. Približno 100 zaposlenih pa naj bi bilo domačinov, ki že imajo rešen stanovanjski problem. Preusmeritev na zidavo zasebnih hiš povzroča v škofjeloški občini dokaj velike težave. V občini že sedaj namreč zelo primanjkuje urejenih zemljišč za gradnjo, kar je posledica še neurejene urbanistične dokumentacije. Krajevna skupnost Gorenja vas pa v zvezi s tem predlaga, da naj ne bi delavcev doselje-vali od drugod, temveč naj bi v rudniku zaposlovali predvsem domačine Nihče se namreč ne vozi rad na delo v Škofjo Loko, če ima možnost zaposlitve doma. Menijo, da bi bilo interesentov za delo v rudniku dovolj. Domačini imajo v veliki meri že rešena stanovanjska vprašanja in bi bilo zato problemov s pridobivanjem zemljišč za gradnjo veliko manj. Zmanjšali bi se tudi stroški infrastrukture. Sicer pa bodo za te namene zaradi rudnika potrebna precejšnja vlaganja, za kar so v investicijskem programu rezervirana sredstva. Tako bo potreben nov daljnovod, kanalizacija s čistilno napravo, telefonska napeljava in cesta do nove stanovanjske soseske v Gorenji vasi. Potrebno bo zgraditi nove rekreacijske površine, zaradi povečanega števila prebivalstva bodo potrebna nova vlaganja v trgovino, banko in pošto ter v gostinstvo. Prav tako morajo razmišljati o dodatnih prostorih za vrtec in šolo. Razen tega rudnik sofinancira tudi izgradnjo ceste skozi Poljansko dolino in obvoznico mimo Škofje Loke, Po prvotnem investicijskem načrtu naj bi cesta veljala 300 milijonov dinarjev in rudnik je bil dolžan prispevati polovico, drugo polovico pa republiška skupnost za ceste Ker bo cesta zaradi tega, ker se je gradnja zavlekla, nedvomno veliko dražja, se bo treba tako na republiški skupnosti za ceste, kot tudi v interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije dogovoriti za nova sredstva, ki se bodo zbrala v naslednjem srednjeročnem obdobju. Rudnik urana v Zirovskem vrhu, <> katerem se govori že dvajset let pa dolgo ni bilo sigurno ah bo kdaj odprt ali bo ostalo le pri raziskavah, ker je bila druga energija poceni, torej postaja stvarnost. Čeprav niti v Gorenji vasi in še niti na Dobrav, ne, ki je povsem v bližini rudnika, skoraj ni opaziti, da je v bližin, tako pomemben objekt, so spremen** vidne drugod. Ena največjih je pasovna cesta, ki je že potegnjenav dolžini treh kilometrov med Imvm-cem in Gabrkom in veliko giadbtff od tam naprej proti Ppljanam. Spremembe prinaša predvsem v Goreč*1 vas, središče Poljanske doline, ki sicer zelo prizadeva za hitrejši nu-voj, vendar nanj ni najbolje priprt« 1 jena in so zato vsi posegi in spi*-membe v načinu življenja tolik-boleči. L. Rogat*' DOBR GLASB. retek, sobota, r»edW 177 trn m TOavv■ nettelflp-do 1A vr Gostilna Encijan VIDA SKAZA Stranje pri Kamniku Ce ste namenjeni v Kamnik ali Veliko planino, obiščite gostilno ENCIJAN, ki vam nudi odlično hrano in pijačo. Vabimo vas tudi na silvestrovanje. r VELEBLAGOVNICA Skofja Loka LETO SE POSLAVLJA IN NOVEGA BOMO SPET POSPREMILI NA POT Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI O^O*' ZAŽELITE VAŠA NOVOLETNA VOŠClLA NA L 1?V UNICEF VOŠČI LN S LETOŠNJA LEPA KOLEKCIJA UNICEF NOVOLETNIH VOŠClL JE V VELEBLAGOVNICI (Ninama Skofja Loka in v BLAGOVNICI CERKNO že v prodaji IJEIBL 28. NOVEMBRA 1980 Se čakajo drugih Naaart — Za dosežene rezul-*** pri razvoju samoupravljali Imama nizacije življenja in »sj nit i enja družbenega stan-yf» v krajevni, skupnosti v *™» tekmovanja Program *«J krajevnih skupnosti lt76 * liti, aa obdobje 1»78 je j*«aa konferenca 8ZDL pode-"* krajevni skupnosti Podnart priznanje - LISTINO, ^'•astsvniki krajevne skupnosti 2**art so jo sprejeli ns letošnji "Maski proslavi v Bohinjski Bi-*rieL Zvezno priznanje je bilo podeljeno * izmed najboljših krajevnih skup-■•ti, kjer si vsi delovni ljudje in "■jtni izredno prizadevajo za Osredek kraja. Z delovnimi orga-"aarijami krajevna skupnost odlič-'4 sodeluje: problemi kraja so tudi Mtfemi delovnih organizacij in ^nitno. Z medsebojnim razume-***jem in pomočjo so veliko dosegli * danes se lahko pohvalijo s števil-■na pridobitvami, danes, ob dnevu 'l!P«bIike, ki je tudi krajevni praznik fI»jevne skupnosta Podnart. TELEFONI ZVONIJO Nedvomno je bila v minulem letu ¥P»čja akcija napeljava telefon-•*pi omrežja, saj so telefonski napami opravili 5.500 prostovoljnih ■cevnih ur, ko so poleg telefonskih **j postavili Se 350 drogov in Možfli 2.30O metrov zemeljskega Zdaj so dobili centralo za 400 **?*flk, v Podna rtu pa ima telefone ^ naročnikov — prebivalcev je 800. "rfvomno lep uspeh, kajti z novo *"rfonsko centralo se bodo lahko *Jjačili tudi naročniki iz Podbrezij *Ljubnega. V krajevni skupnosti je zelo dobro •pel ferendum — 86 odstotkov je »ovalo za samoprispevek — in bajani so si najbolj želeli, da bi že *tps položili fini asfalt na krajevne ***. A Cestno podjetje Kranj ni »flštovalo predvidenih rokov in je *Jpeljalo mehanizacijo šele okto-namesto poleti, zato krajevna *upnost ni dovolila asfaltiranja. Ob Hevju in ob slabih vremenskih razarah bi bila dela slabše opravljena. *te so se dogovorili, da bodo ceste •nfcltirali prihodnje poletje ob flttkih cenah kot veljajo letos. Ob ■eni je priskočila na pomoč tudi kmična Podnart, kajti vsa vred-•*t asfaltiranja velja 6 milijonov ^k000 dinarjev, iz samoprispevka » letno zberejo komaj 550.000 di- » Podnartu si izredno želijo tudi in zanj je že namenjen prostor Štefan Hajdinjak, predsednik skupščine krajevne skupnosti Podnart na Ovsišah. Vendar pa bodo v prihodnjem obdobju morali vložiti veliko truda in lastnih prizadevanj za izgradnjo vrtca, kajti naložbe v družbene objekte so okrnjene. Veseli pa so prvega družbenega stanovanja v krajevni skupnosti, ki so ga zgradili s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti. Proslava Proslava v počastitev krajevnega praznika Podnart in dneva republike bo 29. novembra v kulturnem domu v Podnartu ob 19. uri. Na proslavi bodo sodelovali pionirji osnovne šole, recita-torji DPD Svoboda Podnart ter moški pevski zbor pod vodstvom Egija Gašpersiča in ob klavirski spremljavi Jožice Potočnik. Na proslavi bodo podelili krajevno-priznanje in nagrade najboljšim posameznikom v Športnih tekmovanjih. V__---J POMANJKANJE VODE Ko so načrtovali svoje programe za naslednjih pet let, so opozorili predvsem na razširitev trgovsjte mreže, na izgradnjo primernega vodovodnega omrežja, na gospodarjenje s prostorom. V vaseh Prezren je. Cešnjica, Rovte in Poljšica v poletnih mesecih večkrat vode primanjkuje, zato se v krajevni skupnosti zavzemajo, da bi rekonstruirali vse vodovodno omrežje in zgradili zajetje Kroparice z zbiralnikom ustrezne zmogljivosti. V krajevni skupnosti pripravljajo zazidalni načrt Zaloše. za katerega je programski del že izdelan in sprejet. Krajani zahtevajo, da se gradnja na Zalošah upošteva tudi v družbenem planu občine. V Podnartu izredno dobro delujejo društva in družbenopolitične organizacije, krajevna organizacija. ZZB NOV, krajevna organizacija ZRVS, mladinska organizacija, odbor za ljudsko obrambo, TVD Partizan, Društvo Rdečega križa, strelska družina, AMD Podnart. Društvo upokojencev, štab civilne zaščite ter delegacije. V okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva in z nenehnim spodbujanjem in aktivnostjo osnovne organizacije Zveze komunistov je družbenopolitično življenje razgibano in plodno. Posebej velja omeniti koordinacijski odbor, v katerega so vključeni vsi predsedniki družbenopolitičnih organizacij in društev, ki je nenehno spremljal delo in življenje na vseh področjih v krajevni skupnosti. V kratkem bodo v Podnartu organizirali problemsko konferenco o kmetijstvu, kajti vsi se zavedajo, kako pereči so problemi prav na področju kmetijstva. Podnart je torej krajevna skupnost, kjer so vasi in naselja precej oddaljena, problemi pa zato včasih še večji, a delovni krajani se ne ustrašijo težav in marljivo skrbijo za zadovoljiv družbeni standard prav vseh prebivalcev. Ob tem jim je tesno ob strani Kemična tovarna Podnart in temeljna organizacija LIP Bled in prav to sodelovanje je zgledno. Prav zato, ker je krajevna skupnost našla skupen jezik s Kemično Podnart in priskočila na pomoč pri novogradnji ob tovarni, je ta delovna organizacija prihranila veliko denarja — z izgradnjo novega objekta so začeli takoj in se s tem znatno izognili podražitvam. V krajevni skupnosti že nekaj let vedo, da k uspehom vodi tudi stalno in dobro informiranje. Glasilo krajevne skupnosti - pred praznikom so izdali novo številko - je zanimivo, pestro in objektivno obvešča krajane o vseh problemih in uspehih krajevne skupnosti ter tako kar najbolj spodbuja k nadaljnji aktivnosti. V Podnartu nikoli niso stali križem rok in čakali na pomoč, nikoli niso negodovali, vedno so se oprli na lastne moči in sile, zato so bile vse njihove akcije tudi tako hitre, učinkovite in uspešne. Prav gotovo bodo tako delali tudi v prihodnje in uresničili srednjeročni program svoje krajevne skupnosti.. . D.Sedej Sodelovanje krajevne skupnosti in Kemične tovarne Podnart je zgledno — Foto: F. Perdan Odpravljanje živčne ali osrednje utrujenosti L Sodobno industrijsko delo je izrazito samodejno ali avtomatizirano. Manj je težaškega in utruja j očega dela, več je možgansko živčnega delovanja. Utrujenost pa je spremni pojav in posledica vsakega dela. Danes ob delu ne trpimo toliko telesno, manj je gibalne utrujenosti, temveč je bolj izrazita živčna, osrednja ali možganska utrujenost. Čas prinaša večje živčne obremenitve. Vsak dan sprejemajo možgani številne podatke, jih razčlenjujejo, povezujejo in oddajajo nova sporočila. Hrup, nemir, ropot in razgiban poslovni vrvež so dodatni dejavniki, ki stopnjujejo možgansko utrujenost. Tudi za možgansko delovanje namreč velja naravni zakon utrujenosti, tako kakor velja za ostale organe. Učinkovito sredstvo za odpravljanje osrednje živčne, lahko bi ji rekli tudi umske utrujenosti, ki se kaže v naveličanosti, zasićenosti in v upadanju delovne vneme, je v povečani gibalni aktivnosti, v športno razvedrilni dejavnosti. Živčno utrujenost pospešujejo mirujoči sedeči položaji, delo v zaprtih, zatohlih in nikoli dovolj prezračenih prostorih. V takih okoliščinah je dihanje bolj površno, prav tako tudi presnavljanje, moteno je delovanje ostalih organov, kar še dodatno stopnjuje številne znak utrujenosti. Znano je, da se utrujenosti uspešneje postavljajo po robu trenirani, zdravi in mladi delavci, medtem ko hitreje pesti manj trenirane, bolehne in starejše. Delovna sposobnost in večja odpornost do utrujenosti s ta zelo odvisni od mišične aktivnosti, kar še posebno velja za tiste, ki opravljajo delovne naloge sede. Takih pa je vedno več. Minute razvedrila predvsem koristijo delavcem na tekočem traku, še bolj pa delavcem v pisarnah. Po sedmih do osmih minutah vadbe v drugačnem okolju, najbolje na prostem, po prezračevanju dihal in oskrbovanju krvi s kisikom, se boljša presnavljanje, razpoloženje, več je delovne vneme, boljša se pomnjenje, misli postanejo bolj jasne in prodorne. Vsak bi se iz lastne zakladnice gimnastičnih vaj in oblik gibalne omike, pridobljenih v šoli in zunaj nje, moral odločiti za lasten splet ali kompleks vaj in jih večkrat ponoviti. Vendar ne mehanično, temveč z občutkom, s posebno gibalno slastjo. Ta je v izdatnih zamahih, v zaporedju in sproščenosti vaj, ki se najbolj prilegajo temperamentu in značaju. Po nekajdnevnem ponavljanju bodo vaje postale navada, ki nas bo nehote silila, da jo ponovimo, postala bo potreba tako kot drugi načini ohranjevanja delovne sposobnosti. Dobrodošlo je odpravljanje utrujenosti med delom in med odmori, vendar je še bolje odpravljati utrujajoče posle dice dela v prostem času za kar je na voljo sprostilna, pomirjevalna in pristna osebno bogatejša dejavnost, ko gre za lastno udejstvovanje in ne za opazovanje drugih. Jože Ažman u e I Magika Mirana Čanaka iz Tržiča sem srečala v hotelu Maestoso v Lipici, kjer trenutno nastopa za obiskovalce nočnega programa. En mesec. Potem se spet seli. V Ljubljano, Poreč ali kam drugam. Kot ptica brez gnezda je. Njegov dom so puste hotelske sobe, delovno mesto zakajeni bari s slepečimi reklektorji, prijatelji natakarji, striptizete in muzikanti. v v Prevara je srz čarovnije Življenje, za kakršnega bi večina od sas dejala: hvala lepa. Le kaj je potemtakem v njeni tako zanimivega? »Umetniška potepaika duša sem,« >eto odgovaja Miran. »Magija me no privlačevala. Zakaj ne bi po-j sem si dejal. Ni bilo lahko. Ure in are vaj sem potreboval, da sem obvladal enostaven trik. Uspeh je prihajal počasi k* je MI trdo prigaran. Kot amater sem ~1 v raznih slovenskih barih. Med i mi je vsak dinar prišel prav.* .rin Cinik je socialni delavec. Vendar pa je v odločilnem trenutku, ko je diploma odprla pot do »pametne« —»znal, da iz te moke ne bo kru-i ga je zastrupila, i let " ---- n je zastrupil«. - let že nastopam kot poklicni čarovnik. Zadovoljen sem. Nenehne ssiftve Ia nočno delo me ne motijo. Ni-! sem poročen. Poznam pa veliko arti-j stav, U bi se zaradi družine ali starosti > radi umaknili izpod reflektorjev. Kam? ifleeaar dragega ne znajo ...« ___ Za Mirana preusmeritev ne bo tako boleča, čeprav ima rad svoj poklic. Ima diplomo socialnega delavca in diplomo krupjeja. Nekje bo že našel novo zadovoljstvo, če bo tako naneslo. »Sole za magike ni. Vsi smo samouki. Obstaja sicer literatura, tovarne, ki izdelujejo pripomočke in trgovine, ki jih ?rodajajo. Na tujem, da se razumemo, arovniki imamo tudi svoja prvenstva in festivale. Zadnji, na katerem sem sodeloval, je bil v Bologni. Mislim, da so za naše delo zelo pomembni in potrebni. Vsebujejo tekmovanja in seminarje, razen tega pa je to dobra priložnost, da se spoznamo, izmenjamo izkušnje, nove načine za varanje ljudi ...« »Varanje?« »Vsak trik je prevara. Čim bolje varam ljudi, gre seveda za optično prevaro, bolj so navdušeni. Zato pa je za čarovnika nujno poznavanje psihologije človeka. Kajpak ne gre tudi brez tehnike in spretnosti.« Triki s kartami so Miranov konjiček in posebnost. Sicer pa je pri svojem »čaranju« zelo vsestranski. Pomaga si z najrazličnejšimi pripomočki. Se kdaj zgodi, da ga kdo odkrije? »Obiskovalci so različni. Nekateri prihajajo, da bi odkrivali - če me .ujamejo', imam zanje v rezervi še sto drugih trikov — največ pa je takih, ki iščejo zabavo. Prav smešno je, ker so skoraj vsi prepričani, da si čarovniki pomagamo predvsem z rokavi. Morda so si naši stari kolegi res. Danes rokavov ne uporabljamo, morda le v enem odstotku primerov.« »Z magijo se že dolgo ukvarjate. Imate veliko strokovnih pa tudi drugih izkušenj. Kako pri nas gledamo na vaše delo?« »V Sloveniji nas je približno deset poklicnih čarovnikov. Ljubiteljev je okrog štirideset ali celo več. Ne samo v naši republiki, v celi Jugoslaviji naše delo ni prav priznano. Nismo umetniki, tudi zakon o združenem delu za nas ne velja. Nagrajevani smo samo za čas, ko nastopamo. Nihče pa nam ne plača dolgih ur vaj, potnih stroškov, izdatkov za drage pripomočke. Nimamo zagotovljene socialne varnosti; bolezni si ta ko rekoč ne smemo privoščiti, niti dopustov ne. V Jugoslaviji obstaja zveza artistov, ki naj bi se borila za naše pravice. Zal je nemočna. Smo le umetniki, vsaj menimo tako, strokovnjaki na svojem področju, ne pa politiki. Druga težava nastaja, ker v Sloveniji nimamo posredniške agencije, ki bi nas usmerjala, organizirala naše delo. Moramo se naslanjati na zagrebško, ki pa nam za .usluge* pobere kar deset odstotkov zaslužka. Ustvarila si je pravi kapitalistični monopol. Če bi denar združili doma, bi si lahko vsaj do neke mere zagotovili socialno varnost.« Naši čarovniki nastopajo samo po barih. Mirana Čanaka je ljubljanska televizija sicer povabila na snemanje, vendar je to v primerjavi z odprtostjo tujih televizij le drobno in verjetno tudi enkratno priznanje te umetnosti. »Rad bi delal v drugačnem okolju: v šolah, gledališčih, tovarnah. Vendar magija pri nas, kot sem že dejal, ni umetnost, ni kultura. Po drugi strani pa se sprašujem, kako smem od otrok v vrtcih ali šolah zahtevati denar. Ne morem, kulturna skupnost pa me ne plača. Rad bi povedal tale primer: v Ljubljani sem pred leti zbral dokaj dobro amatersko skupino. Nastopali smo v domu upokojencev. Zastonj. A ni šlo dolgo. Od nečesa tudi mi moramo živeti.« Menim, da bi kulturne skupnosti morale razmisliti tudi o tej obliki umetniškega izražanja. Kultura niso samo gledališke predstave, koncerti, likovne razstave. Čarovniki s svojimi zahtevami niso glasni. Premalo jih je, nepovezani so, neiznajdljivi. Morda so tudi sami delno krivi za to. Vendar pa ni prav, da jim ne pomagamo, jih ne vabimo medse, ne priznavamo njihove umetnosti. Kako dolgo jih bomo še pustili zaprte v temnih in zakajenih barih? H. Jelovčan OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA SZDL TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZKS TRŽIČ ZZB NOV TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS TRŽIČ OBČINSKI ODBOR ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN TRŽIČ SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike Bflfa&nfa, Vetu nefudUte r Gozdno gospodarstvo Kranj n. sol. o. s TOZD gozdarstvo Skorja Loka, Tržič in Preddvor TO kooperantov gozdarstvo Skofja Loka, Tržič in Preddvor TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič čestita ob dnevu republike 29. november vsem delovnim ljudem ter poslovnim sodelavcem proizvaja: — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. ©O©© Za dan republike — 29. november, čestitamo vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, kupcem in obiskovalcem ©O©© SGP Tržič s svojo enoto Arhitekt biro Kranj BIRO SGPTRŽIČ vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita za dan republike Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5 DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA GOSTOM IN OBČANOM GORENJSKE ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER Samopostrežna restavracija je odprta vsak dan, razen oh nedeljah in praznikih, od 7. do 21. ure in se še naprej priporoča za obisk. S svojimi uslugami se priporoča tudi BIFE, ki je odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure. PilbO BOHINJSKA BISTRICA Delavci delovne organizacij« čestita/o krajanom Bohinja in poslovnim prijateljem za praznik republike 29. november j NEortorm Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, poslovna enota skladišče Kranj. čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za praznik republike - 29. november v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete, i PET«. 28. NOVEMBRA 1980 15.STRAN G LAS Petindvajseti«"" smo izbrali najboljšo gorenjsko Športnico, športnika in moštvo Nuša Tome, Bojan Križaj in moštvo kolesarjev Save PLAVALCI, SMUČARJI N KOLESARJI Pmr je, dat pogledamo, kdo so "H 9 petindvajsetih letih najbolji i ••renjski športniki. Srebrni jubi-■j je tasti motnost, ki daje celovit PMjM gorenjskega t porta. Ob le Jdajma izboru je najboljša gorenj *■ športnica smučarka Nuša 7«"**t smučar Bojan K ritaj in mo-«n> kolesarjev kranjske Save. Ta-« odločitev je najbolj pravična, *>Jlnm, kot te nekaj let nazaj, tudi "*•» k sodelovanju povabili šport * asvinnrje vseh slovenskih ca-Pssaik hal, radia in televizije. * —lim isborom smo začeli leta »M Prva gorenjska športnica je v tem letu plavalka Barbara MsvflUa. V naslednjih dveh letih * Barbaro nadomestil plavalec l »do Brinovec. Štafet no palico je 7"ds Brinovec v letih 1968, 1059 * 19M prodal svojemu klubskemu Mfa Janezu Kocmurju. Po letu -JI in prevladanju plavalk in "•rilcev kranjskega Triglava je "•tletu 1N1 najboljši smučarski fekaJec 8K Mojstrana Marjan jy*r. Leta 1N2 je bil najbolji! na "•majskem Janez Teran, na miz-■SlsMki igralec Triglava. Vlada Hm najboljiega v letu IMS in BSt je od Janeza Terana prevzel toki smučar SK Jesenic Peter ^kata. Njegov prestol je v letu J** zasedel smučarski skakalec fatesJc Ludvik Zaje in ta je štafet ■»palico predal ie enemu Jeseni £*aa v leta 19+*, hokejistu Albinu "*k*n. Po nekajletnem prevlado nutjn smučarjev je bila v letu /N7 najbolji« plavalka Triglava Udijs Svarc. Nato v letih 1948, •*•• prideta na vrsto spet smučar-•ki skakalca Ludvik Zaje in Peter ■efkačič. Ta dva, ki razbijeta mo-»asiBBst, je v letu 1970 nasledil Bffjae Triglava Jože Turk. In No v letu 1971 in 1972 spet prev-Ma zimski iport. V teh dveh letih * bil dvakrat zapored najbolji i iskalec Peter Stefančič. Smu-PmU skakalci so v letu 197S ime- * spet najboljiega gorenjskega Wtaika. V tem letu je bil zmago- Marjan Mesec. Leto 1974 je j> nesto nasledil kolesar kranjske **** Bojan Ropret. Bojana Ropre-■ r leta 19)75 nasledi evropski fkdfamki prvak v slalomu Trži-f*i Bojan Krtitaj. Naslednja tri ■taje bil najbolji! na Gorenjskem fevaiec Triglava Borut Petri«, [•al jn letos pa je ponovno naj-NjH med najboljiimi smučsr Bo- . V letu 1999 smo zaceli tudi z **aium najboljiega gorenjskega •aJtra. Od leta 1999 pa vse do *** 1979 so bili petkrat zapored »»■Mil hokejisti Jesenic. Takrat ** osvajali Jeseničani zapored tu- * nftavna hokejska prvenstva. Za ■"kspztJ Jesenic potem tri leta za-**M primejo na vrsto kolesarji ■tajske Bave. V letu 1977 jih na-■*mjo ponovno hokejisti Jesenic, £ »o bili mmjboijši tudi v letu 1978. v »ta 1979 so največ uspeha imeli "favalei PK Triglava. V tom letu je 2**ako saoitvo osvojilo prvič dr-***nj aasiov. V tem jubilejnem fkalialaatom letu so spet naj-*9N kolesarji kranjske Save. Lata 1979, ko je bilo mednarod-*• leto žensk, amo uvedli ie eno "»'■sL začeli smo z izborom naj-*^jt* gorenjske športnice. Prvo leto je bila najboljša plavalka Triglava Rebeka Porente. V letu 1976 jo nasledi plavalka Barbara Štem-bergar. Milena Kordež, smučarska tekačica Triglava je bila izbrana za najboljšo na Gorenjskem v letu 1977. V letu 1978 je bila najboljša v ženski konkurenci smučarka loškega Alpetourja Nuša Tome. Vesna Praprotnik, plavalka Triglava, je bila najboljša lani, letos je ta Čast doletela spet alpinko Nušo Tome. NUŠA TOME POPRAVITI FIS TOČKE Letos je prva »dama« gorenjskih športnic članica loškega Alpetour-in članica jugoslovanske A ženske reprezentance Nuša Tome. Sama nam je dejala, da je najboljši uspeh dosegla lani na uvodni mednarodni tekmi v Des Diableretesu (Švica). Takrat je Nuša v dobri mednarodni ženski konkurenci zasedla odlično peto mesto v slalomu. »Sezono 1979-80 sem v Des Diableretesu dobro začela. Na startu uvodnega mednarodnega FIS slaloma se je tokrat zbrala smetana ženskega alpskegs smučanja. Me smo se dobro pripravile na to sezono, saj je bilo treba izpolniti norme za olimpijske zimske igre v Lake Placidu. V to švicarsko zimsko središče smo prišle vse Jugoslovanke v upanju, da bomo dobro vozile in popravile svoje FIS točke. Nihče ni vedel, kako so pripravljene ostale smučarke. Prvo slalomsko vožnjo sem dobro začela in bila v tem prvem nastopu osma. Že sama startna številka dvajset mi je dala polet, da sem s to progo dobro opravila. Tudi v drugi nisem taktizirala, saj nisem imela kaj izgubiti. Vozila sem tako kot je treba. Tudi nai serviser Križ nam je dal poleta za ta drugi nastop. Uspeh ni izostal. Vsa vrstica sem dobro prevozila, dosegls tretji do četrti najboljši čas. To mi je zadostovalo, da sem bila na koncu peta. To je bil moj največji uspeh in krepko sem izboljšala svoje slalomske FIS točke. V tem uvodnem mednarodnem slalomskem nastopu je zmagala Tamara Mckiinv.« Nuša Tome se dobro spominja tudi veleslaloma kega nastopa v Lake Placidu. »Odločilno za veleslalomsko olimpijsko Žensko tekmo je bilo to, da smo pred olimpijskimi tekmami v Ameriki v Stonu trenirale skupaj z našimi fanti. Za dobro uvrstitev je bila potrebna tudi dobra »cifra«. In tudi imela sem jo, saj na olimpijadi nastopa manj tekmovalk kot v svetovnem pokalu. V prvem veleslalomskem nastopu je bila tudi ta sreča, da se je vreme otoplilo. Prej nas je vedno zeblo, saj je bilo tudi do minus 28 stopinj. Ta prvi veleslalom sem še kar dobro zvozila. Drugi je bil težji, čeprav je bilo med prvim in drugim dan odmora. Drugi nastop sem v zgornjem delu izpeljala slabo. Toda to slabo vožnjo sem v spodnjem delu nadoknadila, bila triindvajseta in tudi tu sem dobro popravila svoje veleslalomske FIS točke. IN KAJ PRIČAKUJETE OD TE SEZONE? »Prepričana sem, da smo za to sezono kar dobro pripravljene. Čeprav bomo imele slabe startne številke v svetovnem pokalu in mednarodnih tekmah sem prepričana, da bomo dobro vozile. Napredek se mora pokazati. Smo boljše kot lani. V tem pripravljalnem obdobju smo veliko trenirale, odpravljale naše tehnične napake voženj. Toda dobrih uvrstitev se ne da narediti čez noč.« BOJAN KRIŽAJ: POKAZAL KAJZNA! WENGEN - Zlati jubilej Weng-na. Mineva petdeset let odkar tu prirejajo velika mednarodna smučarska alpska tekmovanja. Nedelja je. Mrzlo jutro 20. januarja. Množica se zgrinja na slalomišče, kjer pričakujejo na strmi in ledeni progi borbo za prvo mesto. Na •tartu so najboljši slalomisti na svetu, saj je to ena od zadnjih tekem moškega svetovnega pokala pred olimpijskimi nastopi. Na sporedu je torej slalom za lauberho-renski pokal. Zadnje dejanje v slalomu. Sneg škriplje pod nogami ko se tekmovalci podajo na prvo preizkušnjo. Ugibanj je dovolj. Bo Stenmarku uspelo ponovno zmagati. Kdo mu lahko vzame prvo mesto! Tekma se začne. Slalomišče je strmo in ledeno. To wengensko slalomišče vseh petdeset let vliva spoštovanje. Tudi tekmovalci se predobro poznajo med seboj. Tudi oni se spoštujejo. Vsak vsakega pozna in ve koliko je zmožen. Pred startno številko šest, nosijo Jugoslovan Bojan Križaj, je na tej pro- 81 najboljši čas postavil Ingemar tenmark. Toda Stenmark ni takoj po prihodu na cilj prve vožnje od hi tel v hotel. Počakal je namreč na Križaja. Predobro se je zavedal, da mu lahko le pl a vola si Jugoslovan pri osvajanju prvega mesta KRANJ — Naš izbor najboljše gorenjske športnice, športnika in moštva je vsa leta tesno povezan z rekreacijskim gorenjskim športom. Vsako leto izbiramo vrhunske tekmovalke in tekmovalce, vendar ti vrhunski dosežki veliko pripomorejo k razvoju telesnokultur-ne rekreacije Gorenjcev. V petindvajsetih letih se je v našem izboru zvrstilo veliko odličnih športnic in Športnikov, ki so ponesli ime Gorenjske in svojih mest daleč po svetu. Vendar so prevladovali tekmovalci v tipičnih gorenjskih športih: plavanju, smučanju, hokeju in kolesarstvu. V moštveni uvrstitvi pa so od leta 1969, ko smo uvedli izbor za najboljše gorenjsko moštvo, prevladovali hokejisti Jesenic in kolesarji kranjske Save. zagreni zmagoslavje. Bojan Križaj odlično opravi z najstrmejšim delom. Že tu je mogoče razbrati, da je boljši od Stenmarka. Bojan tudi v spodnjem delu pospeši in doseže najboljši čas. Je deset sekund hi-tejši od najboljšega Stenmarka. Bojanovega časa ni mogel nobeden več izboljšati. Stenmark tako že po prvi vožnji zaostane za Jugoslovanom. Bojan Križaj v drugi vožnji nastopi kot zadnji od prve peterice. Stenmark je brezhibno opravil tudi z drugo progo. Toda počakati mora spet Križaja. Tudi Bojan se spusti v boj s sekundami. Ali mu bo uspelo, da tokrat premaga slovitega Šveda, ki ni vajen porazov. Nestrpnost na cilju je ha višku. Toda Bojan vozi brez napake. Vijuga kot pred seboj ne bi imel neštetih slalomskih kolov. Z nezmanjšano hitrostjo in brez napake drvi proti cilju. Na cilju je. Veselo vzdigne roke. Se prej zamahne s palico, saj mu je jasno, da je končno tudi on na najvišji stopnici. V brezkompromisnem boju je premagal Šveda. Le-ta mu na cilju brez vsake zavisti krepko stisne roko, saj se je zavedal, da ga v tem dvoboju le Križaj lahko premaga. Dvoboj, ki se je začel nekaj pred deseto uro je bil končan pred enajsto. Z zlatimi črkami bo ime Jugoslovana Bojana Križaja zapisano v wengenski zlati knjigi zmagovalcev. LAKE PLACID - Na sporedu zimskih olimpijskih iger je na sporedu prvi moški veleslalom. 18. februar in z gore Whiteface Moun-tain se spuščajo po umetnem sne- kranjskega kolesarskega športa. Dosegli smo tisto, kar smo hoteli. Čeprav smo v jugoslovansko državno reprezentanco članov dajali vedno najboljše tri svoje tekmovalce, imamo tako zaledje, da so ostali člsni še vedno najboljši v državi. Tudi v tujini smo se dobro odrezali. Se posebno na dirkah po Avstriji, ZR Nemčiji in Italiji. Kot kolesarski klub Sava in kot posamezniki smo ravno na teh tujih dirkah posegli po lepih mednarodnih uspehih,« je dejal trener kranjske Save in zvezni trener naših kolesarjev Franci Hvasti. »Zadaj imamo vrsto talentiranih mladih kolesarjev. Starejši mladinci Marn, Tunic, Kavaš in Zav-nik bodo v prihodnji sezoni uspešno zamenjali mladince Astre. So tako dobri kolesarji, da bodo lahko povsem nadoknadili tiste člane, ki bodo odnehali. Kolesarjev je čedalje več. Tudi med pionirskimi vrstami je nekaj dobrih naraščajnikov. Ni se treba bati za bodočnost kranjskega kolesarskega športa. Torej dobro teče delo tudi z najmlajšimi, a treba bo kaj kmalu razmisliti, da v svoje vrste dobimo še enega poklicnega trenerja.« Sicer je člansko moštvo kranjske Save: Raku«, Frelih, Pečnik in Kurent letošnji državni cestni prvak na 100 km. Med posamezniki je Stane Kurent osvojil članski državni naslov na 150 km. Bojan Ropret je bil na državnem prvenstvu dvakrat prvi. Je najboljši na dirki na kronometer in prvak v gorski vožnji Na balkanskem prvenstvu sta v članski reprezentanci vozila člana gu najboljši veleslalomisti. Povede Andreaz Wenzel iz Liechtensteina, Stenmark je tretji. Od naših je najboljše uvrščen Križaj, ki je sedmi, osmi je Boris Strel in deveti Jurij Franko. Toda vse te fante, ki so opravili s prvo progo čaka še en olimpijski nastop, ki bo razdelil tudi kolajne. Kako bodo razdeljene medalje, se sprašujejo v drugem veleslalomskem nastopu. Favorit je Stenmark, Wenzel ima najboljši čas iz prve vožnje, Križaj nima velikega zaostanka. Ali bo Jugoslovanu uspelo, da se dokoplje do prve medalje zimskih olimpijskih iger. Vodilni Wenzel dobro opravi z drugo progo. Toda Stenmark je pred njim hitrejši in zlato je že njegovo. Za bron naj bi se kosala Avstrijec Enn in Bojan Križaj. Toda zgodi se tisto, kar nismo pričakovali,. Enn je od Križaja hitrejši le za bori dve stotinki in bronasta kolajna je od Avstrijca. Bojan je četrti in tolaži se, da je v borbi za olimpijsko zlato, srebro, bron dal vse od sebe. In bil je le za dve stotinki prekratek. Kdo ve, kje je bils tista majhna napakica, ki ga je spravila ob bron. In kaj v tej sezoni lahko pričakujemo od Križaja? »Dobro smo pripravljeni. In če bomo ponovili lanske rezultate, potem bomo svoje dosegli.« KOLESARSKI KLUB SAVA: LETOS NAJUSPEŠNEJŠI Kolesarji kranjske Save so le vrsto let med vodilnimi moštvi v državi in med njimi so taki dirkači, ki na vseh dirkah doma in v tujini igrajo pomembno vlogo. »Letošnja kolesarska sezona je bila najuspešnejša v zgodovini Save Bojan Ropret in Bojan Udo-vič. Skupaj s Polončičem (Rog) in Buličem (Siporex) je to moštvo osvojilo članski balkanski naslov. V Kranju je to moštvo doseglo izjemen uspeh in doseglo prvo mesto, premagalo favorizirane Bolgare in doseglo olimpijsko vizo. Isto moštvo je nato nastopilo v moštveni vožnji — 100 km — tudi na dvaindvajsetih olimpijskih letnih igrah v Moskvi. Ta četverica je odlično opravila svojo nalogo in osvojila osmo mesto. Na letošnji mednarodni dirki Po Jugoslaviji je po devetih letih spet na najvišjo stopnico stopil Jugoslovan. To je bil kolesar kranjske Save Bojan Ropret, ki je zmagal v generalni razvrstitvi, kot moštvo pa so Jugoslovani na tej dirki zasedli tretje mesto. V tej reprezentanci so vozili Ropret, Frelih in Udovič. . Moštveno so kolesarji kranjske Save osvojdi tudi prvo mesto na dirki Po jadranski magistrali. Moštvo Save je bilo prvo tudi na dirki Po poteh Avnoja in med posamezniki je bil najboljši Lampič, ki je bil še mladinec. To je le nekaj najvidnejših uspehov tega moštva, ki je najboljše na Gorenjskem. Pri vseh teh uspehih so bili tudi na drugih dirkah med vodilnimi. GLASOVE SO V LETOŠNJI ANKETI DOBILI Bojan Križaj 30, Borut Petrič 2 in Jože K u ral t 1 pri moških. Pri ženskah Nuša Tome 22, Vesna Praprotnik 8, Spela Rebolj 2 in Alenka Cuderman 1. V moštveni razvrstitvi je naslednji vrstni red: KK Sava 15, SK Alpetour 8, PK Triglav 6, HK Jesenice 3 in VK Triglav 1. D. Humer Foto: F. Perdan G L, A S16.STRAN s Šolskih klopi PETEK, 28 NOVEMBRA 19tj Spoštovano uredništvo Dopisniki iz Selc s«? vam toplo zahvaljujemo za nagrado. Knjig smo bili zelo veseli. Pokazali smo jih vsem učencem Dali smo jih v šolsko knjižnico. Ker smo že dolgo vaši stari znanci, vam bomo Se z večjim veseljem pošiljali nove prispevke V imenu nas vseh in v imenu učencev, ki so že pisali prejšnja leta, se vam prisrčno zahvaljujemo za poslane knjige iz zbirke Čebelica. Knjige krožijo po razredu in jih bomo prebrali vsi učenci. Zelo so nam vseč. Obljubljamo vam, da bomo se naprej zvesti dopisniki rubrike S šolskih klopi. Vsi učenci našega razreda bi vas radi spoznali. Zanima nas, kdo ureja to rubriko. Prisrčno vas pozdravljajo učenci iz 2. b razreda osnovne Sole Simon Jenko. Res sem vesela, da so vam knjige všeč in da so v vas prebudile se večje želje po pisanju. Tudi vabilo me je vzradostilo. Zagotovo pridem enkrat prihodnji mesec Urednica Prvič brigadir To poletje sem bil na eni izmed mladinskih delovnih akcij. Bil sem prvič, in sicer v Brkinih, ki so blizu Ilirske Bistrice. Nase brigadirsko naselje je bilo v vasi Tatre. Dekleta so spala v soli, ki so jo med počitnicami oziroma v času nalepi bivanja v Brkinih preurediti in v učilnice postavili postelje. Fantje smo prenočevali v vojaškem šotoru, na vojaških posteljah, ki so škripale kot bi mačke vlekel za rep. Razen tega smo bili tisti, ki smo spali spodaj, še v nevarnosti, da nam zjutraj pri vstajanju sosed skoči za vrat in nas onesposobi za delo na trasi. Zjutraj nas je ob 5.45 prebudila brigadirska himna »Hej, haj brigade«. Skoraj istočasno je v šotor pridirjal požarni in zakričal: »Diž se, narode, pa na telovadbo!« Počasi, Se vsi zaspani, smo začeli lesti iz svojih gnezd. Bolele so nas kosti od trdih blazin in dela na trasi. Pa nam niso dovolili, da bi se počasi prebujali iz dremavice. se oblekli in nato odkoracali na telovadbo, ki je bila večini neljuba. Ze naslednji trenutek se je namreč primajal v Šotor, Se bolj zaspan kot mi, naS komandant in zakričal, kolikor je pač mogel glasno, naj se vsi takoj zberemo, stečemo do bližnjega grička, opravimo gimnastične vaje, pri tečem o nazaj in se umijemo ter pospravimo postelje in Šotore. Tako se je po dobri stari brigadirski navadi tudi zgodilo in čez nekaj minut smo že, vsi zasopihani od telovadbe, pospravljali postelje. Po enoličnem zajtrku, skoraj vsak dan smo imeli maslo in marmelado, smo se z avtobusom odpeljali na delovišče. Tu smo takoj pograbili za orodje, »trasko« nas je razdelil po trasi in že naslednji trenutek smo se lahkodo mile volje znašali in jezili nad krampom ali lopato. Po treh urah dela je prišla malica. Lačni smo se zagadili proti košari, v kateri so bile ribje konzerve, čez slabe pol ure pa smo spet zasipali jarek z vodovodno cevjo. Ob pol dveh smo odšli s trase v naselje. Po kosilu smo imeli razne aktivnosti: šport, kulturo, informiranje, krožke, tečaje in podobno. Pripravili smo tudi medbrigadna tekmovanja, predvsem v športu. Imeli smo na primer igre brez meja, tekmovali smo v rokometu, košarki, namiznem tenisu in v drugih panogah. Bili so tudi udarni dnevi in popoldnevi. V nedeljah nismo imeli nobenega dela, pač pa smo hodili na izlete. Prvo nedeljo smo se Sli kopat v Bernardin, drugo nedeljo smo obiskali Postojnsko jamo in nato Se Bernardin. Drugo soboto brigadirskih dni smo imeli obrambni dan. Večere so nam popestrile razne kulturne prireditve: predstavitve brigad, nekajkrat nas je obiskal potujoči kino, imeli smo zabavne plese, večere s pesniki in prišel je celo čarovnik, ki nam je razkazal svoje spretnosti. Se bi vam lahke opisoval brigadirsko življenje, ki je zelo pestro, tako delavno kot zabavno in bi ga priporočal vsakemu pionirju oziroma mladincu. Janez Bešter, 8. a r. osn. Sole heroja Bračiča, Tržič IZŠLO PRI MLADINSKI KNJIGI Zbirka Deteljica je po obsegu v primerjavi s knjižicami iz Velike slikanice, ki smo jih predstavili zadnjič, že zahtevnejša. Od založbe Mladinska knjiga smo dobili ponovni natis slovenskih ljudskih pripovedk z naslovom Babica pripoveduje in ljudskih otroških pesmi Pojte, poj te, drobne ptice. Prvo je ilustrirala Ančka Gošnik-Godee. drugo pa Mar-lenka Stupica. Za »pokulino« prepišimo tole ljudsko pesmico: Tom di d/i daja. Lipej pa raja tamle pod lopo z zidano jopo. Bele ima šolenčke. sivo suknjico: laske rumene, belo kapico. Ilustracijo, ki jo je narisala Ančka Gošnik-Godec, pa smo izbrali iz knjige Slovenske ljudske pripovedi. Zbrala in uredila jih je Kristina Brenkova in so ponovno izšle v zbirki Zlata ptica. NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? DOMOVINA - MATI MOJA Kaj je domovina — mati moja/ Je to brat ali sestrica, je to potok, ki se vije pod gorami, je to cvet. ki imaš ga v dlani? Je morda to polje, ki rodi nam klas. morda drevje, ki šumi naglas? Je to mamin glas? Si sam domovina? Vse je domovina — mati moja. Vse je mati — domovina moja. Irena Svetina, 6. b. r. osn. iole Josip Plemelj, Bled Mlada alpska smučarka Mateja Ravnikar, ki ste jo morali prepoznati v prejšnji nagradni uganki, vam je res delala precej preglavic. Kupček dopisnic je bil dosti manj.ši kot običajno. Nagrado — serijo Glasovih značk — je žreb določil Alenki Hafnar, 64209 Zab-nica, Zgornje Bitnje 205. Zdaj pa k novi uganki. Na fotografiji je mladi alpski smučar iz Žirovnice, član smučarskega kluba Jesenice in učenec loške smučarske gimnazije. V lanski sezoni je na tekmah za evropski pokal, poskusil pa se je tudi že na nekaterih za svetovni pokal, pokazal tak napredek, da so ga letos uvrstili v prvo državno ekipo. Odgovore na vprašanje, kateri smučar je na fotografiji, pošljite do 8. decembra na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Mose Pijadeja 1 — nagradna uganka. Nagrade so Glasove značke. Danes, ko postanem pionir, dajem častno pionirsko besedo: da se bom pridno učil, delal, da bom spoštoval starše in starejše ljudi, da bom zvest in iskren tovariš, ki izpolnjuje dano besedo. Da bom hodil po poti najboljših, ki so cenili slavno delo partizanov in napredne ^udi sveta, ki telijo svobodo in mir. Da bom ljubil svojo domovino, vse njene bratske narode, da bom gradil novo življenje, polno radosti in sreče. ZAPISALI SO SE V ZGODOVINO Jože Plečnik Vrh slovenske moderne arhitekture je predstavljen v ustvarjalnem delu genialne umetniške osebnosti Jožeta Plečnika (1872 do 1957). Plečnik je odraščal v skromni očetovi mizarski delavnici v ljubljanskem Gradišču, kjer je dobil temeljito obrtni, ško znanje in se je njegova dojemljiva umetniška narava krepila ob delu, ki so mu dajala poseben in dragocen poudarek naročila ljubljanskih meščanov za stilno pohištvo. Tenkočuten odnos do materiala je bil Plečniku, reko' hi lahko, prirojen in privzgojen, saj je njegov rod pa očetovi strani izšel iz Hotedrščice, torej iz kraja, ki ga že v preteklosti označuje zelo razvito mizarstvo, rod matere pa s Krasa, kjer je osnovno gradivo kamen Nedvomno pa je tudi p red potresna baročna Ljubljana pripomogla k oblikovanju mladega Plečnika. Vendar ga sčasoma ni več zadovoljevalo pogostoau duboraorno delo v mizarski delavnici, ki se je Čedalje bolj spreminjalo zgolj v popravilo stilnega pohištva, tegobe si je lajšal z risanjem, zanj je čutil nagnjenje in veselje že od rane mladosti. Ko je to njegovo nagnjenje izzvalo očetovo negodovanje, se je skrivaj umikal na podstrešje. S štirinajstimi leti je Jože Plečnik odšel s podporo kranjskega deželnega odbora v Gradec, kasneje pa as Dunaj. Po končanih študijih na akademiji in po opravljeni specialki pri Wagnerju, prvem velikem oblikovale« in reformatorju arhitekture, je prejel Grand prut da Rome, s tem pa mu je bila odprta pot na enoletna študij v Italiji. Kot ustvarjalec se je Plečnik uvrstil v plejado arki tektov, za katere je značilno iskanje novega sloga is občutljivo oblikovanje novih materialov in konstrukcij Z njegovim delom in osebnostjo je postala arhitektura pri nas razumljivejša in tudi bolj cenjena; zavzela jr mesto v družbenem razvoju s tem, da se je vključila » okvir splošne kulturne dejavnosti. Lepota njegove arhitekture je. osnovana na »tr+T** moči materialov ter na posebnostih strukture in tone* Če ni bil material sam dovolj zanimiv, ga je poživil i izvirnimi oblikami. Dasi ga je pritegovala klasična oblika, je ni nikoli uporabil zaradi njenih siogovnan značilnosti, ampak vselej zato, da je z njo nadomestil manjkajočo strukturo in so se prek nje pokazale plastične kvalitete. Naštejmo samo nekatera njegova ljubljanska deta cerkev sv. Frančiška, ureditev Kongresu t ga trga (m-našnji Trg revolucije), Vegove ulice z obeliskom tfirtjs, Tivolija in Tromostovja, Narodna in univerzitetna knjižnica, »Peglezen«, Zale, tržnice, preureditev Križank. • 1 Prvošolčki razmišljajo o dnevu republike Kako neki si prvošolčki, ki so komaj pokukali v šolske knjige in še ne znajo niti dobro pisati in brati, predstavljajo 29. november? Vprašanje se mi je nekaj dni motalo po glavi. Pa sem si dejala: zakaj jih ne bi kar vprašala? Potrkala sem na vrata 1. č razreda v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju. Tovarišica je bila zelo prijazna, zdi pa se mi, da ji je bilo malo nerodno, ker »snovi še niso jemali«. Ampak sva se hitro sporazumeli; otroci se veliko naučijo že v vrtcih, ob televiziji, marsikaj zvedo od staršev ... Niso tako nevedni kot mi, odrasli, večkrat mislimo. Osemindvajset živahnih malčkov je bito takoj pripravljenih potešiti mojo radovednost. Obljubili so. da bodo pridno dvigali roke. Kakšen praznik je 29. november? Dve, tri, pet rok . Seveda, to je dan republike, rojstni dan naše domovine Kaj je domovina? Nekaj časa je minilo v tihem premišljevanju. Potem pa se je vsulo. Vsevprek so hiteli pojasnjevati, da je to Jugoslavija, Slovenija, Črna gora, Beograd, Kranj, Štajerska, Triglav, Smarjetna gora, da so to gozdovi, travniki, polja, hiše. živali, morje, da je to Sava, Krk, Brač, da so letališča. Sole, trgovine, tovarne, avtomobili, vlaki, ladje, bolnišnice, ljudje .. . Vsega nisem mogla zapisati. Vedeli so tudi, da bodo ob dnevu republike postali pionirji. Vsi se že veselijo. Dobili bodo modre kape in rdeče rutke, pionirske knjižice in značke. Velika proslava bo. Kakšen pa je pravi pionir? Ja, pridno se mora učiti, ubogati tovarišico, drugemu mora pomagati, se lepo vesti, redno hoditi v Solo, pomagati starejšim čez cesto, jim nesti težko breme. Dober pionir nikoli ne laže. se ne pretepa, ne nagaja, se ne norčuje iz hrane, ne trga zvezkov, ne ubija živali, ne lomi barvic ... Mislim, da so se prvoSolčki izvrstno izkazali. Vedo. kaj je naša domovina, da jo je treba ceniti in spoštovan vedo, kakSne so naloge pionirjev in obljubili so, da jih bodo tudi izpolnjevali. J Urednica Ob spomeniku Stojim ob grobu, gledam ljudi, kako drhtijo in prižigajo svečke. Narava je žalostna, listje na drevju ie nenadoma obstalo, .sonce se je skrilo za oblake. Zamrsim"te Kadar človek umre Spreletelo me je sSpTm k spomeniku, se priklonim Prižgem svečo »topim v-f^om.n na tiHte kj so padh za lobodo. A nama rij a Oman, 5. r. osn. šole v Kranjski gon RADIJSKI SPORED KOMPAS JUGOSLAVIJA VAŠ POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS KVOTA, 99. NOV. Praznični jutranji pro-- 7.00 Jutranja kronika U* Radijska igra za otroke '-05 Socialistična demokrati« r jugoslovanski praksi -«•5 Po partizanskih poteh -Jugoslovanski kompo-j*> aa letošnjem festivalu v 'V - 12.10 Godala v ritmu -%J0 Delovni kolektivi česti-**> - 13.10 Obvestila in za-■*ma glasba - 13.30 Edvard *anidj o boju za priznanje *** Jugoslavije 14.06 »■jebi jugoslovanskih avtor *» zabavne glasbe - 15.00 In J"*stivna oddaja - 15.15 r<*o jugoslovanski opemi **ei - 16.00 Bihač-Jajce itsaiad - 16.40 Zabavna P*aW . 17.06 Za praznično »nsdiilo - 18.00 »Jaz, bratje domovino« - 18.35 lirika slovenskih - 19.30 Obvestila glasba - 19.35 Vadi mostovi - 20.00 P raz *kn oddaja jugoslovanskih ■kajrion postaj - 22.20 Odda a a aaie izseljence - 23.05 Uarai utrinki - 23.10 »Dnevi *" laske zabavne glasbe tfc - 00.06 Nočni program - Skupni program JRT - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Dragi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo • 19.30 Stereorama - 20.00 Koncert Revijskega orkestra RTV Ljubljana v Mariboru -21.15 21-ti festival hrvaških skladateljev zabavne* glasbe »ZAGREB 80« - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za ko nec programa kompas smuka V domovi in tujini 1981 ^gjr VINI y^ PONEDELJEK, 1. dec. Prvi program 4.30 J u trn j i program RS.' *% Sobota na valu 202 -U9J Dober dan na drugem Jamasau - 13.10 Radi ste jih askdab . 13.36 Glasba iz Unske Amerike - 14.00 Sre->p republik in pokrajin -&80 Informativna oddaja -*4* Hitri prsti - 15.30 Lepe bje - 16.00 Naš podli-16.15 Mikrofon za Eldo 16.35 Srečanja z izro-aa avnojski poti - 17.00 instrumentalni an-17.35 Lahka glasba avtorjev - 18.00 M are za cbanson - 18.35 Istsvje med včeraj in jutri -m» Glasbena medigra -AJD Praznična stereorama • 94» Recital pevke Alenke Nterič - 21.25 Misel in pe-*a\ . 22.10 Mala nočna glaski (aončna pot) - 22.45 Zrcalo ttcva - 22.56 Glasba za ko-programa S KOMPASOM NA SMUČANJE UHLJA 99. NOV. Jutranji program - 8.08 tobogan - 9.05 Se pom-•»k tovarili - 10.05 Nedelj-■*> matineja - Prizma opti-•*■»■ - 11.00 Pogovor s po-**alri - 11.10 Naši poslušal-5 teatitajo in pozdravljajo -•*» Obvestila in zabavna »*aa - 13.20 Za kmetijske **zvtkke - 13.50 Z anaam-*m kfiana Ferleža - 14.05 -Wreska tega tedna -4* Koncert pihalnega organi JLA- 15.00 Informati-oddaja - 15.15 Po doma-* - 1530 Dobra zemlja kot *°n> - 16.00 Partizanska ro-■asea Med skladbami S turna - 16.20 Mlada »Nem - 17.06 Popularne *n* melodije - 17.50 Do-f*atatarna radijska igra -Godala v ritmu - 19.30 Afc-cstaa in zabavna glasba -5« Lahko noč, otroci! Glasbene razglednice *J» V nedeljo zvečer - 22.20 dubena tribuna mladih - 7.00 Jutranja kronika - 8.08 Otroci revolucije - 8.40 Otrok in domovina - 9.05 Socializem -pot osvobojanja človeka -9.25 To je bila pesem temno-s vet lih dni - 10.05 Dober dan Opatija, dober dan Jugoslavija - 11.00 Iz Dedijerjevih prispevkov za Titov življenjepis - 11.30 Jugoslovanski skladatelji in komornoglas-bena dela - 12.10 S ptujskega festivala domače zabavne glasbe - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Ljudje v našem času in prostoru -13.45 Z velikimi zabavnimi orkestri - 14.05 Vihrajte zastave - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Informativna oddaja -15.15 Jesenski divertimento -16.00 Vrtiljak - 17.06 Titova misel o delu - 18.00 Koncert za besedo - Junak - 18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Glasba velikanov -20.50 Štiri pesmi Marjana Kozine - 21.05 Beno Zupančič: Sedmina - 21.55 Glasbena medigra - 22.20 New Swing Quartet v dvorani »Vatroslav Lisinski« - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.00 Informativna oddaja (prenos I. programa) -15.15 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 15.45 Naša industrija v povojnih letih - 16.35 Od ena do pet... - 17.35 Iz partitur zabavnih orkestrov - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.35 Mali koncert lahke glasbe - 19.30 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi 18.30 Pojo amaterski zbori - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solsiti in ansambli jugoslovanskih RTV -21.05 Radijska igra - 21.59 Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Radio Ljubljana II. program - Torek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - Traditional jazz studia Praga - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Bert Kaempfert - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.35 Iz partitur orkestra »Frank Milles« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Zvočni portreti - Miles Daviš v Tokiu - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPASOM NA SILVESTROVANJE SREDA, 3. DEC. Prvi program jutro! 8.08 Z 8.30 Pi KOMPAS SKI CENTER TOREK, 2. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Rakek - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v decembru - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz našh krajev - Iz 4.30 Dobro glasbo v dober dan san svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za*... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 • Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, - ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi M. Gabrijelčiča, S. Vremšaka, R. Simonitija - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - Violončel is tika Zdenka Žagar 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom »Zadovoljni kranjci« - 20.00 Koncert za besedo - Samotne ure - 20.25 Igra pianist Aldo Ciccolini - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Othello« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Thelo-nious Monk - 00.05 Nočni program - glasba Prometne informacije - 6.20 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naših sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami Zapela .. . »Pesem o svobodi* - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Benjamin Britten: Sonata v C za čelo in klavir, op. 65 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19..35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Jože Priv-šek - 17.40 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Ročk v opoziciji - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo -21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalo jazza - Mednarodni finski festival jazza v mestu PORI VI. del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA ojina. 35. om«* Fr„^ i« „nP!""'.■r /J1"".-.-5 '•' 2fi Dru. 28. Loma. .JI. elamin. 32 cona. /i I lep. nPrJ^avlVT,nS- * KraH W "■*»"«■ ^in 42AfctV410M4^PT i-T 52 54 «* » —torij. 60 noema. «, N*.. ftl .rado tinn mnJ prejme Marij. Pikelj i$g %£%£?Š^ ^SE^,; KOMPAS - JUGOSLAVIJA VAS POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS ~ J *ADIO TRIGLAV JESENICE ;^W-r*M področje za ra-^Ji*ko občino 87,7 megc 7* - Gornje savska dolina megaherza — Jesenice ' Gotica 100,6 megaherza *feji val 1496 KHz Lokalna poročilu kalna pot - 16.30 1 **e*di _ 16.30 Kulturna *bjs _ Morda vas bo za :«nlo - Kaj je novega v dedukciji kaset in plošč *TV Ljubljana Lokalna poročila -**«stfla, 16.30 Kam danes * jotri — Jugoton vam pred-**y\]a — Morda vas bo zanihalo 148 Mi pa nismo se uklonili Koledar važnejših dogodi-u preteklosti — Rekla Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V Plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur . . . zabavnega orkestra -18.00 Z orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS ZIMA OB MORJU Četrtek, 4. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 PETEK, 5. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija - 5.30 J u trnja kronika -obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naših sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.55 Iz otroškega albuma Sergeja Prokofjeva - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporeodv - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 »Jesenski ognji...« -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... -• 21.05 Oddaja o morju in po-morčakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših spo-, redov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Erroll Garner -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.00 Dogodki in odmevi - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrsali tako, kako pa mi? - 17.&5 Odmevi z gora - 17.55 Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa po* t r PLESNE PRIREDITVE IN TEČAJI »VIDEO DISKOTEKA — 80« - hotel CREI NA Kranj Plesna prireditev »SREČANJE PLESALCEV GORENJSKE 80« 6 decembra, na katerem se boste lahko pomerili v: — disco plesih za posameznike nad 1 6 let ob 18 uri — standardnih in latinsko ameriških plesih — angleški valček polka in boogie-jive za pare 16 do 25 let ob 1 9 30 Prijave od 1 7 do 18 ure in startnino 100 din plačate pri vodstvu prireditve — discoteka je odprta vsak dan razen torek od 20 30 do 2 ure — ženske imajo v nedeljo in ponedeljek prosti vstop — ob sredah glasba namenjena predvsem starejšim vsako tretjo sredo v mesecu pa vodeni plesni program z igrami od 20 30 do 22 30 s 50 procentnim popustom za tečajnike — ' sobote od 1 6 do 20 ure plesne matineje PLESNI TEČAJI Vse tiste, ki se žele naučiti ali izpopolniti v plesu, vabimo v petkove pred NOVOLETNE TEČAJE — Nadaljevalni — latinsko ameriški in standardni plesi za mladino ob 1 7 30, za zakonce in stare nad 25 let ob 19 uri, ter poseben — Disco rockn roll tečaj za zakonce in staVe nad 25 let ob 1 6 30 Tečaji se prično 1 2 decembra, vpis ob pričetku tečajev Poučuje plesni učitelj HOMAN VABLJENI! LIRA 15 2avarova,na skuPn<>st triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ razpisuje javno prodajo pisarniškega pohištva: cena 1. trodelna vitrina 2. vitrina 3. dvodelne omare (2 kom) dvodelne omare (1 kom) 4. rolo omare (1 kom) rolo omare (1 kom) rolo omare (1 kom) 5. delovni pult 6. pisalne mize (3 kom) 7. strojepisne mize (4 kom) 3.000,- din 1.000,- din 800,- din 200,- "din 600,- din 800,- din 1.000,- din 300,- din 500,- din 250,- din Prodaja bo v soboto, dne 6. 12. 1980 ob 10. uri v poslovnih prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj. Ogled predmetov je možen dne 5. 12. 1980 od 12. do 14.30. 10-odstotni polog je treba položiti do 10. ure, dne 6. 12. 1980. Prednost pri nakupu ima kupec, ki ponudi večjo ceno. Ponudbe je treba posredovati v pismeni obliki in zaprti ovojnici. Na oddelku igrat- pri KOKRI v GLOBUSU so police napolnjene do vrha: od iametnih medvedkov in punčk do zanimivih sestavljank, vmes pa se toliko zanimivega za naAe malčke. Pohiteti bo treba z nakupom, da bomo do dedka Mraza pripravili primerna darilca. IZBRALI SO ZA VAS V Klitinem fcenskem SALONI' v Kranju imajo veliko izbiro volnenih ženskih plasćev. Izbirate lahko med elegantnimi temnimi z ovratnikom iz oporama in svetlo sivimi z ovratnikom iz prave polarne lisice ter plajči iz Športnega boucleja. Ti zadnji so krojeni iiroko, da jih lahko oblečejo tudi bodoče mamice (imajo pa zanje tudi pelerine!) Velikosti so na voljo od 42 do 48. Izdelki MURE in KOR8A. Cena: 351 din, 5.954 din in 7.74t.Mdln Iz kvalitetne mešanice bombaža in poliestra so spleteni tile puliji, ki jih po izredno ugodni ceni prodajajo v Elitni specializirani moški trgovini KLUB v Kranju. Vse velikosti so na voljo, barve, pa bele, svetlo in temno sive ter drap. (Imajo pa tu seveda tudi bogato izbiro srajcf) Cena: samo 130 din Po zelo ugodni ceni lahko J.^"1 vProdajalni MODA v Kranju kupite žensko spalno srajco ali Di" tamo. Primerno tudi za H» rilo! aa" Cena: 184 in 245din O L/AS18.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 28. NOVEMBRA 1 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 2« 11. 8.55 Poročila - 9.00 Za praznično dobro jutro - Koncert pihalnega orkestra ljubljanskega armadnega območja (za J RT) • 9.30 Ladarice. glasbena oddaja - 10.00 Pisatelji in otroci o svobodi, oddaja TV Novi Sad - 10.30 Lepa si zemlja moja - Poezija 11.30 Cesta bratstva in enotnosti, dokumentarna oddaja - 12.00 Glasbena mladina - 12.55 Nogomet Dinamo : Željezničar, prenos v odmoru propagandna oddaja - 14.45 Muppet Show: Alice Cooper - 15.10 Vaterpolo Primorje : Honved, prenos - 16.10 Od Rateč do Gevgelije. potopisna reportaža - 16.40 Sinovi sonca, dokumentarna oddaja 17.05 Boško Buha. jugoslovanski film - 19.05 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 20.00 Srečanja -21.35 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka - 22.25 Poročila - 22.30 Hiša iz bambusa, ameriški film Po filmih Prezirnom-nje p Jakobsteldu in Sa laš v Malem ritu se je režiser Branko Bauer lotil snemanja o življenju malega heroja, pionirja iz Virovitice, Boika Bohe. nista, dokumentarna oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z »Abraševičem« 21.30 Studio 2 - 21.40 Poezija - 22.10 Tito v pesmi - 22.40 Športna sobota (do 23.00) TV Zagreb - I. program: 8.50 Poročila - 9.00 Za praznično dobro jutro - 9.30 Ladarice - 10.00 Pisatelji in otroci o svobodi - 10.30 Lepa si zemlja moja - 11.30 Pot bratstva in enot. 12.00 Glasbena mladina - 12.55 Nogomet Dinamo: Željezničar -14.50 Igrani film - 16.45 Su-madija, dok. odd. 17.15 Kantata - 17.40 Spet v Jajcu - 18.40 Tebi, moja Dolores -19.30 TV dnevnik - 20.00 Tito in republika - 20.50 Dvoboj za južno progo -22.40 TV dnevnik 22.55 Polnočna promenada S KOMPASOM NA SMUČANJE NEDELJA, 30.11. 8.20 Poročila - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro - Od vsakega jutra raste dan: Jesenice - 9.00 Čebelica Maja -9.25 Beli kamen, Švedska otroška nadaljevanka - 9.55 Nadaljevanko smo na naši televiziji že videli, danes pa si bomo lahko ogledati Se celovečerni film. Hiša iz bambusa je drama o skupini Amen kancev, ki v Tokiu pripravljajo posebno operacijo. Toda tu je tudi ameriški agent (igra ga Robert Stack), ki jim sledi in skuša njihovo akcijo onemogočiti. Oddajniki II. TV mreže: 16.30 Test 16.45 Lik komu Kdo bo zmagovalec, češki dokumentarni film 10.15 Bjdrn Borg, francoski dokumentarni film - 10.35 D. Markovič: Vrnitev Odpisanih, TV nadaljevanka - 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan -13.35 Poročila (do 13.40) -14.15 Nagon po samoohranitvi, ameriški dokumentarni film - 15.55 Cordillera Blan-ca, dokumentarni film - 16.20 Poročila - 16.25 Vojna in mir, 3. del sovjetskega filma -17.45 Športna poročila - 17.55 Košarka Crvena zvezda Partizan, prenos v odmoru propagandna oddaja - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb -21.30 Pozdrav iz Tolmina, dokumentarna oddaja - 22.00 Športni pregled - 23.05 Poročila Nizozemski režiser Bert Haanstra je eden največjih mojstrov dokumentarnega filma. Njegovi kratki dokumentarci so zasloveli po vsem svetu, saj v njih vešče odkriva neznane oziroma manj znane podrobnosti. Tak je tudi celovečerni dokumentarni film Nagon po samoohranitvi. Zagrebška televizija nam bo predstavila izredno obsežen projekt z naslovom Veliko mesto, ki ga bomo spremljali štirinajst nedeljskih veče rov. Vsako nadaljevanje traja okrog 90 minut. Ta. doslej najdaljša, jugoslovanska nadaljevanka nam bo razgrnila življenje in politično dogajanje na slovanskem jugu v letih od 1910 do 1946. Skozi kroniko mesta bo predstavila usodo cele Jugoslavije: prva svetovna vojna, nemirno obdobje prvih dveh desetletij v skupni državi in stremljenja, ki so se generaciji, spremljani v tem časovnem obdobju, uresničila šele v visoki starosti. Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test - 15.00 Vaterpolo Primorje CSK, prenos slov. komentar) - 16.00 Nedeljsko popoldne, vključitev -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Poročila - 20.55 Fantje na zvonikih, kantata - 21.35 »Willie Bov«, ameriški film (do 23.10) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Mizica pogrni se! - 11.30 Narodna glasba - 12,00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan! - 13.40 Boško Buha, domači mladinski film - 15.40 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Veliko mesto - 21.30 Dokumentarna reportaža - 22.00 TV dnevnik - 22.20 Športni pregled - 23.05 Večer revolucionarne in rodoljubne glasbe Zagreb 80 PONEDELJEK, 1.12. 8.00 Poročila - 8.05 Minigodci v glasbeni deželi - 8.20 ZBIS-S. Makarovič: Polh si sposodi hruško - 8.35 Dimnikarček se potepa po svetu - 8.45 Klesar in sinova, otroška oddaja TV Sarajevo - 9.15 Poletavček otroška oddaja TV Beograd 9.45 L. Norgaard: Vzpon Madsa Andersena, TV na daljevanka - 10.25 Delaj t glavo: O spominu, izobraževalna oddaja - 10.55 Po sledeh napredka - 11.25 Mlajša sestra Belorusija, dokumen tarna oddaja - 12.25 Poročila (do 12.30) - 14.30 Vrtec na obisku: Dežela cvetličnih lončkov - 14.45 Živalstvo A v stralije. poljudnoznanstveni fdm - 15.15 Festival revolu cija in glasba - D. Božič: XIV divizija - 16.15 Dnevnik podružnične Sole, japonski film 17.55 Poročila - 1800 3-2-1, smuk! - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 I Cankar: Lepa Vida. predstava SLG Celje - 21.50 V znamenju - 22.00 Miniature: Miniature: Guer-nica KOMPAS SKI CENTER Japonski barvni film Dnevnik podružnične šole pripoveduje o majhni šoli, o učiteljih — zakoncih, ki poučujeta samo dvajset učencev ter o njihovem prijateljstvu in želji, da bi šolo obdržali. Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test - 15.30 Mirko in Slavko, jugoslovanski film -17.00 Mladinski festival v Su-botici, posnetek 18.45 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 S Gajin-I. Brešan: Dva zaboja dinamita, TV drama - 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Kultura v objektivu - 21.55 TV dnevnik - 22.10 Glasbena oddaja (do 22.40) TV Zagreb I. program: 14.50 TV dnevnik - 15.05 TV koledar - 15.15 Otroška kajkavska popevka »Zlatar 80« -16.00 Medvedek Uhec 16.15 Otroška oddaja - 16.30 Politična šola ZKH - 17.00 Brigadir, kubanski film - 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja - od 19.30 naprej isto kot na oddajnikih II TV mreže S jfe KOMPASOM a* NA 12" SILVESTROVANJE TOREK, 2. 12. 9.00 TV v Soli: TV koledar. Prva slovenska naselja, Obi-Sčimo muzej, Dnevnik 10 -10.00 TV v Soli: Prirodopis. Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 11.55) - 16.15 Šolska TV: Tehnika in upodabljanje. Živa voda -17.10 Poročila - 17 15 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.25 Pisani svet: Ročk -18.00 Prvo srečanje slovenskih tamburaških skupin -18.30 Obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.55 B. Ibanez: Trsje in blato, TV nadaljevanka -21.50 V znamenju - 22.05 Piranski glasbeni večeri (Bach, Ivančič) - Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 T V dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Knjige in misli 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavno glasbena oddaja -20.40 Včeraj, danes, jutri -21.00 Družina in družba, dokumentarna serija - 21.45 Poezija (do 22.15) TV Zagreb I. program: 15.00 TV v Soli - ponovitev (do 16.00) - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik -20.00 Stop - 20.55 Ledar prihaja, I. del ameriškega filma - 22.35 TV dnevnik KOMPAS ^. SMUKA 1 981 V DOMOVINI ^ IN TUJINI SREDA, 3. 12. 9.20 TV v Soli: TV koledar. Ali ste vedeli. Razvoj življenja - 10.00 TV v Soli: Boj za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba (do 11.20) - 16.10 Smuk za ženske, posnetek iz Val d'Isera - 17.15 Poročila - 17.20 ZBIS-S. Makarovič: Hrčkova pogača -17.35 Ukročeno oko, kulturno dokumentarna serija -18.05 Primorska poje, 3. del -18.40 Obzornik - 18.55 ne prezrite! - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Junakove pustolovščine, tuniški film po filmu poročilo o film. festivalu v Kartagini - 22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 22.25 V znamenju - 22.40625 Tunizijski film Junakove pustolovščine je metafora o sodobnem afriškem svetu. Zgodba pripoveduje o plemenu, ki želi svojega junaka. Njegove pustolovščine so prikazane na humoristični način, ki pa je ponekod kar preveč direktno naperjen proti družbi in zato postaja konvencio-nalen. Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Test - 17.15 Košarka Bosna : Crvena zvezda, prenos v odmoru propagandna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V. Stojanovič: Ni človek, kdor ne umre, - predstava komornega gledališča 55 iz Sarajeva - 21.25 Včeraj, danes, jutri - 21.45 Franjo Bosanac - 22.15 Koncert izven abonmaja (do 23.00) TV Zagreb I. program: 16.15 TV dnevnik - 16.35 TV koledar - 16.45 Lutkovna predstava - 17.15 Košarka Bosna : CZ, prenos - 18.45 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.30 Glasba iz ateljeja - 2215 TV dnevnik -22.30 Dokumentarni film - 18.15 Nuklearna revolucija - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Neposredni stiki - 22.00 Včerai. danes, jutri (do 22.15) TV Zagreb I. program: 15.05 TV v Soli - ponovite* (do 16.00) - 17.15 TV da*vaa\ 17.35 TV koledar - 17.45 Ptičje stratilo - 18.15 Nuklearna revolucija - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele -Drugi jaz, zabavna oddaji 21.50 TV dnevnik -koncert v Heidelbevškcm dvorcu r—- S ~9 K 0 V P - S JUGOSLA - a VAŠ POPOlV TURIST1ČV IN POTOVALNI SERVIS ČETRTEK, 4.12. 9.00 TV v Soli: TV koledar. Risanje, Matematika in umetnost, Obiščimo hladilnico - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do 11.40) - 15.50 Šolska TV: Tehnika in upodabljanje, Živa voda - 16.50 Poročila - 16.55 Veleslalom za ženske, posnetek iz Val d'Isera - 18.00 Grdi raček, 1. del zagrebške otroške serije -18 30 Obzornik - 18.40 Stanovanja, dokumentarna oddaja - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 V živo - 21.35 V znamenju -21.50 Glasbeni magazin Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo PETEK, 5.12. 8.55 TV v šoli: TV koledar Poštni nabiralnik. Ruščina Energija vetra - 10.00 TV « šoli: Angleščina, name ali odmora. Risanka (do 10.40) -10.55 Val d'Isere: Smuk za moške, prenos (do 12-30) EVR - 14.55 TV v šob - ponovitev (do 16.00) - 15.55 Poročila - 16.00 Smuk za maske, posnetek iz Val dlsera -17.05 Pravljica iz lutkarjeve-ga vozička - 17.30 Pan Tka. češka otroška serija - 18.08 Domači ansambli: Ansambel Slovenija - 18.30 Obzonuk • 18.40 V kraljestvu Zlatorogi. Triglavski narodni park -19.10 Risanka - 1954 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kar bo, pa bo, zabavno giaabeaa oddaja (za J RT) - a.lS V znamenju - 21.25 Wa-shington za zaprtimi vrati. TV nadaljevanka - 2X55 Nočni kino: Obsedno staaje. novozelandski film Oddajniki II. TV 16.40 Test - 16.55 Vateraofc" Jug : Etnikos, prenos iz Do- ) brovnika - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Beseda mfcadk 18.45 Žepni kabaret 35 TV dnevnik - 20.00*3*1 dnevnem redu je kurturd -21.00 21.00 Včeraj, danes V tri - 21.15 Človek in čsfc. dokumentarna serija - 21.50 Služkinji, ameriški filnrtdc 23.30) TV Zagreb I. 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Beseda mladih 18.45 Žepni kabaret - 193» TV dnevnik - 20.00 Kar bo. pa bo - 21.00 Edward in gospa Simpson, serijski nka 21.50 TV dnevnik - 22« Dokumentarna oddaja NOVO V KINU i r O ameriškem filmu režiserja Roberta Bentona Kramer proti Kramerjju, letošnjemu dobitniku petih oskarjev in štirih zlatih globusov, je bilo že veliko povedanega in napisanega. Izredno toplo so ga sprejeli tako kritiki kot gledalci, kijih je pritegnila, razen odlične igre glavnih junakov, predvsem vsebina filma. Prikazuje razpadlo družino, po materini krivdi, ter prilagajanje očeta in sinčka, do ločitve skoraj popolna tujca, na skupno življenje. Vzljubita se in sta srečna, dokler mati ne poseže vmes in zahteva sina nazaj. Tako nastane sodnijski spor Kramer proti Kramerju. Britanci so film Neustrašni posneli po bestselerju Williama Step-hensona, ki govori o najbolj presenetljivi tajni operaciji. Odvijala seje pred drugo svetovno vojno in med njo. FUm je poln akcije in napetosti, razburljivih dogodkov in dramskih obratov, vanj pa je vpletena tudi privlačna ljubezenska zgodba. V glavnih vlogah so zaigrali David Niven, Michael York in Barbara Hernshley. KINO m (im»hem platnu so znova oživeli naši stari znanci iz filmov DaživtiaiiMP*™ in Doživljaji inštruktorja vožnje. Junaki so zdaj „ Doživljaji P"rr . f eiteiji plavanja in zabavni spremljevalci pr. TfajTlTP InlZ^turdaZ nLo, filma je Do*lvU.ji v avto kranjcenter 28. novembra nem. ban: emt. film VANESA ob 16., 18. in 20. uri 29. novembra nem. ban: erot film VAN F SA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. ban' vojne drame NEUSTRAŠNI ob 21. uri .10. novembra domači vojni mladinski film NEVIDNI BATALJON ob 10. uri, amer ban: risani film PEPELKA ob 15. uri. nem. ban: erot. film VANESA ob 17. in 19. uri. premiera amer. ban: filma KRAMER PRO TI KRAMERJU ob 21. uri 1. december amer. ban: film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 15., 17. in 19. uri. premiera angl. ban: erot. filma DOŽIVLJA JI V A VTO CAMPUob 21. uri 2., -1. in 4. december amer. barv film KRA MER PROTI KRAMERJU ob 16.. 18. in 20. uri kranj storž ic 28. novembra amer. ban: CS u-est. film ZAGRIZI V KROGLO ob 15.30. 17.45 in 20. uri 29. novembra premiera angl. ban: mlad. komedije NENAVADNI PSI ČUVAJI ob 14 uri. domači ban: vojni film VRNITEV ob 16., 18 in 20. uri .10. november ital. ban pust film PUSC1 CA. MEC IN KARATE ob 14. in 18. un. amer. ban: vojna dnima VOtlAKOVA VRNITEV ob 18 uri. premiera domačega filma SKRIVNOST NIKOLE TESLE ob 20. uri 1. december domača ban: vojni film VRNITEV ob 14. uri. ital. ban erot komed PRESAJEVANJE MOŠKOSTI ob 18.. 18 in 20. uri 2. decembra ital. ban: erot. komedijo PRESAJEVANJE MOŠKOSTI ob 18.. 18. in 20 uri .1. december amer ban: komedijo ZA LJUBLJENI BOLNIČAR ob 16. 18. in 20 uri 4. december amer ban 11**1 film VELIKI SKAUT ob 16. un. amer ban komedija A NNIE HA L L ob 18 in 20 uri kino tržič 29 novembra domači vojni m/od film NE VIDNI BATAUON ob 15 un. amer bon fant. gmzlj KRC GROZE ob 17 m 19 un premiera domačega ban fi/mo KOTORSKI MORNARJI ob 21. uri ■10 novembra premiera angl ban mlad komedija NE NA V A DNI PSI ČUVAJI oh 15 un. amer ban: fant gmzlj KRC GROZE ob 17 in 19. uri. premiera angl ban erot komedije DOZlVIJA.il V AVTO CAMPU ob 21. uri 1 decembni amer ban nest film VELIKI SKAUT ob 15 uri. nem ban erot film V A NESA ob 17 in 19 uri. premiera angl ban vojne drame NEl 'STRASNI ob 21 un 2. decembra nem ban m>t film VANESA ob 17. m 19 un L decembra amer ban in/na dramo V<) JAKOVA VRNITEV ob 17 m 19 un 4. decembra amer ban akcij film DAN VELIKIH VALOV oh 17 kamnik dom 29. novembra amer barv. film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 15.. 17. in 19. uri. premiera angl. ban: erot. komedije DOŽIV MAJI V A VTO CAMPU ob 21. uri .10. novembra amer. ban: film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 15., 17. in 19. uri. premiera angl. ban: vojne drame NEUSTRAŠNI ob 21 uri 1. decembra domači ban: !god. film KOTORSKI MORNARJI ob 15. uri, amer. ban: erot. drama NOČNE IGRE ob 17. in 19. uri. premiera amer ban: akcij, filma DAN VELIKIH VALOV ob 21 uri 2. decembra amer ban: emt. drama NOČNE IGRE ob 18 in 20. uri ■1. decembra amer ban akcij film DAN VELIKIH VALOV ob 18. in 20. uri 4. decembra nem ban: erot film VANESA ob 18. in 20. un komenda 28. novembra amer barv vojna drama VCk/AKOVA VRNITEV ob 19. uri 29. novembra amer barv risani film PE PELKA ob 17. uri. angl barv vojni film DVOBO.IEVAI.CA ob 19 uri CeSnjica 28 novembra ital ban emt. film PRE SAJEVA NJE MOŠKOSTI ob 20 uri .10. novembra amer ban akcij film DAN VELIKIH VALOV ob 17 uri. amer han: erot drama NOČNE IGRE ob 20 uri duplica 29. novembru amer. barv vojna drama VaiA KOVA VRNITEV ob 20 uri 10 novembra domači barv vojni film VRNITEV ob 15 in 17. un .1. decembra angl. ban- erot film DOZIV MAJI V A VTO CAMPUob 20 un. ' '• 4 decembra angl ban vojni film NE-l 'STRASNI oh 20 uri <• kino radovi/jica 28. novembra jugosl ban film PETRU IN VENEC oh 20 u n ' nr__.,.w 29. novembru /unosl ban film ' ^/"fvV VENEC oh 18. uri. nem ban film PLOi B-VINASTI BOBEN oh 20 un ln/,exr, V) novemhm nem ban film PLOi r. VINASTI BOBEN oh 17.10 amer ban krim komedija UBIJANJE A IA CA RTE oh 20 un .. ISI 1 decembra amer bon ris film LOM IH IERI oh 18 uri amer buri akcij film KASKADERJf IN ROKE RJI OS 20 »n 2 decembra amer bon krim komedija I 'BIJA NJE A l.A CA RTE nb 20 un I decembra angl ban in,ni film M(H NA VARONE m oh 20 un 1 decembra ital ban krim film PO I I ( \i kije lJUlill ŽENE "h 20 m kino bi.ki) 2H novemhm amer buri akcij film A/1 SKADERJ1 IN ROKERJI nb 20 uri 29 novemhm amer buri ukeii film KA SKADERJ1 IN ROKERJI oh 18 un. amer barv krim film TAJNI DRUŽABNIK ob 20 tiri .10. novembra amer. ban: krim. frbm MS- j TEKTIV TOMA ob 18. uri, amer. ban-film KASKADERJ1 IN ROKERJI oš i 1. decembra jugosl. barv. film PFTRUft j VENEC ob 18. in 20. uri 2. decembra nem. ban: film PLOCKU-NA ST1 BOBEN ob 20. uri ■1. decembni nem. ban: krim. I 'BIJA NJE ALACA RTE ob 20. mri KINO BOHINJ -BOHINJSKA BISTRICA 29. novembra amer. ban: krim. film DETEKTIV TOMA ob 18. uri .10. novembra amer. ban: ris. film TOM 1$ JERI ob 16. uri. amer. krim. fibm TAJNI DRUŽABNIK ob 18. in 20. uri 4. decembra jugosl. ban: fihm PETRUIN VENEC ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 28. novembra amer. film VELIKI J A CK •* 18. in 20. uri 29. in .10. novembra amer. wemt. fism SMER MEKSIKO ob 18. in 20. mri 2. in .1. decembra amer. divmm BOŽANSKI DNEVI ob 18. in 20. mri. nu*m i oV cembra igra samo ob 20 mri 4. decembra jap. drama KRALJESTVO STRASTI ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 28. novemhm amer. irest. fibm SMER MEKSIKO ob 20. uri 29. novembra ital. drama ŠKANDAL m> 20. uri .10. novembra ital. krim. fihm GNEVA \ AFRIKI ob 18. in 20. mri ■1 decembra amer. amnt. film STRAŽ.** DIVJINE ob 20. uri jesenice radio 28. novembra amer. vohun fihm VISOKA TARČA ob 17. in 19. uri 29. in .10. novembra amer. rnck mmmrmi LASJE ob 17. in 19. uri 1. in 2. decembra amer. komedija HERRIt GRE V MONTE CARLO ob 17 in 19. mn .1 decemhm hongk. karate fihm SElK SHAOI.IN PROTI ZELENEMU ZMAJT ob 17. in 19. uri jesenice plavž 28. novemhm fmne film PR1CA ,* m m >9 in -10 novemhm amer. film HERNF GRE V MONTE CARLO ob 18 m 20 *n I in 2 decemb decemhm amer. fihm LAS JE ah 18 m 20. un 4 decemhm amer film VISOKA TARČA \ ob 18 in 20. un kino kranjska gora 29 novemhm angl film .V) STOPNIC o* 20 un .1 decemhm amer film HERBIE GRE ) MONTE CA RI.O ob 20 un kino dovje 29 novemhm angl film ZVEZDA DfcStV CI.VBA oh 19 un :») novemhm angl film 19 STOPSR 19 n n tCA Skupščina občine Kamnik ia družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Obinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 29. november — dan republike KOM PAS JUGOSLAVIJA POSLOVALNICA JESENICE organizacija izletov in letovanj prodaja in rezervacija vseh vrst vozovnic rezervacija hotelskih in privatnih sob posredovanje viz menjalnica prodaja zelenih kart prodaja spominkov Delovnim ljudem in poslovnim prijatelje* čestita za praznik republike — 29. november Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n.sub.o. KRANJ Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj ELEKTRO Razvod in transformacija Gorenjske, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo občanom in poslovnim prijate-Ijem za praznik republike - 29. november Priporočajo se za projektiranje in izvajanje nizko in visoko napetostnih elektroenergetskih naprav. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in SDS Skupne službe čestitajo za dan republike — 29. november vsem svojim poslovnim partnerjem in potrošnikom ■ Avto-moto drudtvo Kranj Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestitamo za praznik republike in vam želimo varno in srečno vožnjo j • Skupščina občina Radovljica • Samoupravna interesne skupnosti • Občinska konferenca ZKS Radovljica • Občinska konferenca SZOL Radovljica • Občinski svat zveze sindikatov Radovljica • Občinska konferenca ZSMS Radovljica • ZZB NOV Radovljica • Občinska konferenca ZRVS Radovljica VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29 NOVEMBER ALPETOUR ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela ALPETOUR Skofja Loka ALPETOUR Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike -29. november Delavci TEKSTILINDUSA KRANJ ia>TOZD Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, TOZD za prehrano in oddih in delovna skupnost skupnih služb T čestitajo ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in jim želijo mnogo delovnih uspehov vezenine bled ELIM JESENICE Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem Čestitamo za dan republike Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november J Žito Ljubljana čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za dan republike in se priporočajo s svojinu izdelki. TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka- tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj 1380 21.STRANO LAS ISKRA ELEKTROMEHANIKA Kranj Tovarna merilnih instrumentov Otoce ponovno objavlja prosta dela in naloge VODJE GALVANIKE IN LAKIRNICE Nfoji: — srednja strokovna izobrazba kemične smeri. — 5 let delovnih izkušenj fanene ponudbe z dokazili o strokovnosti morajo kandidati Mati najkasneje v 15 dneh po objavi Iskri - Tovarni merilnih Mrumentov Otoce, Otoče 5 a, 64244 Podnart. (atak* informacije dobite v splošno kadrovskem oddelku. Umetnokovinska obrt Kropa kosal sija delavskega sveta delovne organizacije ■aasJsTŽsla ia naloge: I VODENJE RAČUNOVODSTVA -■i reelekcija l VODJE KOVAČNICE Sfeji: M 1. _ dokončana višja Šola ekonomske smeri fn 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih „ ali - dokončana srednja šola ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, — da ima kandidat organizacijske sposobnosti in m oral no-politične vrline Ni- dokončana srednia šola tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj neenakih ali sorodnih delih ali poklicna šola kovaike stroke in 6 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, da ima kandidat organizacijske sposobnosti in moralno-po-litične vrline. razmerje se sklene za dobo 4 let s polnim delovnim UsdMati naj »voje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Mejo v lf dneh po razpisu na naslov Uko Kropa - razpisna "•aaeija, €4246 Kropa, Kropa 7 a. *bid« razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH 8KUPN08TI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ _ Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo dela in naloge na področju: 1 REHABILITACIJA INVALIDOV Zahteve: — višja ali visoka izobrazba družboslovne stroke. sociološke, organizacijsko kadrovske, andragoške ali tem ustrezne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj _irvn SVETOVANJE V OSNOVNIH ŠOLAH POKLIC.NO stopnja izobrazbe družboslovne stroke. Zahteve: - vrfja stop J izacijsko kadrovske ali socialne smeri, ...,_« _ 1 leto delovnih izkušenj Hwmo razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. I kidati na? pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju I ^iev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Strokovna služba ' *Sskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 12. **»didate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. VZGrOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA razpisuje dela in naloge VODIJ IN PEDAGOŠKIH VODIJ vzgojno varstvenih enot - BLED - LESCE IN - RADOVLJICA (delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - man-dat 4 leta) J** spiadnih pogojev morm}o kandidati izpolnjevati ie na-*NaJe poeebne pogoje.: " 4* »o vzgojitelj, pedagog, psiholog, soj talni delavec, sperialni peda-V»% ali učitelj, imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj po j>pravljenem strokov-*em izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu prerijskih otrok. ' ^ imajo moralno politične lastnosti, 4a imajo organizacijske in strokovne sposobnosti. '•k sa priJM^o je 15 dni od razpisa. O izbiri bodo prijavljeni <**eidati obveščeni v roku 15 dni. snoven j ni. OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge 1 VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas, v oddelku za izposojo odraslim bralcem v knjižnici v Delavskem domu, Trg revolucije 1 Pogoji: — višja izobrazba knjižničarske smeri. — opravljen strokovni izpit oziroma obveznost opravljanja strokovnega izpita v skladu s 88 v pridobivanju kvalifikacij v bibliotekarski stroki •Prednost imajo kandidati s prakso v knjižničarski stroki 2 ČI8TILKE za nedoločen čas (delo je v popoldanskem času) Poskusno delo obeh traja 3 mesece. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na upravo knjižnice. Prevzem del je možen takoj ali po dogovoru. Dom učencev IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za: ČI8TILKO za nedoločen čas (delo je v dopoldanskem času) Nastop službe takoj. Nepričakovano je preminila naša sestra, svakinja in teta DARINKA PRIMOŽIČ roj. Čadež po se s tulca Pogreb pokojnice bo danes, 28. novembra 1980, ob 14. uri izpred hiše Žalosti na pokopališče v Križe pri Tržiču Žalujoči: sestra Ani z možem Franjom, nečaki in drugo sorodstvo Pristava - Trii«, Ljubljana, Kranj, Kamnik, Piran, Sromlje V SPOMIN - OBLETNICA Minilo je leto odkar nam je usoda vzela dragega moža in očeta JANKA DOLENCA iz Praprotna št. 19 Se zmeraj mislimo, da si odšel in se povrneš, a resnica je kruta. Tebe dragi Janko ne bo nikdar več. Ti. ki si nam bil vse, smo te za vedno izgubili. Prehuda je bolečina naSih src. da bi te mogli pozabiti. Vsem, ki ga nosite v spominu in ste nam v tolažbo in pomo^, iskrena hvala. Žalujoča žena Francka z otroki! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, strica in svaka RUDIJA JAVORJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in vsem. ki ste mu poklonili vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju Instituta Golnik, g. župniku iz Goric za besede tolažbe, g. župniku iz Breznice za pogrebni obred. tov. Hribarju za poslovilne besede, pevcem iz Breznice za žalostinke, družinama Mali in Gregorič ter vaščanom Vrbe za vsestransko pomoč. Žalujoči brat Peter z družino! Vrba, 24. novembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA GRILCA z Blejske Dobrave se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojniku poklonili cvetje in vence, izrazili osebna sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem družbenopolitičnim organizacijam, TOZD PTT Kranj, Osnovni šoli Karavanških kurirjev Koroška Bela, TOZD Iskra Blejska Dobrava in Železarni Jesenice. Zahvala velja tudi Planinskemu društvu Javornik - Koroška Bela, vsem gasilcem, posebno pa Gasilskemu društvu Blejska Dobrava, pevcem, godbi na pihala, zastavonošem in govornikom za ganljive besede ob odprtem grj>bu. Posebno se zahvaljujemo dr. Zoniku in dežurnim zdravnikom Zdravstvenega doma Jesenice za vsa prizadevanja, da bi ga ohranili pri življenju. Žalujoči: žena Pavlina in sin Franc, hčerka Darja, sestra Mara in brat Danijel z družinami ter drugo sorodstvo Blejska Dobrava, 24. novembra 1980 I O L,AS2?.STRAN PETEK, 28. NOVEMBRA 19*W ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame ANGELE MARKIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pevcem, Zvezi borcev Križe, Zvezi vojaških vojnih invalidov, gasilcem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala dr. Martinčiču, zdravniškemu osebju bolnice Golnik in Jesenice, govornikoma Vidi Dolinar in Janezu Koširju ter g. župniku za opravljen poslovilni obred. Žalujoči vsi njeni! Breg, 24. novembra 1989 ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama, stara mama, sestra in teta PAVLA BOHINC Olipova mama Zahvaljujemo se dr. Leskovarjevi za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se znancem in sosedom, ki so se poslovili od nje, nam izrazili sožalje in nam pomagali v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se sorodnikom in sodelavcem Iskre za poklonjeno prelepo cvetje in vence ter vsem, ki ste spremili našo mamo na njeni zadnji poti in gospodu kaplanu. Prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni! Tenetiše, 18. novembra 1980 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA VOZLJA železničarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter DO Domplan in Tekstilindu.su, ki so se poslovili od njega, ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu Janezu za pogrebni obred, ter osebju bolnice Jesenice za ves trud. Vsi njegovi! Kranj, 22. novembra 1980 ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi dragega moža. očeta, brata in strica VINKA GAŠPERLINA mizarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti Se posebno pa se zahvaljujem najbližjim sosedom, sošolcem in učiteljem O S Šenčur Graftčevim Senkovim. sodelavcem Iskre - TOZD TEA, posebno oddelku ploščati rele in Splošnih služb Občine Kranj ter AMD Šenčur. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ivanki Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje in duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat, iskrena hvala! Žalujoči: žena Vida. sin Lojze, hčerka Magdi, bratje in sestre ter drugo sorodstvo! Šenčur, 22. novembra 1980 MALI telefon OGLASI 23-341 Prodam krožno žago z mizo in koritom za žaganje drv, gumi čoln za 4 osebe z motorjem in dva motorja za ZASTAVO 750. Jama 38. Kranj 10030 Prodam mešana DRVA (klaftre). Lahovče'21, Cerklje 9761 Prodam ZIMSKA JABOLKA, cena 8 din kg. Vidic Franc. Partizanska 8. Bled 9934 Prodam PRAŠIČE za zakol Naslov v oglasnem oddelku 9935 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Zg. Brnik 23. Cerklje 9936 Prodam suha gabrova DRVA. Na željo razžagam in pripeljem. Okroglo 11, Naklo 9937 Ugodno prodam 3 leta staro SPALNICO Jagodic. Šorlijeva 37. tel.28-004 9938 Prodam TEKAŠKE SMUČK (170 cm), tekaške ČEVLJE, št. 38 in DRSALKE, St. 37. Marinsek Robert. Šenčur, Pipanova 31 9939 Ugodno prodam 2 kub. m suhih hrastovih »PLOHOV«. Tržič, Pod-Ijubelj 51 (Gostilna Ankele) 9940 Prodam SEDEŽNO GARNITURO Telefon 27-297 od 14. ure dalje. 9941 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 180 kg in mlado KRAVO po telitvi ali malo brejo. Lahovče 32, Cerklje 9942 Prodam 6 let staro KOBILO, mirno, težko čez 500 kg in 4 leta staro, 300 kg težko KOBILO Pipanova 40. Šenčur 9943 Prodam 400 kosov OPEKE 1/1. Kranj, Zanova 32, pritličje 9944 Po ugodni ceni prodam neškrop-Ijena, obrana JABOLKA. Leše 38. Tržič 9945 Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 200 kg. Voglje 95, Šenčur (Kurja vas) 9946 Prodam 9 mesecev starega BIKA. Velesovo 21, Cerklje 9947 Prodam KRAVO, po Četrtem teletu GraSič, Gobovce 10, Podnart 9948 Prodam črnobelo KRAVO, pred telitvijo, ali po izbiri. Zemlja, Vrba 23, Žirovnica 9949 Prodam POHIŠTVO iz programa BARBARA in SEDEŽNO GARNITURO. Informacije po tel. 23-102 -Kranj vsak dan od 17. do 19 ure 9950 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH Telefon 26-996 9951 Prodam električno URO za izmeničen tok in varovalke »pancarke«. konzolo in motorno kolo NSU pretiš. Predoslje 167, Kranj 9952 Prodam nov PLAŠČ iz tjulnove kože, cena 22.000 din. Ogled v soboto. Dimitrijevič. Planina 27, Kranj 995.1 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZAKONSKO SPALNICO z dvema omarama in psiho. Rudi Uršič. Kranj, Moša Pijade 3, tel. 25-801 9954 Prodam 80 k v. m suhega LADIJSKEGA PODA. Skubin Francka. Poljšica 27. Zg. Gorje 9955 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Sr. Bitnje 24 9956 Prodam mlado jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo Grobin. Cešnji-ca 24, Podnart 9957 Prodam lepa bukova DRVA, motor in programator za pralni stroj castor 511. Drva po želji, tudi razžagam Naslov v oglasnem oddelku. 9958 Prodam malo rabljeno plinsko PEC. Britof 270, Kranj 9959 Prodam otroško POSTELJICO z vložkom, za 1300 din. Dravinec, Vrečkova 5, Kranj,-tel. 26-356 9960 Prodam 3 leta star HLADILNIK. Lukanec, Bistrica 12, Duplje 9961 Prodam lepega PSA - OVČARJA Hvasti. Kranj. Goren jesavska 36 9962 Prodam več lepih cvetočih božičnih KAKTUSOV Hvasti. Kranj, Gorenjesavska 36 9963 Prodam ČEBELNJAK, panje m točilniro za med. Kralj Manja Poceni prodam črnobel TELEVIZOR in nevozen motor PUCH 250 Ogled 30.11. in 1. 12. Naslov v oglasnem oddelku. 9965 Prodam ZAJCE. Ogled 30 u 1980. Rogelj. Sp. Jezersko 17, Jezersko 9966 Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. Lesce. Boštjanov« 6 a 9967 Prodam 60 kv. m hrastovega lamelnega PARKETA ter 1,4 tone betonskega ŽELEZA. Naslov v oglasnem oddelku. esjgs Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Šumi Janez, Struževo 20. Kranj 9963 Prodam PEC EMO 5 na olje z električnim vžigom in nov blatnik za minija. Telefon 22-775 popoldan _ W7t> Prodam leseno HIŠICO, primerno za vikend. Golnik 25 5)571 ENTRAL KRANJ Hotel KAZINA Jezersko prireja ples vsak petek, od 19. do 23. ure in vsako soboto od 20. do 01. ure. Igra ansambel SIBILA. Vljudno vabljeni! Ugodno prodam PLETILNi STROJ singer mimo-matik. Knafrr Julka, Doslovce 25. Žirovnica Prodam OKNO termopan brez r#-lete, 180 x 120. Jama 23, Kranj MV Prodam KONZOLNO DVIGALO Šušteršič Frančiška, Zg. Bitnje nH Zabnica \(0SH Prodam 1400 kg CEMENTA. Gegala, Selca 91 igg£ Prodam šest tednov stare PUJSKE in enega večjega. Miklavčit (Irene 1, Skofja Loka \QS&t Prodam globok OTROŠKI VOD-CEK. Zakotnik Slavka. Dorfarj* 1* Zabnica ymjg, Prodam nove ZVOČNIKE 115 80 W glasbene, 45 W sinusne. bs> refleks, 4 ohme. Starman Ai Godešič 14/a, Skofja Loka Prodam črnobelo TELEVI Rudi Čajevec de lux. Ogled 17. ure dalje. Jeglič, Kranj. J, Puharja 4/VII Prodam ŠPIROVCE. dolge ŠJ Ziganja vas 19, Tržič 20 kv. m smrekovega OPj (8,5 cm, 18 mm)) in 3000-litrska stično CISTERNO, ceneje prodaš Kalinškova 22, Kranj — Gorenj« Us* Prodam mlade PUJSKE. Ghn> • Cerklje Prodam dve TELIČKI, frizjjki * rejo. Vrhunc Franc. Orehek * Kranj \00 Prodam sedem mesecev bMr' KRAVO in težkega PRAŠIČA » zakol. Struževo 12, Kranj Prodam težko SVINJO za »k* Velesovo 14. Cerklje Prodam Šest tednov stare PRA ŠlCKE in 100 kg težkega PRAŠIČA Glinje 4, Cerklje Prodam lepe PRAŠIČKE Ca* Ijanska Dobrava 1, Cerklje IA* Prodam sedem tednov stare PRA ŠIČKE. Pšata 20 Cerklje Prodam PRAŠIČA za zakol r enega za nadaljno rejo. Sp. Brnik 91 Cerklje Prodam en teden staro TELIČKO simentalko in krmilno RE Dvorje 39. Cerklje lft** Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Uuiii« pravica, Ljubljana. Naslov uredaisrv* in uprave lista: Kranj, Mote PfjaSiM I - Tekoči račun pri SDK v Kranj« «e-vilka 51500-M3-31999 - Telefoni, n. t 23-341, glavni urednik, odgovorni anneV nik in uprava 21435. redakcija liaSV komerciala — propaganda. narocaaa*. mali oglasi in računovodstvo 23-942 Oproščeno prometnega davka pristojnem mnenju 421-1/72. h Brezje 45. Tržič 9964 41., 5 GRADITELJI UPOŠTEVAJTE - ■j GRADBENA SEZONA SE BLIŽA H KRAJU |£v| Zat0 P°hltlte 7 nakupom ker bo naša trgovina /cuadi I S~^<^x^s^|i—a^-v -^k—_ _ preureditve in inventure zaprta od 15 do 31 12 1980 a zalogi imamo kompletni program termoizolacij-skih oken ter ostalo stavbno pohištvo - dobava takoj •m BBk. 28. NOVEMBRA 1980 .23.STRAN.G LAS Friž#fki in p#dikerski salon CILKA SATLER Oldhamska 14 Kranj pri Vodovodnem stolpu Ce želite, da bo vaša pričeska lepa in noge urejene, se zglasite v frizersko-ped i kerskem salonu Odstranjujemo odvečno kožo kurja očesa, zarasle nohte Frizerski salon je odprt vsak dan od 6 do 19 ure sobota od 6 do 1 3 ure ftedikerski salon je odprt v ponedeljek in petek od 12 do 19 tat. torek, sreda, četrtek in sobota pa od 6 do 13 ure Prva sobota v mesecu zaprto' Cen/enim strankam in občanom čestitamo za praznik republike — 29 november jNno prodam TERMOAKU-JJaCIJSKO PEČ 3kW. Jezerska .fcodatn 135-Iitrski HLADILNIK Marij*, Sp. Resnica 44 J»£*n PRAŠIČA za zakol in 5*TA za pleme. Zg. Brnik 73. 10045 "Mam obrana JABOLKA - jo-po S din. Petric P&enicna po- *U5 brklje 10046 300 kg težko TELICO. C Cerklje 10047 ugodno prodam HI-FI GRA-JJON dual PE 3044. Ažman. Za-FjJ«. Kranj — Orehek 10048 |J*fn 3 mesece brejo, mlado E*AVO. simentalko Predoslje 59. 10049 9 tednov stare PRAŠIČ-15. Kranj 10050 mlado jalovo KRAVO ali ijsm za brejo. Tupaliče 1, *>r ]Q051 dim novo trajnožarečo PEČ r-f. Ogled vsak dan dopoldan od •» 13. ure. Brence. Dražgoška 4, 10052 m HLADILNO SKRINJO to popravila — kompresor) kosov OPEKE špičak. Zalog (je 10053 —m 200 kg težkega PRAŠI-Ckče 38, Kranj 10054 kombininan ŠTEDILNIK a, 2 plin). Visoko 92, Šen-10055 lt prodam dobro ohranjeno kVV termoakumulacij-?rT5C. Celarec Darko, Kočna 3, Tka Dobrava 10062 tF**m 150 kg težkega PRAŠI-\fcienik 3, Cerklje 10063 ij**m prodam zakonsko POSTE- Wg (orehova korenina) in PO-■tlO. Senčar. Črtomirova 12, 10064 \fi*iam komplet SPALNICO, sre-* javor — mahagoni. Ogled od do ponedeljka. Košorok, I, Bled 10065 im KRAVO, ki bo kmalu Jereka 6, Bohinj 10066 Jj^dam 4 mesece starega NEM-JbCA OVČARJA. Peternelj, Ko-7*k 2. Sovoden j 10067 Jwaam skoraj nov ŠOTOR za ^ osebe, vendex-korfu camping, t®M0 din; in 5 ruskih GUM z petini, za 2.500 din. Mijatovič, ^tovljica, Prešernova 16 10068 •toaain barvno televizijo iskra. .Mote Pijade 17, Kranj 10097 2URNI VETERINARJI ***.ll.do5.12.80 * občini Kranj in Tržič fVgJote, dipl. vet., Cerklje ~l£ Drago, dipl. vet., «Jbj11*, tel.47-192 Iskciao Skofja Loka aVAN Janko, dipl. vet., 11*0, tel. 89-280 R Dušan, dipl. vet., t, Podlnbnik 94, tel. obeini Radovljica in Ječe IROVSEK Jože, dipl. tel. 28-779 ia slatba pri Zivino-sa veterinarskem za-s Gorenjmke v Kranju, 8Uvca 1, tel. 25-779 aH flfl pa deluje nepreki- Prodatn JAGENJČKA in dve TELIČKI frizijki. Hrast je 51 10098 Prodam nov 10-litrski BOJLER, tri nova vezana OKNA z roletami. 80 x 140 (stara cena). Tel. 47-370 od 19. do 22. ure 10099 Prodam 200 kg težko SVINJO. Praprotna polica 4. Cerklje 10100 Prodam nerabljen PRALNI STROJ gorenje 303*. Se v garanciji. Tel. 064-62-060 10125 KUPIM Kupim ELEKTROMOTOR 2.5 kW. trofazni. Kalan. Tupaliče 61. Preddvor 9972 Kupim PRAŠIČA za zakol. Petač. Podreča 64, Mavčiče 9973 Kupim POMIVALNO KORITO in »KREDENCO«. Naslov v oglasnem oddelku. 9974 Kupim predvojno izdajo Pravljice Milčinskega in druge otroške KNJIGE. Telefon 22-775 popoldan 9975 Kupim rabljeno PEČ na žaganje. Amež, Repnje 42. Vodice nad Ljubljano 10101 Kupim manjši KOTEL za žganje-kuho. Ziherl Frančiška, Sr. Bitnje 97, Zabnica 10102 Kupim KOMAT za konja. 22/23 eolski. Zabnica St. 15 10103 Kupim 300 kosov STREŠNE OPEKE, čokoladne barve, trajanka - Dravograd in 5 SLEMENJA-KOV. Jaklin Ada, Preddvor 13, tel. 47-260 - int. 88 dopoldan 10104 Kupim rabljene DESKE (25 in 50 mm). Naslov v oglasnem oddelku. 10105 VOZILA Prodam ZASTAVO 1300, celo za dele. Vprašajte po telefonu 40-617 9843 Prodam avto AMI 8. Zakelj, Predoslje 114, Kranj 9910 Prodam svečo za kiper od MER-CEDESA (5 t). Blagojevič. Pod-brezje 10, Duplje 9905 Prodam GOLF-J, letnik 1978 s 4 vrati. Informacije po tel. 44-641 po 15. uri 9976 Prodam VW, v voznem stanju. Hvasti, Kranj, Gorenjesavska 36 Prodam VLEČNO KLJUKO za lado in original novo streho za LADO. GolniSka 6, Kokrica - Kranj 9978 Prodam GOLFA. Rok dobave: februar 1981. Telefon 064-25-891 9979 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, ali zamenjam za večje vozilo. K okrski log 14, Primskovo 9980 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Pristava 31, Tržič 9981 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Telefon 24-008 9982 Prodam SIMCO 1000. Kokrica, C. na Rupo 41 9983 Kupim dobro ohranjeno MOTORNO KOLO MZ 250. Jagodic Jernej, Ambrož 2, pod Krvavcem 9984 Prodam avto VVV 1300, 8000 km po generalni in PRALNI STROJ gorenje, cena 3000 din. Debeljak Lado, Zapuže 13/c. poŠta Begunje Prodam TAM 5000 z loki »cerado«, registriran do marca 1981. Rob-lek Ivan, Mlaka 14, Kranj 9986 Prodam R-4, letnik 1978, prevoženih 34.000 km in AVTO-RADIO univerzum stereo. Tominčeva 26, StražiSče, tel. 26-344 9987 Poceni prodam AMI 8. Martinec Štefan, Naklo 91 (nasproti Kmetijske zadruge) 9988 Prodam popolnoma nov FIAT 126-P, registriran. BoStjan Camlek. Frankovo naselje 71. Skofja Loka 9989 Prodam FIAT 850 special. letnik 1971. Poljane 59 nad Škof jo Loko 9990 Prodam RENAULT 8 major, ohranjen. Blagojevic, Podbrezje 10, Duplje " 9991 Ugodno prodam ZASTAVO 101 confort, 1979. zaradi zidave. Telefon 064-23-726 9992 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Markun Andri, Gorice 38 9993 Prodam LADO 1600. letnik 1980 Hobljek, GolniSka r. 56, Kokrica 9994 Za VVARTBURGA kupim zgornji levi in desni ZGLOB. Šepič Darko. Sp. Duplje 88 9995 Prodam ZASTAVO 7.50. letnik 1968, registrirano do aprila 1981. Kropa 123 (S toč je) 9996 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. motor nov. Repir. C JLA 6. Kranj 9997 Kupim rabljen motor za ŠKODO MB 1000. Jurišič Jako. Tončka Dež mana 10, Kranj 9998 Avto BMW 700. prodam ali menjam za MOPED Krvina. Kropa 3/b 9999 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. obnovljeno/Zupan Tone. Brez-niea 32, Žirovnica 10000 Kupim zadnji del (koS) za VVARTBURGA. Mladenov Jane. Potoče 27, Preddvor 10001 Prodam nov. Se neregistriran VVARTBURG karavan Tel. (064) 77-120 10002 Prodam R-4. letnik 1978. Ogled popoldan od ponedeljka dalje. Miko-lič Drago. Ljubno 76, Podnart 10003 Ugodno prodam GOLFA. Zorman. Skofja Loka, Kidričeva 39/a 10004 Prodam R-4, letnik 1975 ali menjam za ZASTAVO 750. Luže 6. Šenčur 10005 Prodam R-16TL, letnik 1971. Potočnik, Kamna gorica 27 10006 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976. Telefon 47-035 10007 Prodam ZASTAVO 101 lux. letnik 1977. prevoženih 39.000 km. temno modre barve. Nagloč Milan. Ziri St. 18 10008 Prodam MOTOR avtomatic 3. Trček, Nova vas^, Ziri 10010 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1980, prevoženih 6000 km. Kavčič. GodeSič 17. Skofja Loka 10011 Prodam VVARTBURGA. letnik 1976. Benčič Jože. Visoko 119, Šenčur 10012 Po ugodni ceni prodam ŠKODO 120-L, letnik 1977. prevoženih 60.000 km. Zupančič Jože. Bohinjska Bela St.105 10013 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Trboje 14 Prodam AUDI 60 L, letnik 1969. po generalni, ali zamenjam za manj-Si avto. Zalog 11, Cerklje 10069 Prodam 6 mesecev star 125-P, zaščiten, z vlečno kljuko in naslonjali. Frantar, Poženik 13, Cerklje 10070 Prodam zelo dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1968. Zg. Bitnje 164 ob stari Škofjeloški cesti, Zabnica 10071 Prodam Štiri nove GUME tiger za »fička«. Informacije po telefonu 064-24-137 od 18. do 19. ure 10072 Prodam ZASTAVO 101 special 1300, letnik 1979, prevoženih 13.000 km. Telefon 25-615 10073 Prodam KOMBI kasonar IMV. nosilnost 1200 kg, z motorjem moriš 1600, v dobrem stanju. Bidovec Franc, Kranj, Jurčičeva 2, telefon 064-21-719 10074 Prodam ZASTAVO 101 letnik 1976. Ovsenik. Predoslje 124, Kranj 10076 Prodam R-12 TL, letnik 1975, prevoženih 70.000 km. Bogataj, Groharjevo 17, Skofja Loka 10077 Prodam karambolirano ZASTAVO 740, letnik 1978, celo ali po delih. Jelene, Smoleva 1, Železniki 10079 Prodam ZASTAVO 101. Pegam Stane, GodeSič 123, Skofja Loka 10079 Ugodno prodam KATRCO, letnik 1978. Informacije po tel. 28-946 v petek od 15. do 17. ure in v soboto od 12. do 14. ure 10080 Prodam FIAT 126-P, nov in SPAČKA furgon (vozen vsak dan). JeSetova 12, Kranj 10081 Prodam ŠKODO 100, letnik 1973. celo ali po delih, vozno. Žitnik, SuSka c. 26. Skofja Loka 10082 Proc'.am ZASTAVO 750, letnik 1968, obnovljeno. Košir Matevž. Jazbine 8, Poljane nad Škofjo Loko 10083 Prodam SIMCO special 1000, letnik 1971, po ugodno ceni. Staneta Žagarja 22/a, Radovljica, ali po tel. 74-710 popoldan 10084 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Ahčin, Predoslje 147, Kranj 10085 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Strahinj 82, Naklo 10086 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, garažirano, dobro ohranjeno. Mohorič Miro, Mlakarjeva 4, Kranj 10087 Prodam MOPED T 12, na tri prestave. Studeno 21, Železniki 10088 Prodam ŠKODO 1000 MB. Celarec Darko, Kočna 3. Blejska Dobrava 10089 Prodam ZASTAVO 101. letnik december 1977. Telefon 064-75-777 10090 Prodam ZASTAVO 750. za 15.000 dinarjev in KOMBI zastava 750, po delih. Naglic Milan, Hotemaže 45. Preddvor 10091 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Tro jar. Zg. Sorica 35, Sorica 10092 Prodam KATRCO TL. letnik 1977, prevoženih 34.000 km. Boštja-nova 6, Lesce 10093 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1974. Bitenc. Zg. Bitnje 34. Zabnica , 1(5?4 Prodam AUDI 80. letnik 1974. Malej. Ribčev laz 16. Bohinjsko jezero 10095 Prodam 4 zimske GUME. skoraj nove (155 x 13> za 2.500 Hin. Telefon 50-365 ,0096 Prodam MOPED na tri prestave. Lotrič. Selca 91 10075 PRIMC MARIJA . Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjske čestita za 29. november — praznik republike STANOVANJA Kupim manjše STANOVANJE ali starejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Plačam v gotovini (tudi devize). Telefon 24-315 9867 Dvosobno družbeno STANOVANJE zamenjam za večje. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 21-351 9921 Zamenjam 3-sobno STANOVANJE (75 kv. m) v Ljubljani. Linhartova 60. za enakovredno ali tudi manjše v prvem nadstropju v Kranju ali kje drugje na Gorenjskem Dogovor je možen po telefonu (0611 320-784 - Majdič 10014 Zobozdravnica iSče najemniSko GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe po tel. 25-261 - int. 432 ali tel. 25-717 10015 Mamica z majhnim otrokom iSče GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali okolici Šifra: Nujno — zima 10016 Samsko dekle, pridna in vestna, nujno iSče SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Solidna 10106 Oddam opremljeno SOBO sta rej Si ženski. C. na Klanec 20. Kranj 10107 Oddam opremljeno SOBO. Informacije po tel. 24-709 10108 STANOVANJE, eno ali dvosobno, po možnosti s telefonom, išče avtoprevoznik. Dobro plačilo. Pišite na naslov: Šturm Kristijan. Mestni trg 32. Skofja Loka 10109 V najem vzamem GARSONJERO, enosobno STANOVANJE ali boljšo SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Predplačilo ali telefon 28-071 10017 Ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici, nujno išče mati z otrokom. Naslov v oglasnem oddelku. . 10018 Oče s 5-letnim sinom, išče GARSONJERO ali večjo SOBO na Bledu ali v okolici. Sporočite po tel. 78-343 ali pod šifro: Reden plačnik 10019 1 POSESTI I V Kranju ali okolici, (gotovina), kupim nedograjeno HIŠO. V zameno lahko nudim tudi 3-sobno vse-Ijivo STANOVANJE v Ljubljani. Telefon 28-119 10020 V najem vzamem manjši gostinski LOKAL, ali kupim PROSTOR za gostinski lokal. Šifra: K V natakar 10021 ZAPOSLITVE! Spreiemem samostojnega K V KLJUČAVNIČARJA. Peklaj -KLJUČAVNIČARSTVO Puštal 46/a, Skofja Loka 9925 Sprejmem K V STRUG AR J A, za zahtevna dela. Naglic Jože. C. na Brdo 26 Kranj 10026 KV ŠIVILJA, sprejme delo na dom. Šifra: Vestna 10027 FRIZERKA s prakso, išče službo v Kranju. Ponudbe pod: Samostojna moč 10110 Takoj sprejmem delavko v redno delovno razmerje. Pogoj: veselje do oblikovanja keramike Konjedič Frane. SiSkovo naselje 10. Kranj, tel.. 23-425 10111 Delo na domu nudim zasebni PLETILJI z lastnim pletilnim strojem. Vrhunc M. Radovljica, tel. 75-304 10112 OBVESTILA; ROLETE: lesene, plastične in vse vrste ZALUZIJ. naročite ŠPILER-JU. Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 064-75-610. Lahko piSete. pridem na dom 9304 • Sprejemnica za kemično čiščenje'' na Kokrici. C. na Rupo 13. s 1. 12,' 1980 zopet redno sprejema in oddaja: 9931" Popravljam vseh vrst tranzistor-ske SPREJEMNIKA, GRAMOFONE. KASETOFONE. Silvo Mulej} Staneta Žagarja 57 pri plinarni 10028 PRIREDITVE PARTIZAN GORENJA VAS. prireja v soboto. 29. 11.. ob 20. uri VESELICO Igra ansambel JEV-ŠEK 1011$ ŠPK ŽELEZNIKI vabi na PLESNI TEČAJ v kulturni dom v Ze-, leznikih, ob sobotah, ob 17. uri. Po vsaki vaji PLES! 10114 KUD - OTON ZUPANČIČ -SORA folklorna skupina, priredi ob praznovanju dneva republike v DOMU občanov v Sori, 29. 11. 80, ob 19. uri ZABAVO s PLESOM Za razvedrilo igra ansambel RUPAR. VABLIENI! 10115 V ponedeljek, dne 1. 12. 1980 mladina s Kokrice organizira ob 16.30 MLADINSKI PLES na Kokrici. Igral bo ansambel SIBILA. Pridite na Kokrico, kjer se boste ob dobri komercialni in disco glasbi prijetno zabavali. PLESI bodo vsako nedeljo, ob 16.30. Nastopa ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM 10116 Vse petke in sobote ansambel SIBILA nastopa v hotelu KAZINA na Jeze rskem 1OI17 IZGUBLJENO 2fc.ll. 1980 sem od Titovega trga do C. JLA izgubila srebrno ZAPESTNICO. PoStenega najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi vrne. oziroma pokliče po tel. 24-358 v popoldanskem času 10119 V nedeljo. 16. 11. 1980 sem na poti na Lubnik izgubila drap VOLNEN PULOVER. Poštenega najditelja prosim naj mi sporoči na telefon 064-44-570 od 15. ure dalje 10120 NAJDENO: V Kranju sem naSla večjo vsoto denaria. Naslov v oglasnem oddelku 10118' Našli smo žensko KOLO. Dobi se: Zalog 42. Cerklje 10029 OSTALO ISčem INŠTRUKTORJA za matematiko (za osnovno Solo). Naslov v oglasnem oddelku 10121 Narodno-zabavni trio je prost za silvestrovanje. Igramo na porokah in internih zabavah. Telefon 70-015 10122 Na stanovanje vzamem starejšo žensko s službo, za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Zima 10123 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak. Skofja Loka. tel. 62-091 10124 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Graparjeve mame FRANČIŠKE KOŠIR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. izrazili sožalje, podarili cvet je in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep obred in Pavli Benedikovi za poslovilni govor. Žalujoči: sinovi, hčere, snahe, zet. vnuki in pravnuki Poljane, 24. novembra 1980 Za take zločine smrtna kazen V nabito polni dvorani temeljnega sodišča v Kranju je bila izrečena smrtna obsodba Metodu Trobcu za zločine, ki bi jim težko našli primerjave, saj so na srečo ljudje, ki bi jih mogli zagrešiti, izjeme v človeški družbi - Metod Trobec je bil obsojen, ker je naklepoma umoril pet žensk, teh dejanj pa se je zavedal in je zato zanje kazensko odgovoren — Za njegovega zagovornika pa je sodba pravna zmota »Trobec je kriv« se je glasila razsodba, ki jo je oznanil predsednik sodnega senata temeljnega sodišča v Kranju. Prepolna dvorana poslušalcev, izjemoma je bilo v dvorani več ljudi, kot je sedežev, je v tišini sicer kar prasketajoči od napetosti z zadržanim dihom poslušala sodbo v imenu ljudstva: Metod Trobec je kriv petih naklepnih umorov, kriv je za rop in dve veliki tatvini. Obsodi se — za prvo kaznivo dejanje na smrt, za rop na 4 leta zapora in za veliki tatvini na 3 in na 4 leta zapora: enotna kazen pa je smrtna kazen. Disciplinirano, brez kakega medklica, ki bi kazal na pritrjevanje sodbi, na olajšanje, da je bila izrečena pravična kazen za gnusen zločin, so poslušalci sledili kasnejši obrazložitvi sodbe. Na zunaj enako mirno kot poslušalci v dvorani, toda verjetno s povsem drugačnimi občutki in čustvi ter mislimi v glavi, je Zemeljski plaz na 8elu — Zgodaj zjutraj, v nedeljo, 23. novembra, je pri vasi Selo pri Bledu začel drseti zemeljski plaz po dolžini sto metrov. Porušil je električni drog, zato so izklopili bližnji električni transformator ter priključili prenosnega. Posledice plazu odstranjujejo delavci gradbenega podjetja Grad Bled. - Foto: F. Perdan Neuspel pobeg Kranj — Poskus pobega po prometni nesreči, ki so ga zabeležili kranjski miličniki, se ni posrečil. Na Smledniški cesti 29 v Kranju se je v sredo, 26. novembra, okrog šeste ure zvečer pripetila prometna nesreča, v kateri je bil hudo poškodovan pešec. 11-letni Branko Oblak z Gregorčičeve ceste v Kranju. Prvi podatki so govorili, da je fanta, ki so ga zaradi poškodb prepeljali v ljubljanski Klinični center, zbila neznana stoenka, ki je po nesreči odpeljala naprej proti Trbojam. Poizvedovanje za pobeglim voznikom je bilo kratkotrajno in uspešno. Pokazalo je, da je nesrečo zakrivil 26-letni Ivan Kokalj iz Zerjavke -jk zadnje dejanje v tem postopku poslušal obtoženi Metod Trobec. Ob prihodu v sodno dvorano se ni, kot je bilo poprej nekajkrat, znesel nad novinarji in fotografi, ko jih je ozmerjal s sadisti; na zunaj povsem neprizadeto, odmaknjeno, kot bi poslušal vremensko napoved, z izrazom tako značilnim zanj Je najprej stoje in kasneje sede poslušal sodnika. Morda je ob razglasitvi sodbe in izreku smrtne kazni dobil sicer nekaj barve v vedno bledo obličje, toda ta znak vznemirjenosti pri njem je bil lahko tudi varljiv zaradi gostega bliskanja flešev. Tiho in mirno, najbrž tudi poslušalcem in gledalcem v razočaranje, je sedel na svoji klopi, brez vidnega vznemirjenja poslušal, kot da se bere obsodba komu drugemu, ne njemu, Trobcu, krivemu hudih zločinov, ki jim v slovenskem sodstvu ne bi našli primere. Da so se sodnikove besede odbijale od njegove ravnodušnosti kot dež od stekla morda kaže tudi to, da je njegovo že tako majhno pozornost, odvrnilo celo brnenje letala, ki je prav med branjem sodbe preletelo mesto. Nihče drug se ni ozrl skozi okno. Ko je sodnik zaključil obrazložitev, je obsojeni v spremstvu stražarjev naglo odšel brez besed, brez kretenj, ki bi kazale, da kaj čuti, da se kesa, ki bi kazale skrušenost, obžalovanje, strah, ogorčenost nad izrekom sodbe, skratka kakršnokoli človeško čustvo. Pa ni bilo ničesar; obsojeni se je vrnil v pripor, ki mu je bil v izreku sodbe podaljšan, da bo tam počakal pravomočnost sodbe. Umori z naklepom Sojenje pred prvostopenjskim sodiščem je tako zaključeno: sodniki so Metoda Trobca spoznali za kazensko odgovornega, to je, da se je zavedal svojih dejanj in ga obsodili, ker je naklepoma, da bi zadovoljil svojim spolnim željam t zadavil pet nedolžnih žensk. Sodišče je zavrnilo vse poskuse obrambe, da bi se Trobca spoznalo za neprištevnega in torej neodgovornega za svoja dejanja. Z nezmotljivim čutom za izbiro bolj ali manj nesrečnih žensk, osamljenih, nagnjenih k navadi, da si osamljenost vsaj za nekaj trenutkov preženejo ob kozarcu in varljivi družbi gostinskih lokalov, je našel Crav take osamljenke, naivne in la-ilne ženske, ki jim je dovolj morda le ena prijazna beseda, pa čutijo naklonjenost in zaupanje do tistega, ki jo je izrekel. Zaupljivo so sledile? Trobcu, ki jim od kozarca ali več omamljenim in družbe željnim ni vzbujal strahu, nezaupanja, odpora. Prav vse so se pripeljale z njim v Dolenjo vas št 22 pri Polhovem Gradcu povsem prostovoljno. Njemu, Trobcu, je bilo vseeno, če so bile mlade. Vida Markovčič je imela le 18 let, ali pa že starejše, Marjana Cankar je imela že 52 let, ali v srednjih letih kot so bile Zorica Ni-količ, 32 let, Ana Plevnik 42 ali Urška Brečko, 20 let. Nobena ni mislila na najhujše, sicer niti ne bi odšle z neznanim moškim, razen morda Nikoličeve, ki ga je poznala že poprej. Namesto nežnosti so doživele grozo. Trobec je sam povedal, da ga je med občevanjem nekaj prijelo, zgrabilo, znesel se je nad žensko, tepel je, udarjal, stiskal, ni ga ustavilo niti nečloveško kričanje ženske, ne kri od tepeža, ne smrtni boj žrtve - kar vse je bila zanj le grozljiva izven človeških norm vedenja izvedena predstava za naslajanje najnizkotnejše vrste. Sodišče je kot nesprejemljivo zavrnilo poskus obrambe, da bi prikazala vzrok smrti vseh petih žensk kot naključen oziroma brez Trobčeve krivde. Ta pa se ni po storjenem dejanju obnašal kot človek, ki -se mu je v hiši pripetila nesreča, pa ie zmeden, prestrašen in nato - ker je pač nedolžen, obvesti milico. Ne, Trobec je svoje dejanje skril in nato premišljeno, dokaj natančno, a vendarle ne dovolj zabrisal sledove. Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din .3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 10. decembra 1980 do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 28. november. Petkrat je gorel njegov zasebni krematorij, v katerem naj bi izginile sledi grozljivega dogajanja. Petkrat je pospravljal po hiši v Dolenji vasi, dokumente nekaterih žensk je vrgel skupaj z njimi v ogenj, nekatere j> skupaj s preselitvijo na Sp. Belo pri Kranju prinesel s seboj, skupaj z nekaterimi oblačili in drugimi osebnimi predmeti nesrečnih žensk. Kat da je hotel udejaniti dogajanja v poceni »šund« romanih: zares je bs* najti pri hišni preiskavi takšno bte-raturo X-100 roman, ki opisuje naj-okrutnejše zločine in omenja tudi sežiganje trupel. Sledovi krvi žrtev, ki jih je nosil v krušno peč so ostali strokovnjaki so ugotovili, da kri T robce va, pač pa so tako skupiš«, kot je bila ugotovljena, imele ad tere od žrtev. Vse predmete, ki ostali po umrlih obiskovalkah »kak groze«, Trobec ni vrgel v ogenj, pač pa se je okoristil tudi s tako skromnimi kosi oblačil, kot je bil bluza Vide Markovčič in njeni ben natikači, ocenil pa je tudi vrednost krznenega plašča Nikoličeve in a dal svoji sestri. Tak odnos do materialnih stvari, kakršnekoli vrednosti je Trobec kazal že prej, v drugih okoliščinah, pa tudi med časom, ko si je s krvjo mazal roke zapeljanih žensk in tudi še pred leti, ko je skril iz ZRN pripeljani avtomobil in se hotel z lažno prijavo tatvine okoristiti. SodiSče verjame psihiatrom Psihiatri so označili Trobca za kazensko odgovornega, spoznali so Bi za psihopata z asocialnim obnašanjem (psihopatske osebnosti se kažejo izrazite znake duševnih Motenj, čeprav se obnašajo »čudno nenavadno«, kar jih loči od obnašanja povprečnih ljudi; pri Trobcu psihiatri niso našli znakov duševne bolezni, znakov duševne zaostalost: ali obolenja živčnega sistema. Sodišče je sprejelo tako mnen* psihiatrov iz KPD Bolnišnice v Zagrebu in ga spoznalo za kazenske odgovornega za storjena dejanja V se strinjalo z mnenjem obrambe, ki je izvedencem psihiatrom očitala nestrokovnost in neobjektivnost pr opisovanju Trobčevega duševnega stanja. Obramba si je predvsetr prizadevala dokazati, da ima Trobec j posledice zaradi zdravljenja Ganserf jevega sindroma z elektro&oki leta 1974 v Psihiatrični bolnišnici v Ljub-1 ljani, kar pa so zagrebški psihiatri * | svojem izvedenskem mnenju zase i kali, sodišče pa je tako mnenj* sprejelo. Navsezadnje je Trobec * redu odslužil vojaški rok, nandi j vozniški izpit, kar vse je minilo bas 1 težav. Vseskozi si je bil tudi sposoben večati premoženje, imel je s^rto-mobil, kupil je hišo na Sp. Beli, hi** J v Dolenji vasi je kupila mati. a * j njej ni stanovala in jo je podan* J sinu Metodu. Ta pa ni le enkrat j zvijačno ali pa, če je tako nanedo tudi agresivno vzel ljudem njaks* lastnino, če je ravno bila priložnost to se je zgodilo z nemškim turist«*, upokojencu v Dorfarjih, starejs ženski, ki se ji je bil predstavil j* taksista in ji odpeljal vso prtljaga-njo pa spodil iz avta — vendar «* ta dejanja nekako ostajajo v se*1 pošastnih zločinov. Trobec je potem, ko se je p* 5. avgustu lani začela jasniti nief*-va prava slika, skušal zavajat preiskavo, povedal je več veraj * tem, od kod so ožganine posmrtna ostankov, za katere so strokovnjak' Instituta za sodno medicino podrobno razložili sodišču za kakšne vrst« ostankov gre; pred preiskovalrur sodnikom je Trobec opisal in prizna dejanja, ki pa se jih kasneje na glavni obravnavi pred sodiščem si j hotel spomniti, ni pa jih zanikal. V zagovarjati se ni hotel. Sodišče ta* meni, da ni bilo v ničemer kršeno j določilo zakona o kazenskem postopku, na to je namreč zagovornik Trobca imel veliko pripomb. 2*- j govornik je ob zaključku sodne ob-ravnave in poslušanju sodbe iajanl da se bo pritožil, ker gre po mnenj« 1 obrambe v Trobce vem primeru *• sodno zmoto. Če gre za »zmoto« nebo lahko presojalo sodišče na stopnji, če bo seveda dobilo ■ presojo tako zahtevo v rokih, kot j* predvideva zakon. Smrtna kazen, ki jo je sodišče izreklo Metodu Trobcu je vsaj pr nas med sila redkimi kazasa* zadnja izvršena smrtna kazen je baz leta 1959. vse odtlej pa pravica a» segala po tako ostri kazni, res pa. tudi. da prav tako tudi ni b£ zločina, ki bi bil storjen na tak odvraten, grozo zbujajoč način. Vsa ka družba ima pravico, da se brani je v obrazložitvi sodbe dejal predsednik senata, če ni mogoče drugače se lahko brani pred zlim rudi x izJo-čenjem človeka iz družbe. Sodišče se je na podlagi dokazov, prič m objektivnega stanja prepričalo. * Metod Trobec za taka dejan« zasluži le smrt. ^ ^