ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 651 ločenem zgodovinskem trenutku »pomenila tisti okvir, v katerem je med drugim dozo­ rela racionalna rešitev nacionalnega vprašanja, v drugem trenutku pa je prav ta okvir postal pretesen,- se spremenil v oviro za artikulacijo novih zgodovinskih potreb.-« M i r o s l a v S t i p l o v š e k M i l i c a K a c i n - W o h i n z , Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925—1935. Koper : Založba Lipa, 1990. 532 strani. Dr. Milica Kacin-Wohinz, znanstvena svetnica na Inštitutu za novejšo zgodovino, je svoj obsežen znanstveni opus obogatila z monografijo o zgodovini primorskih Slo­ vencev v desetletju 1925—1935, ki jo je posvetila bazoviškim žrtvam ob šestdeseti ob­ letnici. To delo je v vsebinskem, metodološkem in dokumentarnem pogledu povezano z dvema predhodnima monografijama o primorskih Slovencih pod italijansko zasedbo 1918—1921 in o njihovem narodnoobrambnem gibanju 1921—1928. Te tri monografije so rezultat sistematičnega izpolnjevanja Raziskovalnega načrta Zgodovina Slovencev 1918—1945 na enem njegovih pomembnih segmentov. Številna dela slovenskega zgodo­ vinopisja o času med vojnama se namreč omejujejo na prikaz problematike v jugoslo­ vanskem delu Slovenije in je zato še posebej potrebna obdelava problemov za zamej­ ske Slovence, če hočemo dobiti celovito podobo slovenske zgodovine tega časa. Po­ sebne raziskave pa so pogojene tudi z dejstvom, da so Slovenci, ki so jih mirovne po­ godbe po prvi svetovni vojni ločile od matice, živeli v specifičnih razmerah, tako pri­ morski Slovenci v okviru italijanske države in pod fašističnim režimom. Raziskave zgodovine zamejskih Slovencev pa so povezane tudi s posebnimi dokumentacijskimi težavami, ker je pretežen del gradiva v državah, v katerih so živeli, in kjer so glede uporabe arhivskih virov dolgo veljale omejitve. V zadnji monografiji je dr. Kacinova zajela zgodovino primorskih Slovencev od uvedbe totalitarnega fašističnega režima do viška fašistične moči po zmagi v Etiopiji, sredi tridesetih let pa so se vse protifašistične sile primorskih Slovencev začele zdru­ ženo bojevati zoper fašizem in njegovo raznarodovalno politiko. Ko ugotavljamo, da sta začetna in končna ločnica monografije ključna periodizacijska mejnika v zgodovini primorskih Slovencev med vojnama, moramo pomembnost tega obdobja posebej po­ udariti z dejstvom, da so se tedaj v Julijski krajini prvi v Evropi z različnimi sredstvi uprli fašističnemu režimu in njegovemu raznarodovanju. To daje raziskavi dr. Kaci- nove posebno mesto tudi v proučevanju evropskega antifašizma. Obsežno delo je avtorica smotrno po problemsko-kronološkem načelu razdelila na devet poglavij, v katerih je obdelala vse poglavitne politične procese obravnavanega desetletja, od zametkov odpora, posebej delovanja narodnjaške ilegalne organizacije Tiger iz leta 1924, prek prikaza fašizma, njegovih organizacij in raznarodovalne poli­ tike, dejavnosti obeh (razpuščenih) meščanskih strank — narodnoliberalne in krščan- skosocialne, vloge duhovščine — narodne in profašistične, ustanovitve, usmeritve in delovanja obeh tajnih organizacij, narodnorevolucionarnega Tigra in Borbe, odnosov Jugoslavije do narodne manjšine v Italiji ter delovanja emigrantskih organizacij v jugoslovanski državi, oboroženih ügrovskih akcij do organiziranosti Komunistične par­ tije Italije na Primorskem, njenega odnosa do narodnoobrambnega in antifašističnega boja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini,, obenem pa odnosa Komunistične partije Jugoslavije do usode slovenske in hrvaške narodne manjšine pod italijanskim fašiz­ mom. Razdelitev na poglavja in vsakega še na dvoje do osem podpoglavij omogoča, da lahko pregledno sledimo vsej bogati in pestri problematiki. Glede vsebine je monogra­ fija dr. Kacinove novost predvsem v tem pogledu, da je dosedanja literatura (dela dr. Lava Čermelja in drugih) osvetljevala primorske Slovence in istrske Hrvate zlasti kot žrtve fašizma, kot objekt raznarodovanja in zatiranja, v delu Prvi protifašizem v Evropi pa je poudarek na njihovi vlogi subjekta v boju za nacionalno ohranitev in osvoboditev. Zato je glavni del knjige posvečen podrobnemu opisu oblik in razsežnosti protifašističnega odpora, pri čemer je vseskozi prikazan tudi vpliv skrajno zaostrenih italijansko-jugoslovanskih odnosov na položaj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Julijski krajini. Dokumentarne in metodološke oblike, ki so bile poudarjene že ob izidu prvih dveh monografij, veljajo v polni meri tudi za pričujoče delo. Avtorica je zbrala vse do­ stopne arhivske, publicirane, memoarske in druge vire ter literaturo jugoslovanske in italijanske provenience. Pri tem je prva proučevala bogato dokumentacijo, ki jo hra­ nijo osrednji arhivi v Rimu, prav tako pa je raziskovala gradivo v slovenskih arhivih in Vojnozgodovinskem inštitutu v Beogradu. Za podobo ravnanja primorskih Sloven­ cev pod fašističnim raznarodovalnim pritiskom je dobila posebno dragocene podatke v fondih italijanskega ministrstva za notranje zadeve, kjer so ohranjena tudi policij­ ska in prefekturna poročila. To problematiko je osvetlila tudi s policijskimi in sodnimi zaslišanji osumljencev oziroma obsojencev. Za politične in ekonomske razmere v Julij­ ski krajini so pomemben vir ohranjena poročila fašističnih sekretarjev. Prav strankina 652 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . ш о . 4 in policijska poročila posebej osvetljujejo tudi požrtvovalno delovanje slovenske proti­ fašistične duhovščine, ki je prevzela vlogo branika slovenstva pred italijansko asimila­ cijo. Zgodovinski arhiv italijanskega zunanjega ministrstva hrani veliko dokumentov v zvezi z odnosi z Jugoslavijo in Vatikanom. Bogato arhivsko gradivo Gramscijevega inštituta je bilo avtorici temeljni vir zlasti za prikaz odnosov KPI do KPJ in do na­ rodnih manjšin. V primerjavi z obsežnim arhivskim gradivom italijanskega izvora so se ohranili le redki slovenski arhivski dokumenti. Boljša je le ohranjenost tiska slo­ venskih ilegalnih organizacij. Zato si je avtorica prizadevala to praznino zapolniti s ti­ skanimi m rokopisnimi memoarskimi viri, veliko pričevanj pa je zbrala tudi sama. Z njihovo znanstvenokritično uporabo je uspešno izpopolnila vrzeli v pisnih virih in preverjala podatke v njih. S pritegnitvijo obsežne dokumentacije, ki jo podrobno na­ vaja v okoli tisoč opombah, je dr. Kacinova številna obravnavana vprašanja osvetlila prva, poznavanje mnogih problemov pa dopolnila in poglobila. Ob tem je v uvodu tudi poudarila, da je zaradi pomanjkanja virov marsikatero vprašanje ostalo še odprto, na nekatera pa odgovarja z novimi vprašanji. Nova monografija je potrdila dosedanje ocene glede ustreznosti znanstvene me­ tode obdelave različnih vidikov nacionalnega vprašanja. Dr. Kacinova je politične pro­ cese v zgodovini primorskih Slovencev prikazala ob upoštevanju nekaterih gospodar­ skih, socialnih in kulturnih elementov, tako da je omogočila njihovo razumevanje in osvetlila medsebojno povezanost. Glede na prepletenost usode primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov v Julijski krajini je v njeni monografiji tudi precej podatkov o slednjih. Posebna odlika dr. Kacinove je edino pravilno vztrajanje na celoviti osvet­ litvi politične problematike primorskih Slovencev, t. j . na prikazu vloge meščanskih in delavskih dejavnikov v skladu z njihovim pomenom in aktivnostjo, s čemer je sledila pobudi svojega akademskega učitelja dr. Metoda Mikuža. To ji je povzročilo v začet­ nem raziskovalnem obdobju tudi težave ter neupravičene kritike, da zapostavlja revo­ lucionarni tabor in se posveča proučevanju Tigra, ki da ne zasluži znanstvene obde­ lave, avtorica pa je dokumentirano dokazala njegovo narodnorevolucionarni značaj. Končno naj kot metodološko odliko poudarimo tudi njeno analitično in sintetično ob­ delavo teme »-antifašizem zatirane narodne manjšine kot moralnopolitično gibanje v vseh svojih odtenkih«. Ob sklepu naj ponovno poudarimo, da je bil vseljudski odpor Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini, »-pasiven in aktiven, spontan in organiziran in celo oborožen«, prvi v Evropi. Avtorica je pri tem še poudarila: »Majhna in eko- nomskosocialno nepomembna narodnostna skupnost je bila skoraj dvajset let osamljen vzorec odporom in uporom, ki so med drugo vojno nastali po vsej Evropi zoper naci- fašistično agresijo« (str. 9—10). Dela dr. Kacinove odmevajo tudi v Italiji, kjer so dosegla v historiografiji o fa­ šizmu visoko oceno in tudi zahtevo za prevodi. To dokazuje tudi dejstvo, da bo zgodo­ vinski inštitut v Vidmu (Udine) v svoji reviji objavil dve poglavji iz pričujoče mono­ grafije. Prav glede na širšo pomembnost bi bilo knjigi koristno dodati še povzetek v italijanščini. Po izidu obravnavanega dela je ostalo do celotne podobe politične zgodovine pri­ morskih Slovencev neobdelano še zadnje obdobje 1935—1941. 2e dosedanja dela dr. Mi­ lice Kacin-Wohinz sodijo med najpomembnejše dosežke slovenskega zgodovinopisja med vojnama, želeti pa je, da bi ga s četrto monografijo še obogatila. M i r o s l a v S t i p l o v š e k T h o m a s M. B a r k e r , Social Revolutionaries and Secret Agents: the Carin-, thian Slovene Partisans and Britain's Special Operations Executive. New York : Co>- lumbia University Press, 1990. 274 strani. (East European Monographs ; 276) M a r j a n L i n a s i , Antifašistično in narodnoosvobodilno gibanje mladine na Koroškem 1938—1945. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1990. 228 + 24 strani. (Knjižnica OF ; 12) Protifašistični odpor in partizanstvo koroških Slovencev zaradi značilnosti in pri­ merjalnih posebnosti ter zaradi v naš čas segajočih posledic še vedno pritegujeta ne­ zmanjšano pozornost raziskovalcev in razmeroma širokega kroga (predvsem) avstrij­ ske in slovenske javnosti. Ob razmeroma bogati beri spominske literature o žitju in bitju koroških Slovencev pod nacizmom, ob objavljenih razpravah o posameznih ob­ dobjih ali vidikih koroškega partizanstva, ob rednem izhajanju Vestnika koroških partizanov in ob objavljeni obsežni tematski bibliografiji (M. Suhodolčanova) pa so le redka zaokrožena knjižna dela o zgodovini koroških Slovencev v drugi svetovni vojni (J. Rausch), čeprav v rokopisih obstoje. Zato tembolj velja pozdraviti skoraj hkraten izid dveh novih monografij o obravnavani tematiki; avtorja izhajata iz zelo različnih krogov, uporabljano zgodovinsko gradivo je tudi različno, ténor pisanja pa podoben in objavljeni rezultati enaki ali med seboj dopolnjujoči se. Avtor prve knjige (Družbeni revolucionarji in tajni agenti : koroški slovenski partizani in britanska služba za posebne operacije — SOE), profesor State University