Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home over 100 years of serving American- Slovenians AMERICi /PQ2-T022Z VA NOlONIiaV oit/t idv ay 3snoHiynoo 01 Ll i7 VONVAVM)! NV1IW Ameriška Domovina* SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER r Vol. 103, No. 37 USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 20, 2001 ISSN Number 0164-68X 60< Cleveland Councilman Joseph Cimperman (at microphone), gives keynote speech. ___________________(Photo by Tony Grdina) Why Glass Became Lausche Avenue by JOSEPH CIMPERMAN Councilman, Ward 13 Cleveland, Ohio (Speech delivered Sunday, Sept. 2 at the corner of Lausche Avenue and E. 61 St., across from __ St. Vitus Church) I would like to thank Mayor White and his team for fixing our Lausche Ave-nue before today’s ceremony. The street signs are beautiful and the street Pavers did a magnificent job " so thanks for a job well done. As I learned as a young boy growing up in this neighborhood, you get used to hearing about the legends °f our streets. This sandlot was where Bishop Pevec Used to pitch his notorious southpaw fastball. This house is where Elliott Ness w°uld frequent during his days after having put the mob to sleep. And this va-cant lot, next to the shrine of the perfect Slovenian -American partnership, the American Home, is where Sonator Frank John Lausche ^ould study, speak from the heart and leam the values his amily was known for. When I graduated from Saint Vitus School, I knew hat great people had come r°m this place. People who ‘NS^red about their community, Save their lives to and this country, people like Senator Lausche who by his life told a kid like me - don’t settle until you fulfill your dream, don’t give up until you give back to the place that raised you. The speakers before me (this morning) can tell you more firsthand encounters with Senator Lausche, the Abe Lincoln of Ohio, but I share with you the brief time I met the Senator and members of his family. It was the summer of 1982, I was serving Mass on July 4 at 8:15 a.m., and the intention of that day was for the Lausche family. After the liturgy, the Senator and Fr. Boznar and the servers and I all went to the International House of Pancakes off Lake Shore Blvd. The senator asked me a few things and I responded as best I could -he told me very plainly “Never forget your roots, never forget where you came from.” What words to tell a young boy raised and bred on the power and grace of the American dream. What words to tell a young man whose own family shared the immigrant passion to make it in the New World. What words to tell a young Coun-cilperson who must understand the importance of being tied to something in a world so ready to pick you up and move you away from your soul. He made me proud to be from Saint Clair. He made me feel proud to be an American. Years later his words have inspired me, have lifted me up, have challenged me, have haunted me, have grounded me, and have driven me to pursue a life worth living, a life in public service. But the magic of Senator Frank Lausche was in his way - the stories are told up and down Saint Clair Avenue how Frank always wore his shoes down to the bone, how he did not put on airs of high fashion or make people feel poor or inadequate. The story goes in Mitzi Jerman’s Tavern on East 38 and Saint Clair that Frank would stop in after an unusually long City Hall meeting, or after a neighborhood gathering and everyone knew him by his first name. Frank liked it that way. To his people, and we were all his people, he was not judge or mayor or governor or senator, he was Frank. He also had a habit of “forgetting” his hat at his most recent visit to the establishment. This would always result in Frank returning to that place, giving him a chance to spend some more time, share some additional conversation, listen further to the people of his homeland. What lessons he knew that we still leam today. Frank Lausche was a great man, but unlike so many other great men he was also a good one. He loved his family - he loved Saint Vitus - he loved his neighborhood - he loved his country - and he loved his God. When the street renaming was first discussed 10 years ago, some thought re-naming Glass Avenue to Lausche Avenue was too small a tribute for so large a figure. But when you think of how Frank Lausche lived and when you think of how Frank Lausche served, and if you remember his legacy of love to God’s people on earth, there is no other street in this city that makes more sense to name after him. Children every morning learning how to read and add and study so that one day they can chase their own goals of being teachers, or lawyers, or machinists, or doctors, are dropped off for their school day by loving parents here on Lausche Avenue. Believers stopping in for a morning Mass or attending a service at the church to get right with themselves, to get right with their families, to get right with God, take a breath from the turbulent world and come out renewed and reinvigorated, their first steps to the rest of the world here on Lausche Avenue. Young people playing at the Kovacic Recreation Center, building their muscles, learning teamwork, understanding their strength and the role they play in building a better world, all walking along Lausche Avenue. And here the Saint Vitus Village, where the people who have made our city and community so great can continue to live independently and with the pride and dignity that is theirs, enjoying their neighborhood, tending their gardens, teaching their lives to the next generation of builders and dreamers, here on Lausche Avenue. I know this is the right street to bear this honorable (Continued on page 5) Frank - Quagliata Engagement Michael Joseph Frank and Nicole Renee Quagliata are engaged to be married on October 13, 2001. Michael graduated from South High and attended Lakeland College. He is employed at F and H Grinding Inc., in Willoughby, Ohio. Nicci graduated from Lake Catholic and attended Kent State and John Carroll University. She manages Tuscany Restaurant in Woodmere. Nicci is the daughter of Carl and Patricia (Sluga) Quagliata of Gates Mills, OH, while Michael is the son of Larry and Louise Frank of Willoughby Hills, OH. The proud grandmothers are Mrs. Ann Sluga (Frank, deceased), Mrs. Dorothy Quagliata (Angelo, deceased), and Mrs. Louise Zabukovec (Damijan, deceased). The couple will reside in Willoughby, OH. Congratulations to all! AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 20, 2001 2 Land of Our Ancestors - Slovenia Time for Prayers (Continued from last week) by STANE KUHAR I finally left the province of Carinthia in the Republic of Austria and made my way to Slovenia. My last, and also my first trip to Slovenia occurred in 1982. This was the first time I met with any relatives on either the Kuhar or Rebolj (my mother’s maiden name) side. The trip in 1982 was very different from this trip in that Slovenia at that time was still a communist and socialistic state with a more liberal bent than as a carbon copy of the Soviet political system. My two guides for the day were Bernard Sadovnik and the secretary for the National Alliance of Carinthian Slovenians, and Franci. It is an incredible drive from Carinthia into Slovenia as you must first ascend into the mountains (Karavanke Mountains) and then in contrast, begin to descent down the winding mountains. I had often thought about how my parents with other fleeing Slovenians over 50 years ago, had to travel mainly on foot over this same landscape. But not for a vacation. Or a hike. But to leave the only life they knew and to forever leave Slovenia for opposing the Slovenian Partisans and the maddening political system eventually installed by these same individuals who sought to destroy the dignity of a human being. The alternative? To be either imprisoned, tried, and work like a slave (which is what happened to my mother-in-law and her sisters). Or to be tortured and shot. Or a combination of the two. It ended up much like Dante’s “Inferno.” Or as we called it, hell on earth. It was Luka Kuhar, my father and Franc Rebolj, my mother’s brother, who came to my mind. Luka had already endured more than two years as a prisoner of war, being slowly worked to death in the quarry mines in Austria along with many of his friends and fellow Slovenians. Luka was physically like most of the male Kuhars: tall, hardened by outdoor activity and working as a rough carpenter in Slovenia and Switzerland. But even his physical frame paid a heavy price for opposing the Nazis: he went from a person of around 200 pounds to nearly 115 pounds. One of the few photos I saw of Ata before and after World War II reminded me of the horrors of war: people killing other people simply for hating them. But Ata was “saved” by an American army officer from Colorado who was of Slovenian descent. Luka was allowed to stay in a displacement camp for the next five years after the end of World War II in lower Austria. My uncle, Franc Rebolj, was not so fortunate. He and Jožefa (Pepca) Rebolj (my mother) fled Sp. Bmik, a small town in Upper Gorenjska, right at the end of World War II in May of 1945. Franc was one of the first individuals placed on train cars (supposedly) going to Italy. But unfortunately, he like thousands of other Slovenians, did not go to Italy, but back into Slovenia. This trail of tears saw thousands interrogated, tortured, and finally murdered in the killing fields and mines of Tehije and Kočevski Rog. Sadovnik was correct in that this would be my first visit to the Republic of Slovenia. Of course, he meant that when I first visited in 1982 it was a mere puppet republic. Now it was its own country with a real Call the CondoCentre If you prefer warm to cold r We have all Ohio Lottery Games 4= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer Independent and Catered Living • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee Cull us today •for a lunch and'tnur 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 3 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 20, 2001 vracmra t -rac ‘wmt a <^>t. Lost in the Jungle for 8 Days S by ANTON TOMAŽIČ (Continued from last week) Waiting for Rescue What should I do? Behind me was the 5-meter high rock from which I fell, before me a 20 meter drop and on both sides of the canyon 20 to 30 meter high walls that only allowed sunlight to penetrate my forced home for an hour after midday. I couldn’t climb back as I was worse off from my fall. I was forced to wait for rescue from the air. I had to rely on my wife. I knew she would make sure a rescue effort was put into operation immediately. The next day came, however, and nothing. At about two the following afternoon I finally spotted a helicopter (for the first and last time) but it was too far off. They had a lot of area to cover and to spot somebody in the jungle would not be easy even though I had strung out white washing and white polythene bags. When on Saturday and Sunday there was still no sign of searchers, I began to doubt if I’d ever be rescued. I had to start thinking about what I could do further to help myself. Firstly, I decided I should make a fire -with dry wood. I even made a bow to use as a tool, but the wood turned out not to be dry enough. Then my eyes alighted on my favorite Kodak 290 digital camera. I knew it must contain a lens, which would help me light a fire. A little smoke would soon bring the rescuers overhead. A modem camera was not so easily taken apart without tools but I succeeded in extracting an undamaged lens. It was thick and looked promising but until the sun could penetrate my part of the jungle at between midday and one the following day, I could do nothing. Unfortunately, this and the next day there was no sun to light a fire. Night At that time of year dusk fell at 6 p.m. and dawn broke at 6 a.m. In between were 12 hours of frightfully long nights that for me, without long sleeves or long trousers, was terribly cold. I had managed to make some kind of den with small leaves and twigs and in it I crouched and shivered the whole night long. When it rained I striped and tucked my shorts and tee shirt into my mcksack to keep dry. The half an hour or so of rain did nothing except to make me shiver all the more. As soon as the rain would stop, I quickly urinated in my bottle, guiped the life-saving liquid down and dressed in dry clothes. If I had to wear wet clothes, I doubt if my organism would have survived the extra cold. During the night I was not alone. When the first evening I made my den, I lifted a rotting tree trunk and exposed a nest that at first I thought was made by bees. It was mosquitoes. There were hundreds of them not more than two meters from where I lay. Luckily my wife had placed some insect repellent in my rucksack before I left. I used it to cover the area, my clothes and arms and legs, the last stinging me more than mosquitoes as I was covered by about 500 scratches and open wounds. To my pleasant surprise, the mosquitoes did not attack me, perhaps because they had never tasted human blood. While I am still on the good news, I must tell of the wonderful night concert and secret singing that started in the evening and in various forms lasted the whole light long. Also timid monkeys chased each other and made sounds among the branches overhead and also threw things toward me. In My Own Grave Of course while lying in my jungle home in the canyon, I often felt I was in my own grave. If they ever found me, all they would find is a corps. I was determined I would leave behind a testament to prove I didn’t die immediately. Each day I scratched the number of days I’d spent there on a wall. I also used my trusty (now defunct) digital camera to record my den and condition along with my showing a number of fingers the equivalent to the number of days spent there. I could also record my voice on the camera and did so to report each day what I did, ending with a wonderful birdsong concert. The worst for me was that I was leaving my wife two children to bring up alone. I was moved to tears thinking about them. Although I had to break the camera, certain memory cards with more than 100 pictures and 10 voice recordings I put in my pocket together with what money I had. Unfortunately, 1 lost them later falling again and they were never found. (To Be Continued) Shrine Fund-raisers The Sisters of the Most Holy Trinity at Our Lady of Lourdes Shrine, 21281 Chardon Road, Euclid, Ohio announces fund raisers for the next few months: French Toast Breakfast: Nov. 4, Dec. 2, Jan. 6, Feb. 3, and March 3 Tickets $4.50. Breakfasts served from 8:45 a.m. to 11:30 p.m. Included are French toast, sausage, and juice. Knights Pasta Dinner: Sunday, Nov. 11 from 12 noon to 4 p.m. Tickets $7.00 includes pasta, meatballs, salad. Add-a-Leaf Living Tree: Copper Leaf: $100-499; brass leaf: $500 and up. Christmas Flowers: Donations for chapel during the Christmas Season: $10.00 All moneys raised are for the erosion fund. We need your help. — (216) 481 -8232. FOR SALE 1997 Cadillac Deville 49,300 miles. One owner. Fully equipped. Call 216-524-1547 For Rent E. 200 & Neff Clean and Quiet All Appliances No Pets $425 a month 440-951-3087 Baked Zucchini & Tomatoes 3 medium zucchini 2 medium fresh tomatoes 1 medium green bell pepper, seeded and chopped 1 medium onion, finely chopped Vi teaspoon salt, or to taste 1/8 teaspoon freshly ground black pepper Va cup good olive oil Trim ends from zucchini. Remove stem and tough core from the tomatoes. Cut both vegetables into Vi-inch thick slices and arrange them in a lightly buttered 1 Vi quart baking dish with edges overlapping slightly, alternating tomato with zucchini. Scatter the green pepper, onion, salt, and pepper over the slices. Drizzle the oil evenly over the vegetables. Place the dish in the oven and bake at 350°, uncovered, about 25 minutes, or until the squash is just tender. X When You Want to Travel... Then Contact Travel Experts at Hansa Travel Service C.S.C. Travel Group Travel Max 911 E. 185 St, Cleveland, Ohio 216-692-1700 ask for Boris or Suzie If you are interested in buying imported food items or musical cassettes, videos from Slovenia, then visit Patria Imports at 794 E. 185 St. Cleveland, OH 44119 phone: 216 531-6720 On the West Side visit Hansa Import’Store and Travel Agency 2717 Lorain Avenue, Cleveland, Ohio 44113 631-6585 Specialists in Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 American Slovenian Catholic Union (KSKJ) 2439 Glenwood Ave., Joliet, IL 60435 Heritage Flexible Premium Deferred Annuity ir ■ DEPOSIT GUARANTEED YIELDS FIRST 12 MONTHS BONUS FIRST 24 MONTHS BONUS * $1,000-$24,999 6.00% 5.80% $25,000 - $99,999 6.15% 5.90% $100,000 and Over 6.25% 6.00% Current Renewal Yield 5.75% *4% credited on amounts under $1,000 Yields subject to change without notice ♦ Surrender charges may apply for early withdrawal. Call 1-800-843-5755 for more information. Program speakers, left to right, Paul Ferkul, President St. Vitus Pastoral Council, Judge Ron Šuster, State Representative Ed Jerse, Cleveland City Council President, Michael Polenšek, Cleveland Councilman of Ward 13, Joe Cimperman, Dennis Eckart, President of Greater Cleveland Growth Association, and Nicholas Gattozzi representing Senator George Voinovich. At right is John M. Urbancich, President of Sun Newspapers and Trustee of The Frances and Jane S. Lausche Foundation. _ •___________(Photo by Tony Grdina) Frank Lausche... (Continued from page 1) name. The name of a man who spent his days giving to others and serving them with an integrity and a respect that cannot be learned, but thust be borne from within. The name of a man who represented the best of his Slovenian ancestry and his American citizenship, a name that meant belief in democracy, a cherishing of 7e faith and cultural institu-tions that keep cities singing Joyfully and with purpose, a name that honors the people °f his neighborhood. Frank Lausche’s achieve-ntents number high •- as a judge he was fair and sought Jnstice for people who were 'tnder the oppressive thumb the gambling and racket-eer*ng syndicates. As a Mayor he honorably served his city and was re-elected for his efforts. As a governor he knew what higher education meant for the future of Ohio. President Roosevelt recognized Frank Lausche’s respect and appreciation of all people, regardless of background or skin color and he appointed Frank to a national committee investigating racial discrimination in the South. As a Senator, Frank Lausche served with humility and distinction, never bowing to special interests who cared more for self-preservation than the will of the people. He was his own person, and he risked political backlash for being true to his conscious - isn’t this what we all seek from our leaders? Isn’t this how we define a hero? When Frank was a young boy he held many jobs to support his family. He helped with the family restaurant. He delivered newspapers. And an important job that he held was the neighborhood lamplighter. How appropriate for his time and how lifelong was this work. From the time he was a child to the day he passed on to God, he went about the world creating light where there was darkness, order where there was confusion, and love and reason where there was ignorance and fear. Yes, this street bears his name, but so too does the light that shines from within each one of us who have been touched by his brilliance to this day. Let us never forget his work, let us always preserve his flame. jTank J. Lausche is fondly remembered as the City of Cleveland renames Glass Avenue to a.aasche Avenue in honor of the great statesman on Sunday, September 2. This photo was taken p corner of E. 61 St., across from St. Vitus Church. Admiring his portrait are trustees of The ponces an featuring Wayne Tomsic. Saturday, Oct. 27 Štajerski - Prekmurski Klub Dance, 6:30 p-m-, Slovenian National Home, St. Clair, Cleveland. Stane Mejač Band. Family style serving. Sunday, Oct. 28 St. Vitus Alumni Honoree Day. Noon Mass followed by reception in school auditorium. Sunday, Nov. 4 Collinwood Slovenian Home Night at the Races, Post time 3 p.m. Sunday, Nov. 11 St. Vitus Altar Society Dinner. Sat., Nov. 17 Jadran Singing Society dinner-concert-dance at Slovenian Workmen s Home, 15335 Waterloo Rd-Dinner served at 5 p.m., concert at 7. Music by Fred Ziwich Orch. For ticket information call 216—481 -3187-Sunday, Nov. 18 Slovenian National Art Guild annual Art and Craft Show, Slovenian Society Home, Euclid, Ohio fro^ 11:30 a.m. to 5 p.m. Contact Doris Sadar at 440-943-1959 Nov. 22 - 24 Tony Petkovsek’s annua polka party, Marriott Hote downtown Cleveland. information or brochure cal 'T'— (800) 800-5981. Thursday, Dec. 6 Slovenian Pensioners ° Euclid Christmas Party at the Slovenian Society Home on Recher Avenue in Euclid-Contact Vida Strukel at 44 944-0512 for information and tickets. Friday, Dec. 14 Dance West Park Slove nian Hall, 4583 W. 130 St-, Cleveland, 7:30 - 11:30 p-OV featuring JTO Joey Tomšič* & Christmas dinner. In Loving Memory 1910 John Petrie 2001 We wish to express our deepest and •nost sincere gratitude to everyone who Participated in the wake, funeral and final farewell to John Petrie, husband, father, grandfather, great grandfather, relative, and friend. A special thank you to Reverend John Kumse, pastor of St. Mary of the Assumption Church for his words of consolation, support, prayer service and celebrating the Mass of Resurrection on March 20, 2001. Heartfelt thanks to concelebrants Reverends Joseph Boznar, Pastor, St. Vitus Parish, Edward Burba, Associate, St. Mary’s Parish, Akron, Victor Cimper-roan, retired, St. Vitus Parish, Donald Jette, SSS, Associate, St. Paschal Baylon Parish, Anthony J. Rebol, Associate, St. Basil Parish and Eldon Reichert, SM, retired, St. Aloysius Parish. The concele-hrants were friends of John and Mary or his children. Their presence at this final celebration of life was deeply appreciated. M'e are grateful to organist Ed Ferraz-2oli and members of the St. Mary’s Choir f°r their participation in the liturgy. To a longtime and dear friend, special aPpreciation to Dr. Edi Gobetz, who so willingly, lovingly and eloquently obliged the family by sharing his thoughts and Relings at the Mass of the Resurrection. Pr- Gobetz also composed a special poem ro honor of John’s 90,h birthday celebration. As John was a member and sometimes founding father of many organizations, f°nd memories were recalled with the Presence of representatives of those lodge aud fraternal organizations who prayed and paid tribute at the wake and funeral: St. Mary’s Holy Name Society and St. Mary’s Catholic Order of Foresters. Knowing that, we would be remiss if '''c did not mention John’s efforts towards the canonization of Bishop Anton Martin SlomSek. This goal was uppermost in his thoughts and prayers. A special thank you to Julie Smole and Frank Urankar for their tireless support and hard work as labored with John in the Slomšek Association. Further appreciation on behalf of the ctric family is extended to the Zele Fu-^fal Home for their capable service. To ulia Zalar and her associates, thank you a fine repast in John’s honor. To Ed eiae, thank you for the audiotape of y°ur radio program. To those hundreds who attended the ^uhe or funeral, those who sent cards of SuPport and sympathy, those who made Monetary donations, spiritual bouquets, and had masses said or sent beautiful flo-Jj^l arrangements, thank you on behalf of the family. Donations in John’s memory were made to the parishes of St. Vitus and St. Mary and to the Slovene Home for the Aged, according to the expressed wishes of the donors. Thank you for your generosity for a fitting final tribute. Having been a longtime resident of Cleveland, John’s passing was commemorated with a Resolution of Condolence by the Council of the City of Cleveland. Council President, Michael D. Polenšek, presented the resolution to Mary Petrie. The resolution recounted John’s numerous good works as a member of the community. Thank you, Mr. Polenšek, for the thoughtfulness. To Senator and Mrs. George Voinovich, your wishes of sympathy were also deeply appreciated. John was happy to receive your best wishes on his 90,h birthday. Governor Voinovich was instrumental in allowing the widow and family of Major John A. Petrie to place the wreath on the tomb of the Unknown Soldier in Arlington Cemetery, Washington, D.C., on the 30,h anniversary of Major Petrie’s death on March 2,1999. We thank the pallbearers, grandsons John A. Petrie, Jr., Steven Petrie, Edward J. Kuzma, Jr., John Kuzma, nephews Joseph Petrie and Gerald Petrie and grandson through marriage, Christian Zorman, who carried Mr. Petrie to his earthly resting place. A final thank you to our Almighty God and Father who granted John a peaceful death in the presence of his loving wife and children. John let go of his physical being to join his son, Major John A. Petrie, and other relatives and friends who left their earthly home before him. Vse premine, Samo Bog ostane. Blagor mu, kdor to razume. Blessed Anton Mar-ton Slomšek. It broke our hearts to lose you, But you did not go alone; For part of us went with you The day God took you home. Sadly missed by: Mary Petrie, Linda Petrie, John A. Petrie, Jr., Joan Petrie, Steve, Anne Marie, Rachel and Sarah Petrie John and Joyce Buchanan, Christian, Wendy and Kathryn Zorman, Brenda Buchanan Edward and Barbara Kuzma, Edward Jr., and Jennifer Kuzma, John Kuzma, Mary Elizabeth Kuzma Tim and Mary Petrie Veronica Petrie Rudy and Toni Petrie, Natalie Petrie , Death Notices EDDIE STAMPFL Eddie Stampfl, 77, an accordionist, band leader and National Cleveland-Style Polka Hall of Fame honoree, died Thursday, Sept. 13, 2001 at University Hospitals of Cleveland. From the early 1960s, he led the Eddie Stampfl Orchestra, which was featured regularly on the “Polka Varieties,” “Old Dutch Polka Revue,” and “Style Crest” television programs. Stampfl, a Brecksville, Ohio resident, wrote and recorded polka songs. He took his band on tours of the Po-conos, Caribbean and Europe. As a soloist, he performed at nursing homes, parties and community bandstands. Since disbanding his orchestra in 1988, he maintained a winter residence in Las Vegas, Nev., where he played polka music at a small casino on weekend afternoons. He was known for introducing the “Flying Accordion” maneuver, in which he swung his accordion overhead for a few seconds while continue to play a tune. In 1997, Stampfl was named to the National Cleveland-Style Polka Hall of Fame’s Trustee’s Honor Roll. The Cleveland native, whose given name was Edward J. Stampfl, graduated from East Technical High School. During World War II, he served in the Army in Europe. Stampfl delivered mail for the U.S Postal Service in Parma for many years until the 1970s, when he suffered a heart attack and took a disability retirement. He also taught accordion at the Memphis-Ridge Music Center. He was a past president of the Pol-Kats Social Club. Stampfl is survived by his wife of 20 years, Lillian; and sisters, Emily Skufka of Parma and Helen Rody of Bedford. His son, Edward Jr., died in 1977. Services were at 10 a.m. Tuesday, Sept. 18 at St. Mary’s Catholic Church, 15519 Holmes Ave., Cleveland. CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 4S1-2237 “Serving the Slovenian Community." Newburgh Pensioners Meeting Dates The Newburgh-Maple Heights Pensioners will meet on Wednesday, September 26 at the Slovenian National Home, 3563 E. 80th Street off Union Avenue, Cleveland, at noon. be held on the 24th, same time and place. The November meeting will be held on the 28th, also same time and place. Twenty minutes of casual walking uses up about 60 calories. Listen to SLOVENIAN ^ HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio 90.3 FM ; Saturdays 9 10 pm TonyOtfMMfJc 44^ 944-7-5353 In Loving Memory 14th Anniversary OF OUR DEAR FATHER, GRANDFATHER, AND GREAT-GRANDFATHER (Glass Ave.) Who died Sept. 21, 1987 Deep in our hearts you ’ll always stay. Loved and remembered every day. Sadly missed by Frank and Rosemarie Henry and Loretta Bob and Lillian and their Families Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3148 Family owned and operated since 1908 AMERIŠKA DOMOVINA SEPTEMBER 20, 2001 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 20, 2001 Sara, left and Betsy Fon of Indiana, enjoy a little ice cream in a cafe in Ljubljana recently, (check out the size of the portions), and they ordered a small ice cream sundae. ________________ Great Truths Children Learned 1. - No matter how hard you try, you can’t baptize cats. 2. - When your mom is mad at your dad, don’t let her brush your hair. 3. - If your sister hits you, don’t hit her back. They always catch the second person. 4. - You can’t trust a dog to watch your food. 5. - Puppies still have breath, even after eating a Tic-Tac. 6. - You can’t hide a piece of broccoli in a glass of milk. 7. - Don’t wear polka-dot underwear under white shorts. —Phil Hrvatin Know Signs of a Heart Attack? In the movies and on TV, it’s easy to tell when someone is having a heart attack. They grab the left side of their chest, gasp, and fall to the floor with a thud. But the real-life symptoms may not mimic Hollywood’s version. “The most universal sign of a heart attack is deep chest discomfort or pain,” says Dr. Mark Perlroth, a professor in the division of cardiovascular disease at Stanford University in Palo Alto, California. The pain is usually under the breastbone, not directly over the heart, so some people mistake the pain for indigestion. The person may feel breathless, light-headed, or nauseous, or experience pain that radiates to the neck, jaw, or arm. We asked Dr. Perlroth what you should do if you experience any of these symptoms. • Call 911 and chew two aspirin immediately. Chewing instead of swallowing the aspirin allows the stomach to absorb the medicine faster. Research shows taking aspirin at the first sign of a heart attack may reduce the risk of death by 50 percent. • If available, place a nitroglycerin tablet, a common prescription drug, under your tongue. This should • reduce the pain and coronary vessel spasm associated with a heart attack. • To help with breathlessness, sit in a recliner while waiting for the ambulance. If you lie down, prop your head with pillows. Slovenians "R" Us INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavcic American and International Selections Saturdays at Noon . .. 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 1-440-286-1560 IS 1-800-946-1560 « Fax: 1-440-286-2727 t Mlakar’s Walk Down Memory Lane M by RAY MLAKAR Well I am back and ready or not, I am on my soap box. Gonna lay off the jokes for this edition but come up with some noted sayings. Ready? A famous saying by none other than Winston Churchill, “Success is the ability to go from one failure to another with no loss in enthusiasm.” Another saying is, “Nothing is impossible for the person who does not have to do it.” Also, “Learn from mistakes of others - life is too short to make them all yourself.” - “Everyone gets so much information all day long, that they lose their common sense.” Last but not least, “Any problem that can be solved with money, isn’t a problem, it’s an expense.” Well, Ray is back on his soap box and probably touching on a subject that perhaps the religious do not want to hear and as long as no one says anything, nothing will be done and may get worse. Summer was here along with hot and humid weather and you can really tell it is summer when one goes to church and sees what the people are wearing. I don’t know about all denominations but I can certainly speak for the two Catholic churches that I attend. I don’t pretend to be “Holier than thou,” but feel that when entering the house of God, one should dress appropriately. It seems that people under 60 are wearing shorts, girls with low cut blouses, halters, you name it for they feel the less the better, the cooler you are. In the first place, most churches are air conditioned and even if they aren’t, I would feel that the people can put up with a little discomfort for one hour. As I pass other denominations, surprising to say, they dress like they were, truly going to meet God. If I were a priest and perhaps I missed my calling, you can be rest assured that my Mass would be “late” for I would be standing out in front at the entrance doors and those dressed in play shorts, swim wear, would be told where to go... any place, but not in my church, not in my house of prayer. If by chance you were picked out to attend a State Dinner in the White House with the First Lady and the President, would you wear blue jeans? Would you wear shorts? Would you wear a halter or low cut blouse? I seriously doubt it for out of respect for the President and the First Lady, you would wear your best, fully clothed, fully covered. What one wears speaks a lot. Certainly in the reenactment of the Last Supper one would think a person should wear his/her best. Women wearing slacks is not what I call appropriate dress for going to church. It is long past due that the bishops lay down the law to the priests, insisting they enforce the dress code. LAVRISHA Construction & Repair BUILDING IMPROVEMENT SERVICES 6507 St. Clair Ave. - Cleveland, OH 44103 216 / 391-0035____ Four Stages of Life... 1) - You believe & Santa Claus 2) - You don’t believe in Santa Claus 3) - You become Santa Claus . 4) - You start to l°oK like Santa Claus -Phil Hrvah" If it means you won’t be attending Sunday Mass because you feel you want to be cool, for the sake of God stay away. When we were going to grade school, it was taught that God expects at least one hour in paying homage to him by attending Mass. It boils me to no end when I see people coming to church dressed like they are going to some bam dance. Granted from time to time the priests will put a note in the church bulletin that peO" pie should dress appropb' ately when coming church. Well I have news for you, people who dress lilt6 hippies don’t read the bulk' tin. It would help the situation if the priest spoke honestly, directly, openly about wearing apparel. If a^ter preaching about that hurts attendance at church, so be i for it is their loss. If you ever drove down to Amish country you woU , see the Amish all dresse appropriately at their wor ship service. , There is only one churc in the western suburbs here that really enforces the dress code. The church has one priest. A truly old fashion® kind of Catholic churcn where they watch at the en trance how you are dresse ■ If it is not proper you told where to go and it is in the front pew. In ^act' the back of the church t 6^ pass out chapel ve^s. ts women who do not have 3 — and the church is full- MISOH PI-RITE SUPERMARKET 12503 MADISON rtVC. LAKEWOOD, OHIO 44107 216 521 4619 ATTENTION WEST SIDE RESIDENT: WE HAVE A LARGE SELECTION OF A VARIETY OF EUROPEAN COUNTRY (SLOVENIA, SERBIA, CROATIA, ROMANIA, HUNGARY, BULGARIA, MACEDONIA, BOSNIA, HOLLAND, SWITZERLAND. • • ETC....) GROCERIES, LUNCH MEAT, 7 VARIETIES OF SARDINES, FET^ CHEESE, TEA, COFFEE, GREEN COFFEE BEANS, MINERAL WATER (RADENSKA, BORSEL, ST. ANDREW), SOFT DRINKS, COOKIES, CANDY, CHOCOLATE, JUICE, NOODLES, BEER, AND LARGE SELECTION OF WINE AND MUCH, MUCH MORE... - IVE SELL EUROPEAN TELEPHONE CARDS. - MONDAY THRU SATURDAY 8 AM- 8PM SUNAY 9 AM TO 6 PM FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina — ■■ J; I a f 1 Ecft l^EJ !T«T» ^ AMERICAN IN SPIRIT ! SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, September 20, 2001 - Vesti iz Slovenije - Zelo močno in še rastoče nasprotovanje na Hrvaškem do predlaganega sporazuma o državni meji s Slovenijo Ta teden je opaziti vedno večje nasprotovanje na Hrvaškem proti sporazumu o državni meji s Slovenijo, ki sta ga dosegla slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški kolega Ivica Račan. Hrvaški parlament, Sabor, more sporazum potrditi, poslanci pa doživljajo pritiske, ki z dnevom rastejo. Sam Račan sporazum s Slovenijo brani in Otoni, da Hrvaška nujno potrebuje dobre odnose s sosedo, ki utegne kaj kmalu postati članica Evropske unije. Tudi trdi, da sporazum ne škoduje hrvaškim interesom in da je kompromisna rešitev. Sporazum tudi ntočno zagovarja hrvaški predsednik Stjepan Mesič. Ni pa jasno, ali bo hrvaški sabor sporazum odobril. Potrditi ga mora tudi slovenski parlament, vendar kaže, da bi bita potrebna večina veliko lažje dosegljiva, to kljub temu, da so tudi v Sloveniji skupine, ki mu nasprotujejo. Normaliziranje odnosov z Jugoslavijo V ponedeljek je zunanji minister Slovenije Dimitrij Rupel odprl novo slovensko veleposlaništvo v Beogradu, na Zmaj Jovini ulice 33a. Kako v zadnjem času napredujejo odnose med Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo je nanizal slovenski veleposlanik Borut Šuklje, ki je dejal, da so °b dnevu slovenske državnosti 25. junija odposlali več kot 400 vabil, a se je odzvala ta dobra polovica povabljencev. Tokrat, v Ponedeljek, pa da je bila nepopisna gneča visokih osebnosti iz jugoslovanske in srbske Politike ter javnega in kulturnega življenja. Veleposlaništvo s konzularnim oddelkom vred imata skupno okoli 600 kv m uporabah in povsem obnovljenih prostorov, zapečenih bo 15 ljudi. Prostore najemajo, last-ntaa je Beograjčanka, ki je po materi slovenskega rodu. Terja pa dokaj visoko naje-^uina, saj plačuje Slovenija na mesec 15 tisoč nemških mark. Menijo, da bo konzu-tarni oddelek obravnaval med 200 in 300 Prošenj jugoslovanskih državljanov za odo-ritev slovenskih vstopno-izstopnih, bivalnih ln poslovnih vizumov. Med obiskom v Beo-§radu se je Rupel srečal z jugoslovanskim Predsednikom Vojislavom Koštunico. Vprašanja glede poslovanja newyorške LBS Po podatkih ameriškega zveznega urada za zavarovanje depozitov (FDIC) naj bi LBS (newyorška banka v stoodstotni lasti NLB /tj. Nova Ljubljanska banka/) poslovala nevarno in nezdravo, zato je marca letos urad izdal odredbo, da ustavi malomarno in nezanesljivo poslovanje in kršitev a-meriške zakonodaje. V spornem času je LBS vodil Rudolf Gabrovec, ki je po vrnitvi iz New Yorka najprej postal šef Janez Drnovškovega urada, pred kratkim pa so ga premestili na mesto ministrskega svetnika. Gabrovec očitke ameriških strokovnjakov zanika in trdi, da banka ni nezakonito poslovala in da depoziti strank nikoli niso bili ogroženi. Preiskava o zadevi teče dalje, za podatke oziroma za pojasnila od Banke Slovenije se zanima nekdanji uslužbenec Svetovne banke v Parizu Andrej Bajuk, predsednik NSi. Včeraj je predsednik parlamenta Borut Pahor po pogovoru z Bajukom, ki je predse-dik parlamentarne komisije za nadzor proračuna, in s Ferijem Horvatom, ki je predsednik odbora za gospodarstvo, povedal, da bo Bajukova komisija lahko prišla do zaželenih podatkov. Umrl zadnji Maistrov borec Na Blejski Dobravi je umrl še zadnji Maistrov borec in častni meščan Jesenic Simon Sodja (rojen 15. februarja 1899). S 17 leti je bil mobiliziran, v italijansko ujetništvo je padel leta 1917, nato se je leta 1918 priključil borcem za severno mejo. Vse življenje je delal v jeseniški železarni, kjer je bil leta 1962 upokojen. Kmalu prvih odškodnin za slovenske žrtve Prvih 200 odškodnin prisilnim delavcem v času nacizma naj bi v Sloveniji odplačali oktobra (rok za oddajo zahtevkov je podaljšan do 31. decembra letos). Odškodnine so od 200 do 15.000 mark, izplačane bodo v dveh obrokih. V Sloveniji je zahtevke doslej vložilo okrog 11.000 ljudi. Tečajnica Banke Slovenije - Včeraj je bil srednji devizni tečaj Banke Slovenije za ameriški in kanadski dolar: ZDA $1 = 236,70 SIT, kanadski $ pa 150,92. K 0|iec avgusta in prvi'dni septembra so potekali 36. študijski dnevi DRAGA 2001 in 11. . ^GA MLADIH. Tudi letos so bili udeleženci zbrani pod ogromnim šotorom v Finžgar-Jevem parku. Tema letošiye Drage je bila pogled v slovensko prihodnost, tu predvsem v t z vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo in kaj bo to pomenilo v tretjem tisočletju 8 ° za matično Slovenijo kakor za zamejstvo. Fotografija kaže le del prisotnih. Iz Clevelanda in okolice Začetek pouka— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti začenja z rednim poukom to soboto, 22. sept. Vpisovanje bo ob 9. uri v šolski dvorani. Vsi otroci, od otroškega vrtca do vključno 8. razreda, ki bi se radi naučili slovenskega jezika in slovenske kulture, bodo dobrodošli. Za podrobnosti, kličite Marijo Sedmak: 216-692-0186. Prodaja krofov— Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete ima to soboto dopoldne prodajo krofov in peciva, v šolski dvorani. Pridite! LILIJA ima sestanek— Odbor dramskega društva Lilija obvešča svoje člane, da bo članski sestanek, ki bo tudi združen z občnim zborom; v ponedeljek, 1. oktobra, ob pol osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani prisrčno vabljeni! Oltarno društvo - Kosilo— Kosilo Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 7. oktobra, v šolski dvorani. Postregli bodo s pečenimi piščanci in svinjsko pečenko. Dar za kosilo je $10 za odrasle in $5 za otroke pod 12. letom. Nakaznice lahko dobite od članic ali v župnišču. Kosilo— Notredamske sestre vabijo na kosilo, ki ga bodo imele v nedeljo 23. in zopet 30. septembra na svojem Notre Dame Educational Center, 13000 Auburn Rd. na Chardonu, O., s serviranjem od 12. do 5. pop., to ob vsakem vremenu. Na jedilniku bo piščan-cevo meso s prikuhami. Kosilo stane $7.50 in boste nakaznice lahko kupili pri vhodu. NOVI GROBOVI Edward J. Stampfl st. Umrl je Edward J. Stampfl st., mož Lillian, r. Sanzo (Domanski), oče že pok. Edwarda J. ml., brat Emily Škufca in Helen Ro-dy, veteran 2. svetovne vojne, v kateri je služil v a-meriški vojski, član Pol-Cats in več let vodil lastno polka ansambel, to do svoje upokojitve 1. 1988. Zadnja leta je živel v Las Ve-gasu, Nevada. Pogreb je bil 18. septembra s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete s pokopom na Vcrniih duš pokopališču. (dalje na str. 16) Posledice napada— Do danes še nimamo nobenih poročil, da bi bil kateri rojak ranjen ali ubit v terorističnih napadih 11. septembra v New Yorku in Washingtonu. Današnji uradni list AMLA pa poroča, da je bila članica te ustanove v službi na 14. nadstropju stolpnice WTC, ko je treščilo prvo letalo; rešila se je. Druga članica je bila namenjena v službo preko newyorške podzemne, izstopila pa je par postajališč proč od navadne, ker se je vlak tako počasi premikal. Zaposlena je pri Goldman Sachs v sosednji stavbi od WTC. Prišla je v stavbo in skupaj s kolegi doživela strašno tresenje lete ob zrušitvi stolpnic WTC. Tudi ona je srečno prestala to travmatično dogajanje. Brez časopisov— Zaradi začasne ustavitve čezoceanskih poletov kot posledica terorističnih' napadov, pri AD nismo v zadnjem tednu prejeli nobenih pisem ali časopisov iz Evrope, ki do 11. septembra še niso bili na ameriški strani. Pričakujemo, da se bo popravilo do naslednje številke AD. V neprecenljivo, veliko pomoč je seveda internet. Prebitek piknika— V Buletinu župnije Marije Vnebovzete je poročilo o letnem pikniku s podatkom, da sta sam piknik in srečelov navrgla $20,624.38 čistega dobička. Spominski darovi— Ann Opeka, Euclid, O., je darovala $20 v podporo AD, v spomin sestre Sophie. Al in Betty Arko, Willoughby Hills, O., sta darovala $25, v spomin Josephine M. Debevec. Frank Branisel, Euclid, je daroval $20, v spomin pokojnih članov družine Branisel. Edward J. Blatnik, Lighthouse Point, Fla., je daroval $10, v spomin sestre in svaka Anne in njenega moža. Tony Delost, Cleveland, je daroval $25, v spomin žene Marije. Helen Fakult, Euclid, je darovala $20, v spomin moža Johna. Vera Hawkins, Madison, N.J., je darovala $20, v spomin Ivana in Anice Oblak. Frances Weyant, Cleveland, je darovala $20, v spomin pokojnih članov družine Bukovec. Vsem darovalcem se naj lepše zahvalimo za njih podporo in naklonjenost. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 37 September 20, 2001 Maša zadušnica za žrtve terorističnih napadov v ZDA v ljubljanski stolnici Urednik ljubljanskega tednika DRUŽINA msgr. Franci Petrič je poslal po faksu tekst pridige nadškofa dr. Franca Rodeta na omenjeni maši. V spremnem pismu je pisal mdr. tudi sledeče: “V petek, 14. septembra, je bila v stolnici maša zadušnica za žrtve terorističnih napadov v ZDA. Udeležili so se je člani diplomatskega zbora in člani nekaterih političnih strank (dr. Andrej Bajuk, Lojze Peterle, dr. Bernik in drugi). Navzoč je bil doyen dipl. zbora nuncij Farhat. Pri maši so sodelovali kanoniki in somaševali nekateri duhovniki. Del pozdravnega nagovora in berilo je bilo v angleščini. Maše se je udeležilo osebje ameriškega veleposlaništva v Ljubljani z ambasadorko Nancy Ely-Raphel. Prepeval je komorni zbor Anton Foerster pod vodstvom prof. Jožeta Trošta. Čeprav je bila objavljena maša le dan preje, je bila stolnica presenetljivo polna. Lep pozdrav in iskreno sočutje vsem v Ameriki. Franci Petrič” Nagovor ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta Spoštovani gospod dekan diplomatskega zbora, spoštovani gospodje veleposlaniki, spoštovani predstavniki politične in kulturne javnosti. Bratje in sestre. Z ameriškim narodom, ki je v torek doživeli najhujši teroristični napad v zgodovini, z Evropsko zvezo, ki je razglasila dan žalovanja, se danes tudi Cerkev na Slovenskem, skupaj z verniki drugih držav, spominja žrtev te tragedije in njihovih svojcev in jih priporoča Božjemu usmiljenju. “To je temna ura v zgodovini človeštva,” je dejal sveti oče Janez Pavel II. dan po napadu. Z njim se sprašujemo, kaj je V človeškem srcu, da načrtuje in izvaja tako strašne zamisli. Zgodilo se je nekaj, kar se nam je zdelo nemogoče, kar je presegalo meje naših bojazni. Zgodilo se je. V naš vizualni spomin so odslej vtisnjeni prizori groze, ki vnašajo strah in negotovost v varnost našega sveta. Vemo: kar se je zdelo neverjetno, je odslej mogoče. Naša civilizacija se zdi odslej bolj ogrožena. V resnici gre za napad na demokracijo in svobodo s strani frustriranih ljudi, ki se v svojem slepem sovraštvu znašajo nad nedolžnimi. Ob teh tragičnih dogodkih, ki jih vsaka poštena in razumna človeška vest brezpogojno obsoja, je treba poudariti, da se nobena pravična stvar ne rešuje s terorizmom, da nasilje nikoli ne vodi k pravičnosti. Zato moramo še bolj zavzeto braniti vrednote naše civilizacije in delati za mir med narodi. Ko ameriškemu narodu in njegovim predstavnikom izrekam najgloblje sožalje ob tej nezaslišani tragediji, izražam tudi prepričanje, da ta barbarska dejanja ne bodo zlomila moralne moči in- demokratične volje, ki ju to ljudstvo predstavlja pred svetom. V tem trenutku, ko se zdi neprimerna vsaka beseda, nam edino Kristus s svojim sporočilom ljubezni daje odgovor na vprašanja, ki si jih zastavljamo. Čeprav je videti, da zmagujejo sile teme, kristjani vemo, da zlo in smrt ne bosta imela zadnje besede. V tem temelji naše upanje. S tem upanjem zremo v prihodnost. 85. obletnica cerkve sv. Cirila v New Yorku NEW YORK, NY - Korenine cerkve sv. Cirila sežejo v začetek prejšnjega stoletja, v leto 1916. Fara se je v vseh teh letih močno spreminila, število faranov se krči, vendar kljub temu vztrajamo in smo uspeli v zadnjih štirih letih cerkev tudi obnoviti. Seveda pa je dela še veliko in vedno primanjkuje denarnih sredstev. Enkratna priložnost, da nam po svojih močeh pripomorete, je ravno sedaj, ko bomo praznovali 85. obletnico. Ta jubilej bomo proslavili s slovesno sv. mašo v soboto, 29. septembra, ob 1. uri popoldne. Mašo bo daroval ljubljanski pomožni škof msgr. Lojze Uran. Po maši bomo v cerkveni dvorani poklepetali in se ob prigrizku malo okrepčali, nato pa bomo odšli v Astoria World Manor, 25-22 Astoria Blvd., Astoria, NY, kjer bo ob 4. uri koktajlska ura, sledila večerja z odprtim barom. Za zabavo in ples bo igral ansambel Adama Barthalta z Long Islanda, ki s svojim repertoarjem nastopa po Ameriki in Evropi, nastopil je tudi že v Sloveniji. Restavracija ima na voljo tudi dovolj parkirnega prostora. Rezervacije za večerjo sprejema pater Krizolog. Pokličite na tel. številko 212-674-3442, prostor je še na voljo. Pridružite se nam, ne bo vam žal! Naslednji dan, v nedeljo, 30. septembra, pa bo med mašo ob 10.30 dop. škof Uran podelil zakrament sv. birme Mateju Branču. To bo lep praznik za našo župnijo, zato prisrčno vabimo vse Slovence in njihove prijatelje in znance, da se nam pridružijo! Mija Branč Reakcije betlehemskih slovenskih Američanov na dogodke v New Yorku in Washingtonu “Težko je dojeti, kaj se je zgodilo Ameriki” Ljubljana (Delo fox, 14. sept. 2001) - Torkovi (12. sept.) teroristični napadi na New York in Washington so močno vznemirili in prizadeli tudi prekmurske Slovence in njihove potomce, ki jih skoraj osem tisoč živi v Bethlehemu v Pensilvaniji, 130 kilometrov oddaljenem od New Yorka. Bethlehem in Murska Sobota sta pobratena pet let. Soboški župan Anton Slavic je rojakom v Bethlehemu in njegovemu županu Donu Cunninghamu, čigar mati je bila porabska Slovenka, izražil sočutje ob tragediji in pripravljenost na pomoč. Bethlehemski Prekmurci so ob tragičnih dogodkih v New Yorku in Washingtonu za Delo strnili nekaj vtisov. Lillian Horvath, predsednica združenja pobratenih mest Bethlehem in Murska Sobota: “Ura je bila devet in o-semnajst minut. Zazvonil je telefon. Ko sem dvignila slušalko, sem zaslišala jokajoč in kričeč glas prijateljice Erike Pavkovič: ’Prižgi televizor, zgodila se je strašna nesreča v New Yorku!’ Takoj sem pritisnila na gumb, in kar sem videla, je mogoče opisati samo z eno besedo: grozljivo. Kako se bodo ljudje rešili iz gorečih stolpnic, iz katerih so sikali ognjeni zublji in se valili oblaki dima? Poročevalec je nizal zastrašujoče podrobnosti: rezervoarji letal, ki sta trčili v orjaška ’dvojčka’, so bili polni goriva, saj sta bili namenjeni iz Bostona v Los Angeles in San Francisco. Tretje letalo, ki je strmoglavilo blizu Pittsburgha, naj bi bilo namenjeno nad Camp David, kjer naj bi treščilo na letno rezidenco ameriškega predsednika. (V tem oziru gre za poč’tn iško letovišče ameriških predsednikov. Trenutno se tam naha- ja iz varnostnih razlogov podpredsednik Cheney, ur. AD.) Četrto letalo je padlo na washingtonski Pentagon. Na srečo del poslopja obnavljajo, zato v njem ni bilo toliko ljudi kot običajno. Hčeri moje prijateljice, ki je zaposlena v Pentagonu, je uspelo takoj po nesreči poklicati domov in sporočiti, da je živa in zdrava. Nedolgo zatem so bile vse telefonske zveze prekinjene. Ko je prišla domov, je povedala, da so bila parkirišča pred Pentagonom takoj po napadu podobna sejmu starih avtomobilov, kjer kupci natančno pregledujejo notranjost vozil. Varnostniki so na parkirišču preiskali vse avtomobile, iz njih so odstranili celo sedeže. Očitno je bilo vse, kar se je zgodilo, dolgo in skrbno načrtovano. Teroristi so bili poklicni piloti, ki so natančno vedeli, kaj počnejo. Bili so kakor japonski kamikaze v drugi svetovni vojni, ki jih ni bilo strah umreti zaradi prepričanja. Gre za čisti terorizem. P° vsem, kar se je zgodilo, bo moral urad za priseljevanje poostriti varnostne ukrepe, skrbno preverjati seznam tistih, ki vstopajo v ZDA-Kar je dovolj, je pač dovolj. Govorila sem z Evgenom Novakom, ki je namestnik gasilskega poveljnika. Vprašala sem ga, kaj je mesto Bethlehem storilo po terorističnih napadih. ’Takoj smo na nevarnost opozorili vse državne in mestne in' stitucije in urade. Naše gasilske enote so v stalni pripravljenosti, da pošljemo ljudi in vozila na pomoč newyorškim reševalcem. Čakamo na njihov klic. Policijski komisar Franc D°n' čec mi je povedal, da so bethlehemski policisti v stalni pripravljenosti.’ Prebivalci Bethlehema so se takoj odzvali pozivom >n krvodajalsko akcijo. Ljudje so tudi po šest ur čakali v vrsti, da bi darovali kri za ranjene. Ker so newyorške bolnišnice prepolne ranjencev, so mnoge prepeljali v bolnišnice v Bethlehemu-Bethlehemski zdravniki in medicinske sestre so odhiteli na pomoč newyorškim kolegom, ki delajo brez premora dan in noč.” Z Ameriško Domovino ste vedno na tekočem! Pr-ijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS J Mendoški pevci v ZDA //. del - konec Večina je skoraj celo pot spala, samo šoferji so morali obdržati prisotnost duha. Ely, Minnesota, je mestece z okoli 4.000 prebivalci. Nekoč so bili naokoli rudniki, kjer je služilo svoj kruh veliko Slovencev in to že ob začetku prejšnjega stoletja, sedaj pa se je kraj spremenil v zanimivo turistično točko. Čeprav večina potomcev tistih rudarjev ne obvlada več slovenščine, še vedno čutijo narodno pripadnost. Minnesota je država deset tisočih jezer in ravno ob enem od teh so nas čakali Albina in Bine Medved ter še nekaj minnesotskih sorodnikov. Po večerji smo se zadržali pri mizah do pozne ure. Na poti, ko je manjkalo °koli 200 km do cilja, smo Se ustavili v Duluthu in šli v veliko trgovino. Ko smo plačevali, smo med sabo govorili špansko in nas je simpatično dekle, ki je računala, vprašala, če smo mi tisti iz Argentine, ki pride-J° pet v Ely in se bodo srečali po dolgem času s svojimi sorodniki. Po našem Pritrdilnem odgovoru in odhodu, smo začeli premišlje-Vati, kako je ta punca na tekočem z našo dejavnostjo. Ko smo prišli v Ely smo Pa zvedeli zakaj: oba glav-na časopisa tega okraja sta °bjavila dolga članka na Prvi in notranji strani o zgodovini Bajdove družine, kako so preživeli drugo svetovno vojno, okupacijo ln komunistično revolucijo; ^ivljenje v angleških tabori-čih v Avstriji; potem pa očitev - nekateri v Sever-n° Ameriko, drugi pa v Argentino. Naslov enega od teh ča-*°pisov je bil: Ločeni zara-1 vojne, združeni po pes-'b* (Separated by War, Recited with Song). Zanimiv !?• 0^s’ smo sPet pri-s j v stik prek Interneta, o njihovem obisku Argentine n kako se je porodila mi-Se* Potovanja obeh skupin ^ ZDA. Objavljene so bile di lepe fotografije pevcev. . ^ ponedeljek, 16. julija, J.e bil na programu zadnji Oncert. Dopoldne smo o-'skali Washington Audito-r!m v Ely High- School, e 0 veliko dvorano z 900 edeži. Preverili smo, da je zelo akustična, tudi zvočne naprave so bile v redu. Pokroviteljstvo je prevzel Northern Lakes Art Association. Voditeljica tega društva Cecilia Rolando in aktivna Albina Medved sta bili druši organizacije. Nekoliko smo se bali glede števila poslušalcev, ko pa smo odprli zastor, smo z veseljem zagledali ogromno število ljudi - bilo jih je več kot šeststo in to predvsem po zaslugi navdušenih organizatorjev. Točno ob napovedani uri je Cecilia Rolando pozdravila navzoče in pevce. Potem je celotni program brezhibno potekal in zopet so hvaležni poslušalci stoje nagradili srečne pevce, ki so s to zadnjo predstavo v ZDA bili deležni do sedaj največjega uspeha v svoji kratki karieri. Pred koncertom je prišla k jezeru ekipa minnesotske televizije in snemala petje obeh skupin ter intervju Nestija (za Oktet) in Janeza Bajde (za Los Chana-res). To snemanje so potem večkrat predvajali po televiziji. Ker so naši takoj navezali prijateljske stike z mladimi iz Minnesote, je veselo razpoloženje po koncertu trajalo skoraj do šestih zjutraj. Po pristni mendoški navadi smo potem spali do poldneva. Popoldanske ure smo namenili k užitku lepega jezera in vesele družbe. Ker smo se naslednji dan preselili v Minneapolis, smo vzeli slovo od tistega lepega kraja, od nekaterih sorodnikov in novih prijateljev. Med potjo smo se še ustavili v bolnici, kjer je na okrevanju gospa Micka Bajda, sedeminosemdesetlet-na mama desetih sinov in hčera (Polda, Vika, Micka, Pavla, Janez, Albina, Martin, Rozka, Tomaž in Nadi), ki so organizirali ‘našo turo. V dvorani bolnice so nas čakali po večini starejši ljudje. Vsaka skupina jim je zapela nekaj pesmi. Najbolj jih je pa poživil zvok harmonike. Neka babica je poskočno zaplesala polko, drugi so pa z nogami ali rokami sledili taktu glasbe. Na koncu sta se skupini zedinili v pesmi V dolini ti- ED MEJAČ Vodja Radijske Družine eSm>n Melodije WCSB 89.3 FM Nedelja 9-10 am Sreda 6-7 pm lz Naše Lepe Slovenije 2405 Somrack Drive Willoughby Hills, OH 44094 440-953-1709 TEL/FAX Radijska Družina Cleveland WEB: www.wcsb.org hi, na sredi trinajstčlanske-ga zbora je pa sedela gospa Micka, ki je po več kot petdesetih letih prišla tako lepo v stik s sinovi in vnuki svoje sestre Francke in dveh svakov, Jožeta in Petra, iz Argentine. Občuten trenutek je povzročil marsikatero solzo v naših očeh. Večerjali in prenočili smo v hiši Nade Bajda. Naslednji dan, v četrtek, 19. julij, okoli poldneva, so nas peljali na letališče, kjer se je večina poslovila. V Minnea-polisu je ostalo šest članov okteta še do naslednjega ponedeljka. Zadnja postaja naše ture je bila Miami, kjer smo preživeli nekaj dni samo kot radovedni turisti. Tako je končal prvi slovenski medizseljenski obisk. Mendoški pevci so bili kos temu izzivu in so dostojno predstavili naše majhno, sicer vitalno slovensko občestvo. Skupnost pa je lahko ponosna na svojo zdravo, iznajdljivo in pogumno mladino, kar so na splošno občudovali tudi naši gostitelji v Severni Ameriki. Pluralistični duh družbe, ki spoštuje pravico vsakega člana, da svobodno in odgovorno izbere najboljšo pot za dosego najvišjih ciljev, je kažipot pri ohranitvi in razvoju slovenske ter argentinske kulture. Brez dvoma je to gostovanje pustilo globoke sadove tudi med slovenskimi rojaki v ZDA, katere nas druži isti zgodovinski izvor - begunska taborišča v Avstriji in Italiji ter podobno prizadevanje za ohranitev slovenskih korenin v tujini. MB Buenosaireški tednik Svobodna Slovenija, 6. septembra 2001 Blagoslovitev St. Vitus Village CLEVELAND, O. - V soboto, 8. septembra, smo imeli slovesno blagoslovitev in otvoritev St. Vitus Village. Ob 6. uri zvečer se je iz cerkvenega vrta v cerkev razvila dolga procesija. Častna straža naših katoliških veteranov, Post 1655, je korakala na čelu procesije. Zvonovi so potrkavali, kar je namenjeno samo za najbolj svečane prilike kot so, na primer, božični in velikonočni prazniki. Na kraju dolge procesije sta prišla škof Anthony Pi-llain škof Roger Gries, OSB. Č.g. Joseph Yelenc, T.O.R., profesor na frančiškanski univerzi v Steuben-villu, je zelo lepo govoril o prazniku rojstva Marije Device. Temu so sledile pete litanije Matere božj^ John (dalje na str. 13) Svetovni slovenski kongres in Univerza v Mariboru 2. svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev Maribor, Ptuj, od 20. do 22. septembra 2001 1. DAN: četrtek, 20. september 2201, Velika dvorana Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor 8:00 - 9:00 prihod udeležencev, registracija 9:00 - Pozdravni nagovori: - prof. dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa - prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze v Mariboru - dr. Lucija Čok, ministrica RS za šolstvo, znanost in šport - dr. Jože Bernik, častni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa - Franc Pukšič, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Državni zbor RS - mag. Magdalena Tovornik, državna sekretarka, Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu 10:00 - Izkušnje slovenskih znanstvenikov iz sveta pri sodelovanju v raziskovalnem in pedagoškem delu v domovini koordinator: prof. dr. Boris Pleskovič, Svetovna banka sodelujoči: - dr. Dušan Petrač, NASA, ZDA: Osebne izkušnje pri sodelovanju s posamezniki in institucijami v Sloveniji - asis. Branko Zorn, dr. med., Klinični center, Ljubljana; Ginekološka klinika - prof. dr. Zvonko Fazarinec, Hewlett-Packard Laboratories in Stanford Univerza, ZDA: Osnove rojstva Silicijeve doline, primerjava s slovensko stvarnostjo in predlogi za uvedbo ustvarjalnih pogojev - prof. dr. Hans Ferk, Hans Ferk & Partner, Nemčija in Blaž Miklavčič, Litostroj E.I., Ljubljana: Izkušnje sodelovanja s slovenskimi podjetji odmor: (11:30 - 11:45 predvidena tiskovna konferenca (dvorana B. Podrecce) - prof. dr. Milan Vodopivec, Svetovna banka, ZD: Kjer rožice (še ne cveto): težave šolstva v Sloveniji (osebne izkušnje po petdesetletnem bivanju v tujini) - prof. dr. Franc Čuš, prorektor Univerze v Mariboru: Možnosti in ovire preoblikovanja visokošolskih študijskih programov - dr. Patrik Kolar, Slovensko gospodarsko in znanstveno združenje, Bruselj: Vloge Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja pri uveljavljanju slovenske znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru - akad. prof. dr. Alojz Kralj, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Habilitacijski postopki in slaba konkurenčnost kot zavori za večjo odprtost znanosti visokošolskim in znanstvenim ustanovam v Sloveniji - prof. dr. Mateja de Leonni Stanonik, University of Tennessee Medical Center, Knoxville, Tenn, ZDA: Izkušnje znanstvenice v novi znanstveni vedi - kognitivni nevrozna-nosti. - dr. Irena Mlinarič Raščan, Institut Jožef Stefan: Reintegracija v slovenski akademski prostor po izobraževanju v tujini - dr. Anton Jurgetz, BMW AG, Nemčija 13:00 - odmor za kosilo 15:00 - Oblikovanje raziskovalne enote pri Univerzi v Mariboru s posebnim poudarkom na sodelovanju slovenskih znanstvenikov po svetu koordinator: prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze v Mariboru sodelujoči: - asis. dr. Manica Ulčnik-Krump, Univerza v Mari-bou: Vizije, poslanstvo in vloga Centra za interdisciplinarne in multidiscipliname raziskave in študjie Univerze v Mariboru na poti k znanstveno raziskovalni odličnosti - doc. dr. Lučka Lorber, Univerza v Mariboru: Vloga Znanstvenega instituta za regionalni razvoj pri zagotavljanju uravnoteženega in trajnostnega razvoja slovenskih regij v pro-esu vključevanja v Evropsko unijo (dalje na str. 12) Sončni žarki na temni strani meseca 2. svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev piše ALENKA PUHAR Mirko Kambič je s knjigo Doživetja sredi mojega stoletja poskrbel za presenečenje. Avtor, ki je zaslovel kot poznavalec fotografij in fotografov, je pri osemdesetih letih opisal svoje življenje. Ne vse, le njegov najbolj viharni čas - tisti del, ki ga je preživel kot kriminalec. Eden iz mogočne kolone izmučenih, zlakotnje-nih, razcapanih postav, ki je po drugi vojni spremljala uvajanje novega sveta. In ki je bila, s pomočjo policijskega nadzora in izsiljevanja, primorana molčati, zdaj pa se sem in tja priglaša k besedi. K javni podobi dežele smehljaja in graditeljskega zanosa dodaja črne zgodbe, ki počasi spodkopavajo uradno mitologijo o polpretekli dobi. ♦ ________________ Usoda zaporniške ali taboriščne literature v Sloveniji (in Jugoslaviji) je nenavadna. Še tista, ki je izpovedovala doživetja v času fašizma in nacizma, je bila deležna mnogih ovir in cenzorskih posegov, ko se je prebijala do objav. Doživetja ljudi, ki so bili zaprti po vojni, pa so bila poveznjena s tako debelim pokrovom, da se je na svetlo lahko prebil le tu in tam kakšen drobec, zavit v evropski jezik in stežka prepoznaven. Z nekaj poenostavljanja bi lahko rekli, da so se bralci šele v zgodnjih o-semdesetih letih znašli pred knjigami, ki so jim v lite-rarizirani formi, toda v jasni in nedvoumni govorici predstavile srhljivo pokrajino socialistične represije. Ključno vlogo preboja so opravili Branko Hofman z Nočjo do jutra, Vitomil Zupan z Levitanom, Marjan Rožanc s Hudodelci, Igor Torkar z Umiranjem na o-broke\ vsi so dolga leta ča- kali na natis, čeravno so bili uveljavljeni književniki. Šele konec osemdesetih let, pred samim polomom komunizma, so se opogumili avtorji in uredniki, ki so ponudili čista pričevanja, ki se niso sklicevali na nobeno svobodo umetniškega ustvarjanja, temveč zgolj na pravico, da izpovejo zgodbo svojega trpljenja, sem in tja tudi muke svojih sotrpinov. Dandanes je teh del že precej, kljub mnogim stičnim točkam so zelo raznolika, vendar je srhljivi svet, poseljen s socialističnimi kaznjenci, še vedno osvetljen le tu in tam. Ta več kot bežni pregled je umesten, ker “stalna orientacija v času pomeni miselno trdnost”. Te modrosti se zave Mirko Kambič, takoj ko se znajde za zaklenjenimi vrati v ječi. In začne v steno praskati črtice. Toda osnovna orientacija v času je pomembna tudi za presojo literarnih zadev: arestantske literature dolgo ni bilo, ker je ni smelo bi- VBLAG SPOMIN ob enajsti obletnici smrti naše (jubljene, nikoli pozabljene NEŽKE SODJE ki jo je Bog poklical k Sebi 21. septembra 1990 Prehitro si se poslovila in za vedno šla od nas, srca so se zasolzila, ko je prišel slovesa čas. Sladka nam je misel na Te, in na mili Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki si imela jih do vseh. V miru božjem zdaj počivaš draga, nepozabna nam, v raju večno srečo uživaš do snidenja na vekomaj. ŽALUJOČI: brat Marko Sodja z ženo Ido, svakinja Ana Sodja, nečaki in nečakinje, dve sestrični in bratranec, prijatelja Frank in Vida Rupnik, belokranjski rojaki in rojakinje. Cleveland, Ohio, 20. septembra 2001. ti, ne pa zato, ker zanjo ni bilo snovi. Danes je je že toliko, da ponuja možnost zanimivih primerjav in sklepov, ob nastopu novosti pa nalaga tudi vprašanje, v čem je novost, drugačnost, posebnost. Mirko Kambič je bil aretiran junija 1949, tako rekoč pred oltarjem, v kapeli poslopja, ki je malo kasneje postalo znano kot Titov dom. Arestantsko kariero, ki je trajala tri leta, je začel kot duhovnik, star nepolnih trideset let, in kar je v tej zvezi posebej pomembno, bolj ali manj pripravljen na aretacijo, kajti “bil je čas informbirojevske mrzlice” in “kot ravnotežje za pregon lastnih ljudi, komunistov, si je partija zamislila pregon duhovnikov in blatenje Cerkve”. Prva zanimivost: v slovenskih socialističnih zaporih je bilo izredno veliko duhovnikov; Tamara Grie-sser Pečar je ugotovila 490 aretacij duhovnikov (za čas od 1945 do 1975), in četudi je res, da so bili nekateri aretirani večkrat, je po drugi strani res še to, da seznam ni popoln. Tudi med avtorji spominov so duhovniki izredno močno zastopani. Ker so nadpovprečno artikulirani in pismeni? Mogoče. Njihova pričevanja pa kažejo še nekaj drugega: svojevrstno vzgojo, ki vodi k mirnemu sprejemanju trpljenja, vešči- (nadaljevanje s str. 11) - prof. dr. Jorg Maier, Univerza v Bayreuthu, Nem-ija: Pomen znanstvenega instituta za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru za regijo - mag. Marjan Kosem, samostojni svetovalec vodstva in izvajanj tehnologiji, ZDA: Pogled v prihodnost - prof. dr. Michael F. Antolin, Colorado State Uni-ersity, ZDA 16:15 - odmor 16:20 - razprava 17:00 - zaključek razprave 18:00 - Slavnostna akademija ob dnevu Univerze v Mariboru Slavnostni govornik: akad prof. dr. Jože Krašovec: Poti znanosti k edinosti Slovencev 2. DAN: petek, 21. septembra, Velika dvorana Univerze v Mariboru 9:00 - Slovenska identiteta, informacijska družba in globalizacija koordinator: dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija sodelujoči: - prof. dr. Mirko Bunc, redni profesor Univerze v Mariboru; World Institute for Management and Communi-catons, NY, ZDA: Študij na daljavo in četrta revolucija izboljšanja človeške produktivnosti - doc. dr. Matjaž Debevc, Univerza v Mariboru, Center za razvoj študija na daljavo: Študij na daljavo in ustanavljanje centrov podpore za razvoj - dr. Stanko Blatnik, Inštitut za simbolno analitike in razvoj informacijskih tehnologij, Ipak, Velenje - mag. Tomaž Klojčnik, Univerza v Mariboru, Računalniški center: Vloga univerzitetnega informacijskega sistema pri informatizaciji družbe - prof. dr. Vladimir Kos, Japonska: Slovenska identiteta v japonskem okolju - prof. dr. Anton Mavretič, Boston University, Advanced Energy, ZDA no kontemplacije ter poseb- 09:00 - 10:00 plenarni del no notranjo trdnost. Vse to 10:00 - 10:15 odmor jim je očitno omogočilo, da 10:15 - 12:00 delo po skupinah so jim bili kljub mukam 1. informacijska družba prihranjeni marsikateri pre- 2. slovenska identiteta in globalizacija tresi, ki so zmleli ljudi z 12:00 odmor za kosilo manj oblikovano identiteto 13:30 odhod proti Ptuju (ni mišljena samo ideološka, čeravno to ni bilo neznatnega pomena); zato jim je tudi spominjanje manj boleče. Spomini Mirka Kambiča pa imajo tudi v tem sklopu posebno noto: to je daleč najmanj grenka zaporniška pripoved, kar jih je bilo objavljenih. Avtor jo razgrinja v slogu “lahke pripovedi”, “za obe strani dovolj obzirno”, z blagim nasmeškom, celo vedrino; malone hvaležen za priložnost, da je dozorel,, se obogatil za spoznanja, ki bi mu sicer ostala nedoumljiva; “Moja otroška dobrovolj-nost se bo morala sprijazniti s spoznanji, ki jih prinaša zorenje v nevarnosti.” Ta pristop je nenavaden sam po sebi, saj gre za strašne izkušnje, še bolj pa izstopa v primerjavi z drugimi deli tega žanra. Dovolj ilustrativen je že naslov, ki se zgleduje po slogu ljudske poezije. Kambičev stanovski in arestantski kolega Franc Sodja, ki je svojo izpoved zapisal (in (dalje na str. 14) Ptuj, Ptujski grad 14:30 Razprava o Venetih, dvorana Palacij koordinator: prof. dr. Anton Mavretič uvodni nagovor: prof. dr. Jožko Šavli sodelujoči: - prof. dr. Jožko Šavli, Italija: Veneti med Evropo in Indijo - dr. Anton Ambrožič, Kanada: Bretonci in napisi v Normandiji - p. Ivan Tomažič, Avstrija: Devet tez o slovenski et-nogenezi - ing. Jože Škulj, Kanada, Jagdish C. Sharda, Indija: Indo-slovanske genetske in jezikovne vezi - prof. dr. Pavel V. Tulaev, Rusija: Izvor Slovanov m odmor - Oskar Kogoj, Slovenija: Umetniški in duhovni izraz Venetov - mag. Lucijan Vuga, Slovenija: Veneti v luči sodobne teorije kontinuitete - dr. Edoardo Rubini, Italija: Običajne pravice v srednjeveških Benetkah in socialna struktura starodavnih Venetov - Anton Škerbinc, Kanada: Knjiga Veneti - prof. dr. Anton Mavretič, ZDA: Predstavitev članka dr. Charisa (sic.) Bryanta-Abrahama: Razjasnitve in smernice razvoja venetskih študij razprava SEZNANJAJTE NASE BRALCE O AKTIVNOSTIH VAŠIH DRUŠTEV! Anica Resnik Toronto, Ont. - Romanje v Midland - V nedeljo, 9. septembra, smo spet romali k cerkvi kanadskih mučencev in k slovenskemu spominskemu križu. Naše triinpetdeseto srečanje je potekalo v molitvi, pokori in premišljevanju. V letu 1949 je mala skupina Slovencev iz taborišča Spittal ob prvem letu obveznega dela v novi deželi Kanadi prvič romala na ta kaj, v zahvalo za življenje, v spomin dvanajst tisoč domobrancev in drugih žrtev komunizma na slovenski zemlji. Lojze Rigler in pogojni Stanko Lamovšek, ki sta takrat še delala na kmetiji, sta dva izmed pr-v*h romarjev. Svetišče kanadskih mučencev, francoskih jezuitov, ki so v prvi polovici 17. stoletja širili katoliško vero iz teh krajev po Kanadi, Praznuje letos 75-letnico, °dkar so se odprla vrata r°marjem, ki vsako leto °biskujejo ta kraj ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera. Od maja do oktobra letos bo 21 narodnostnih skupin, ki jim je Kanada Postala nova domovina, obiskalo ta kraj in v lastnem jeziku častilo Boga. ° hribu za cerkvijo štiri-najst kapelic spremlja ro-toatje ob molitvi križevega Pota. Na široko odprti ravnini spet narodnostne kapele in sveta znamenja spominjajo na trpljenje njiho-v'h mučencev in slavo bož- jo. Letošnje romanje je vodil ‘mbljanski škof Andrej Gla-Van- Pri slovenskem križu v kratkem nagovoru po-azal na žrtve domobrancev *n slovenskih mučencev. Ob Petletnici slovenske drža-.. Se jim zahvaljujemo za Njihov dar življenja domovi-Zahvala tudi vsem onim, 1 s° v skrbi za življenje ^Pustili dom, prenašali bre-e brezdomstva in v tujini Ptali zvesti narodu, veri in kulturi. Jože Jaklič in Tone Štih sta s polaganjem venca pod križem počastila spomin pokojnih. Lojze Rigler je pozdravil zbrane in se zahvalil g. škofu za modre besede. Program komemoracije je vodil Ciril Pleško. Po recitaciji odlomkov iz Črne maše (Anica Resnik) je moški zbor Naceta Križmana zapel nekaj domoljubnih pesmi in skupaj z ljudstvom še domobransko Oče, mati, bratje in sestre. Franc Dejak, rešenec iz Kočevskega roga, je v spominskem govoru terjal od nove slovenske države, da vrne pravico do imena pobitim domobrancem, prizna krivdo komunistične revolucije in očisti slovensko zemljo ruševin petdesetletnega enoumja. Ciril Pleško je vodil molitve križevega pota. Pesem in molitev sta objemali znamenja Jezusovega trpljenja. Popoldne ob eni uri se je prostorna cerkev napolnila za sv. mašo. Iz vseh bližnjih ni daljnih krajev so prišli romarji, starejši in mlajši, največ iz Toronta. Vse veže pobožna misel, spomin davnega trpljenja našega ljudstva in prošnja za srečnejše čase v mladi slovenski državi. Škof Andrej je mašno pridigo navezal na nedeljski evangelij o trpljenju in božjem usmiljenju. Župnika slovenskih torontskih župnij Tine Batič in Ivan Plazar ter kaplan Ivan Travar so somaševali s škofom. Pri delitvi sv. obhajila je pomagal še g. Franc Turk. Mogočno ljudsko petje pri maši in posebno pri lavre-tanskih litanijah Matere božje nas vedno spominja božjih poti Brezje, Sv. Gora, Ptujska gora, kjer pobožno zaživi slovenska duša in se sproščena dvigne v slavospev Mariji in Njenemu Sinu. ... Na slovenski zemlji raste nov rod iz ubitih živ- ^isijonska Znamkarska Akcija (MZA) Catholic Mission Aid (CMA) to javna, nepridobitna, dobrodelna misijonska organiza-c'ja. Ustanovil jo je Fr. Charles A. Wolbang, CM. Registrirana je v mestu Columbus, Ohio, ZDA. Za pomoč slovenskim misijonarjem zbira finančno P°nioč za njih delo med ubogimi v misijonskih deželah tor za vzdrževanje bogoslovcev za domači misijon. Hvaležni bomo za vsak dar, ki ga boste darovali v ta namen. ^Pomnite se misijonarjev in ubogih v svojih oporokah. ^a vse prejete darove izdamo potrdilo za “Income tax”. Uradni naslov: MZA - CMA 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland Ijenj domobrancev in pričevalcev vere, rod, ki danes roma v tisočih k Mariji na Brezje in Njenim cerkvam po vsej naši zemlji, ki živi za novo, bolj krščansko Slovenijo. Bolečnia je prešla in mir je pod zemljo, ostal je svet spomin. Iz nebes prihaja Luč. Skozi meglo zemskih zmešnjav, strahu in nemira sveti na pot k večnemu snidenju pri Bogu. Podajmo si roke za to skupno pot! Blagoslovitev St. Vitus Village (nadaljevanje s str. 10) in Tom Sršen, Mark Celestina in Bart Slak so na strani v prezbiterjiu vodili petje. Naša dva cerkvena zbora, s Frankom Coffel-tom pri orglah, in verniki so peli odgovore pri litanijah. Na koncu je škof Pilla vse blagoslovil z Najsvetejšim. Po blagoslovu so po programu sledili govorniki: Paul Ferkul, predsednik Pastoralnega sveta; Pavel Košir, menedžer projekta St. Vitus Village; Joe Cimperman, mestni zastopnik; župnik, in škof Anthony Pilla. Vsi so poudarjali pomembnost tega dosežka in izredno podporo vseh, ki so pri tem sodelovali, govorili so naših številnih radodarnih dobrotniki in o hvaležnosti Bogu in ljudem za vso pomoč v minulem letu. Louise Strauss je podarila škofu zelo lep šopek vrtnic za škofovo mamo, ki po operaciji okreva v bolnici. Po govoru so se vsi navzoči zbrali na vogalu nove zgradbe za blagoslov. Lepa hvala Bobu Millsu za postavitev ojačevalcev. Škof Pilla je blagoslovil: vogal St. Vitus Village, Marijin kip in glavni vhod. Pri slovesnem rezanju traku so bili navzoči: Paul Ferkul in člani Pastoralnega sveta, Joseph Hočevar in člani Finančnega sveta, Angela Bolha, Sophie Genovese, Jim in Madeline Debevec, Ivan in Debbie Cugel in s. Mary Avsec, SND. Škof Pilla je s pomočjo župnika, škofa Griesa in Pavla Koširja prerezal trak. Župnik je nato Pavlu Koširju izročil simboličen ključ, da odpre glavna vrata vrata St. Vitus Village. Pobožnost v cerkvi in slovesnosti zunaj so bile zelo lepe. Vreme ne bi moglo biti lepše. Veliko ljudi je šlo na ogled St. Vitus Village in na prigrizek, ki je bil pripravljen v šolski dvorani. Vsem, ki so pomagali, da je bil dan 8. septembra nekaj posebnega, najlepša hvala! Iz buletina sv. Vida, 16. sept. 2001 SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA... Z novim odborom do nekdanjega ugleda Ljubljana (Delo fax, 15. sept., 2001) - Slovenska izseljenska matica, civilno združenje, ki bo letos proslavilo 50. obletnico delovanja, ima novo vodstvo. Potem ko so predčasno razrešili dosedanjega predsednika dr. Antona Beblerja, podpredsednika in delovne organe, je postala nova predsednica mag. Milica Trebše-Štolfa, podpredsednik pa dr. Matjaž Klemenčič. Izvolili so tudi novi 17-članski izvršni odbor in druga delovna telesa. Prvič doslej so lahko člani matice izbirali med več kandidati; poleg izvoljene Trebše-Štolfove (ki je na sestanku dobila 16 glasov, po pošti pa 12) sta se za predsedniško mesto potegovala še Jože Prešeren (na občnem zboru je zanj glasovalo 17 članov, po pošti pa 3) in Sergij Pelhan (ki je na občnem zboru zbral 9 glasov, po pošti pa 2 glasova). Ob dr. Matjažu Klemenčiču (ki je s 27 na sestanku oddanimi glasovi in 13 poslanimi po pošti) prepričljivo zmagal, se je za podpredsednika potegoval še David Jarc. Volilna komisija, ki ji je predsedovala Tilka Blaha, je ugotovila, da tudi morebitni preostanek po pošti poslanih glasov, ki bi lahko prišli v zakonitem roku še nekaj dni, ne more spremeniti končnega izida. Tako je občni zbor pooblastil novo vodstvo, da prične delati. D. B. 2. svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev (nadaljevanje s str. 12) 19:00 Odprtje razstave o Venetih, Kpjižnica Ivana Potrča, Ptuj, Prešernova ul. 33-35 - kulturni program - nagovor župana mesta Ptuja - predstavitev razstave - pogostitev 22:00 Vrnitev avtobusa v Maribor 3. DAN: sobota 22. september. MARIBOR, prostori Univerze v Mariboru 10:00 - Zaključek konference; poročila s posameznih programskih sklopov in sprejem sklepov Žalna seja Državnega zbora Ljubljana (Delo fax, 15. sept., 2001) - V spomin na torkovih dogodkv v ZDA so se včeraj (v petek, op. ur. AD) na žalni seji zbrali poslanci in poslanke, nagovoru predsednika državnega zbora Boruta Pahorja pa so prisluhnili tudi predsednik republike Milan Kučan, predsednik vlade Janez Drnovšek z ministri, ameriška veleposlanica Nancy Ely-Raphel in še nekateri visoki gostje. “Naše zasedanja ni samo sporočilo velikega sočutja z žrtvami in njihovimi družinami, ni samo sporočilo iskrene solidarnosti z ameriškim ljudstvom, je tudi sporočilo skupnega upora proti tistim, ki nam s terorjem vsiljujejo nesvoboden svet,” je uvodoma dejal Pahor, ki je v imenu državnega zbora izrekel najgloblje sožalje svojcem torkove tragedije. “Poslanke in poslanci, vsi naši ljudje, ki jih tukaj zastopamo, so v teh dneh z mislimi z vami. Skupaj z vami smo pretreseni, vznemirjeni, žalostni in jezni.” Kot je dejal predsednik državnega zbora, torkova tragedija spreminja svet. “Zdaj gre za vprašanje, po čigavi podobi? Nedavna tragedija to vprašanje zastavlja na nov način, mednarodna skupnost pa potrebuje zdaj nov primeren odgovor nanj.” Predsednik DZ je nagovor sklenil z besedami, da je terorizem zahrbten sovražnik, saj ne priznava pravil, po katerih se mora ravnati civilizirani svet, in tako postaja vir ogrožanja svetovnega miru številka ena. A prav enoten odziv mednarodne skupnosti proti temu nevarnemu stremljenju svet v teh žalostnih dneh navdaja z upanjem, je končal Pahor in vse navzoče pozval, da se z minuto molka poklonijo spominu žrtvam terorističnega napada na ZDA. Včeraj (zopet pretekli petek, op. ur. AD) je bila žalna slovesnost tudi na ministrstvu za zunanje zadeve. Veleposlanica ZDA Nancy Ely-Raphel se je v imenu ameriškega ljudstva in predsednika zahvalila za izraze sožalja, podporo in solidarnost ter ponujeno pomoč. V pismu, ki ga je izročila zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, se piše, da ZDA cenijo zaščito veleposlaništva in osebja, za katero so poskrbeli slovenski organi. M. B. Sončni žarki na temni strani meseca (nadaljevanje s str. 12) izdal v Argentini), ji je dal naslov Pred vrati pekla. Zorenje v nevarnosti traja tri leta in se dogaja na treh najbolj znanih zaporniških lokacijah Ljubljane: na Poljanskem nasipu, Miklošičevi cesti in na Žalah. Kot človek likovne nadarjenosti, ki je kasneje postal fotograf in umetnostni zgodovinar, vse to popisuje natančno in živo, da bi človek zlahka narisal celice, hodnike, stopnice - od bunkerjev do nedograjenih podstrešij, od razgleda na vrhove dreves do kleti v stanovanjskih blokih, ki jih gradijo zaporniki. Med njimi so živi portreti ljudi; bolj simpatični imajo imena in priimke, manj simpatični so rahlo retuširani. V dolgih mesecih samice se zapornik ozira vase in v mladost, kadar dobi kolege, jim posveti naklonjeno pozornost - kot sorojak in kot pisec. Včasih so brezimni - le odmev strašnega rjovenja Na juriš!, ki se razlega po hodnikih, ali ženskega ihtenja za zidom. Pot pridejo na vrsto portreti, e skice, sem in tja “malih”, neznatnih ljudi, drugikrat znamenitih* izrazitih mož. Proces je opisan z distanco in s spretnostjo spodobnega reporterja. Ne prinaša samo osupljivih podatkov o tem, kaj vse je leta 1950 veljalo za ilegalno li- V BLAG SPOMIN Ob 16. obletnici smrti naše drage mame, stare mame, prastare mame in sestre Leopoldina Žitnik ki je umrla 24. sept. 1985. V božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove, naša ljuba, zlata mama, za trpljenje več ne ve. Srčna ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe dolg je čas. Žalujoči ostali: Dušan - sin Poldi Bojc - hčerka in družine Cleveland, O., 20. septembra 2001. teraturo - od pastirskega pisma jugoslovanskih škofov do Leninove brošure o religiji -, temveč tudi portrete nenavadnih in redkih likov: upornih prič. Te preprečijo obsodbo na delikt “organiziranja proti-državne združbe”, ostane le širjenje nevarne literature. Najbolj simpatična je jezikava punca, ki se kljubovalno postavi po robu sodniku: “Nič nisem slišala, ker nisem nikoli prisluškovala. Za Kambičem je v Zeleni jami vohunila AFŽ, kar tiste ženske vprašajte!” Sodnik: “Vi žalite Antifašistično fronto vseh žensk Jugoslavije! Nesramni ste! Dal vas bom zapreti!” Punca postane “bleda kot zid. Nenadoma se pomakne bliže k sodnikovi mizi, se z desnico nasloni na rob, napeto pogleda sodnika in užaljeno zakliče: Pa me dajte!” Bralcu se včasih zazdi, da pisec pretirava s “pozitivno naravnanostjo” in blago,, vseodpuščajočo vedrino. Vendar se nato zmeraj znova pojavijo stavki, v katerih je zadosti ironije, da odžene nevarnost sladkobnosti. Za nameček pa tam proti koncu postane jasno: ta zdelana postava t si: ne dovoli, da bi ji človeško integriteto načelo pomilovanje: Ul- “Kaj vse se mi mota po glavi v tej ozki celici. Postajam utrujen, čustva bledijo in zamrejo. Postajam a-patičen, morda že malodu-šen? Kako se bom i >znašel na svobodi, v novih: okoliščinah? Kakšno bo srečanje s starimi znanci? Odbija me misel, da bi me pomilovali. Tisto, da bi se zasmilil samemu sebi, sem prebolel kot otroško bolezen že v bunketju.” Kot pripoved teče, se tudi konča. Spodobni, blagi mož, ki so mu vtisnili pečat zločinca, se napoti po Miklošičevi in se gre vljudno zahvalit bronastemu Prešernu: Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM Listen to THE SLOVENIAN HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio ;cJt Tony Ovsenik '440-944-2538 “Gospod advokat Prešeren! Moja pravda se je še kar dobro iztekla. Ostajam pa vaš dolžnik. Večkrat sem si sposodil nekaj vaših verzov. Za danes samo najlepša hvala!” To je daleč najmanj grenka zaporniška pripoved, kar jih je bilo objavljenih. Avtor jo razgrinja “za obe strani dovolj obzirno”, z blagim nasmeškom, celo vedrino; malone hvaležen za priložnost, da je dozorel, se obogatil za spoznanja, ki bi mu sicer ostala nedoumljiva. Delo, fax, 17. sept. 2001 Tudi v Sloveniji poostreni varnostni ukrepi - gospodarske posledice zaradi dogodkov Ljubljana (Delo fax, 16. sept. /del teksta/) - V Jedrski elektrarni Krško so poostrili nadzor pri vstopanju in gibanju oseb in tovora na območju elektrarne. JE Krško ima 60-centimetrski oklep iz železnobetona in še druge varovalke, tako da bi brez kakšnih posledic vzdržala močan potres ali kako manjše letalo. Kot na vseh evropskih letališčih so tudi na Brniku strožji varnostni ukrepi, pri tem pa še posebej natančno pregledujejo potnike in prtljago. Večina slovenskih izvoznikov v ZDA pričakuje, da bodo do konca leta uresničili izvozne načrte v sedmo slovensko zunanjetrgovinsko partnerico (3-odstotni delež v slovenskem izvozu, letos v prvem polletju 128,5 milijona dolarjev izvoza, pri tem jc bil delež Steklarne Rogaška 15 milijonov dolarjev). S slovenščino nimam težav-?! (i) 20. POLETNA SOLA SLOVENSKEGA JEZIKA MARKO KREČIČ TRST, GORICA - Takšen naslov (brez ločil, seveda) so sestavljale! dali poskusnemu gradivu za kratke tečaje slovenščine (nadaljevalna stopnja). Gradivo so uporabljali na letošnji 20. poletni šoli slovenskega jezika. Šolo pripravlja in izvaja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Posredno sem preko enega od udeležencev mogel spremljati potek pouka in na koncu tudi ugotavljati, kaj se je iz vsega skupaj izcimilo. ♦ Poletna šola slovenščine Pripravljalcem in izvajalcem šole priporočam, da si poleg moje priskrbe še kako drugo sodbo o svojem delu, zakaj po mojem mnenju zaslužijo najslabšo oceno vsaj pri treh ključnih delih šole: pri razvrščanju učencev v skupine, pri zunanji in notranji kakovosti učnega gradiva in pri slovenščini, ki je ta šola postavlja za vzor. Predvsem o tem slednjem delu, o vzorni slovenščini, naj še kaka ustrezna ustanova pove, kaj si misli o njej. Glede na to, da sodi fakulteta med najviše cenjene ustanove v tem smislu, bi mogla njeno delo ustrezno oceniti morda le še Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pa sem si vendar tudi jaz, negodnik, drznil napraviti skromno sodbo, kar pa si vendarle dovoljujem kot Slovenec, ki mi je materni jezik neprecenljiva vrednota. V katero skupino? Pri razvrščanju učencev v skupine me je presenetilo, da uporablja skupina, ki sem jo spremljal, v začetku omenjeno gradivo, ki jasno pravi o sebi, da je nadaljevalna stopnja. Od udeležencev je bil le eden že drugič v tej šoli, vsi drugi so bili popolni začetniki, četudi večina ni izhajala iz o-kolij, kjer bi bila slovenščina popolna novost. Gre za otroke slovenskih staršev (vsaj enega od njih), sozakonce Slovencev ali podobno. Vendar preprost poskus pokaže, da bi morali domala vse udeležence uvrstiti med popolne začetnike, saj morda razen pozdrava niso zmogli niti enega enostavnega stavka. Uspeh uka je bil temu ustrezen, kljub temu da se je skupina ukvarjala z jezikom polne štiri tedne, šola pa si očitno šteje v čast, da je že dvajseta po vrsti. Je bilo razvrščanje učencev sad 20-letnih izkušenj? In za zaključek dobi učenec odlično spričevalo! “Saj na koncu se pa že pobeli!” Tako so mi malo za šalo in malo zares rekli moji zidarji, da so opravičili svoje zidarske nedoslednosti in napake. Učno gradivo Četudi se gradivo za uk zavaruje s pridevkom, da je “poskusno”, vseeno ni odvezano zahteve, da je oblikovno lično in času primerne kakovosti. Tako pa na mnogih mestih kaže, da gre za neke vrste lepljenko, sestavljeno tudi iz barvnih izvirnikov, razmnoženo z običajnim črnobelim fotora-zmnoževalnikom. Barvni izvirniki postanejo nejasni, povečave (pomanjšave) so neustrezno izbrane, da so nekatera besedila neberljiva, ob tem pa so morali udeleženci ta besedila uporabiti pri domačih nalogah (denimo v 1. enoti “Kaj najraje počnete ob koncu tedna?” in v enoti 7 naloga v zvezi z reklamo za Angal). Današnje tehniške možnosti in predpostavljen ugled ustanove takšnega zmazka ne dopuščajo. Drugo vprašanje tega gradiva je njegova vsebinska kakovost. Sestavljalci so se potrudili in se morda zavarovali pred kako tožbo o kraji intelektualne lastnine s tem, da so navedli vire za besedila. Pregle virov pokaže, da so v P°' letni šoli odločili učiti časopisni in oglaševalski jezik, saj med viri beremo: Jana, Ona, Delo, Nedelo, Mag, Aerodrom Ljublj3' na, Gea, Delničar, Viva, revija Ljubljana. Le en pr|' spevek je iz knjige pokojnega patra Simona Ašiča. Izbir virov v marsičem tudi pove, kdo so sogovorniki v prispevkih in njihov0 kulturno tehtnost. Razei1 na slikah bankovcev in v enem odgovoru na vprašanja o slovenskem jeziku gradivu zaman iščemo besedo ali dve o slovenskih 1° poslovnih velikanih ali VxC mnogih starejših in mlajš* mojstrih slovenske besede, toliko manj, da bi ti $1° venci spregovorili učencem poletne šole slovenskega j6 zika s svojim delom, s sv° jo ljubeznijo in strahosp0 štovanjem do te svetinje. Tako pa nagovarjajo tuj^ ce, ki s svojim vpisom šolo kažejo posebno nakl° (dalje na str. 15) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. (216) 481-5277 Between Chardon Rd. & E. 222 St. in Euclid, Ohio Mariborski pomožni škof Anton Stres o pomenu šole Odprto pismo ob začetku novega šolskega leta Trst/Gorica - V Sloveniji S slovenščino nimam težav-?! (nadaljevalce s str. 14) Se je 3. septembra začelo novo šolsko leto, 2001/2002. Glede na upadanje števila rojstev, kar je ena največjih skrbi slovenske demografske politike, se zmanjšuje tudi število otrok v osnovnih šolah. V novem šolskem letu 446 osnovnih šol v državi obiskuje skupaj 179.507 u-čencev, medtem ko je v šolskem letu 1992/1993 bilo okoli 218 tisoč učencev. Od omenjenega skupnega števila učencev v tem šolskem letu je 21.966 prvošolčkov. ^ gimnazije in druge srednje šole raznih usmeritev se je vpisalo okoli 100 tisoč dijakov in dijakinj. V Sloveniji je srednjih šol 158. Od omenjenega števila Je 25.670 tistih dijakov in dijakinj, ki bodo obiskovali P^e razrede gimnazij oz. drugih srednjih šol. V obdobju počitnic so opravili prenovo ali druga dola na mnogih šolskih zgradbah. Vse šole imajo računalnike in povezavo s svetovnim spletom, s čimer so učenci oz. dijaki sezna-njajo z osnovami informa-Cljske tehnologije. Vzorno je poskrebljeno udi za prevoze učencev oz. dijakov iz oddaljenih rajev v šole, ter za njihovo prehrano med poukom. ovnejši učenci oz. dijaki Ptojemajo malico ali kosilo brezplačno. , ^4od značilnostmi novega olskega leta v Sloveniji o-^onjamo, da je 161 osnov-blb šol opravilo prehod iz osedanje osemletke v ob-^ezno devetletno šolo. V °tnem osnovnem šolstvu °do ta prehod izvedli v 01skem letu 2002/2003. Ob začetku novega šolskega leta je dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof, objavil odprto pismo slovenski javnosti, posebej staršem otrok. Objavil ga je slovenski katoliški tednik Družina. V njem poudarja, “da razlikujemo vzgojo in izobraževanje, čeprav sodita skupaj in se nujno dopolnjujeta. Izobraževanje in razvjanje človekovih umskih sposobnosti je seveda nepogrešljivo. Vendar pa se mlad človek odloča tudi za svoje prihodnje življenjske vrednote: za to, za kar bo živel, za kaj si bo najbolj prizadeval. Mlad človek si mora pridobiti jasne poglede o vrednotah in ciljih, za katere je vredno živeti in se zanje truditi. Šele tako si pridobi jasno zavest o tem, kaj on je in kaj naj bo. Samo tedaj bo tudi samozavesten in ponosen, ’suveren’ in neodvisen od menjav javnega mnenja in drugih manipulacij. Iz povedanega nedvomno izhaja, da se država v svojih izobraževalnih in vzgojnih dejavnostih nikakor ne more obnašati absolutistično in avtoritarno. Vloga države je na šolskem področju, posebno kar zadeva vzgojo kot posredovanje temeljnih življenskih vrednot, le subsidiarna, torej samo dopolnjuje vzgojo, ki jo imajo otroci v svojih družinah, in to vzgojo podpira in pospešuje.” Dr. Stres je ob začetku novega šolskega leta v Sloveniji v odprtem pismu javnosti še zapisal, “da so tudi druge družbene skupine iz tega ali onega razloga zainteresirane za to, kar se njenost do slovenščine in slovenstva, pevci popevk in njihovi televizijski voditelji, najlepša Slovenka, “stevardesa”, ustvarjalci reklam. Ti naj torej postavljajo mero slovenskemu jeziku in slovenski kulturi. Povsem v skladu z govorci in izbranimi viri besedil je jezik, ki ga predstavlja to gradivo. Jaz bi ga označil za “nižje pogovorno” in k temu pridal, da je hkrati ta jezik za učenje mnogo pre težak, zato je kot učna osnova docela neustrezen. Umevno je potem, da da je bil učinek pouka manj kot pičel. Ne bi se čudil, če bi kateri od udeležencev ne ostal zgolj pri pritožbah o kakovosti pouka, marveč bi zahteval še vračilo šolnine, zlepa ali zgrda. Mar ni najumevneje pričakovati, da postavi vsaka šola slovenskega jezika za mero knjižno slovenščino? Kaj naj potem mislimo o šoli, ki se ponaša z univerzitetnim okriljem? Razgnal bi tako šolo in skrbno pazil, da njenim učiteljem nikoli več ne pride v roke noben učenec. Izbiranje in prebiranje Verjamem, da jezikoslovci in drugi, ki se ukvarjajo z jezikom, zaznavajo v jezikovnem prostoru prevladovanje jezikovne mere, ki jo kaže to gradivo. Vendar to ne pomeni, da kot nemi opazovalci preprosto, mehanično zabeležijo ta pojav, nam ga ponudijo kot novo mero in mi vsi naj se gladko sprijaznimo z njo. Za temeljno človeško dejavnost smemo v nekem smislu šteti izbiranje. Prav vsak trenutek svojega življenja napravimo zavesten ali dogaja v šoli. Ne nazadnje ima vzgojno nalogo in odgovornost tudi Cerkev, predvsem ko gre za moralno in duhovno oblikovanje njenih mladih vernikov.” - M. Novi glas, 6. sept. 2001 Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio ' Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! manj zavesten izbor pri svojem ravnanju. Med bolj domačimi slikami izbiranja mi je v spominu mladostni izbor izbiranja fižola ali prosa za kuho: kup izbranega in kupček smeti in piškavih plodov. Enako smo pri vsakem govorjenju ali pisanju postavljeni pred izbiro besed in stavkov. Dobro moremo izbrati le, če dobro poznamo, smo o dobrem poučeni in dobro hočemo. Lenoba, neznanje m morda tudi zloba ne izbirajo ali izbirajo le slabo. Kaj pa je nagnilo sestavljalce gradiva, da ponujajo kot mero takšen jezik, ne morem dognati. Če je njihov razlog zgolj ta, da “se tako pač zdaj piše in govori”, potem jim odgovarjam, da je njihova naloga ne le beležiti stanje, marveč tudi učiti in vzgajati. Seveda to ni le njihova naloga, saj vemo, tu smo starši, pa šole od začetka do odraslosti in potem bi moral še vsak sam nenehno skrbeti in paziti na svoj jezik, ker se ve, česar ne gojimo in ne vzdržujemo, neusmiljeno spridi, potem pa propade. Zato še enkrat, dame in gospodje, če je to gradivo v glavnem tisto, kar ponujate za mero dobre slovenščine, potem takoj opustite to delo in naj se s tem ukvarjajo primernejši ljudje. Jezik naš vsakdanji Najprej nekaj splošnih misli o jeziku, saj z njimi načelo utemeljujem svoje nasprotovanje mnogim jezikovnim predlogom iz gradiva. Za vsakodnevna opravila in potrebe potrebujemo jezik, ki je natančen in gospodaren: z najmanj besedami povedati vse, kar je treba. Popolnost ni v tem, da ne moremo ničesar več pridati, marveč v tem, da ne moremo ničesar več odveti (prosto po A. de St. Exu-peryju). To načelo nedvomno velja za ustavna, zakonska in podobna pravna besedila, za strokovna besedila navodila za rabo, mnogovrstne napotke in podobno. Zahtevamo jasnost, nedvoumnost, čim večjo enostavnost, izogibamo se sopomenkam. Tu nam morejo biti za zgled matematiki, ki jim je naravni jezik prvo orodje pri delu. Iščemo jasen pomen vsake besede in tehtamo njen pomenski doseg: je premajhen, prevelik ali ravno pravšnji. Druga skrajnost je leposlovje, ki mu je osnova “li-centia poetica”, da izraža svoje očitne in skrite misli in zamisli. Gotovo smo nekdaj misli, da v ta jezik sodi mojstrstvo besede in lepota jezika, a, kot kaže, mnogi svojega ne morejo izraziti brez jezikovnega maličenja in nemalokrat prostaštva. Pesnikova svoboda pač! Zdaj pa še o nekaterih jezikovnih predlogih iz gradiva. Besedila so napisali in izbrali sestavjlalci, zato moremo upravičeno sklepati, da je takšen njhov predlog, ki se ga naj oprimemo. Samo še tujke kaj veljajo! Če takoj spodbujajo, naj v jeziku uporabljamo čim več tujk: “vikend”, “aktivnost”, “super”, “popularen”, “plan”, “varianta”, “transkripcija”, “dialekt”, “funkcionalen”, “avantura”, “fleksibilnost”, “stevard”, “stevardesa”, “menedžerka”, “problem”, “komunicirati” itd. Marsikdo bo sodil, da za marsikatero besedo nimamo ustreznega slovenskega izraza. Premislimo in razčlenimo, koliko je jedra v tem, kdaj tujka v resnici pove več kot domača beseda, koliko je preproste lenobe ob izbiranju in napuha pri postavljanj* i tujkami nabasanim jezikom. Mnoge stroke si stalno prizadevajo gojiti svoj strokovni slovenski jezik, mnoge si s tem ne' belijo glave. Starejši ljudje vedo povedati, kako jwt3 ki jih računa pošta za vsak povrnjen oziroma ne °stavljen izvod lista. Uporabljajte ta obrazec za posredo-Vanie potrebnih informacij. Nov naslov Ittie Naslov ^esto, Država, Zip _________________________ Star naslov ^tar naslov _____________________ Mest°, država, zip ______________ Misijonska srečanja in pomenki 1394. G. dr. Pavel Krajnik, župnik v Lorainu, Ohio, ki je tudi naš duhovni vodja, je na praznik Marijinega vnebovzetja imel v svojem rojstnem kraju ponovitev zlate maše. Sestri s. Tončka in s. Rezka sta malo opisali to slovesnost v pismu Celestinovi. Tako pišeta: “Predragi! Gotovo Vas bo zanimalo, kako so v naši župniji pripravili zlato mašo našega Pavleta. Vsem sorodnikom in prijateljem smo poslali 80 povabil, ki so nam jih lepo natisnili salezijanci. Reteški župnik, ki na počitnicah hodi z mladino na morje, je bil tudi za Pavleta zelo vljuden in dober. Mladi so pod vodstvom starejših postavili dva 27 m visoka mlaja s slovensko in škofjeloško zastavo. Pri vhodu v cerkev so postavili napis Pavletovega gesla: “Da bi bili vsi eno!” Bilo je kar nekaj narodnih noš in potrudil se je pevski zbor, pritrkovalci in en godešan mu je pripravil video, ki ga boste lahko gledali. Njegov sošolec, dr. msgr. Ivan Merlak, mu je pogumno pridigal o težkih časih njihovega bogoslovja, o naši lepi družini in o našem Ivanu, pričevalcu za vero. Tudi danes pri Karmeličankah v Sori nas je razveselil msgr. Franci Vrhunc, novi postulator v Sloveniji za proces Lojzeta Grozdeta, ko se je javno zahvalil za njegovo in moje sodelovanje. Vse ostalo: kako je bilo pri ponovitvi zlate maše na Godešiču, nato tri dni na Kureščku, v Slomškovem domačem kraju ter v samostanu, kjer je Anton Martin Slomšek imel novo mašo, Vam bo Pavle povedal. Midve s Tončko nimava besed, da bi se ljudem, posebno pri Bogu primerno zahvalili, da je imel zlato mašo v Sloveniji, kjer ni mogel imeti svoje prve maše, in da so bili navzoči naši bratranci. Lep pozdrav, s. Tončka, s. Rezka!” G. Krajnik se je s prav lepim spominom na svoje bivanje v Sloveniji vrnil. Bog mu daj zdravja, da bo še lahko vodil faro in nam pomagal pri misijonskem delu! Misijonar lazarist Franci Pavlič, ki deluje v Boliviji, je pisal pismo, kar je priobčeno v zadnji številki Misijonskih Obzorij. Tam piše: “Vse kaže, da se deževna doba zaključuje. Letos smo imeli v Boliviji izredno mokro poletje. V provinci Beni je reka Mamore narasla za pet metrov. Skupnosti kristjanov, ki živijo na otočkih te velike reke, so pod vodo. Pri nas na Visoki planoti (Altiplano) tudi ni veliko bolje. Izredne količine padavin so povzročile zemeljske plazove. Gore so se trgale, voda je odnesla ali pa zasula edino cesto, ki vodi z moje postojanke Italaque v mesto. Dva meseca smo bili popolnoma odtrgani od vsake civilizacije. Hvala Bogu, da sem imel nekaj zaloge hrane. Letos se nam obeta lakota. Glavna prehrana ljudi, med katerimi delujem, je krompir. Zaradi izrednega dežja je krompir začel gniti, napadle so ga razne bolezni. Na žalost je podobna situacija zajela tudi najbolj rodovitne predele Bolivije. Treba bo misliti na zapuščene otroke, na slušatelje izobraževalnega centra za odrasle... nad 60 ljudi bo moralo dobiti trikratni topli obrok hrane skozi vse leto. Zaradi nemogočih razmer nisem obiskoval najbolj oddaljenih skupnosti katoličanov. Sekte so v dveh tednih izropale dve stari kapelici. Odnesli so vse, kar se je dalo odnesti: svečnike, križe, celo streho. Stene iz blata so se sesedle... Katoličani prosijo, naj jim pomagam z denarjem, obljubili so, da bodo sami naredili zidake iz blata, moja skrb pa naj bi bila nabava lesa (ki je izredno drag, saj ga na tej višini ni) za ostrešje, streho, vrata, okna... Pred nekaj dnevi so prišli v center predstavniki iz skupnosti krščenih, ki tudi prosijo za kapelico iz preprostega razloga. Pred nekaj tedni so se zbrali k besednemu bogoslužju. Po končanem srečanju in po skupnem obedu so odšli na svoje domove. Pričakali so jih člani sekt in raz- Progressive Slovene Women of America proudly offers the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name.............................................. Address........................................... City/State/Zip.................................... Number ordered________($15.00 + $3. S/H each book) j (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 bojniških skupin. Žrtev tega napada je bila ženička, ki zaradi let ni mogla uteči kamenju. Trkam na vaša dobra srca in vas prosim, če mi lahko finančno pomagate. V dobi neprekinjenega deževja sem obnavljal notranjost stavbe, kjer se zbirajo zapuščeni otroci, obiskoval sem bližnje postojanke. Ker nam je uspelo v centru zbrati majhno skupinico ministrantk, imamo vsako soboto redna srečanja. Izobraževalni župnijski center odraslih tudi dobro deluje. Z velikimi težavami smo se znebili profesorjev, ki so se polastili tega izobraževalnega zavoda. Veliki teden bi nam kmalu uničile sekte. Iz mesta El Alto so prišli pripadniki napadalne sekte Asamblea de Dios (Božja skupnost) s tremi avtobusi in nekaj avtomobili. S seboj so pripeljali najmodernejše video projektorje, glasbene stolpe... Lahko si mislite, kaj je to pomenilo za naše preproste ljudi, ki nimajo niti elektrike. Vsi so sledili sekti, celo ministranti. Med mašo so se zbrali pred cerkvijo in nas sramotili. Ni mi preostalo nič drugega kot iti med poznane in jih prositi, naj mi posodijo televizor in video rekorder. Sposodil sem si nekaj dobrih filmov in ljudje so se začeli vračati. Po kratkem pogovoru mi je pastor obljubil, da se bo javno opravičil katoličanom za sramotenje in napade, a iz tega ni bilo nič. Ko smo se otresli sekt, so nas obiskali prebivalci mesta La Paz s tremi nogometnimi ekipami ter z ogromnimi zalogami alkohola. Ljudje so šli na nogometno igrišče, saj so imel pijačo zastonj... Cerkev pa je bila skoraj prazna. Lokalna oblast mi je priskočila na pomoč, imeli smo sestanek, na katerem so najstarejši prebivalci kraja Italaque povedali, da se nikakor ne strinjajo s takšnim praznovanjem velikega tedna. Ko so me podprli starci, se je situacija obrnila v korist vere in ne pijančevanja... A kljub temu sem vesel, uspelo mi je pridobiti majhno skupinico ministrantov. Stavbica, v kateri se zbirajo otroci, ki jih imamo v varstvu je dobila novo pročelje, slušatelji, ki obiskujejo izobraževalni zavod, so zadovoljni. Še najbolj pa sem vesel, da smo začeli s pripravo na krst in prvo sveto obhajilo. Med tednom, če seveda nisem na obisku krščanskih skupnosti, se je začela zbirati skupinica desetih vernikov k bogoslužju. Dva otroka redno prihajata vsak dan k bogoslužju, eden igra na boben, drugi pa na sam-ponjo. Kot kaže, se nam bo pridružil še tretji, ki bo igral keno. Lep pozdrav z višine kondorjev in najlepša hvala vsem za vso molitveno in denarno pomoč. Franci Pavlič.” Veliko korajže, potrpljenja in vere morajo imeti misijonarji, da vzdržijo pri težavnem delu. Toda Bog uslišuje prošnje vernikov, ki se k Njemu dvigajo, naj jim pošlje duhovnika - misijonarja. Ne pozabimo pri svojih molitvah vključiti tudi naše misionarje, saj je njihovo delo iz ljubezni do Boga in do bližnjega, potrebno naših molitev. Prav lep misijonski pozdrav od vseh sodelujočih in Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd. Cleveland, OH 44119 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s sir. 9) Frances T. Prijatel Umrla je Frances T. Prijatel, rojena Lanese, vdova po Antonu, sestra Anthony-ja, Angie Marino, Natalie Fratino ter že pok. Ann DiNiro, teta. Pogreb je bil 18. septembra s sv. mašo v cerkvi St. Clare in pokopom na Vernih duš pokopališču. Beulah (“Julie”) Kaučič Umrla je 73 let stara Beulah (“Julie”) Kaučič, r. Durst, žena Franka, mati Jacka, Julie Coon, James, Richarda in že pok. Mar-della, 9-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Jamesa, Charlotte Cornelius in že pok. Franka, zaposlena do upokojitve pri Picker International. Pogreb je bil 17. septembra v oskrbi Že-letovega zavoda s pokopom na pokopališču Western Reseve Memorial Gardens, kjer so tudi bili pogrebni obredi. Gabriella Kuhar Dne 15. septembra je u-mrla 87 let stara Gabriella Kuhar, rojena Tillinger, vdova po Franku, mati Franka, 3-krat stara mati. Pogreb je bil 18. septembra s sv. mašo v cerkvi sv. Viljema in pokopom na Vernih duš pokopališču. Catherine C. Omahen Umrla je 90 let stara Catherine C. Omahen, rojena Buehner, vdova po Anthonyju, mati Briana in že pok. cpl. Neila (pripadnik ameriške vojske), sestra Lorette Ford ter že pok. Elizabeth Bush, Ann Cameron in Franka. Pogreb je bil 15. septembra s sv. mašo v cerkvi Margarete Marije in pokopom na Kalvarije pokopališču. Anthony P. Jerman Dne 11. septembra je umrl 77 let stari Anthony P. Jerman, mož Helen, roj. Tomažič, oče Patricije Roberts Lichko, 3-krat stari oče, brat Donalda, Anne, Frances Hribar ter že pok. Mary in Andyja. Pogrebna sv. maša je bila 14. septembra s sv. mašo v cerkvi sv. Viljema in pokopom na Vernih duš pokopališču. George J. Hrvatin Umrl je 74 let stari George J. Hrvatin, mož (53) let Dorothy, r. James, oče Linde Finley, Carol Mead in Georgea, 6-krat stari oče, brat Josephine Valencie in Josepha, veteran 2. svetovne vojne, v kateri je služil v ameriški vojski. Pogreb je bil 17-septembra s sv. mašo v cerkvi St. Joan of Arc v Chagrin Fallsu s pokopom na pokopališču Restland v Bainbridge Twp. Mathew Zivoder Umrl je 93 let stari Mathew Zivoder, prej živeč na Willoughby Hillsu, mož Helen, oče Deborah Stansbery in Cynthie Kennedy. Privaten pogreb je bil 18. septembra v mestu Delaware, Ohio. Mary M. Delost Umrla je Mary M. Delost, sestra že pok. Paula, tega, članica SŽZ št. 50, SNPJ št. 566, Club Ljubljana, Klub upokojencev na St. Clairju in v Euclidu. P° greb je bil 12. septembra v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Kr' stine in pokopom na ^er nih duš pokopališču. James L. Zust Dne L septembra j® umrl 54 let stari James ■ Zust iz Corral Bottom, a lif., rojen v Clevelandu j 1. 1965 graduiral iz EucU High School, mož Cato > brat Kennetha, Judith, thryn in Debre, vetera vietnamske vojne. Pogre bil v Kaliforniji. Kenneth J. Zaletel Umrl je Kenneth J-letel, mož Cheryl, roj. rinozzi, oče Kennetha in Kevina, 3-krat stari veteran vietnamske V°J Pogreb je bil H- seP!esV, bra s sv. mašo v cerkvi Janeza Vianneyja. Frank Crepinsek Dne 9. septembra je^ mrl Frank Crepinsek, * vec po Louise, roj. * oče Carmen Habit, R° z in Franka ml., 3'kra(! ^a, oče, brat Zvoneta, . je Milana in Sonje. Pogre bil 12. septembra s sv. s šo v cerkvi sv. FeJlC1 pokopom na Vernih pokopališču. Pauline M. Yanchar ^ Dne 2. septembra mrla Pauline M- YapaUia, rojena Tichar, žena jjj, mati Patricije Bailey> pa, Paulette Busher, le May in Paula’ hoinaS3 stara mati, sestra in Josepha, pastorka ^ ne. Pogreb je bil 'cerlcvi tembra s sv. mašo v sv. Kristine.