168. številki U UuNjanl. v torek. 23. julija 1907. XI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se'plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništve in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. JVtesečna priloga: „Slovenski tehnik" Uredništva telefon ftt 34, Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Poslanska zbornica. X a D u n a j n, 'Ji!, julija. Vloženih je 11 predlogov med Temi z jugoslovanske strani: Gostinčar: v zadevi železniške zveze z Idrijo. Interpelacij je vloženih 39 med temi z jugoslovanske strani: I v e e v i č interpelira celokupno ministrstvo v zadevi oskrbi jenja nekaterih dalmatinskih občin t Doniš, Trogir in Lečevica) s pitno vodo. B e n k o v i c notranjega in na-uenega ministra zaradi sestave okrajnega zastopa v Celju. Spin e i <• . dr. L a g" i n j a in M a n d i e trgovskega ministra zaradi oddaje pristanišrnih stavb v Opatiji: Ježo vni k, Robiek in dr. Ploj nauČnega ministra v zadevi discipliniranja vseučiliščnega profesorja dr. F r i s e h a u t' a v Gradcu. Interpelantj e vprašajo, na kak način meni dati naučni minister iako zelo po krivici discipliniranemu dr. Frischaufu zadoščenje: dr. L a g i n j a ministrskega predsednika in trgovskega ministra glede uvrstitve hrvatske trikolore in emblemov v trgovsko zastavo monarhije (Doslej nosi ta zastava polovico avstrijski, polovico ogrski znak. Op. peroej : V u k o v i č interpelira zaradi ceste iz Metkovića čez Vid na Ljubu-ski: zaradi melioracijskih del v Dalmaciji in zaradi pristan iščn i 11 stavb v Metkoviću. Nato odgovarjajo ministri Klein Fort in Marchel na razne interpelacije, kar trpi čez dvanajsto nro. Justieni minister K 1 e i n odgovarja najprej na Interpelacijo glede novega kazenskega zakonika, da je treba še mnogo dela in premem b, preden bo zakonski osnutek gotov. Nato odgovarja jako obširno na interpelacijo s češke in slovenske (dr. Rybar, Mandić) strani v zadevi zavlačevanja oddaje sodnijskih mest na Češkem in Primorskem. Priznal je, da je apravičena zahteva sodnijskih uradnikov in javnosti, naj se prazna mesta čimprej Dopolnijo in da hoče v ta namen storiti vse, kar mogoče, da se prazna mesta nnjno oddado. Da pa >»• tako zavlačevanje v prihodnje ue dogodi več, je izdal na predsedstva višjih sodišč ukaz v tem ozira. Kadar ho kako mesto izpraznjeno, se morajo napraviti takoj vsi koraki, da se to mesto zopet hitro odda. Naučni minister M a r c h e t je odgovoril na interpelacijo glede reforme srednjih šol, da je sklical anketo, v tem ozira za jesen in da pri-pravlja tvarino ministrstvo že dalj časa. Zaradi nižje realke v Polju je dejal, da pride s 1. septembrom t. L v državno upravo, ker ji' v ta namen že tudi vladar dal svoje pritrdilo. Odgovarjal je tudi na interpelacijo Juraja Biankinija zaradi po ministrstvu že aprobiranih šolskih knjig za zgodovino in zemlje-pisje, kjer je etnografska sestava dalmatinskega prebivalstva krivo napovedana. Trgovinski minister Fort je oogovarjal na interpelacijo glede o h r t n e g a s v e t a . ki je prideljen trgovinskemu ministrstvu, da služi v povzdigovanje male obrti. Organizacijski statut tega sveta leži že izdelan v trgovskem ministrstvu. Zatem se je nadaljevala debata o drugem čitanju računskega provizorija, h kateri dobi prvi besedo nemški radikalec dr. Mnhlwerth iz Kremsa ob Dunavu. Mož je strupen naeionalec in že Masarvku je pred dvema dnevoma delal razne iz golega šovinizma izvirajoče medklice. On je odločno zato, da bo v parlamentu le nemščina edino upravičen in veljaven razpravljava i j.>zik. Ker je dejal min. predsednik nedavno tega, tla hoče dejanski pokazati, kako velik prijatelj je Češkemu narodu, je dejal Mithhverth, da so bili nemški radikale! nad tem zelo osupnjeni, da pa vendar hočejo glasovati za proračun, ker nočejo delati nobenih težav vladi, o kateri mislijo toliko časa dobro, dokler se ne prepričajo o nasprotnem. Ne samo nemški radikalci tudi vse one stranke, ki so se odločile za proračun, so našle srečno kako pot, po kateri so se izrekle za vlado in vendar i udi proti njej. O vsem. kar se ni tikalo narodnih vprašanj, tako o šolstvu, o reformi, porokah, o zavarovanju itd., je govoril Miihlvverth v naprednem smislu. Zahtevaj je med drugim, da je vpeljati na srednje šole več naravoslovja in odpraviti maturo. Nemški radikalci so sicer za versko-nravno vzgojo dece ali odločno nasprotujejo prizadevanju klerikalizma dobiti na šolo kakršenkoli vpliv. M k;, »g dve uri je govoril radi- kalni Rusin dr. Ciril T rilo wski j, radikalen namreč v socialnem smislu, nekak agraren socialist. Njegov oče je bil duhovnik, zato pa je njegov sin eden največjih nasprotnikov po duhovščini negovane politiki-. Kot dobei- poznavalce kmet&kega vprašanja se je pedal tudi v svojem izvajanju jako mnogo s kmetskim položajem v Galiciji. (Jališki kmet je izročen poljski žlabti na milost in nemilost in v nobeni deželi ni take bedi' in toliko a na i fabetov, kakor v Galiciji. Ostro j«' kritiziral nato ga-liško justico in navedel v ta namen vse polno dokazov iz vsakdanje prakse. Imenom rusinskega kluba je izjavil, da hočejo glasovati vsi proti dovolitvi proračuna. Svoj govor je končal s klicem: »Doli z žlahto!« Ko je Trihnvskij končal, mu je častitalo jako mnogo poslancev in celo finančni minister, poljski žlaht-nik Koryto\vski! Pernerstorfer vidi to čestitanje in napram ministru gestikulira z rokami z ironičnim na-smehljajem, kajti vse, kar je povedal Trihnvskij, se je obračalo v prvi vrsti proti poljski žlabti! Dunajski fabrikant, član nemške [judske stranke pl. Oberleitner je izjavil, da hoče njegova stranka glasovati za proračun. Svoj govor je prikrojil na neodpustno šovinističen način: za vse, kar imamo Slovani, se imamo zahvaliti le Nemcem! Do te trditve se je povspel ponovno. Nato je bil sprejet konce debate in poslanci si izvolijo iz svoje srede oba glavna govornika. Za poslance, ki glasujejo proi i proračunu, je govoril socialni demokrat Schuh-meier; za one, ki glasujejo za proračun, pa nemški krščanski socialist baron Morsev. Poslanci so se za S e h u h -meierja jako zanimali. Mož je znan kot duhovit in spreten govornik, uren v svojih mislih in ni ga. pred katerim bi prišel v zadrego. Tudi zgodovina njegovega življenja je že jako zanimiva: Rojen 1. ls<>4. na Dunaju je vžival le Ljudskošolski pouk. Dobri poznavalci njegovi pravijo, da je kampiral marsikatero nor na dunajski : Sclnuclzi«. v dunajskem Pratru robotal marsikateri gugalnici. Kasneje je postal tovarniški delavec in se kol tak udeleževal kot eden prvih socialističnega gibanju v Avstriji. Zaprl je bil vsled političnih prestopkov že ponovno, leta 1889. .i«* bil zaradi »veleizdajskih početij« več mesecev v preiskavi. Da ni bilo v njem toliko naravnega daru in toliko zmožnosti, bi ne Bedel danes na tako odličnem mestu, kakor ga zavzema Schuhmeier v zbornici. Najodličnejši poslanci zbornice so bili zbrani okrog njega, razni ministri, galerije so bile vse natlačene poslušalcev, ki se cele dve uri niso ganili. Z neizprosno ostrostjo se je lotil proračuna in naše cele finančne politike, ki pozna samo državne potrebščine in nikdar ne tudi ljudskih. L. 1848. je živelo v Avstriji 17 milijonov prebivalcev in izdatki so bili tedaj 300 milijonov kron. Leta 1900. je bilo pri nas 25 milijonov prebivalcev, a že 1583 milijonov izdatkov, letos (1907) v tej državi ni niti 27 milijonov prebivalcev, od katerih tirja država nad 1892 milijonov K. Prebivalstvo se torej niti ]> o dvojilo ni.dočim so se izdatki v tem času šest k r a t povečali. Davki rastejo od leta do leta neprestano, le veleposestniki plačujejo manj! Leta 1869. so morali plačati še 70 milijonov kron, leta 1904. so plačali le še 51 milijonov kron. Vsi drugi davki so v tem času narasti!: davek na žganje od 14 na 87 milijonov; davek na pivo od 34 na 77; davek na sladkor od 2(> na 122 milijonov itd. Direktni davki znašajo 308 milijonov, indirektni (v obliki raznih doklad. kakor na kavo, sladkor itd.) pa 843 milijonov t. j. povsod sedi pri mizah še nepovabljen gost, ki poje najboljše: finančni minister s svojimi davki. Dohodki rastejo od leta do leta, a vzlic temu ima država vedno več dolgov. Militarizem požre letos 400 milijonov kron. dočim gre za ljudske šole le (J milijonov, vse druge potrebščine za šole (90—95 milijonov) je naložila država občinam, da ima zato denar za vojaške namene, .lako ljuto je napadel militarizem kot upravo, ki služi samo nekaterim glavam mnogo bolj proti nasprotniku znotraj, kakor proti sovražniku zunaj države. Dejal je. kar je povzročilo cele salve smehu, da ima dovolj že nebeške trojice in ne še pozemel jske: infanterije, kavalerije in artilerije. Nekaj časa je bil mir. Ko pa je obrnil govornik svojo ost najprej proti nemškim nacionaleem in potem še proti krščanskim -socialistom, je nastal celo uro trajajoč vihar. Schuhmeier j»' odgovarjal na vse medklice, spuščal se tako Često na stranska polja, tako da je drugo polovico njegovega govora jako trpela na enotnosti, pa vzlic vsemu kričanju in vpitju se je sijajno držal. Viharen aplavz, ki dolgo ni jenjal, je sledil njegovim besedam. Fra je bila že poluosinih, ko je pričel drugi govornik, dolgočasni baron Morsev. Za njim so prišli razni govorniki s taktičnimi popravki, nakar je bil ob 10. zvečer sprejet proračunski provizorij v drugem in tretjem branju. % :•: .Jutri je zopet seja. Na dnevnem redu je definitivna volitev predsednika. Najbrž bo tudi še v sredo seja. _ J. F. Nujni predlog posl. Ivana Hribarja in touarlšeu vložen v seji poslanske zbornice dne 18. t. m. Po potresni katastrofi, ki je zadela leta 1895. deželno stolno mesto Ljubljano, je vlada v svrho olajšave nastale bede in v zopetno zgraditev razdejanih in poškodovanih poslopij dovolila na temelju zakona z dne b\ julija 1895. brezobrestni državni predujem v znesku 4,000.000 gld. Ker vzpričo cnornmo visoke škode, ki jo je povzročil potres, ta državna pomoč ni zadostovala, se je vlada odloČila pod jamstvom dežele kranjske na temelju zakona z dne 8. julija 1896. dovoliti 3*?t posojilo v znesku 1,5(10.000 gobi. ki bi se naj od 1. januarja 1901. naprej odplačevalo v 20. enakih letnih obrokih. Deželna vlada kranjska je bila sicer pooblaščena, v posebno ozira vrednih slučajih docela ali vsaj deloma odpisati brezobrestni državni predujem in to se je v nekaterih slučajih tudi dejansko zgodilo. Vzpričo žalostnega, često celo obupnega položaja, v katerem se nahaja večina hišnih posestnikov ljubljanskih, ki so bili deležni dobrote brezobrestnega državnega posojila, se je deželna] vlada kranjska veliko preredko posluževala priznane ji pravice glede odpisa. Kar --e pa tiče 3', posojila, se isto strogo in neizprosno izterjava od vseh hišnih posestnikov, kur je povzročilo, da se je mnogo hiš prisilno prodalo na dražbi. LISTEK. Uraltev slutnja PotočniKa. Spisal Andrej Progar. Komaj da se je bilo zdanilo, dosta megla j«' ležala po mestu, iz nje so se pojavljali ljudje, vozovi, tram-vaji in tonili so spet vanjo in se n-maknili očem. Toliko, da je videl človek preko ceste, do konca ulice niso gli pogledi. Slikar Potočnik je vstajal, gledal je proti oknu in je stopil do njega. »Kaj je noč ali dan, kaj je že kasno ali zgodaj l« Iskal jc uro po žepih, pogledal je nanjo in je pohitel. »Kasno je, kajpada!« Pohitel je, zmetal je v kovčeg umazano perilo, zaprl ga je in je sel h gospodinji. »Spodobilo bi se povedati, da me ohranile v prijaznem spominu. Xo. (d) najinih razmerah je to pač zelo nepotrebno. Dolžan sem vam, in tako sem prepričan, da me ne boste pozabili. Kadar bom poslal denar, pa pošljite kovčeg in paleto in kur j«> drugih za življenje potrebnih stvari! Bog z vami!« Šel je in je eni, kako so zalop-nile za njim duri in so se razlegali sirovi glasovi. //Poleglo se bo« tako je mislil, pozabil nato in naenkrat je postalo njegovo srce vse čudovito mehko in veselo. Zakaj nastopil je pot v domovino, ven iz megle, v jasne prostrane doline, čisto je bil pozabil na ljubljansko barje. Tam sije sobice — tako je mislil - in če je tudi zimsko, je lepo in prijetno, ker jc domače. Zazvonilo bo zdaj že se bliža tisti čas, od hriba do hriba pojde zvonenje, iz doline v dolino. Prazniki bodo, na mizi visoke potice, iz kola se smeje visoka in zelena in dobrodušna peč. Pozabi človek na leskov ko, če ni bil dolgo tepen z njo. (udno se zasuka vse, spremene vse spomini, sladko je tisto, ki je bilo grenko in boleče. Tako je in tako se je zgodilo. »Ej, domovina, domače polje«— je pomislil Potočnik »Visoke potice in dobrodušna peč. kako so vas Željne od življenja trudne oči. Od Stradanja in od veselja in od žalosti in prešemosti si bo odpočilo src«- in bo minilo vse. ko se bo storil tisti zadnji zaželjeni večer. Še ena sama nel.-pa noč in bo napočilo jutro novega življenja. Nič ni prešemosti v njem, ali je toplo in srcu ugodno: ni v njem ne žal »sli. ne tesnobe, ni lakote, komaj redkokjeinnlo preziranja . . .« Sanjal je menda in je bil zato pozabil, da m umrje tisto, kar je prišlo s človekom na skrivaj na svet in ne umrje nikoli in je pravzaprav • ■(lino resnično življenje zemljana. I'ili so zviti naši stari; vedeli so za rojenice, našel je bil Sokrat demona. In slikar Potočnik je tislo jutro poza Idi nato in ko je sedel na vlak, je bilo njegovo srce TOseiejše m veselejše. Ze je videl pred očmi domače polje, šume, doline brez konca, daleč tam zadaj visoke zasnežene gore. Glej, in kopnel je sucu- in je skopnel, zazele-neli so griči in bolmi in doline. In ko so cvetele prve rože. je prišla Manca in je potrkala in je vstopila naravnost v srce. Slikar Potočnik je bil zatisnil OČi in zasanjal o tistih časih, ko je potrkala Manca in stopila naravnost v srce. In ni bilo začudenja. Hodila je Manca po srcu s početka nalahko in lepo, potem trdo. da je bolelo, poleni se je zasmejala. zaprla je duri za seboj in je ni bilo nikoli več. Oinu-žiln se jc, imela deset otrok, same fante debeloglave in smrkave — lahko je bilo nanjo pozabiti. Y vasi je stala krčma, visoka in bela hiša, v krčmo je luni i 1 Vesel iček, veseli kmet. Pijmo ga, pijmo, dokler živimo, saj ga ne bomo po smrt! Pel je Vesel iček, veseli kmet, povedal je dolgo in lepo povest od kraja v verzih, potem čudno zamešano in končano. In se je zazdelo Potočniku, da so se odprla vrata, spremenila se je hiša, gozd je bil okoli in okoli, tiho vse, srce globoko zamišljeno. In je prišla lepa ženska, tista je bila menda, ki jo je videl Bdcklin, ko jc risal svoj »molk v gozdu«. Prav tista je bila, razjahala je bila zelo čudno žival, ustavila se je bila. pristopila jc. nje oči so gledale zelo resno. »Kaj gremo v kraljestvo lepote!« Oči so gledale resno, čakale so odgovora, ki so ga zahtevale. »Gremo«. In je za jahal čudno žival z enim samim rogom vrh čela, z očmi zelo velikimi in mislečimi in počasi se je nadaljevala pot. Počasi, počasi, nasmejala se je lepa žena. »Kaj bi s«1 ust a v ili l« Vi smejala se je, zaničevanje je bilo v obrazu, nič resnosti več v očeh. In so razjahali in so se razšli. Nič poljubov, nič si niso podali rok. kakor so se tudi svoje dni ljubili. Bilo je in je minilo naveličali so se drug dru gega, iz ljubezni se je rodilo sovraštvo. Cvetele so rože, oči pa so videle gnoj, pasla so se jagnjeta, oči pa so videle svinje... In na tak način je minilo vse in je prišla zopet Manca, o kateri se je izkazalo, da nima res deset otrok, ampak je devica in je tudi prišel Veseliček, veseli kmet. Živel je človek, ki je romar bil, romar bil, po svetu je romal in rad je pil, rad je pil . . . Zapel je in je povedal, da se zgodi na svetu vse po njegovih besedah. Vse da se zgodi tako in da je treba v Crno brezdno podobe, ki bo preganjala pošast, ki hodi tam ob večerih in straši ljudi. Treba je naslikati moro in velik križ in Spodaj vraga, ki ni u stoje vse ščetine (»d straha pokonci in mu od groze drgijajo dolge in koščene noge. Kako stoje vragu ščetin«4 pokonci, jc kazal Veseliček, veseli kmet, kako mu drgijajo kolena, je kazal in s«4 sključil do tal. ►Ne da se naslikati«, je rekel slikar Potočnik, nasmejal se je in se prebudil. Sanje so bile čudne, in ko jih je premislil, ni bil vesel. Vlak se je vozil dolgo in se je naposled ustavil. Velika postaja je stopila pred oči, mnogo ljudi je hodilo semintja; slikar Potočnik je opazil med njimi mnogo znanih obrazov. Zato se je naglo izgubil med množico in je zavil proti mestu. Dež je šel, vmes sneg, Potočnik je posegel v Žep, ki je bil prazen. Dež je šel, vmes sneg, mrzlo je bilo zunaj in tudi pot je bila tako dolga, da je postal popotnik spoten. Premislil je, zamahnil je z rokami in krenil z glavo in je šel k starinarjeni in prodal suknjo. »Trda mu gre . . .«, je rekel nekdo za njim, starinar se je nasmehnil, sicer jc bil dogodek miren. Dež je šel in sneg in treba je bilo naglo stopiti in tesno ob hišah in zaviti v gostilno. (Dalje prihodnjič.) Mnogo htŠQili posestnikov, ki so dosedaj obroke tega posojila pravočasno plačevali, je moglo to storiti samo na ta način, da so si najeli »ovo posojilo. To se da razlagati 8 tem. tla so popravila hiš. ki so bile večinoma /e pred potresom močno zadolžene, vee stala, kakor je znašal dotičnim posestnikom dovoljeni brezobrestni državni prednjem s 'A( , posojilom vred. Popolnoma upravieena je totvj zahteva, da se pod takimi ilcsolatni-mi razmerami docela odpis/ vsem udeležencem brezobrestni državni prednjem, za vračev anjo 395 posojila pa dovole primerne olajšave. Ker pa vzpričo velike bede ni mogoče čakati na ustavno zagotovitev leh odredb, je društvo ljubljanskih hišnih posestnikov že pred meseci vložilo na e. Ur. deželno vlado v Ljubljani prošnjo, naj se za pet let sistirajo obroki tako brezobrestnega državnega predujma, kakor tudi 3^ posojila. Ker pa ta prošnja dosedaj še ni rešena, predlagajo podpisani poslanci; VlSOfca Zbornica naj sklene: »1. Vlada se poživlja, da predloži začetkom prihodnjega zasedanja zakonski načrt, s katerim se imajo Še preostali obroki na temelju zakona z dne 6. julija 1805. dovoljenega brezobrestnega državnega posojila docela odpisati, za povračilo na podlagi zakona z dne 8. julija 1890. dovoljenega IV ; posojila pa uvesti znatne olajšave. 2. Vlada se poživlja, naj takoj ■upravnim potom sistira vplačevanje zaostalih obrokov brezobrestnega predujma in W< posojila za dobo petih let. oziroma do ustavne rešitve predloga sub 1.« X a D u n a j u . Is. julija 1907. Ivan Hribar, dr. Ploj, dr. Rybar, Boblek* Spineić, dr. Laginja, dr. Ba-ljak, (lr. IVČevie, Durich, Hraskv, Al. StreUelj, Vaelav Kotlar, Drtina, Vu-kOViĆ, dr, Tresie, Peric, Mandić, Iva-nlsevie, J. Biankini, Grafenauer. dr. Hlibovicki, dr. Masarvk, Prodan, Klotač. Razmere na c. kr. posti. Iz Ptuja, 2"2. julija. G. K. pride predpoldnem na pošto in zahteva v slovenskem jeziku vplaeilnico poštne hranilnice. Pri dotičnom oknu je opravljala službo gospodična. Ta je toli nesramna, da vpraša ir. K. v nemškem jeziku, česa da želi. Ko dobi slovenski odgovor, naroči uradnemu slugi, naj ta vpraša g. K., kaj da želi gospod ter to njej pove. Gospodična uradnica pa med tem sede k svoji mizi in dela nekaj drugega! Pri sosednem oknu se pokaže možka glava, potem še druga, obe pa zijate proti g. K. G. K. je moral misliti, da sta to slugi, določeni za tolmača za nemško gospodično; zato je ponovil proti njima svojo zahtevo. Pa slovenske besede so ta moška tako prestrašile, da sta izginila obadva od okna! G. K. še vedno čaka zastonj pred oknom male uradniške boginje, pa ona ga niti ne pogleda, ker noče ž njo nemški govoriti. Ker g. K. ni hotel čakati do sodnjega dneva, da se mu ustreže, se poda k poštnemu oskrbniku Krisehanu, sinu bivšega ptujskega odvetnika. Tega je g. K. vprašal, če sme na c. kr. pošti v Ptuju zahtevati tiskovine tudi v slovenskem jeziku. Ta uradnik je velikodušno pritrdil, ni si upal oporekati. Ko pa je slišal, da je g. K. tirjal vplačilnico v slovenskem jeziku, pa nje ni dobil, je skušal postopanje svoje podrejene uradnice obširno opravičiti. Razlagal je g. K., da je na pošti dovolj uradnikov, ki znajo tudi slovenski; pa morajo biti tudi nekateri Nemci! Oskrbnik ne more drugače, kakor da tudi Nemci opravljajo službo in pridejo v dotiko z občinstvom; če občinstvo ne razume nemščine, lahko si dajo nemški urad niki stvar tolmačiti DO drugih uradnikih! Če vidijo ti nemški uradniki, da stranka res ne zna nemški, imajo ž njo že nekaj usmiljenja. Kdor pa zna nemški, kakor g. K., pa stori najbolje, da govori in zahteva na c. kr. posti v Ptuju le nemški, ker potem se mu hitreje in sigurneje ustreže! Pritožbo g. K. je postni oskrbnik Krischan proglasil za neutemeljeno ter 11 i bolel ničesar ukreniti. GL K. je zapustil e. kr. poštni urad in ni dobil vplačilnice. To so gola fakta! Dr. pl. Pla cbki pa protestira v nemškem občinskem zastopa v Ptuju, kakor poslanec Malik na Dunaju, da se take škandalozne razmere v c. kr. uradih na Spodnjem Štajerskem ne smejo niti za las premeniti! Tedaj naj velja večno načelo: Slovensko občinstvo sme (ob kaka milost!) tudi pri c. kr. poštnem uradu govoriti in zahtevati v svojem jeziku; toda nemški uradnik je velik gospod in tedaj ni primoran ozirati se na slovenske zahteve, ni dolžan, njim ugoditi'. To je popolnoma pri-puščeno le njegovi dobri volji! Ako hoče, ustreže, ee noče, ga ne more nihče -a1 ti! Kdor hoče na poŠti v Ptuju SVOJO stvar hitro opraviti in brez tolmača, naj zna in govori le nemški; na slovenske besede se nemški uradniki niti ne ozirajo, posebno oni ženskega Sp< ■. . A ko pa Slovenec naleti pri e. kr. pošti \ Ptuju na nemškega uradnika, mora biti Bogu posebno hvaležen, če hoče uradnik ž njim le s posredova-njem sloge občevati! Zgled — nemška gospodična. Da se slovensko občinstvo ne razvadi, ne postane prevzetno, mora biti v Ptuju na pošti sploh nekaj nemških uradnikov, ki ne razumejo nič slovenščine\ Zato pošilja ravnateljstvo slovenščine popolnoma zmožne uradnike, n. pr. g. Zemljičii — med Nemce, trde Nemee pa v P; u j! Tu mora priti preniemba in slovensko občinstvo z odločnim nastopom bode prisililo ministrstvo in ravnateljstvo v Gradcu, da se takim razmeram vendar naredi konec vkljio protestom Phichkijev in Ma-likov! _ Iz parlamentarnih odsekov. Dunaj, 22. julija. Zveza nemških strank je za svoj predlog, naj se proglasi nemščina za poslovni jezik parlamenta, nabrala 170 podpisov. Podpisali so predlog vsi nemški poslanci razen soc. demokratov. Nemci pa se zanašajo, da bodo njihov predlog podpirali tudi Poljaki in Italijani. Predlog se vloži v jutrišnji seji. Svobodna obrtna zveza šteje že S6 članov, ker ji je pristopilo mnogo krščanskih socijalistov. Predsedstvo se konstituira šele jeseni. Do tačas bo vodil posle načelnik Do-bernig. Trgovinska pogajanja s Srbijo. Bel grad, 22. julija. Finančni minister dr. Paču se je vrnil z Dunaja. V ministrskem svetu se danes odloči o trgovinskem provizoriju z Avstro-Ogrsko. Jutri odpotuje kralj Peter v BrestovaČke toplice, kamor ga spremlja tudi ministrski predsednik dr. PaŠić. Vstaško gibanje v Mace-doniji. Carigrad, 22. julija. Severno Soluna je napadla grška četa, pomnožena z vasčani, naselbino Bolgara G-eorgjeva. Naselbina pa je bila na napad pripravljena, ker se je že večkrat ponavljal. Ubiti sta bni dve osebi. Mednarodni konzuli so si drugi dan ogledali napadeni kraj ter odredili, da Georgjevo naselbino straži oddelek turških vojakov. Sofija, 22. julija. Dne 18. t. m. je bil v Rakliju (okraj Tikojć) srdit boj med turškim vojaštvom in kakih 50 mož broječo bolgarsko četo. Pri samostanu Pasijanu (vilajet Kosovo) je bil boj s srbsko četo. Srbi so izgubili 32 mož. Socialna demokracija na Nemškem. Pariz, 22. julija. Nemški drž. kancelar knez Biilow je rekel francoskemu pisatelju H ure tu o nemški socialni demokraciji, da socialna demokracija ne pomeni za Nemčijo resne nevarnosti. Število njihovih mandatov je padlo od 80 na 40, a bi bili nazadovali še za kak tucat, ako bi jih ne bil podpiral centrum. Izmed treh milijonov njihovih volilcev, kakor se hvalijo voditelji, ni niti 500.000 zavednih socialnih demokra-tov. Socialnodemokratični voditelji so hujši dogmatiki kakor katerikoli duhovniki srednjega veka. Boji v Maroku. Pariz, 22. julija. V pretekli noči so naskočile sultanove čete pri Saidi pretendentovo armado ter so streljali na mesto. Izid boja še ni znan. Revolucija v Koreji. London, 22. julija. Med korejskim prebivalstvom narašča sovraštvo proti Japoncem, a ko izve narod po celem cesarstvu, kako infamijo je vprizorila Japonska, bati se je splošne revolucije. Mržnja je naperjena le proti Japoncem, dočim se ostalim inozemcem ni ničesar bati. Japonska ima v Koreji premalo vojaštva, zato je vlada sedaj nujno odredila, da pride vojaška pomoč iz Simonosekija. Med japonsko policijo in korejskimi vojaki se ponavljajo spopadi. Japonci so zaprli vse glavne oeste v Seulu ter začasno zaprli vse korejske dvorne dostojanstvenike, ki so na sumu, da so vprizorili izgrede zadnjega tedna. Tudi korejski naučni minister je v zaporu. Amerika je poslala že tri svoje vojne ladje, Anglija pa eno ladjo v varstvo svojih konzulatov. Novi cesar se še ni pokazal, temuČ je popolnoma bebast ter ne gre iz svojega harema. Japonska namerava izvesti revizijo japonsko-korejske pogodbe, da si Japonska zagotovi večji vpliv tudi na notranje zadeve v Koreji in da podredi korejsko armado japonskim Častnikom. Japonci imajo v Koreji le 2300 vojakov .pod vodstvom generala Ha-zegave, dočim imajo korejski vojaki streljiva za 90 000 strelov. Obe vladni orožarni v Seulu straži j o le slabi japonski oddelki, ki imajo nalog, da poženejo orožarni v zrak, ako bi jih ne mogli več braniti. Korejski vojaki se povsod puntajo ter niso zanesljivi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 julija. — „Narodna knjigarna11. Kar ustrašil se je „Sloveneca naše bodoče knjigarne. Tako lepe načrte so bili napravili klerikalni gospodje. Na zadnjem katoliškem shodu so na dolgo in na široko govorili in razpravljali o veliki važnosti knjigotrške organizacije . posebno z o žiro m na to, da bo kmalu dovoljena prosta kolportaža. Govorili so na katoliškem shodu, da je dobra in vsestranska knjigotrška organizacija največjega pomena za njih kulturno delo in tudi za njih stranko. Tako lepe načrte so napravili, kako bodo vse knjigotrštvo spravili v svoje kremplje in zatrli svobodno književnost, kajti če bodo imeli razsežno knjigotrško organizacijo, bodo lahko skrbeli za to, da se razširijo med ljudstvom samo klerikalne knjige, svobodomiselne pa bodo ostajale na policah založnikov. Sedaj pa se ustanovi „Narodna knjigarna", ne a namenom, da bi komu odjedla kaj zaslužka — saj bo na takem mestu, da o kaki konkurenci še govora ni — nego da postane važen kulturni faktor, središče tiste kulturne organizacije, ki naj razširja svobodno literaturo in skrbi za umstveno povzdigo slovenskega naroda, v kolikor se da to doseči z literaturo. Zdi se nam čisto naravno, da klerikalcem to ni všeč in čisto naravno je, da zabavljajo na nas, kakor pač vedo in znajo. Očitajo nam, da bomo delali konkurenco Schwentnerju. To je smešno. Narodna knjigarna bo čisto na drugem koncu mesta in ne bo že po mestu, kjer bo stala, nikomur delala konkurence ali pa kvečjamu Nemcem. Kar se tiče knjigovezov, pa naj „Slovenec" kar lepo molči. Knjigoveštvo je rokodelstvo. Dovolj je slov. knjigovezov in njih zmožnost je priznana. Ti so popolnoma zadostovali za Ljubljano in zato je bilo čisto nepotrebno, da so jim duhovniki odjedli zaslužek. S knjigarno pa je drugače. Na katoliškem shodu so razni govorniki poudarjali, da klerikalno knjigotrštvo nikakor ne zadostuje. Govorili so tako, ko so že Četrt stoletja imeli svojo knjigarno, in priznali, da se mora njih knjigotrška organizacija izpopolniti, če je to potrebno za klerikalce, ki imajo že toliko let svojo Katoliško bukvarno, koliko bolj je to potrebno za nas. „Narodno knjigarno" je rodilo spoznanje, daje iz občnih narodnih in naprednih ozirov potrebna kar možno vsestranska knjigotrška organizacija. Take nimamo in če smo jo hoteli dobiti, smo jo morali ustvariti. To se je zgodilo, in če bo občinstvo umevalo pomen in namen „Narodne knjigarne", bo ta lahko mnogo pripomogla, da se uresničijo misli, kijih je v soboto v državnem zboru preciziral Masarvk: Es kommt darauf an, das geistige Lebon gerade in den Schichten zu schaffen, die weder rechts noch links stehen... Wir wollen durch die Schule, durch Bil-dung, durch Kultur unser Volk nati-onal und wirisohaftlich sichern. — „Narodna stranka v pravi luči". Tako se glasi uvodni članek, ki ga prinaša „Slovenski Gospodar" v svoji 36. štev. z dne 18. julija t. 1. — Dr. Korošec se je vse-del oblastno na sodni stol ter izrekel sodbo tako-le: „Tej stranki (i. e. narodni) ni za obstoj slovenskega naroda, ampak sebičnost je rdeča nit, ki se vleče skozi vse nje dejanje in n e-hanje". — Razumništvo slovensko pa naj zdaj sodi, kakšni poštenjaki so Korošec in njega priveski! Taki ljudje, ki zgolj ob sebičnosti žive, ki naš ubogi narod, kjer le morejo, iz- žemajo, ki streme po tem, da ostane naše ljudstvo v duševni temi; taki ljudje si upajo govoriti tako. Fej vas bodi! — „Narodni stranki" je ravno nesebičnost geslo. Ysak veljak pri tej stranki se gmotno žrtvuje v idealnem upu, res pomoči našemu ljudstvu iz duševnega mrtvila. — Ne bodite smešni, vi „zvezarjia ! Ljudstvo bode že spregledalo, če tudi prorokujete „Narodni stranki" zgodnjo smrt in če bi ta res se tudi oglasila: prepričani bodite, da se porodi koj spet stranka, ki bode delala vam nasproti t. j. razkrinkovala vase nečedno početje ! — Klerikalno pevsko društvo „Ljubljana" je na svojem zadnjem izrednem občnem zboru zabranilo vstop svojemu častnemu članu župniku Vrhovniku, češ, da nima na zborovanju ničesar opraviti. G. župnik je bil seveda radi te breztaktnosti Dachsove družbe užaljen in je izvajal iz postopanja društvenega odbora proti njegovi osebi primerne konse- kvence. Vrnil je častno diplomo, češ, da neče več biti časten Član društva, ki ga niti ne pusti na zborovanje. Dostojni ljudje bi razumeli to lekcijo in lepo molčali, Dachs Šturmova kompanija pa se sedaj v „Slovencu" za- dira v župnika Vrhovnika zato, ker ne reflektira več na častno članstvo pri tako sumljivem društvu, kakor je „Ljubljana", odkar sta jo dobila v roke Dachs in Šturm, Mi bi pa opozorili „Ljubljano", naj bi raje izpolnila svojo dolžnost, ki ji je nastala iz spremembe razmerja do svojega častnega člana Vrhovnika. Župnik Vrhovnik je r Ljubljani" vrnil častno diplomo, „Ljubljana" pa mu je dolžna vrniti tistih 100 kron, ki jih je dal g. župnik društvenemu odboru takrat, ko se mu je izročila Častna diploma. Torej, gospoda Dachs in Šturm, vrnita naj preje 100 kron, potem šele stegujta jezike! — Duhovni gospodje med seboj* Kakor se Čuje, toži prost in državni poslanec goriški dr. F a j-dutti 4 gospode profesorje na goriškem osrednjem semenišču. Toži jih pred „cerkveno sodnijo", Češ, da so razširjali o njem za časa državno-zborskih volitev neresnične vesti. Preiskovalni sodnik je sam nadškof dr. Sedej. Ti politikujoČi gospodje mu dajejo dosti dela. Kriv je tudi sam, ker je v posebnem pastirskem pismu oznanil boj : brat proti bratu, društvo proti društvu. — Odklonjeno imenovanje. Gosp. Davorin Trs t en j a k, ravnatelj višje dekliške šole v Gospiču na Hrvaškem, je bil imenovan, kakor smo poročali, za okrajnega šolskega nadzornika. Gosp. Trstenjak je pa to imenovanje odklonil, ker bi moral, kakor sam piše, opustiti svoje književno delovanje, Česar noče storiti za nobeno ceno. čast takemu možu! — Stavbinska vest. Inženir pri celjskem okrajnem glavarstvu g. R. Sernec je premeščen k brežiškemu okr. glavarstvu kot vodja stavbiu-skega urada. — Velika skupščina sv. Cirila in Metoda- Odhod iz Ljubljane bo ob ob 7. uri 5. minut — „Slovenski trgovski vest-nik", ki ga izdaja slov. trg. društvo „Merkur" v Ljubljani, je postal glasilo tudi „Slovenskoga trg. društva v Celju". — K jesenskim orožnim vajam poklicano moštvo c. kr. domobranskega pešpolka Št. 2 7., ki se zaveže priti k tem vajam z lastnimi kolesi, naj to pismeno naznani polkovnemu poveljstvu do 1. avgusta t. 1. Odškodnina za vsako kolo znaša za ves čas 10 K, kakor tudi vsa popravila za večje v službi naslale poškodbe. — V korist družba sv- Cirila in Metoda v LJubljani so izšle litijske razglednice z napisom „Litijau in „Dopisnica" s sacnoslovenskim napisom, kar je bilo že zadnji čas. Pri nas vendar ni potreba, da bi zaradi par Nemcev imeli izključno nemško-slovenske ali pa tudi samo nemške napise na razglednicah Nove razglednice se dobijo v trgovinah gg. A. Jenko, M. Juh in Lebinger, se priporočajo vsem pravim rodoljubom v nakup, ker se z njimi podpira najvažnejša slovenska družba in pokaže svetu, da je trg Litija slovenski! — Izžrebani porotniki pri deželnem sodišču v Ljubljani za III. zasedanje. Glavni porotniki: An-ži č Anton, posestnik v Stapan ji vasi; Barle Matevž, posestnik v Lužah: B en kovic France, posestnik v Blagovici; Fajdiga Filip, mizar in posestnik v Ljubljani; Graj zar Ivau, trgovec na Klancu; Hammer-schmidt Ernst, zasebnik v Ljubljani j Ur as tel j Jakob, posestnik na Selu pri Litiji; Hudoveruik Vinko, tajnik mestne hranilnice v Radovljici: Jakopič Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani; Jan Jakob, posestnik v Podhomu; Jonke Adolf, agent v Ljubljani; Kemperle Jernej, trgovec v Kamniku; Korošec Mihael, gostilničar in posestnik na Dobravi: Ko smel j Franjo, posestnik v Železnikih; Kranj c I^an, trgovec in posestnik v Borovnici; Kuhar Avguštin, gostilničar in posestnik na Vevčah; Kut ti n Franjo, trgovec in posestnik v Postojni; Majer Adolf, poštni kontrolor v p., Mailv Franjo, tovarnar in posestnik, oba v Ljubljani; Miklavčič Franjo posestnik pri Sv. Križu; Mrak Valentin, gostilničar v Ljubljani; O r a ž e m Jožef, trgovec in posestnik v Udmatu; Peter ca Franjo, posestnik v Ljub jaui: Peternel Jakob, posestnik na Rečici; Pohliu Ivan, kovač v Kamniku; Pust Franjo, tesar in posestnik, Sare Lorenc, gostilničar in posestnik, Schiffrer Viktor, trgovec Schrev Ivan, pek in posestnik, vsi štirje v Ljubljani ; SekovaniČ Ferdo, posestnik na Bledu ; SerŠen Matevž, posestnik na SkaruČni; Trpine Jakob, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Višnar Karel, gostilničar in posestnik na Jesenicah; Vončina Valentin, sodni oflcijal v p. v Gor Logatcu ; W e r b o 1 e Anton, trgovec in posestnik v Izlakah; Z a dni k Anton, trgovec in posestnik v Senožečah. Nadomestniki: Beniger Avgust, agent; C i z e j Anton, pek : Dragatin Ferdo, prodajalec klavirjev; Hartman Oton, mesar; Kuša r Franjo, izvošček; M e r a 1 a Franjo, suknar in barvar; Oblak Jakob posestnik; Trček Jakob, pek; T ur k Anton, knjigovez in posestnik, vsi v Ljubljani. — „Mehikanci" Danes se je zglasil v našem uredništvu dela ve Peter P o Še ta, roj. 1S33 v Trstu in stanujoč v Borovnici. Bil je kot prostovoljec v Mehiki pod cesarjem Maksimilijanom od leta 18o4. do 1807. Bil je ranjen v roko. — Iz kolajnarske in rezbarske šole akademije umetnosti na Dunaju. Navdušen Hrvat g. Ivan Kerdić iz Dvora v Slavoniji je prejel povodom razstave učencev imenovane šole prvo darilo za najboljši občni uspeh. Dasi le malo zmožen nemškega jezika, je napravil tudi ustmene izpite iz vseh predmetov z odliko. Razstavil je ponajveč jugoslovanske motive. Tako rop neveste v Bosni, ukusen moderni osnutek nagrobnega spomenika ,izvrstno izvršeno relief-podobo dona Juraja t Biankinija. arhitekta Erlioha, hrvaškega umetnika Mestrovića ter Vide Kavčičeve, lepo okrašene z lipovim listjem in cvetjem ter naslednjimi vrsticami: „Sem slovenska deklica, Vida mi je ime, Slovenski rod ljubim, Dok bodem živela." — Nevaren tatic. V Novem mestu je krojaški pomočnik Franc Šinkovec ukradel pri pek. mojstru Josipu Kastelicu pekovskemu pomočniku Martinu Vidrihu srebrno uro in verižico, krojaškemu pomočniku Jakob Stalzarju 4 Ob' K denarja. Ko so zvedeli za njegovo tatvino, je Šinkovec zbežal; predno so ga pa dobili, je pa že zopet kradel na dveh krajih. — Delavsko bralno društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 88. jul. na vrtu gospoda Jana Grudna v Je-ličnem vinu koncert. Spored: 1. V. Parma: „Skoz vas", koračnica, orkester. 2. A. Nedved: „Slava Prešernu", moški zbor. 3. L. Kubišta: „Venec slovenskih pesmi", orkester. 4. a) V. Parma: „čolniču"; b) St. Premrl: „Zdravica", mešana zbora. 5. B. Smetana: Odlomki iz opere „Prodana nevesta", orkester. 6. Fr. Korun: „Po-t*kali na okno", moški zbor. 7. J. Olfenbaoh : Potpourri iz opere „Holl-mannove pripovesti", orkester. 8. St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi, Ji. Šopek, mešan zbor. S. Z. Preloveo: Venec Gregorčičevih uglasbenih pesmi", orkester. 10. M. BrajŠa: „Predobri bože", istrska himna, moški 8bor. 11. Ig. Hladnik: „Pevska radost", ženski dvospev z orkestrom. 12. Ant Foerster: „Naše gore", mešan zbor. 13. B. Smetana: Koračnica iz opere „Prodana neveta", orkester, prosta zabava in ples. Pri veselici sodelujejo: Dijaški orkester „Struna" ter moški in ženski zbor „Delavskega bralnega društva". Začetek ob polu 4 popoldne. Vstopnina 20 v za osebo. V slučaju neugodnega vremena se koncert vrši dne 4. avgusta istotam. Kor je spored koncerta srečno izbran ter obsega razen ene same slovenske pevske in godbene točke, se pričakuje od vseh slojev obilne udeležbe. — Umrla je v Postojni v starosti 22 let gdč. Emilija Burger, hčerka gosp. Alojzija Burger j a. N. v m. p. ! — Nesreča. Ko se je včeraj oOletni Franc Dolenc iz Postojne peljal na vozu, s senom obloženem, domov, so se mu spiašili konji. Dolenc je padel pod voz, katerega kolesa so mu šla čez desno roko in prsni koš. Nezavestnega so prepeljali domov. — Rogaška Slatina. 13. t m. je bil komisijski ogled nanovo uvedene acetilenske naprave, ki jo je popravila firma Jos. Bacher, acetilenske delavnice „Triumph" v Beljaku. Naprava je postavljena za okoli 100 Docestnih in 1200 domačil svetil z dnevno porabo okoli 40.000 do 60.000 litrov plina. Ker se po natančni preizkušnji ni našel noben nedostatek, se je obrat dovolil. Posebna prednost aparatov te firme je velika porabnost ob popolni varnosti in je treba za napolnitev za zgoraj navedeno potrebščino samo uro časa, nato pa ni treba aparata več nadzirati ali za opravljati — plin se izdeluje sam enakomerno, počasi in brez zraka. Ker se razvit plin v razvijalcu napelje skozi vodo, se aparat ne segreje, plin pa se takoj ohladi in skozi sušilnico in čistilnico prost primesi in Čist prevede v plinoshrambo, od tam pa v plinovodne cevi. — Sneg je padel v Rakitni dne 20. t. m., dne 14. t. m. pa je bil hud rjiraz in je siana padla, da je pobrala krompir in fižol. Ker je paGostinčar na shodu pri nas vse obljubil, bomo šli sedaj, ker nam je slana pobrala, k njemu po „almožno", ker smo sedaj že zvedeli za njegovo hišo, tam kjer je bil poprej „Auskoh". — Cirkus Zavatta. Radi bolezni ravnatelja cirkus Zavatta še ni mogel odpotovati na Reko. Zato bo jutri v sredo ob poludevetih še ena predstava. Danes ostane cirkus zatvor j en. — Na smrt bolna je vdova nekega slovenskega pisatelja in se nahaja v veliki bedi. Dobrosrčni ljudje, ki bi hoteli kaj žrtvovati zanjo, dobe potrebne informacije pri gospe T e-rezini dr. Jenkovi na Jurčičevem trgu št. 3. — Prva slovenska dijakinja na mariborski gimnaziji bo gdč. Slavka Pipuš, hčerka gcsp. dr. Pipuša. Napravila je te dni skušnjo za I. razred. — Maturo na mariborski gimnaziji je izmed 4S osmošolcev napravilo 45, od teh 10 z odliko. Med odličnjaki je 8 Slovencev in sicer sledeči: Grobelnik Ludo vik, Hro-vat Anton, Ko san Janko, Kranj c Marko, Steinfelser Franc, Šli bar Franc, Ume k Mihael in Živortnik Pavel. — Tečaj za bolniške strežnice odpro na splošni bolnici v Mariboru. — Povozil je v Framu Grund-nerjev hlapec s Pragerskega gluhega ubožca Ertla, ki je tako ranjen, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. — Pogreša se 481etni posestnik Jožef Vnuk z Blata pri Konjicah. Sodijo, da se mu je pripetila kakšna nesreča. — Prijeta cerkvena roparica. V Poličanah so prijeli okoli 50 let staro neznano gluhonemo žensko, pri kateri so dobili več cerkvenih reči, ki jih je nakradla. — Predor skozi Ture prebit. Včeraj so prebili najdaljši predor skozi Ture pri Gasteinu. Slovesna otvoritev bo pozneje ter pride k slav-nosti nadvojvoda Fran Ferdinand. — NOVO društvo. Ustanovilo se je ^Slovensko obrtniško društvo", kateremu je vlada pravila že potrdila. — Utonil j© v Soči 141etni Mirko Volarič, sin pok. učitelja in skladatelja VolariČa. — Srčna kap je zadela v Celovcu nadporočnika pri 17. pešpolka Al Eberta. — V konkurz je prišel v Mariboru Aleksander Gašper Li-ninger v tvrdki A. C. Lininger, komisijskem podjetju istotam. — Zmetalo S8 le -Hlatnema Francu Končutu iz Vederjana na Goriškem. — Lunin mrk bo 25. t. m. Videl se bo v naših krajih le deloma. Mrk se prične cb 4 04 uri, ob 4 15 uri pa že zaide luna. V Ameriki bodo videli mrk v oeloti. — „Risar" — goljuf. Neki gotovi Medved iz Kamnika se je več tednov potepal po Litiji in okolici in sprejemal naročila in denar za slike, katerih pa seveda ni izvršil. Litijsko orožništvo ga je spravilo pod ključ. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je dobila Terezija Hočevar iz Idrije, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešila utopljanja Amalijo Gnezda od tam. — Plaz se le potegnil na koroško železnico med Rušami in Fa-lom v daljavi 50 m. — Roparski napad. V Trstu je napadel neznan lopov 191etno šivilijo Amalija Žutič in ji hotel strgati zlato uro in verižico, kar se mu pa ni posrečilo, ker so na dekličine klioo prihiteli ljudje in tatu od-podili. — Vlom. V Trstu so neznani tatovi vlomili v trgovino z jestvinami Leopolda Sprehla in ukradli 500 K denarja. — Poskusen samomor. V Bar- kovljah pri Trstu je skočila v morje 301etna zasebnica Klementina Ma-jer zaradi nesrečne ljubezni. Nezavestno so jo potegnili na suho in spravili k življenju. — Zastrupil se je v Trstu 10-letni MarinkoviČ, ko je jedel peške breskev. Hitro poklicani zdravnik ga je ohranil pri življenju. — K umoru kočijažev v Trstu. Dasi policija na vse strani poizveduje po morilcih, vendar ni dosti upanja, da bi jih izsledila. Med izvoščki vlada do oseb, ki se hočejo kam peljati, silna previdnost ter strah, kar spri-Čujeta sledeča dva slučaja: Neko noč minolega tedna je bil na trgu Sv. Ivana en sam izvošček. Prišel je k njemu nadporoČnik, sedel v kočijo in velel peljati v Herpelje. Izvošček se je spoštljivo odkril, gledal častnika v obraz in premišljal. Ko ga je častnik vprašal, kaj da premišlja, mu je dejal izvošček, da ga sicer rad posluži, a da želi, da bi se oba skupaj zglasila prej na policiji. Nato mu je Častnik pokazal na svojo uniformo, a izvošček mu je odvrnil odkritosrčno: „Ej, gospod, jaz vas spcštujem, ampak vem, da je tudi Kobau imel na sebi uniformo policijskega komisarja, in vendar je bil — tat. Jaz ne zaupam niti uniformi.** častnic se je smejal tej odkritosrčnosti in se vdal izvoščkovi zahtevi. Na policiji pa so dejali previdnemu izvoščku : „Ali ne vidite, kdo in kaj da je gospod? — „Seveda vidim," — je dejal izvošček — a na Nemškem v Kopniku se je bil neki čevljar preoblekel v stotnika in je prevaril celo vojake, orožnike in kop-niškega župana." Seveda je nato odpeljal Častnika na Herpelje, a da ga popolnoma pomiri, je častnik iz lastne volje pustil na policiji svojo sliko. — Drugi prizor se pa ni pripetil vsled previdnosti, marveč vsled strahu. In sicer se je ta prizor pripetil o belem dnevu na jako obljudenem kraju. Neki gospod je najel v petek popoldne izvoŠčka, in mu velel, naj ga pelje v svobodno luko pred skladišče št. 27. Ko je dospel pred skladišče št. 17, je izvošček vstavil, a go3pod, opazivši pomoto, je izvoščka, da bi mu pojasnil zmoto, in mu povedal, kam naj ga pelje — rahlo potapljal z roko po hrbtu, in sicer ravno pod tilnikom. A v istem hipu, ko se ga je dotaknil, mu je ko-čijaž izginil izpred oči: skočil je s kozla, in sicer kar čez konja. Gospod je ves presenečen gledal, a izvošček je stal že kakih deset korakov daleč: bil je bled kakor krpa, noge so se mu tresle, oči je imel široko odprte in vprte v gospoda, a prsi so se mu burno dvigale. Ko ga je gospod vprašal, kaj da mu je in zakaj da je tako odskočil, je revež povedal, kako grozno da se je prestrašil, ko je začutil roko na svojem hrbtu. — ,ililubl|*usfc* društvena godba58 priredi jutri v hotelu „Lloyd" društveni koncert za člane. (J Jani prosti, nečlani plačajo 40 vin. Pnnos kosti hrvaških junakov Zrinskcga in Frankopana. Leta 1671. stfi bila v Dunajskem Novem mestu z.-i jedrio s št n,\o rsk i m velikašem grofom Erazmom Taienbahom ob glavljens hrvaška mag-nata Peter grof Z r i n j s k i , takratni hrva-ški ban, i tj mejni grof P r a n F r a o kopan. Zrinjski in 1 raokopaii sta hotela ustvariti veliko samostalno hrvaško državo, kateri naj bi se priklopile tudi slovenske dežele. Kot zastopnik slovenskih dežel je bil v tej zvozi grof Ivan Erazem T a -t e n b a h , ki je imel obširna posestva okoli Konjic na Štajerskem. Da-lekosežni načrti teh mož se niso pomerili in jiimiki, ki so hoteli izvoje-vati svoji domovini popolno državno samostojnost, so plačali svojo idealno požrtvovalno rodoljub je s smrt jo pod krvnikovim mečem. Obglavljeni so bili v takratni orožarni v Du- najskem Novem mestu, kjer kaže spominska plošča še mesto, kjer so izkrvaveli nevstrašni borilci za svobodo svoje domovine. Leta 1883. so bile kosti Zrinjskega in Frankopana — grof Erazem Tatenbah je pokopan v Gradcu pred Dominikansko vojašnico — prenesene v mrtvašnico mestnega pokopališča in shranjene v posebnih krstah. L. 1885. bi se imeli zemeljski ostanki Zrinjskega in Frankopana prepeljati na Hrvaško. Y Dunajsko Novo mesto je prišla posebna hrvaška komisija, ki je dala kosti shraniti v bronaste krste. Vse je bilo že pripravljeno za prevoz, ko je nenadoma prišel na pokopališče župan P 6 c k in ukazal, da se kosti ne smejo prenesti, marveč da se imajo pokopati v splošnem grobu, da bi se v bodoee ne mogla dognati njih identiteta. Ta ukaz se je izvršil. Kasneje je prišel v Dunajsko Novo mesto hrvaški pisatelj L a s z o w s k i, si dal pokazati grob in dognal, da se kosti še nahajajo v grobišču. Lansko leto se je v hrvaškem saboru znova sprožilo vprašanje glede prevoza zemskih ostankov Zrinjskega in Frankopana v domovino in klub »Bratov hrvatskega zmaja« je vložil na mestno občino v Dunajskem Novem mestu prošnjo, da bi dovolila, da se ekshumiraj O kosti hrvaških junakov in se pokopljejo v posebnem grobu dotlej. dokler se definitivno ne reši vprašanje o njih prevozu na Hrvaško. Mestna obeina je ugodila tej prošnji in slavnostno ekshumiranje se je izvršilo v soboto zjutraj ob o s ni i h. Slavnostnemu činu so prisostvovali od kluba »Bratov hrvatskega zmaja« predsednik znani hrvaški pisatelj E. pl. L a s z o \v s k i , podpredsednik dr. Deželic, tajnik Sirola in večje število odličnih hrvaških rodoljubov. Za mestni občinski svet Dunajskega Novega mesta so intervenirali podžup. S c h \v a r z, okrajni zdravnik dr. Geiser in mestni tajnik dr. J a c k 1. Pri tej priliki bi bilo zanimivo poizvedeti, kje se nahajajo kosti somučenika hrvaških junakov grofa Ivana Erazma T a t e n b a h a ? — Nepreviden kolesar. Danes zjutraj se je po Dunajski cesti neki natakar s kolesom tako naglo in neprevidno peljal, da je zadel sobarico Magdaleno Sinkovčevo, katero je podrl na tla in jo lahko telesno poškodoval. — Kolo je ukradel včeraj zvečer pred Pavškovo gostilno na Martinovi cesti dosedaj še neznan tat oskrbniku Franu Omerzi iz Stare vasi. Kolo je bilo »Graziosa« in vredno 70 kron. — Pobegnil je dne 4. t. m. od svojih starišev na Dunaju leta 1893. v Nurnbergu rojeni in na Dunaj pristojni realec Hubert Sauer. Dijak je rjavih las in oči, je imel pri odhodu temen suknjič, kratke hlače, rjav dežni plašč, sivo turistovsko srajco in rjavo čepico. Slučajni njegov prihod naj se blagovoli naznaniti policiji. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 130 Hrvatov in 18 Maee-doneev. b* Slovencev je šlo v Pasovo, 20 Macedoncev je prišlo iz Mallnitza, 1l! Hrvatov pa iz Prusije. Izgubljene in najdene reči. Ivanka Pelanova je izgubila 4 krone vredno belo čepico. — Trgovec gosp. Ivan Erklavc je našel denarnico, v kateri je bila manjša vsota denarja in nekaj loterijskih reskont. * Drobne vesti. Pone v e r j e -n j e. Ruski državni svetnik Viev-szinski je poneveril en milijon rabljev, ki so bili namenjeni za podporo Stradaj očim kmetom. Pobegnil je v Nemčijo. H i v š a ž e n j« h e o p o 1 d a W 6 I f 1 i D g a , V. Adnmovič je neznano kani izginila iz Curina. Spopad s ]> r o c e s i j o. V Trnsteveru pri Rimu je srečala cerkveno procesijo velika množica, ki je nesla invorjov vence na spomenik narodne junakinje Tivoni, ki so jo SVOJeČaSnO Z rodbino vred ustrelili papeževi vojaki. Prišlo je do spopada, pri katerem je bilo več oseb hudo ranjenih. Med ranjenimi je tudi škof. — Nesreča na mor j u. Hli-zu kalifornijskega nabrežja sta trčila skupaj parnika »Columbia« in »San Petro«. »Coluiubia« se je potopila, x. njo pa mu 1 100 oseb. -Velika tatvina na v 1 a-1; u. Med Markovom in Krakovom je nekdo napadel trgovčevo ženo Do- brvn ter ji iztrgal kovček, v katerem je imela vrednostnih papirjev 88 iv4 milijona kron. Tat je skočil z vlaka ter pobegnil še preden se je vlak na signal ustavil. — Svojega očeta j e u m o-ril na materino prigovarjanje v Gyulnkcsziju na Ogrskem kmečki sin Eory, — V. pl. K a r d o f f , znani nazadnjaški pruski državni poslanec je umrl. — 471 rudarjev je zasulo v japonskem rudniku Togo-Oka. Dosedaj še niso mogli nobenega rešiti. — Obesili so v Carigradu nadporočnika Nadžija, ki je umoril divizijskega generala Hambi pašo. * Vino iz groba. Belgrajski »Mali Žurnal« poroča, da je v TJzovnici v Srbiji stara navada, da se s pokojnikom, ki je umrl za jetiko, shrani tudi posoda z vinom. Ta posoda se 40 dni po pokopu vzame iz groba in morajo iz nje piti vsi domači, »da ne bi pokojnikove bolezni" dobili.« Ta običaj obstoja tudi v drugih krajih. Vsak mora na prvi mah spoznati, da je ta navada skrajno nevarna in škodljiva. Imenovani list zato strogo obsoja ta običaj in poživlja oblasti, naj z najstrožjimi odredbami preprečijo to nevarno navado. * Ubit po inpnikovem naročilu« V provinciji Bergamo v Italiji je bil umorjen učitelj Loglio po naročilu ondotnega župnika. Loglio je bil naprednega mišljenja in zelo priljubljen med ljudmi, zato ga je župnik sovražil in najel dobrega katoliškega Človeka, da je v znamenju svete zatirane vere ubil „brezver-skega" učitelja. Župnik in ubijalec sta pod ključem. — Do enakih razmer pridemo tudi še pri nas lahko. Ako klerikalni listi pravijo, da j s klofut an je faranov dolžnost vsakega za božjo čast vnetega duhovnika, potem se prav lahko pripeti, da bodo od duhovščine najeti „katoliškiu mladeniči pobijali s koli naprednjake. Pa zakaj neki ne, če je vera v nevarnosti. Telefonsku in brzojavno noročlla Dunaj 23. julija. Poslanska zbornica je bila danes izredno dobro obiskana. Takoj začetkoma seje je predsednik dr. Weiss-kirehner odredil volitev defi-nitivnega predsedstva. Socialni demokrat je so demonstrativno zapustili zbornico. Za predsednika je bil izvoljen dr. Weisskirchner» 311 glasovi izmed 353 oddanih. Ko se je volitev proglasila, so hrupno ploskali krščanski socialci, klerikalni Slovenci in Poljaki. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. ZaČek z 244 glasovi, dočim jih je bilo oddanih 256. Dr. Žaček se je s predsedniškega mesta zahvalil za izvolitev v Češkem jeziku, kar je vzbudilo splošno pozornost. Za drugega podpred- i sednika je bil izvoljen Poljak dr. Starzinski. Seja še traja, prihodnja seja bo jutri. Dunaj 23. julija Dioes je imela gosposka zbornica sejo, na kateri je bil zaprisežen novoime-imenovani češki član Karel Ada mek sicer v češkem jeziku. To se je zgoddo prvič, da se je zapnsežna formula či tala v češkem jeziku. Jutri prične gosposka zbernica debato o proračunskem provizoriju V debato poseže tudi ministrski predsednik baron Beck. Dunaj 23. juhja Za predsednika brambneg.. odseka je bil izvoljen poslanec Pogačnik Praga 23. julija. Glasilo čeških agrarcev „Venkov" piše, da bodo Češki agrarni poslanci izvajali konsekvence iz postopanja klerikalca dr. Mysliveca in da ne bodo z njim sedeliv eni klubski zvezi. Karlsruhe 23 julija. Vseuči-liški profesor dr. H ^ w, ki je bil obtožen, da je zavratno umoril svojo taščo vdovo Monitor, je bil obsojen na smrt. Zvečer jo prišlo pred sodnijsko palačo do velikih nemirov. Posredovati je moralo vojaštvo, ki je ranAo več oseb. Petrograd 23. julija. Vlada je zopet prepovedala nameravani shod konstitucionalno-demokratske ali kadetske stranke. Tokio 23 juli a Iz Seula javljajo, da so Japonci prišli na s!ed zaroti, katun so bili la čeiu minister cesarskega dvora, cesar jevi komorniki in 4 korejski čast niki. Policija jih je aretovala. Vojni minister je sporočil markiju Itu, da na prevzame, nobene odgovornosti za korejsko vojaštvo in da je cesar mm vpri/oril velike i'/gređ?, v katanh je bilo toliko Japoncev ubitih. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluj« najbolj »e prlinann Tanno etiinin Mtnra katera okrepčale lasišće, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. I ateltlenlea z navodom i krona. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka » LJubljani, Rusljava cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega inhil. manta. 10 30 Umrli so v Ljubljani. Dne 20. julija: Fran Nenman, vojaški oticijal v p. 77 let. Radeckega cesta 11. Srčna hiba V deželni bolnici: Dne 17. jilija: Luka Kebol, dninar, IQ let. Jetika. Borzna poročila Ljubljanska , editna banka v Ljubljani'- Jradni kurzl dan. borze 23.jnlMa 1907. Naloibeni papir*. 4*2% majska renta. . . . 4-2°/0 srebrna renta . . . 4°/, avstr. kronska renta. . 4*/, w zlata „ . . 4*/t ogrska kronska renta . 4% » zlata n . 4°/# posojilo dež. Kranjske 4Vi0/o posojilo mesta Spljet 4Vi*/q » ■ Zadar 4V,°/o bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . 4*/# češka dež. banka k. o. 4*/0 * „ . i. o. 41/,*/« zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4Vi*/0 Pešt- kom- k* °* z 10u, pr...... ■C»///o zast- pisma Innerst. hranilnice..... 4*///0 zast- pisma ogr. cenv dež. hranilnice . . 4Vi°/o z- Pis- °£r- hiP- ban-4l/1°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4Vi°/o 0D1- češke ind. banke 4*/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4a/* prior, dolenjskih žel. S°/0 prior. juž. žel. kup. 1 4V,-,o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860»/, . . . , od L 1S64 .... a tizske...... _ zem. kred. I. emisije 9 ogrske hip. banke 9 srbske a frs. 100 — 9 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške » ... Krakovske . ... Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr....... Rudolfove m ... Salcburške ■ ... Dunajske kom. „ . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice ... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske n * Zivnostenske » Premo^okop v Mostu (Bru.\) Alpinske montan ... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družin Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci ..... Ruhlji........ Dolarji........ titrto osno v ■udimp&itt Dne 23. juUji 1907. Pšenica sa oktober za jO Ig K 1128 Rž t M) v „ fi-84 Koruaa ( £vgust , 6 87 . 19^8 , m, .... 50 » w 644 Oves oktobe* , . 00 8(2 B—10 h ceneje. Meteorolositno porotno. '"nvft ntd raorjtn 206 Srednji •reoni tla* rs« 0 mm Denar Blag 96 90 97-10 97 90 98 10 97— 97 20 | \\h- 116 20 92 85 93 06 110 55 lir. 75 98 90 U9 90 104 hO 102-— 9985 100 85 98 30 99 30 99 — ICO — 97- 97 50 99 80 100 — 1(2 75 103 75 98 75 99 75 98- 99 99 25 100-25 98 5) 99 b"> 99 75 luO-75 J9 M 98-7 B 99 7b 298-50 300*^0 100 - 101 — ! 149 25 151 25 . Str— *54 — j 14 76 142 75 2o2 10 268 50 272 - 278 — 234 — 840 — 94 50 100-50 182 5 • 183*50 ' 20 *j>-20 422 — 488- — 84- 88- 90 94 -- &7-50 61-50 44- 46- f6 75 28*75 6T 73 — 88 - 92 — 458 — 464 — U4-75 145 75 $65-50 666 E0 1798 1808 — 649 75 65 90 .o o 2 3 d 4 54 6 Uas opazovanja £tanj« barometra v mm v. O I * o. a a Vetrovi Nebo 22 9. aW. 734 8 23 7. 736 0 8. »op. 733 5 17 6 bresvetrno del. obla3. I3*f» j slab jjvah. I megleno 24 9 j ar. iivih. del. oblač. Srednja včerajSnja temperatura: iV-y nor-male 19 9°. — Padavina w mm 17. Alojzij in Antonija Burger naznanjata potrtim srcem v svojem in v imenn svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati njih ljubljeno hčerko, ozir. sestro 2430 ILI JO dne 22. t. m., v 22 letu nje starosti, previđeno s svetotajstvi, po kratki bolezni, ob 9. dop. v boljše življenje. Fogreb nepozabne rajnice bo v sredo, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne na domačem pokopališču. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači farni cerkvi. Prosi se tihega sožalja. Postojna, dne 22 julija 1907. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od raznih strani ob smrti mojega nepozabnega brata, gospoda Lndovika Rovška d;jaka VI. realčnega razreda izrekam v svojem in v imenu svoje matere, sestre, vseh bratov in drugih sorodnikov najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem gospodu ravnatelju c. kr. velike realke, šolskemu svetniku dr. Rudolfu Junoviczu, gg. profesorjem tega zavoda, gg. duhovnikom za zadnje častno spremstvo, gg. dijakom za genljivo petje, cenjenim darovalcem krasnih vencev in šopkov in naposled vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba. V Ljubljani, dne 22 julija 1907. Davorin Rovšek, 2425 fotograf. Razne prevode iz nemščine v slovenščino cirkuiarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izvežban uradnik v tej stroki. Naslov v upravništvu »Slov Naroda". Proda se iz proste roke na Javor niku tik savske tvornice kjer je že več let dobro obiskovana gostilna z več sobami in salonom, z 2 kletmi in v^emi potrebnimi pritikli-nami; zraven gostiine je tudi dobro uvedena trgovina z meš. blagom v najemu, v hiši je oddanih tudi deset družinskih stanovanj; pripravna je pa tudi za mesarsko obrt, ki bi bila ravno tukaj potrebna. 2371 3 Več se poizve pri laataiku Šimnil Jelene na Jesenicah-Fužinah. prisna goriška in različna vina se točijo najceneje ▼ 203—30 Goriškem viaoioću I_i3-a."bl3sma Stari trg 13. 80 Sprejmeta s L septembrom v trgovini z mešanim blagom 2115 2 Fran Zadnek v Senožečah. razgled v park pred justično palačo in na Dunajsko cesto, se vsled odpoklica v službeni zadevi odda takoj ali s 1. avgustom, eventnelno tudi s hrano. Poizve se med 2. in 4. uro »opol dne Sodnijske ulice št 1, III, 2 vrata desno. 2431—1 M Brotovž Sv. Jakoba nabrežje 25 priporoča oenj. občinstvu fiz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 206—hO svojo veliko zalogo pohištva po najnižjih cenah. Hišnik se išče za oskrbovani e vile in vrta proti prostem stanovanja. 2410—2 Ponudbe na dr. Otto Vallentschaga Najboljši in najmodernejši KLOBUKI vseh vrst v najboga-, teisl izberi po gL 1-20 in vise v 1,f««t»tjun! pri Klobuki se sprejemajo v popravo. V Štetinu, ?. junija 1907. ?al/(enwalderstr. 2311. Gospod CJ o b r i c I p i c c c I i lekarnar v Ljubljanu Vaša 2163-6 Želodčna tinktura je na meni napravila prav dober učinek in si ne morem kaj, da Vam /5 hvaležnosti ne O rečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture. 2 velespošiovanjem gospa Jflara tfierer. Sprejme SS v lepo mesečno sobo s posebnim vhodom gospod na hrano In stanovanje. 2428—1 Natančneje se poizve na Starem trgu st 9, II. nadstropje« Gospodično ki je dovršila 8 razred, išče službe blagajničarke ali pisarice Oglasi pod: „St 69", Črnomelj, Dolenjsko. 2426—1 kompanjona kjer se lahko zasluži K 10—16 na dan. Sprejme se tudi ptnzijoui.it brez posebne izobrazbe. I neti mora 2 — 4000 kron premoženja. Naslov pove upravu. „Slov. Naroda". s424—1 Kupim poceni dobro ohranjeno motor dvokolo 3—5 HP. — Pismene ponudbe: Fran Laurin, poste restante LJubljana. 2405-2 D v velikosti 27 jezer (oral) z novozidanim gospodarskim poslopjem, mlinom ob močni vodni sili, pripravni tudi za žago z velikim ribnikom Je za 20 000 bron na prodaj. 2427 Zadevna pojasnila podaja zastonj pisarna dr. Janka Leščnika, odvetnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah na Štajerskem. Oblastveno dovoljena razprodaja! Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup! se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne opustitve trgovine Dvorski trg št. 3 pod Oarcdno ^auarnc, Ž0C6—11 večje Število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnikj tesarski mojster, 1666 Dunajska cesta št. 40. i v večjo trgovino in zalogo tobaka ge išče zanesljiva moč. Prepis izpričeval naj se panudbi priloži. 2109-* Naslov pove upravništvo. ufet dobro ohranjen, pripraven za kolo. dvorsko restavracijo se proda. Kje pove upravništv*o Slovenskega Naroda. 241 V—ž Odda se radi prevzetja večje trgovine takoj ah s 15. septembrom t. 1. dobro idoča majhna trgovina v LjubljaDi, z vsem inventarjem po zelo zmerni ceni. — Kje, pove upravn. „Slov. Naroda". 2429~i Pri neki prvovrstni, dobro vpeljani avstrijski zavarovalni družbi za vse stroke se sprejmeta takoj s stalno plačo in drugimi dohodki Sprejmem 238'J- gospodično ki je vešča trgovine s čevlji, J MEDVED, Gorica. Mestna Učiteljica, stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške Šole, sprejme za prih. šolsko leto dve deklici na hrano in stanovanje. — Zglasila pod Šifro „P. J, 48" upravništvu „Slov. Naroda" do 7. julija. 2117 9 Slovenska rodbina vzame dijake • ali deklice iz boljših hiš na hrano in stanovanje. Šola prav blizu. 2392—I Pojasnila daje gdč. Mi c i Kepa, Ponte nnovo št. 22 v Gorici. Več spretnih stavcev _ sprejme S Učiteljska tiskarna v Ljubljani Pismene ponudbe na Učiteljske tiskarno mu i J9 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12- 83 Podružnica v SPUSTU. Stritarjevo olloo It. 2. Podružnica v CELOVCU. K 2*^000.000. Hcscrvni fonem « aoo.ooo, obrestuje vlogo na knjižice In tekoči račun po 41/,0/. od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglagila za subskrip-cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav1' Po K , 1000*—, 5000 — in 10.000. Bentnl davek plača banka sama. ■•■M davek plača Danka sama. Prva domačo slovensko piuouarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, UVolfove ulice štev. 12 D slano vijena leta 1854. priporoča slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje pnf~ taborno Številka telefona 210. V L-JUUIJdlll, VVUIIUVU UIIUU OlOfi Isi 4012 100 - marčno pivo v sodcih in steklenicah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Puetos lemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11. 17 17130478 5 BN