Sfev. 132 V Trstu, v četrtek 15. mala 1919 Letnik Izhaja vsak dan, udi ob ledeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiŠkega Se- . 20, 1. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ništvu. — Nefrankirana pilima se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urecnik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, po* leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57" Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zalivate, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključ.io upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu. ul. sv. Frančiška As 20. Mirouna konferenca. Vrhovni gospodarski svet. PARIZ. 13. Vrhovni gospodarska svet je imel pod predsedstvom lorda Roberta Cecila svojo 17. sejo in je razpravljal v njej o vprašanju blokade Madžarske. Sklenil je, da ostanejo trgovinske omejitve z<» tc deželo v veljavi dotlej, da se razjasni politični položaj. Kar se tiče Nemčije, je vrhovni gospodarski svet odobril načrt o blokadi, kakor ga je pripravil pristojni odsek po navodilih vrhovnega gospodarskega sveta samega. Ta načrt vse bu;e potrebna sredstva in ukrepe, da se zagotovi stroga blokada Nemčije v slučaju, če bi le-ta ne hotela podpisati mirovnih preJrminsnjev. Uvedbo blokade bi v slučaju potrebe določil svet četvorice, kateremu se izroči načrt. Vrhovni gospodarski svet se je v nadaljn-em bavii s prehrano baltskih pokrajin. Razprave o jadranskem vprašanju. RIM 14. Vesti iz Pariza zagotavljajo, da je jadranske vprašanje predmet zasebnim razpravam med Orlandom, Lloyd Georgem in polkovnikom Housem. Namen tem razgovorom je, da bi se našla podlaga za sporazum, da bi se zagotovila Reka Italiji. Če vprašanje ne bo dovoljno pripravljeno, se ne predloži svetu četvorice .Medtem se razpravlja o finančnih dogovorih, ki naj bi se stavili napram jugoslovanskim dogovorom. Ta boj bo odvisen deloma od sporazumne rešitve, drugače bo vztrajala Italija na londonski pogodbi, pri čemer naj bi se reško vprašanje rešilo po volji naroda. Smatra se za dobro taktiko, da se prouče vsa pota mogočih sporazumov. PARIZ, 13. »Intratvslgeant« napada ministrskega predsednika Clemenceauja, zakaj je zakrival parlamentu mirovne pogoje, zakaj ni povabil Italijo na sodelovanje pri obrambni zvezi in zakaj se kaže končno solidaren z \ViJsonovo nedostopnostjo v redkem vprašanju. List zatrjuje, da je bil francoski veleposlanik v Rimu, Barričre, ustavljen na meji po zelo nujni brzojavki, ki mu je nalagala, naj se vrne v Rim, ter vprašuje, kdo se neki boji navzočnosti tako dobro o Italiji poučen^a moža kot je Barrfere bi mogel svetovati marsikaj dobrega. »Italijansko vprašanje«, pravi list, »se obra . nava, kakor vsa ostala, brez odkritosti, oz-ko-irčno in koncem konca bo Francoska morala plačati zmte in slepoto svojih malih velikih ljudi.« Italijanske zahteve. PARIZ, 13. Sporočilo agencije Havas pravi: Da-siravno po vrnitvi Orlanda in Sonnina v Pariz n: bilo v nobeni uradni vesti omenjeno vprašanje italijanskih zahtev, se izjavlja v dobro poučenih italijanskih krogih, da je bih) to vprašanje predmet mnogoštevilnim razgovorom. Z vnemo -se }e iskaia podlaga za sporazum in predlagalo se je več različnih rešitev. Dasiravno še ni bilo sklenjenega nič končno veljavnega, se ima vendar vtisk, da se je storil velik korak napram rešitvi in se živo želi. da se ta sporazum doseže pred izročitvijo mirovne pegodbe avstrijskim pooblaščencem. NI pa m-Čcsar rrogeče reči, kako se reši stvar. Italijanski krogi izražajo začudenje zaradi dejstva, da naj bi Itaii a, v smislu prvotnih sklepov, idobila samo 350.000 tonelat avstrijskega trgovinskega brodo-vja. to je samo 45 odstotkov izgubljene tonelaže. V italijanskih krogih so prepričani, da se bo zopet razpravljalo o stvari, ko se bo obravnavalo vprašani odškodnine in da se bodo tedaj obsežnejc upoštevale italHanske žrtve. Odpotovanje avstrijsko-nemške delegacijo v Pariz. I3AFFL, 13. Z Dunaja se poroča, da je mirovno odpcčlanstvo Nemške Avstrije odpotovalo z Dunaja ob hura-vzklikih in klicih: »Prinesite nam dober mir!« Hočemo biti in ostati Nemci!« »Hočemo se zediniti z Nemčijo!« SA1NT GERMA IN, 13. Avstrijske pooblaščence pričakujejo semkaj jutri, v sredo, zvečer. Nastanjeni bodo deloma v palači Henrika IV., deloma v paviljonu Franca I„ ostanek pa v sosednjih vilah. Ren-.-er in njegovi svetovalci bodo stanovali najbrž v palači Henrika IV. Del nemškega odposlanstva odpotoval Iz Pariza. VERSAILLES, 13. Znaten del nemškega odposlanstva je zapustil Pariz nocoj. Pravosodni minister Landsberg. minister za pošto Giesbert, general Seek. linijskoladijski kapitan Meimisch, kapitan Fischer, tajni svetnik Cuno -in devet tajnkov ie odpotovalo v Nemčijo s severnega kolodvora, kamor so se pripeljati v sedmih avtomobilih. Nemški protipredlogl na mirovno pogodbo. CLRIH, 13. Iz L-rcUna se poroča: »Vossische fitutig« piie. da se danes konča urejevanje nem-_ ih protipredlogov o teritorijalnih vprašanjih. Protipredlogi se odpošljejo v Versailles. Zakaj Francoska ne podpira Italije. STOKHOLM 14. »Aftonbladet« razpravlja v dolgem članku o italijanskem stališču glede Reke. Londonski dogovor se je sklenil z Italijo, ko sta Angleška in Francoska najbolj potrebovali vstopa Italije v vojno. Pravično da je torej, da Italija zahteva sedaj natančno izpolnitev te pogodbe in posebej še glede Dalmacije. Kar se tiče Reke, gre tu za mesto, ki ima prebivalstvo pretežno italijansko večino in ki svobodno zahteva da bi se priklopilo k Italiji. V nobenem drugem vprašanju se ne morejo PODLISTEK niKolnl Seulrjov. Ruski spisal M. Arcibasev. — Poslovenil M. Pleskarski pomočnik, ki je nosil na svoji čepici sledove tele in zelene barve, je pripovedoval gruči ljudi, stoječi okrog njega; ostali so se prerivali sem in tja in videl je od radovednosti pordečele obraze, stegujoče se preko pleč in glav naokrog stoječih. »Hote!: so prijeti nekoga, ki so ga iskali, toda on je seveda pobegnil. No in potem so napravili dve hišni preiskavi, in nekdo, ki sploh n: imel ničesar pri svari, je streljal... Ubil je dva človeka in prestrelil telo orožniku ... No in vsi stanovalci tc hiše so prišli skup, pa je nastalo splešno streljanje ...« »Pa kaj je brigala zadeva onega drugega?« je vprašal solidno oblečen, debel gospod stroge in napravil obraz, kakor bi rnu bili poveril: vzdrževanje redu in bi moral teja delavca pošteno obdelati. Wilsonova načela udejstviti razvidneje. Z gospodarske strani je posest Reke neobhodno potrebna Italiji, ker bi Trst brez Reke izgubil vso vrednost. Članek, ki očividno izhaja iz italijanskega vira, poudarja potem odločnost italijanskega naroda, ki je pripravljen za nadalj-ne žrtve namesto da bi se odrekel Reki, in o-menja znatno pomoč, ki jo podaja italijanski stvari v tem pogledu del angleškega, francoskega in amerikanskega Časopisja. List navaja potem italijanske zahteve in jih primerja z velikimi pripojitvami nefrancoskega prebivalstva Francoski. Poudarja potem podporo francoskega javnega mnenja italijanski stvari in se čudi, da Clemenceau ne zavzame jasnejšega stališča glede reškega vprašanja, ter pojasnju, je stvar s tem, da je pač Francoski na tem, da bi bila še nadalje vezana Italija v Adriji in bi se tako preprečilo, da bi dobila močan vpliv v Sredozemskem morju. Dolgovi bivše monarhije in porazdelitev bivšega arstro-ogrskega brodovfa med zaveznike. Italija bi dobila 380.000 ton. PARIZ 13. »Matin« potrja, da so že popolnoma rešena vprašanja glede porazdelitve obvez, ki se nalože bivši Avstro-Ogrski in v po-štev prihajajo tri rešitve: 1) V soglasju z načeli, uporabljenimi v mirovni pogodbi z Nemčijo, se dolgovi, ki so obstajali pred vojno, proporci-jonalno porazdele med vse države, ki si razdele ozemlja stare monarhije Habsburžanov. 2) Te države prevzamejo proporcijonalno dele obnov, za katere je med vojno padla odgovornost na Avstro-Ogrsko. 3) Dolgovi pa, najeti tekom vojne na izvajanje operacij, padejo samo na Avstrijo in Ogrsko. Določeno je tudi, da bo avstrijsko b rodo v je tvorilo del skupnosti so vraž nih ladij, določenih, da nadomeste tonelažo, ki so jo izgubili zavezniki. Uspeh porazdelitve bo, da vsaka zavezniška dežela dobi okoli 45 odstotkov izgubljene tonelaže. Italija dobi o-krog 380.000 tonelat. Italijanski krogi izražajo neko začudenje na dejstvu, da Italija dobi — po prvih odločitvah — samo 380.000 tone&t avstrijskega brodovja, to je: samo 45 odstotkov izgubljene tonelaže. Uverjeni so, da se bo govorilo o tej odredbi, ko se bo razpravljalo vprašanje vzpostav in se bodo tedaj v najširšem obsegu uvaževale žrtve, ki jih je doprine sla Italija. (Listu »Nazione« brzojavljajo iz Rima, da je ta nova, od strani konference na merovana krivica za Italijo napravila tam bole sten vtisek, ker smatra konferenca tržaško brodovje za vojni plen. Zahteva Italije, naj se Trst in Reka ne smatrata kot sovražna, je bila odbita vsled odpora Llolyd Georgea. Prepuščeno pa je bilo Italiji, naj si ladje, do katerih ima pravico, izbere med reškim in tržaškim brodovjem. Odločila se je za tržaške (tristo in osemdeset tisoč tonelat). Zahteva pa tudi reško in dalmatinsko brodovje v odškodnino za svoto, ki jo morajo narodi bivše monarhije pla čati za vzpostave. Boj da ni še končan). Medzavezniški vojni odbor. VERSAILLES 13. Medzavezniški vojni odbor, kateremu so se pridružili admirali zavezniških vlasti, se je sestal danes v palači Tria-non. Mirovni pogoji za Nemško Avstrijo. PARIZ, 13. Četvorica načelnikov ameriške, angleške, francoske in italijanske vlade so se sestali dan^s dopoldne in so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so v zvezi -s prihodom avstrijskih pooblaščencev in izročitvijo mirovnih pogojev Avstro-Ogrski. Ugotovitev meja Ogrske in Avstrije se je rešila včeraj. Sedaj se urejujejo finančne klavzule, ki se morajo vstaviti v obe pogodbi. Udeležene komisije so pripravile danes predloge za odgovor na obe zadnji noti grofa Brockdorff-Rantzaua, nanašajoč se na vojne ujetnike in mednarodno delovno zakonodajo. Svet četvorice prouči ta odgovor jutri in določi besedilo, ki se objavi. V ta namen se bo vršila jutri tudi seja peterih ministrov zjunanjih stvari. V konferenčnih krogih se zatrjuje, da se mirovni preliminariji ne zroče avstrijsko-nemškim odposlancem pred prihodnjim tednom. Pri izročitvi bo, ki se izvrši v saintgermainskem gradu, zastopanih manj viseti, kot pa jih je bilo pri izročitvi mirovne pogodbe nemškm odposlancem v Versaillesu. Navzoči bodn samo zastopniki onih držav, ki so bile v vojni z Avstrijo aH so pretrgale diplomatske zveze žnjo. Po časopisnem redu torej naslednje države: Srbija, Crnagora, francoska. Angleška, Japonska. Belgija, repubHka San Marino in Zedinjene države. Nova amerikanska politika. NEW YORK 13. Zatrjuje se, da bo poslanica rflede mirovne pogodbe, ki jo bo Wilson čital kongresu, proglašala nov nauk glede bodočega vpliva Zedinjenih držav na evropske stvari. Poslanica bo izjavljala, da je osamljenost A-merike v svetovni politiki stvar, ki jo je treba prištevati minulosti, in da bodo Zedinjene države, ker so postale bistven del mednarodnega življenja, ko so dale svoja finančna sredstva in materijal brez pridržka na razpolago za skup- Zelo raz vnet in zavedajoč se, da obvladuje sedaj položaj, se je obračal in sukal pleskarski pomočnik na vse strani in hitel z nadaljevanjem svojega poročila: »Seveda onega zadeva ni brigala ... toda fri njem so našli bombo ... baje ...« »Kaj čenčaš? Pri njem so našli bombo, pa naj bi ne imel ničesar opraviti s stvarjo? Tc ie jasna bedastoća .. »Nikakor bedastoća! Redarstvo vendar ni iskalo njega; tudi vedelo ni ničesar o njem, šele potem se je stvar tako izkazala.« ?Kdo je bil ta mož?« se je vtaknila v pogovor nališpana dama. ^Tega ne vem,« je odgovoril pomočnik ob-ža'ovaje. »Torej so ga ubili pomotoma?« je vpraševala dama in njene črno podčrtane oči so gorele radovednosti, njen obraz je bledel. >Da; šele sedaj so spoznali, kako so se zme- tiliU Govornik je razprostrl roke in z obrazom, kakor bi mu napravljal dogodek velik užitek, no stvar, kazale večje zanimanje za vprašanja svetovne politike. Parlamentarci pripominjajo, da se bo ta poslanica z novo orijentacijo seve-roameriške politike imenovala ▼ zgodovini Wilsonov nauk. , Delo nemškega odposlanstva. VERSAILLES, 13. Grof Brockdortf-Rantzau it proučil obsežne listine. kf jih je prinesel kurir iz Nemčije. Nato je s petorico sotrudnikov uredil noto za Avstrijo, ki jo odnese kurir tekom večera. — Nota, ki bi jo bil Brockdortf včeraj moral izročiti Clemenceauju, še ni izročena. Misli se, da se izroči tekom večera. Nocoj odpotuje nov kurir v Nemčijo. Francoski socialisti proti ententnemu imperi-rijalizmu. PARIZ 13. Zveza socialistov v seinskem o-kraju je sklicala zborovanje, na katerem se je razpravljalo o mirovni pogodbi, kakor se je predložila Nemčiji. Vsi govorniki so kar naj-ostrejše obsojali mirovno pogodbo, češ da bo versailleski mir ie slabši od brest-litovskega in da so popolnoma propadle Wilsonove misli o pravici, svobodi in pravičnosti. Versailleski mir da je Clemenceaujev mir, ki ga morajo socijalisti najodločneje odkloniti ter mu odreči podpis. Odločno so protestirali proti gospodarski zadavitvi Nemčije. Končno se je sprejela resolucija, ki poziva proletarijat na najod-ločnejši boj proti sedaj razkrinkanemu ententnemu imperijalizmu. Diplomatsko poizvedovanje o črnogorskih zadevah. RIM 13. Minister grof De Salis, pooblaščenec angleškega kralja pri Pontifeksu, odide v kratkem v Črnogoro. Angleški diplomat si bo to deželo ogledal in bo poizvedoval o političnih prilikah in nacijonalnih zahtevah tega naroda. Misija grofa De Salis ni baje v zvezi samo z angleško vlado, temveč tudi z drugimi zavezniškimi vladami. Vprašanje meja Avstrije In Ogrske definitivno rešeno. PARIZ 13. Svet desetorice se je sestal popoldne ob 4. Navzoč je bil Tardieau, predsednik centralne komisije za teritorijalna vprašanja. Svet je definitivno rešil probleme Avstrije in Ogrske, vstrajajoč pri določbah, kon-kre tiranih v minulem tednu od sveta petorice ministrov za vnanje stvari. Četvorica načelnikov vlad, ki se je sestala danes predpoldne, je vzela na; znanje dve zadnji noti, ki jih je minule sobote doposlal grof Brockdorff-Rantzau. Zaslišane so bile interesi-rane komisije. Odgovor, ki ga bo dati nemški delegaciji, ni še izdelan. Sodi se, da se tudi druge nemške note dopošljejo mirovni konferenci. Izvrše valni odbor socijalistične konference v Bernu in pogoji mirovne pogodbe. PARIZ 13. Izvrševalni odbor, ki ga je imenovala mednarodna socijalistična konferenca v Bernu, je proučil mirovne preliminarije, izročene zastopnikom Nemčije. Odbor pripoznava poizkus, da bi se popravila kaka krivica prejšnjih vojen, da se kateremu zatiranih narodov 3a svoboda; pozdravlja ustanovitev Zveze narodov; in je vzel na znanje povrnitev ujetnikov v domovino po podpisu miru. Vznemirjen pa je ker mora ugotoviti nevarnosti za bodoči svetovni mir. Zveza narodov se ne zdi odboru kol sredstvo mednarodne pravičnosti, priznava pa, da predstavlja kal metodične organizacije režima trajnega miru. Zahteva, naj se čim prej pripustita k Zvezi Nemčija in Rusija. Kar se tiče omejitve oboroževanja Nemčije, je to pogoj za splošno razorožitev in edina nada za mir in varnost narodov. Internacijonala zahteva tudi od zaveznikov, naj skrčijo pomorska in vojaška oboroževanja. Odbor pozdravlja vzpostavo Poljske, obsoja pa določitev nje meja in razcepitev nemške države v dva dela, kar bo vzrok bodočim težavam in slabemu stanju. Prizna, da razrušitev rudnikov v Belgiji in Franciji nalaga Nemčiji obvezo odškodnine v premogu, kritikuje pa mirovne pogoje, glede oblike uprave saarske kotline, porazdelitev nemških kolonij in prisodbo šantunga Japonski. * Angleški protektorat nad Egiptom od Amerike. pripoznan PARIZ 14. Združene države so oficijelno pripoznale angleški protektorat nad Egiptom. Henrika narodna sKnp!Qna proti mirovni pogodbi »Dol! z morilskim mirom!« BEROLIN 13. Scheidemann je nadaljeval: Državna vlada meni, da je ta pogodba nesprejemljiva v toliki meri, da ne morem misliti, da bi svet dopustil tak dokument, ne da bi se iz vseh prs in vseh dežel brez razlike dvi- se jc smehljaje oziral ▼ obraze svojih poslušalcev. »To je vendar strašno!« je dejala dama in ze ozrla po gruči pričakujoč pritrjevanja. »Toda, saj ste čuli, da so dobili bombo pri njem,« je pripomnil mlad častnik, s smehljajočim pogledom na lepo damo. »Saj je potem vseeno, mislim.« Zadel ga je hibni pogled iz njenih črnih oči, tako da se ni moglo razločiti, če koketira z mladim možem ali ga hoče zavrniti. »Strašno je vendar,« je dejala. Sevirjov je vse to molče poslušal in njegove nrzle, prozorne oči so se komaj znatno premikale od obraza do obraza. In čim bolj je opazoval te obraze, tem bolj so se stiskale njegove ustnice, tem bolj so se tresli njegovi v epe skriti pesti. -Res dobro, da so ga ustrelili! Si bodo vsaj zapomnili drugi. Lepa moda je*to, da se meče bomtc, prav res!« Oalle.) gnil klic: Doli s temi morilskimi načrtii 2e se oglaša vest v nevtralnih deželah, v Italiji, Angliji in tudi v socijalistični Franciji. Zahvaljujem se vsem, ki govore tako besedo, zahvaljujem se predvsem za klic, ki odzvanja sedaj iz Nemške Avstrije in ki dohaja do nas. Zahvaljujem se vsem bratom Nemške Avstrije, ki tudi v sedanji tako temni uri ne pozabljajo poti, dovajajoče k skupnosti nemškega naroda, in ki nam hočejo pomagati. Pozdravljamo jih. Pot, ki nas dovede do edinstva, ne sme iti preko teh pogojev. Ostanimo združeni v tej odločilni uri! Nihče na svetu ne sme ni najmanje dvomiti na tem, da bratje nemške Avstrije tvorijo eno skupnost z nami. Ves naš narod mora bdeti nad bodočnostjo naših sinov in naših vnukov. Mir, ki nam ga hočejo določiti, bi dovedel do poživinjenja naših moraličnih sil in naših običajev, in bi pome-njal začetek dobe, v kateri bi bili narodi — istotako kot v zadnjih štirih letih, samo še per-fidneje — žrtve drugih narodov, in človek bi postal volk proti človeku. Mi vemo to in izjavljamo lojalno: ta mir bi bil za nas mučeništvo. Le pogodba, ki je izvedljiva, more imeti za nas obvezen značaj. Samo taka pogodba more vzpostaviti svet. Na tako pogodbo damo svoj podpis; izpolnjevali jo bomo in bomo zvesti njenim obvezam, posvečujoč svoje sile svojemu delu. Ne vojna, ampak trdo delo miru bo resničen preporoditelj našega oslabljenega naroda. Delo v miru — to je naš namen, to je naša nada! Povzdigniti se moramo iz svoje nesreče, in iz krize, ki jo je izzval poraz, kakor morajo tudi nasprotniki ozdraveti od krize, povzročene od zmage. Ne borimo se več, hočemo mir. Z grozo gledamo na opustošenja politike nasilja in brutalnega militarizma in z grozo obračamo oko v leta klanja. Gorje tistim, ki so izzvali vojno, ali gorje, trikrat gorje tistim, ki zakasnujejo začetek resničnega miru, pa bodi tudi le za eno uro! Govor ministrskega predsednika so spremljali člani skupščine od začetka do konca z živim odobravanjem in viharnim aplavzam v dvorani in na galerijah. Mir ni sprejemljivi Pruski minister Hirsch je izvajal: V imenu vlad vseh nemških svobodnih držav moram podati naslednjo izjavo: Nameni sovražnika glede nas so kaj jasni: brisati nas hoče za vedno iz števila civiliziranih di2av sveta in nas obsoditi v absolutno obremoglost. Spričo tega izjavljamo mi pred-stavitelji vseh drž^v Nemčije, da se tako u-sužnjenje nemškega naroda ne sme uresničiti ter da je ta načrt miru nesprejemljiv. (Pritrje-v?rje). Naši sovražniki se ne smejo zanašati n? tr*?kršnosibodi nesoglasje med nemškimi državami. V najgrenkejši in najstrašnejši stiski, ki ie kedaj zadela naš narod, ostajamo vsi ne-porušno zvesti nemški domovini. (Viharno pritrjevanje}. Socijalistični poslanec Muller iz Vratislave je izjavil: Ta mir ni nič drugega, nego nadaljevanje vojne z drugačnimi sredstvi. Mi socijalisti mo-tenio zahtevati mir pravičnosti, mi, ki smo se tudi v čim najbolji militarični situaciji naši, ka-iaii pristaše niiru sporazuma in sprave. Pridru-žuiemo se besedam, ki jih je ministrski predsednik naslovil na brate v Nemški Avstriji, protestiramo proti vsaki nasilni odcepitvi delov remške države od telesa države. Zahtevamo, da naši pogajalci v Versaillesu store vse možno, da se ne odcepi noben del Nemčije, ne da bi bili poprej zaslišani njega prebivalci. Finančni pogoji, ki nam jih nalagajo, so še hujši, nego teritorijalni pogoji. Wilson je bil obljubil, da tej vojni ne sme slediti več nobena dru^a. Gospodarsko-finančnim pogojem bi bila ocsledica ta, da bi imeli naši nasprotniki toliko ingerenco na naše notranje stvari, da Evropa še ni videla kaj takega. Mirovna pogodba ',3 neizvedljiva, neznosljiva, nesprejemljiva za nas in mi jo odbijamo. Nemški narod bi bil obsojan v suženjstvo, ker ne bi mogel ničesar pridobivati v svetu na gospodarskem in socijalnom polju. Zahtevamo, da se poprej, nego si rnir definitivno sprejme, narodi zaslišijo; hočemo za vsako ceno nadaljevati pot socijalnih, političnih in intelektualnih reforem. V času, ko tudi mali narodi postajajo neodvisne dr žave, se nemški narod ne da obsoditi v suženjstvo. Na to opozarja Evropo v tej uri, ki je naj-temneja v nemški zgodovini. (Viharno odobravanje). Propast za nemške države. Poslanec središča Grober je rekel: To, kar se sedaj nahaja pred našimi očmi, ne kaže nobenega sledu 14 Wilsonovih toček. S takimi pogoji se popolnoma izneverjajo besedi, dani v teh točkah. Ničesar ni tu, kar bi spoštovalo pravico samoodločbe nemškega naroda. To je nezdružljivo z Wilsonovimi načeli, glede katerih so nam naši sovražniki obljubili, da jih bodo spoštovali. Finančni pogoji so absolutno nezaslišani. Ce bi bili sprejeti, bi bila država in posamezne dežele pognane v pro-past. Ce bi se zahtevalo vrhu tega, naj se cesar Nemčije in drugi vojaški in politični voditelji postavijo pred kako sodišče, sestavljeno od naših sovražnikov, odbijemo tako zahtevo z ogorčenjem. Mirovni pogoji ne tvorijo miru pravice, ampak mir nasilja, poln sovraštva in srda, vsebujoč kali za nove čine nasilja. Ti pogoji pomenjajo začetek dobe bojev brez konca. Ne gre le za usodo Nemčije, marveč za težak prejudic za ves civilizirani svet. Zato mora ne le nemški narod, marveč vse človeštvo, ki si je ohranilo sposobnost presoje, protestirati proti nevarnosti, ki mu grozi. Apel žen-k na ves svet. Sodružica Bohnschuck je rekla: Ml se ne nac'ejr.mo milosti entente, ampak verujemo v pravičnost narodov, ki nam dado mir, ki bo od- govarjal 14 točkam Wilsonovim. Pogodba, ki so nam jo predložili sedaj, odjemlje vsako nado nam ženskam in materam, da bi mogli nali sinovi kedaj uživati boljše življenje, nego je naše. V imenu človečnosti zahtevamo, da se Nemčija pripusti k Zvezi narodov z enakimi pravicami. Zahtevamo od svojih sester vsega sveta, naj protestirajo proti miru, ki bi pome-njal suženjstvo za stotine tisočev mož. Plen pod obliko pravice. __ Demokratični poslanec Hausmann je izvajal: V resnici se nahajamo vpričo izneverjenja besede, dane nam 5. novembre. Če bi bile naše vojske, naši delavci vedeli 5. in 9. novembra, da se mir predloži na tak način, vojska ne bi bila odložila orožja. Seveda se ta Čin nasilja pokriva s plaščem miru pravice. Smo brez o-brambe, ali nismo brez volje. Ta pogodba je za moje prijatelje nesprejemljiva. To je naše soglasno mnenje. Dne 15. januarja je izjavila neka visoka angleška oseba, da je Nemčija pripravljena za pogajanja z angleškimi parlamentarci kakor so lord Buckmaster, lord Run-ciman, lord Landsdowne, lord Hadane. Poslanci Fehrenbach, Ebert, Hausmann so bili pripravljeni za pogajanja žnjimi. To obvestilo se je brzojavilo v Anglijo v imenu večinskih strank nemškega rajhstaga, ali do danes ni bilo nikakega odgovora. Mirovna pogodba je in o-stane za nas nesprejemljiva, Poslanec Bitter (iz centra) je rekel: Gornja Šlezija se ima svojemu edinstvu z Nemčijo zahvaliti za to, kar je postala v gospodarskem in intelektualnem pogledu. Mora ostati nemška tudi za bodočnost. Nasprotje med Wilsonovimi besedami in činL Član nemške nacijonalne stranke Posadow-ski je izvajal: Kako nasprotje med besedami in Čini predsednika Wilsona! Menimo, da ne bi v vsej diplomatski zgodovini sveta našli dokumenta, ki bi kazal tako veliko nasprolstvo med idejo in pravico narodov v miru med narodi, njihovo svobodo postopanja in pa čini, ki so sledili. Hočejo nas ubiti gospodarski in nam vrhu tega vzeti čast, zahtevajoč, naj izročimo cesarja in druge odgovorne voditelje. Njihovi čini so bili izvršeni na ozemljih, podrejenih oblasti države, ne sme jih torej soditi kako tuje sodišče. To je nemožno tudi s stalila mednarodnega prava. Kdor ima čut do časii, ne more sprejeti teh zahtev, ki bi nas obsodile v zaničevanje od strani sveta. Poslanec Romberg nemške nacijonalne stranke je izjavil, da je tak mir neizvedljiv za pokrajino Poznanjsko in nesprejemljiv v vsakem času. Poslanec Stresemann nemške ljud. stranke, je rekel: Uničeni naj bi bili politično, miiitarič-no, gospodarski, in to naj bi bilo združljivo z Wilsonovimi načeli?! Ce se ta mir ne izpreme-ni, bi bila ta največja goljufija, ki se je kedaj storila na svetu. Pridružujemo se prejšnjim govornikom z izjavo, da je izročitev cesarja ne-možna. Proti taki mirovni pogodbi postavljamo energičen — ne! Protest neodvisnih socijalistov. Poslanec Haase pravi: Ti mirovni pogoj? so v kričečem nasprotstvu z načeli, ki smo jih bili že določili za mir. Zato se oglašamo soglasno z energičnim protestom in obsojamo vse klavzule, s katerimi er.tenta nesramno krči pravico samoodločbe nemškega naroča. ZnMe-vamo, naj izrecno odloči volja prebivalstva. To mora veljati tudi glede zahteve nemških Avstrijcev po združenju z državo. Gospodarski pogoji pogodbe so tako trdi, da ni možno misliti, da ne bi se narod nemški zrušil pod tako težo. Za naš narod je mir neizogiben. Potrebujemo ga, da bomo mogli živeti. Zaključni govor predsednika Fehrenbacha. Predsednik Fehrenbach je naglašal, da jo bila današnja seja impozantna manifestacija vseh predstaviteljev naroda nemškega proti miru nasilja, ki ga hočejo narekovati Nemčiji. Od danes dalje mora gnati naš narod tak val patrijotizma, da bo razumel tujinec, da se z nemškim narodom ne more tako postopati. V teh urah, ki so najbolcstncje za našo deželo, moramo misliti na vse tisto, kar so naši predniki in naši starši ostavili lepega, velikega, dobrega in zakonitega. Prosimo svoje sinove in svoje vnuke, naj nas ne smatrajo odgovorne za to, če jih bomo morali ostaviti v bedi in gorju. Nade smo stavili v Zvezo narodov, ali ta mir nas ni približal do nje na noben način. In sedaj se obračam do sovražnikov. Tudi v bodočnosti bodo imele nemške žene sinove in ti sinovi zdrobe verige suženjstva, izbrišejo zasramovanje, s katerim se nas hoče pokriti. Tudi danes, kakorv srečnih d^eh, kličem: »Nemčija, Nemčija nad vse!«, »Deutschland iiber alles!« odzvanja v nas. Te besede niso bile nikdar izraz sebičnega napuha, ampak le odsev ljubezni do naše domovine. (Burno pritrjevanje. Neodvisni žvižgajo). Predsednik Fehrenbach je dobil nalog, naj določi dan za prihodnjo sejo. Demokrati In sredina odklanjajo podpis miru. PARIZ, 13. Poročajo iz Berolina: Voditelji demokratske stranke in sredine so javili Scheide-mannu, da so njihove srranke zavzele stališče in se izjavile nasprotne podpisu mirovnih pobojev. V slučaju, da se odloči za podpis, pokličejo člane svojih strank, ki so pri vladi, naj se umaknejo. •Vorvvarts« vidi v tem sklepu prvi korak k ministrski krizi. — Stanpfer. -Vor\vartsov* upravitelj. je prišel iz Versaillesa v Berolin. Napisal ie članek, ki ga posnem!>emo: »V vojni smo, a v vojni se ne pripoveduje sovražniku, kakšni so naši načrti. Imamo čas do 21. mujnika da predložimo svo;e pismene protipredlose. Izkoristiti moramo ta čas, da pripravimo dostojen odgovor; ko pa prida dločilna ura, povemo, kakšni so naši nameni. Pred tem časom nas ne sme nobena s:!a sveta prisiliti da odpremo usta. Nemški narod naj l>o pripravljen, ker lahko pride ča>s skrajnih posledic. Ker, nadaljuje pisatelj, če podpišemo, se začr.j nova petijoda svetovne voine. Namesto naglega razdevan.'a. bomo inteli drugo, počasnejše, muč-nejše. ki lahko traja desct!-et:a, ki lahko vrže v obup en celi narod, dokler se ne pride do osvo- stran FT. ' »EDINOST« Ker. 132. V Trsln, dne 15. mafa 1911.' " boditvc. Ce ne -podpišemo, bomo imel: kratek bojv ki nam lahko prinese katastrofo ali pa reSitev. Hladno in mirno bomo morali izbrati taktična bojna sredstva in jih uporabljati do skrajnih posle-d c. Ne smemo slediti Rusiji, ki je najprej odklopila PCK1-?' 7 zz reVaf tednov pa sprejela slabši mir. Ce pa ,z.,.v:nio, da ne podpišemo, moramo ostati stalno pri tem sklepu, pa naj se z.goči kar-sibodi. Tedaj se bo sovražnikova brutalnost razvila do točke, ko bode sovražnik sam teroriziran. Sovražniki bodo skušali da de.1 Nemčije zasedejo, a drugi Izstradajo. Mi pa £a moramo prisiliti, da izvrši ce!o de?^" celo dežeio mora zasesti, in potem bomo vidti:. k. o dolgo bo trajala njegova zunanja In notranja kompaktnost. Pa če tudi ta ostane, ne smemo popustiti! Imamo pred nami primer, ju-saSko Belgijo, ki je izdržala štiri leta. To, kar je lahko naredila Belgija, -storimo lahko tudi mi.« Izročitev cesarja Viljema. HAAG, 14. Vest iz Londona, ki je trdila, da je nizozemska vlada sklenila izročitev bivšega nemškega cesarja, se uradno zanika. Izjavlja se, da izročitev bivšesa nemškega cesarja zasedaj ne zadeva drugega kot Nemčijo in entento in da nizozemska vlada zasedaj nima nič opraviti s stvarjo.__ IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Ta mir ne bo z-idcja bc.c^ zgodovine. BAZEL 12. Z Dunaja poročajo: Po sestanku %arotlne skt;pščine se je včeraj neka skupina iemonstrentov, ki se je zbrala pred maestralom, podala pred državno kancelarstvo. Velika množica, pevajoča narodne pesmi, je zahtevala od državnega kancelar;* naj se pokaže občinstvu. Rcr.ner je izust i » . or, v katerem je rekel ljudstvu med drugim: Danes ne vemo še, zz. kaj se odloči Nemčija. Rešiti hočem v Parizu, kar se še ca reš.ii za skupnost ncrcca v tej strašni uri. Ne dobimo r.im, ki smo pričakovali in ki smo se ga megli n.idejati, če L i bilo sv< r '"v. da sami odločajo o sebi, resiitca b. Ali la Kir re bo rsdafc beseda t igodovini. Na?i odločnost mora pokazali, da živi tu nurod, ki hoče imeti pravico do samoodločbe! Rcnncr koclcrira s prcistcTttcIji eatente. BAZEL 13. Z Dunaja poročajo: Držaji kancelar Renncr jc minule r.eoeije sprejel drugega za drugim zastopnike Zedinjenih držav, Italije in Francije in je razpravljal žejimi glede bližnjih mirovnih podajanj. Francoski zastopnik Alize je izjavil, da istočasno z avstrijsko dclegacijo odpotuje v Pariz tudi Pinaut iz francoske misije. Poročajo, da tudi general Alberti, član italijanske misije, odide v Pariz. Delegacija Nemške Avstrije bi imela odpotovati nocoj. ____ I? :E AVSTRIJE. licm^-vtei; čehoslovaikl na Dunaju. BASIIL. 13. Pciočajo z Puna a: Kakor javi a c listi, je nekaj stotin dijskov in častnikov priredilo prof'o nedeljo sovražno demonstracijo pre*J čeho-sTovašktm poslanstvom. Driavni tajnik Baucr je izrazi! svoje živahno obžalovanje zaradi tega dogodka in izjavil, da avstrijska vlada pripisuje veliko važnost Uobrhn odnoiajem s ćelwsk>vaško republiko. . _______ IZ MADŽARSKE. Madfari proti Cctiom. H. Iz Budimpešte se javlja: V snis'v đf'ojcn sa načrta so čete reeče vojske pričelo II. t. m. napad proti Cehom. 12. t. m. z'utraj sc Celr zapustili svoje postojanke in beze v neredu v smeri proti Fuleku in še dalje proti Lcsonczu. Na;e čete iih zasleduicio in so prodrle do Fiilekc in T^zoivexa. Navdušen.? naših čet raste od dne dO d U C. ____ 12 CESKE. Češke Ode ob nemški meji. BASEL. 14. iz Frankobroda se poroča: Iz Rc-gembursa poročajo *Fr.:nkiurter Zeitungi«: Vosti iz Furtha javljajo, da so močni oddelki čehoslc-vaške konjiče pred nekaj dnevi zasedli saksonsko me o in da so erusi konjeniški in pehotni oddelki zbran; proti raznim točkam bavarske in ne.mškf meje- Državne blagajne bavarskih uradov ol n.eji so pripravljene za nenaden odhod. Meni sc da sc bile češke čete zato odposlane na nemlkt mejo, da b: hitre predirale, oe bi Nemci ne podpirali miru. Dotnafs t Slavku Torni.u. Krkor sircla z jasnega nas ?c zadela vest, da nam je kruta moč usode vzele Tebe. ki si, v cvetu mladosti, še pred par ene v! krepil svoje telo v telovadnici ro]. Sokola. Ni te več med riarni. Nenad-r.a T\ oja smrt nas jc pre-sunHa, saj s: \endar bil naš in edinole naš! T ve" cilj jc bil cil" naroda! Gojil si ljubezen do domovine. kajti bil > resn'čno njen sin! Poslavljamo sc od Tebe mi, SokoJaši, poslavljamo se od Tebe vs Člani »Zarje«, čiji zvesti ud si bil vedno. pci!a\I.a se od Tebe. svoega telovadnega vaditelja, nežna mladina, poslavlja se od Tebe vsak rojanski Slovan ki Te le poznal. Tebe, tiho in mirno dušo! Počivaj v r;iru! N .i Ti bo lahka zemljica! TvcC n._:crl, sestram in b-nro-n tiaiiskrenejše sožafje. Narodta o Izpraznjcnju s:anovar4. Kr. cuvernc-t^rat je tre?! r.aste-Jn > naredbo: Cl. 1. Pocodben: ali zakoniti rok: ?a tzpraznjenje stanovanj, čairh v najem v Trstr. ali okoli. cotekli od 24. avgusta 1915 dalje, se po a -a^o do 23. junija 1919, v kolikor gre za sianovana. ra katera se ni v normalnih čas-ih .plačala večja svota cd 1300 K na leto. — Cl. 2. /.j ta čas je potrebno za spremembo stanovanj, oi.icnjenih v čl. 1., dovoljenje, katero lahko Lzda edinole civilni komisarijat za mesto Trs: kot politična oblast prve stopnje. — Čl. 3. Ko tre zz nrisi^o izpraznjen e stanovan-a, dovoljeno cd scdiiijc. in se ni dosegel sporazum med na.cmalci In hišnimi !u>;n.'ki. dot.čri> upravitelji, se tozadevno dovoljenje izda: a) v slučaju, da se najemnina r. plaćala, in sc politična oblast prve stopnje (čl. 2) en pred J učili dokazov in druRjh eventa- elnih vačaih zjdtv prepriča, da gospodarsko stanje najemala ne more opravičiti prepovedi iz-pra^njenja; b) ko ie izostalo s stran: r.ajemalca vr? :lanje za:'n;eca obroka tekoče n. :ir.n.n; c) v slučaju, da najcmalec uporablja stanovanje v oč tno škodljive svrhe (§ 1115 civ. avstr ocr. zak.) CL 4. Vse druse. sedaj veljavne naredbe gied: zaščite najemoda alcev, posebno pa naredba od 26 oktobra 191> št. 3M B L I. ostanejo še v veljavi C. 5. Preti odloku poi.tične cbbsti (čl. 2). ki se mora naznaniti stran' am pismeno, >e dovoljen priziv na kr suvcrr.a:orat. potem omen ene oblasii, v 15 dnewh po pis.r.eneai naznaniiu. Cl. 6. Ta na-re.la st -?i v veljsvo z dnt.n priebčitve v »0>ser-vato-e Triesrino« (14. majnika 1919. op. ured.) C« Iino?t I... Ija j:, da reši Trii prcJ poaubo. O ne-. šir.i bro Sli v jL cr^ave velik di :ne o na-. vinskega tr, ratoru«: Ita! a bi tcrc^ • ni.'a~e se preustalt^a a\-tredovja. ireJaj na- staja to vpraSanje med nami In italijansko vlado. Ta poslednja ni bila doslej posebno iasna v svojih izjavah. Nam je rekla sicer, da je glede brodovja storila vse v interesu dežele; ali s to izjavo se ni izložila preveč. Zato vprašujemo mi: ali je, ali ni absolutna potreba za Italijo, da reši Trst pred zadnjo pogubo? Vlada ve, v kake razmere nas je potisnila vojna; da naše pristanišče ne bo moglo biti več nekdanje cvetoče pristanišče; ve, da smo mi obsojeni v izgubo mnogih trgovinskih zvez; ve, da sta življenje in pravica do obstanka nekaterih naših industrij odvisna skoraj izključno od sodelovanja trgovinske mornarice. Ce hoče torej vlada odvrniti najhujše zlo od našega mesta, mora nam pustiti vse brodovje. četudi vse tvori to-nelažo, odkazano Italiji in nje zaveznikom! Pa je tu še en drug razlog: po našem mnenju je tu mo-ralična dolžnost, da o 10 kg na rdečo izkaznico (52 lir. stot. kg) v okraju: Staro mesto: 2101—2300 (31) Sorgente 7. — Koks na rdeče izkaznice (20 kg) sc prodaja pc IG lir. stot. kg dne 15. 5. v okrajih: Nova mltnica-2:01—3750 (36) Scussa !. — Sv. Jakob: 4301—455C (29) D. Eramante 12, 4551—4S00 (29) Rivo 10 41:01—4950 (29) Ponziana 54. r Ljudski oder« namerava v najkrajšem časv ustanoviti v raznih krajih tržaške okolice podružnice. Zato vabi vse one. ki jim je do kulturne-ga .apredka našega ljudstva in kd redotučcr.a ra njegovo palčico in kretnje njc-cove reke in cbraza! Naravnost vzorna disciplina ie v tem zboru — spojena s tehnično spretnostjo, ki preseneča pri tak;-n novem zboru z mnogimi začetniki. Ljudje, ki kaj razumejo, so nam zatrjali, ua so iznenađeni, kakor da sanjajo, ker da se jim ne zdi reMiično. B^Ij discipliniranega orkestra ca K-i ni v T:>:u! Če se še izpopolni z drugimi godal; .n če bo ime! stalno tendenco k izpopolnjevanju, k čim večji eksaktnosti, da bo to gotovo crkester, s kate-:m ss bc..;0 m gii ponašati! Ocenjevali seveda nc bomo — ka.-.cr že rečeno. Navedemo uaj le, da so igra?! Griega, Razkošnega, Smetano, Pro-chazko, Cajkovskega — same »bogove« torej v glasbenem olimpu. Tcdi ne moremo, reči, katera točka je bolj ugajala, ker nismo poklicani za tako sodbo in ker je često tudi pri poklicanih sodba več ali manje subjektivna. Ali, to vemo, da je proizvajanju vsake točke sledil viharen in splošen aplavz, kakršen je upravičen le ob resničnih »dogodkih«. Burno je zahtevalo občinstvo: še in še! Kapelnika Topiča je izzvalo neštetokrat na pozo-rišče cb burnih ovacijah, in poklonjenih mu je bilo znakov priznanja in hvaležnosti. Gospića Pegano-va je odsvirala na glasovirju Smetanovo Polko tako čustveno in s tako tehnično spretnostjo, da jo je oduševljeno občinstvo obsipalo s hvalo. Morala je dovoliti nameček. Nastopila je tudi mla«ča ljubljenka našega občinstva, -gospica Mezgcčeva, ki je s svojim zvonkim, tako čistim in v vseh legah milim gla-som odpela dve pesmici mladega domačega skladatelja, g. Grbca — »Fantovska pesem« in »Na poljani« — ob spremljevanju go-spice Peganove na glasovirju. Tudi njo in skladatelja je občinstvo opetovano izzvalo na pozorišče. Uspeh je bil torej popoln, kakor so si ga mogK le želeti: zbor, Glasbena Matica in mojster Topič. Dobili so najlepšo nagrado: uverjenje, kako dovzetno je naše občinstvo za glasbeno umetnost če je dostojno podana. In to iim bodi v izpodbudo k nadalnjemu stremljenja. — S tem poročilom — Iajika naj se zadovolji naSa javnost, kakor se moramo tudi mi zadovoljevati s tisto mero naklonjenosti, ki nam jo poklanja izvesten del tržaške slovenske družt»e! Zadovoljuje naj se, naj nam oprosti, če kaj v tem poročilu «e »drži«, merjeno s strokovnjaškim merilom, kajti: hnnp tisti, ki daje več, nego ima! Ženska podružnica CMD. Mladina priredi danes, 15. majnika 1919 ob 8 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma svoj prvi»GIasbenc-drama-tični večer« s sledečim sporedom: 1. O. Zupančič: Pesem m!adine, deklamira Svobodi« Cok. 2. F. Fer- jančič: Sijaj, sijci sclnčice----zbor. 3. a) Harold Hcnry: Kavatina, b) Barison: Mazurka, c) Bro. h ms: Ogrski ples, sologosli, izvaja F. Gulič spremlja g. V. Cermelj. 4. D. Kette: Pijanec, dekl. Rado Gombač. 5. P. H-ugoIin Sattner: Pogled v nedolžno oko, četverespev, izvajajo V. Ferluga, M. Sherl. B. Slavik. S. Tu?w!in. 6. J. Stritar: Orest, monolog izvaja S. Skerl. 7. F. Albrecht: Na križišču ulic, reci t. V. Fcrluga. 8. A. Majd rib: Pai oknom, zbor. 9. Uroš: Ob zahajajočem solncu, dram. prizor. 10. a) O. Dew: Vzdih (Zupančič), b) R. Savin: Poroka (Aškerc), solospeva, poje Mirko SkerI, spremlja gdč. J. R. 11. Haydn: VI. kvartet a) Menuetto, b) Finale - Allegro con brio, izvajajo gg. GuUč, Ivančič, Rirpelj, Kranjc. 12. S. Skerl: Mati — dram. prizor, izvajata avtor in gdč. J. R. Zbor vodi Radko Ruskij. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne in kulturne namene, se nadejamo obilne udeležbe od strani trž. slovenskega občinstva. — Vstopnice so v predprodaji pri blagajničaTki v veži Narodnega doma vsak dan od 9—12 zj. in cd 3—6 pop., na dan predstave pa še eno uro pred uprizoritvijo. Ostanejo navadne gledališke ocne. Promet v pristanišču. Priplul: »B. Bruck« iz Benetk; odpluli: «S. Marco« in »Fiorenza« v Benetke, »S. Rocco« v Raso. »Praga« in »Jason« v Reko, »VTanizza« v Fiamono. Udarec. Včeraj so telefonirali reSilnl postaji, dE se nahaja v ulici Coroneo Candida Fortel, stara 35 let, udarjena od nekega moža. Zdravnik jej je dal prvo pomoč, a jo nato dal peljati v bolnišnico. — Na rešilno postajo je .prišel pometač Ivan Vergan, star 46 let. Bil je ves ranjen po obrazu. Pripovedoval je, da ga je ranil neki neznanec. Opekel sc ie. Včeraj so sprejeli v VII. dermatološki oddelek mestne bolnišnice Josipa Benčiča, starega 27 let Revež se je opekel z vrelo vodo po obrazu in rokah. Samomor. Lucija Boccaslni, stara 27 let, stanujoča v uHct Antenarei, je včeraj spila strup. Peljali so jo v bolnišnico, kjer je revica kmalu izdihnila. Ponesrečoca tatvina. Včeraj je neki karabinjer ustavil v ulici Beecherie voz, poln sukna. Dva individua sta v tem hipu zbežala, a tretji, Gustav Bradaschia, star 22 let, stanujoč v Zgornji Carboli 342, je moral s karabinjer jem na policijsko posta-o. Sukno je bilo ukradeno v prodajalni Gustava Murria v ul. S. Katarine. Ukradeno blago so povrnili lastniku. Ecrzna pororia. Trst. dne 14. majnika 1919. Vsled liegotovosti prihaja precej komadov na trg, katere nakupujejo prvovrstni kupci. Vesti o zaplembi ex a. o. ladij prihaja do izraza v nižjih cenah za paroplovne vrednosti, a v nekoliko višjih za ladjedelnico v Tržiču. Tendenca še vedno negotova. Tečaji: Cosulich (Austroamericana) 700— 730 Dalmatia (Parobr. dr.) 37°— 400 Gerolimich ^00- 1SOO Lloyd "SO— 1250 Lussino * MartinclicTi 52°— Navigazione Libera Triestioa 1700— 1600 Oceania 540- 560 Premuda Tripcovich Assicurazione Generali 16^00— l/lo0 Ri u ni o ne Adriatka 3350— 5450 Ampelea «0- 500 Cement Dalmatia 2 0— 3c0 Cement Spalato 3sa~ 400 Krka 360— 380 Ladjedelnica v TriiČo (Cant*ere Momialcone) 360— 390 Tržaški Tramway 225— .250 TELOVADNO DRUŠTVO »SOKOL« t RO-JANU, naznanja žalostno vest, da {o brat Slavko Mi! 13. t bl, nenadoma preminnL Pogreb pok. nam brata se Trii jutri, t petek, ob 2 popoldne, is mrtvašnice velike bolnišnice. MALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. MLADENIČ lepe -zunanjosti, inteligenten. 25 let star, s stalno shižbo in premoženjem, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično z majhnim posestvom. Prijazne ponudbe pod Rajmurod Rože Opčina, Kavarna. 3667 SKLADIŠČE se da v najem. Ulica Torre bianca 19, I.__3636 SRBO-HRVAŠCINO poučuje gospod. Naslov pove irrs. odd. Edinosti. 3668 1ZBZR klobukov, beli slamnati, za birmo in vedno novomodni za dame, cene nizke. Sprejemajo se tudi naročila in popravljanje v novem modnem salonu ul. Barriera 28, lil. 3665 PRODAM hišo z dvema sobama, kuhinjo in obdelanim vrtom, na Opčinah. Pojasnila Pahor, Bazovica. 3664 URADNIKA sprejme v službo denarni zavod. Informacije: Torre bianca 19, I. 3657 KOLO se proda. Naslov pove inseratni oddelek »Edinosti«. (P 87) GOSPODIČNA poučuje francoščino, nemščino in italijanščino. Ul. Guardia 10, III. 3 050 a FOTOGRAF A. JERKlC, Trst, nI. delle Poste št 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 Plesni veniek. se priredi v soboto, dne 17. L m., v spodnji dvorani Nar. doma. Začetek ob 10. url zvečer. - V veljavi so tudi prejšnja vabila. VODITELJ. Ob sku ti d »b o preskrbljeno trgovino HimKTURffEGA BLAGA tvrdke O. N. Favalico v Trstu, ul. Vincenzo BeiJnI 13 (^3 tekvg 5Y. Lt :S3 D3?B32) = Vse k dan n^vl prihodi. = na Hran Hirala Inju sMUiiu Posuji niče u Voloskom registrovane zadruge na ograničeno jamčenje koja če se obdržavati dae 7. Junija 1919 a 4 sati popodne u društvenim prostorijama sa sljedećim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika prošlogodišnje glavne skupštine. 2. Izvješće Ravnateljstva. 3. Izvješće Nadzornog odbora. 4. Izbor Ravnateljstva, nadzornog odbora i društvenog suda. 5. Zaključak glede uporabe čistog dobitka. 6. Zaključak glede promene pravila §§ 5, 6, 12. 13, 14, 26, 45. 7. Slučajni predloži. RAVNATELJSTVO. VOLOSKO, 10. maja 1919. IZR3DKA PRILIKA! VfPO M?rsa*a 17 stop. L 4. I. Vino Ve-mouth 16 stop. L 4 1. Vino Oilaml (21itrsk.i steklenica) L 3.60. Fm žganja in rum L 8 1. Konjak L 10 I. Na dtbulo iu drobr.o prodaja mSMll ffl. Glista (n [asm) io Valuirlvo 34. Vino po L 2 liter. — Kis po L 1.20 I ter. — Žganje, konjak, rum, janeževec 50 stop. po L 8 liter. Šp rit po L 15 liter prodaja Ma AFOLLOM Trst. ol. Mm St 10 Avu>xizu Tuji a kamao-t Sk t delavnica z Lintuim kamnolomom Ig. Guštin & Comp. na Opčinah sprejema vsa dela spadajoča v to stroko, kakor cerlcvenii Ce:?!, nturo&ns »omsiifte iti T O 2n'ernfh crnah. ZOBOZDRAVNIK D". S*f RAČEK m$T Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 r 12 dop. in od 3-6 pop. yatf3tetro uium Mi, pieouraafe is osetai zolfc. Kfsova Kiselina v velik h In na adnih steklenicah se prod.ja v skladisću RUG G ERO GAMB^L - Trst uS. Fžsr Luigi da Pa!es!?ina 2 vooral uL Coroneo. — Telefon 24—03. r. ¥mMZl3m ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioa-chino Rossini 17, vogal ul delle Poste. :: Izdiranje zobov brez bo'ećin :: PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE. Veliko zoiojB vin, liherleo in Spiriia Tisi, al. Ka;sin) đ'Aiaiiiu i Zaloga je preskrb jena z vsakovrstnim vinom v steklenicah in na liter, posebr.ov.-st^a sirupi, ma'irovec. ta-marinda, pomaranč.vec s pristnim sladkorjem in s2dj.n1. Cene po absolut i k.nkiirenci. = Postrežba tudi na doni. — —- 5 t ! SFprjflin.^ti I® lilfiii v Trstu registrovana zadr, z n> ornejeaim jamstvom nI. sv. Frančiška AsiSRsna ZO, r. nad. sprejema hranilne uloš2 od 1 L dalje ter jili obrestuje po 2°|o ^M Trgovcem otva'Ja tekoča čekovne račune. — Posoji hr .nilne pu^ic; na dom. — Rentni davtk plačuje iz svojega. Dojs posojila po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih lisiin. Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. s: """ ^ BoaHai g ^asfeiaui g z In brez čeliust', zhte krone in tudi obrob':! Vil J jH TUSCMER zob^AN^ TRSI", ul 30. oktobra (ei Caserma> 13, H. m Ordinira od 9 predp. do b zvečer. $ 3 JAMICKil BANKA Deln. glav. K 3> "H>X0K), Rcserve K3.0J>.0J) Centrala i T?.SI (ia [m di Vmm 5 - Via S. Hiteli 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub' ljana, Metković, Opatija Split. Sibenis, Zidar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b.nčno stroko spadije^e posle. Spre|33na vloge v Urah na hranilne knjižice proti :- i/2°n letnim obre-siim v b.>ncog ro-prometu proti 3 /u letnim o-brestiin Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih. Ki sc imajo pogoditi od slučaja do slučaja. ta;e * oajea nmzfc (Sa!is Blagajna posluje od 9 do 1J. EOLLOHF, Trst, Bi. CiUiia 13 ® (Zraven ljudskega vrta). Prodaja na đeb?lo velijo m.iožino volnenega blaga, svile, bombaževine, perila, musoline in črnega satina itd. po z nernih cenah. ' Preprodajalci dobijo \elik popust prodajatvrdka J. ParČIna v Trstu, Torrebianca 20. Tel. 29 53 od L 4,— d > L 4.83 v 21itrskih steklenicah. ===== ^re^i^odzI3Sc^^l va!l: pcp::s5 ===== Maršala tvrdce Carlo Martinez, 17s;opinjska, verimuth, šanipmjec „Carte blai.clie14, kipeči asM, re.ošk, prosečem, moikrt razni likerji, italijanska In istska žganja.--—Vse po konk.i e čnlli cenah. U)