183
Slovstvene stvari.
     Nekoliko posnetkov iz Miklošičeve sintakse.
Lansko leto je dotiskano veliko delo našega po vsem učenem svetu slovečega rojaka, namreč „Ver-gleichende Syntaxder slavischen Sprachen" (Wien, BraumtLiler, 1868 -1874, 896 strani). Z njim je na svetlo prišel že tretji del primerjajoče slovnice slovenske ter manjka še samo knjige učeče „die Bildung der Siarnme".
V sintaksi Miklošič postavlja pravila ter jih dotr-juje vselej s primeri (po tem le redu) vzetimi iz staro-slovenskega, novoslovenskega, bolgarskega, hrvatskega, srbskega, maloruskega, ruskega, češkega, poljskega, gornjelužiškega slovstva, dostavljaje kjekod še pravila v drugih bodi sorodnih bodi tujih jezikih veljavna.
Da se ogromna ta tvanna vsa zmore in ovlada, a debelina knjige vendar ne prestopi vseh primer, k temu se pač hoče bistrega uma in rezne logike. Zato se pa Miklošičeva sintaksa po obsegu ne strinja popolnem z drugimi tega imena izdelki, kajti ona na pr. o stavkih in njih vezanji, in tako tudi o besednem redu posebej nič ne govori. Samo mestoma po knjigi, kakor na pr. govoreč o rabi Časov pri glagolih do vršni h in nedovrš-nih jemljo se v misel stavki odvisni it. in v oddelku o enklitičnih pronominalnih formah stoji med drugimi i pravilo segajoče v nauk o besednem redu: da se namreč stavki le s polnimi formami začenjajo in ne s temi breznaglasnimi prislonjenkami.
Sintaksa uči: I. čemu so različni našega besedstva razredi, t. j. čemu služijo: samostavnik, pridevnik [v dodatku se tu razpravlja genus i numerus], številnik, zaimek (in člen), prislov (in predlog), veznik in glagol; II. čemu so besedne oblike, t. j. čemu služijo padeži ia kdaj kateri stoji, in oblike, po katerih se glagol pre-giblje (razni časi in nakloni in glagolski samostavnik). Strogo logična razvrstitev gradiva mora dobro deti vsakemu, kdor je vajen znanstvenega obdelovanja predmet *v; ali knjiga ta ima vrh tega toliko kratkoma in jedernato sicer izraženih , a do same jezgre današnjega jezikoznanstva posegajočih napotil , kako naj si tolmačimo postanek te ali one oblike in rabe, da se je bode iz dna učiti zlasti vsakemu učitelju slovenščine, kateri se hoče popeti na znanstveno stališče.
Tudi , Novicam", če prav se jim manj prilegajo učene elukubracije-, mora vendar z drugega razloga ta reč biti zanimljiva,
V njih je pred tridesetimi   leti bil   za   veljavo   slovenskega imena ves goreči pesnik naš Koseški zapel: Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo , Kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj, Kineite ga iz lastne moči, iz lastniga vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam. Po teh naročilih   vsegdar  zvesto   delaje,   [— in da ne brez vspeha,   to   očitno  kaže   današnja   slovenščina skrbneje pisanih   sestavkov,   primerjana  z ,,okorno besedo detinstva"   iz dobe  gori   omenjene ,   ko   smo   Še s Fer lan ovo p in jo in ne vem več čigavim kolovratom „v caker hodili" — ] bodo „Novice" i ta naj pred popra-šale po dobičku za oliko mile slovenščine, s katerim se utegnemo okoristiti iz te Miklošičeve knjige.
Tukaj naj povem pred vsem drugim, kar sern jaz, čitaje sintakso,   na  to stran sploh opazil,   namreč:  da
*
se — v veliko govoreč — vsi slovanski jeziki za čudo vjemljejo v pravilih, da torej, — ker imajo že vsak svoje dobre slovnice, — ne more ni Slovenec v nji najti mnogo novega. Ako se pa kje pokaže kaka važna razlika bodi v enem in istem jeziku, bodi v dveh jezikih, če primerjamo enega z drugim, ter bi mi želeli vedeti, katero je vendar bolje, tu nam knjiga le prerada pušča pravdo nerešeno, navajaje zgolj primerov za eno in drugo in zadovoljujoc se z nalogo poroče-vavca. Le redko kdaj ti bode odrešito povedala: to je italijanizem, to je germanizem; kakor na pr. uči, da je napačno govoriti: za da se piše, ali pa: premajhen s'mi za hoditi, pretežek s'rni za nositi, tako tudi, da po germanizmu diše slovenske, češke in poljske fraze: ob kaj priti, pripračiti, djati; ali pa: kaj je to za knjiga? ali pa slov. obhajati spomin.
Nasproti imas — da le en primer povemo, — pravilo, da akuzativ s predlogom v pomeni dele, na katere se kaj deli, ter brez druge opombe našteva neke primere, namreč 3 iz stare, i iz nove slovenščine in 1 iz srbščine; a pri akuzativu s predlogom na ponavlja to isto pravilo in ga podpira z več nego 30 primeri iz raznih slovanskih jezikov, kar človeka prepričuje, daje tukaj samo in edino  pravilno pisati:   na (toliko delov).
(Dalje prihodnjič.)
184
192
Slovstvene stvari*
Nekoliko posnetkov iz Miklošičeve sintakse.
(Daye.)
Predno prestopim k posameznim posnetkom, ti-čočim se nekih vprašanj, ki jih naše slovnice ali cel6 ne omenjajo, ali ne dovolj odločno rešujejo, vredno je pogledati, kako slavni naš učenjak, kateri se že čez 35 let toliko uspešno bavi s slovenščino, posamezne besede zlasti slovenske piše, ker je tudi o tem med nami zavladalo grdo razkolništvo. Iz staroslovenskih pismenk je pridržal in rabi pri staroslovenskih, bolgarskih in ruskih besedah samo T> (jer) in h (jerek), sicer pa izhaja s češko slovenskim in dvema poljskima, pišoč %! (jeri) z y, 5 (jat) z e, A e, m je, fo a., LY> ja.. Piše torej staroslovenski, na priliko: osmL desetL i četvoro detij. Im^štiinrB na nB nadežda.. V novoslovenskem piše e ia o povsod, kjer ima staroslovenščina tj, oziroma ^, ter rabi k večjemu še oster naglas, kjer ga je treba. Piše torej na pr. rešenih je petero; ljudi (ne: ljudij, ker to bi ne bilo novoslovenski) cela drhal se je nateplo; kraljeva oblast; družina so mu nezvesti (iz Metelk. 224, vendar je Miki. drž ina popravil v družina); ple- , savki ustreči, skušnjavec, ne bo ga gasivca, koga ste mi dali rajavca, malo ga je mar zasmehovavcov; grižljaj kruha; Bog ju (s pristavkom: starosl. jeju, a ne j a, kar nekateri prodajejo za dobro slovensko blago) pahne iz raja; iz ust vedeti; s svojimi vred; nesem (nisem), nemam; med, izmed; junaški, in ne: junaškj konec vasi stoji lipa; noter gre, dol prileti (in ne: notri,
r ker tukaj mora stati akuzativ, in ne lokal, kar sta tri doli); povsod dosledno: djati (večkrat s pri-P°vkoro: starosl. dejati, kar bi ne imelo zmisla, ako bi $tdi novoslovenski infinitiv tega glagola imel 3 zloge); *Ugnoti; venoti, sklenoti (kar je z ozirom na staroslo-Sa jji in srbski jezik in pa na vzhodne Slovence go ve 0 pravilneje nego če pišemo: skleniti, ganiti, in še i kdor piše infinitiv na noti, ta sme v participu po biroslovenskem vzoru pisati: sklenen, ker se dela To infinitivu) itd.
*j. Eni se nekih besed in rekov ogibljejo, češ (po ^rjjjl, = hočeš), da so slovenizmi najbrže tujega izvira, Jlikl. sintaksa jih odobruje ali vsaj brez prigovora prišel jemlje. Sem spadajo: le, — le idi; le godci rodite, besedica ta se nahaja v poljskem z enakošnim pomenom (na pr. robil, by le odbič = delal je, da bi \q dogotovil), v hrvatskem in srbskem jeziku pa z nekolik0 premenjenim pomenom; — predlog zastran, podpiran po slovaškem stranv; — kruh za po poti, hrastov za čez morje; — nečemo jih starih bab, ni je boljše prilike; — sama nedolžnost ga je bila; — treba js, treba je bilo (tudi v češkem in poljskem jeziku): — predlog znotre, znotri (imier^ctlS), na pr. znotre zida. Imaš storiti, pisati za: bu fcdft tljmn, fdjretfcen, nahaja se tudi v hrvatski, maloruski, češki in poljski knjigi; čemu bi se ne smelo i slovenski tako pisati? — Da se pri apoziciji kjekod samo en samostavnik sklanja, a drugi ne, na pr. gospod Bogu, i. t., to potrjujejo tudi primeri iz drugih slovanskih jezikov.
%\ Nasproti Miklošič sumi, da je navada, pri pridevnikih in zaimkih v ednini rabiti ženski spol ondi, kjer drugi jeziki imevajo srednji, laškega izvira. Na pr.: Ta je bosa;  taka je,   lepa je ta.    Res je,   da se
 nič kaj lepo ne podajejo primeri, ki jih ondi dalje navaja, kakor: Estro je bleda obšla. Caharijova je nar prva bila, Bogu čast in hvalo dati. Kako neumna je torej ta skušnjavcova itd. Pretirati se ne sme nobena reč. — Ali če se ozrem na to, da Miki. sam tudi enake primere iz srbskega, ruskega, češkega in poljskega je-
 zika našteva, da zlasti Poljaci prav pogostoma tako pišejo in da si misel prav lahko dopolnimo z besedo: reč ali stvar, težko mi je pristati na misel o itali-janizmu.                                                        (Dal. prih.)
193
201
Slovstvene stvari.
Nekoliko posnetkov iz Miklošičeve sintakse.
(Dalje.)
L*L Splošno pravilo veli, da se pridevniki i posamič stoječ vjemljejo v spolu in številu s svojim samostav-nikom. A kadar je govorjenje o dveh takih samostav-nikih, ki pomenita živi bitji različnega spola, tedaj se proti temu pravilu rabi pridevnik srednjega spola, na pr. vsako edinih tičev je letalo po zraku (Ravnikar. Zgodbe sv. pisma). V srbski pripovedki: zapitaju (vprašajo) jedno drugoga (namreč: medved, svinja i lisica). Naći češ ih oboje jedno do drugoga mrtvo. Težje, mislim, posnemali bi mi primere, kakor na pr. ta srbski: Tu četeri bijahu vojvode, jedno Petre a drugo Milošu; ali pa poljski: Jedno z rodzicow stracič (eno starišev izgubiti, = enega izmed starišev).
%*% Pomoti je najbrže pripisovati, če Miklošič v Metelk. slovnici str. 242 stoječi primer: platno je lepo, katerega smo včera kupili, razume kakor da bi današnji Slovenci sploh tak6 govorili ter v akuzativu ra-bih pridevnik moškega namesto srednjega spola. V srednjem spolu se ne ločimo od drugih Slovanov, a ločimo se pri samezno stoječih pridevnikih in zaimkih moškega spola v akuzativu edinega števila, če se nanašajo na neživo stvar. Mi pravimo, na pr. Kje imaš klobuk, katerega sem ti posodil? a po zgledu drugih Slovanov bi se moralo reči: kje imaš klobuk, kateri sem ti posodil?
*%. Po primerih iz drugih slov. jezikov vzetih bilo bi pisati: Jožef z Nikodemom sta odšla (= Jožef in Nikodem sta odšla). Mož z ženo sta živela. Oče z materjo spita v hladni zemlji. Sosed s hlapcema delajo v gozdu.
%\ Ločivni številniki (num. distrib.) se nanašajo pa toliko različnih (posebnih) množin, kolikor jednic imajo v sebi, na pr. dvoji ljudje, recimo: meščani i kmetje. Odsekali so mu oboje prste (to je ročne in nožne). Napravljen je mir med obojimi (to je med IDenaa strankama; med obema, pomenilo bi dva člo-Bka). Ona je troje snubce imela (ker je namreč vsak Jtlubač nekoliko spremljavcev imel). Zagrme" oboji to-^V}. (^ j- z obeh strani). — Ločivni številniki se tudi rabijo; kadar govorimo o številu miselnih (abstraktnih)
reči, napr.: Trojo krivico delaš. Dvojna dobrota božja. Oboja misel je slaba. Troje misli me mučijo. Dvoji blagoslov, dvoji krst; dvoji pomen, dvoja žalost itd.
^ *%. Slovnica uči, kdaj se piše povračavni zaimek se in dotični svojivnik: svoj. V drugih jezikih, zlasti staroslovenskem ima svoj tudi pomen latinskega pridevnika: proprius ali nemškega: eigen, ter se rabi brez ozira na subjekt. Vsakemu svoje. Pa tudi na pr. svoja usta (dein eigener Mund) so te obdolžila* Sampsona je svoja žena pogubila. Storiti kaj o svojem času. Bolje je svoje jajce nego tuja kokoš. — Subjekt, ki tiči v infinitivu, — če je različen od subjekta v stavku, — tukaj nima vpliva; napr.: Kralj ga ukaže pred se pripeljati (= ukaže, da ga pripeljejo pred-nj). Vidijo rajdo tujih kupcev proti sebi priti (= da idejo proti njim). Glej Metelk. slov. str. 228. Težja je razsodba zastran subjekta v participu, kadar se namreč stavek s pomočjo participa okrajša in takć pride v področje subjektu glavnega stavka ter se razmerje zaimka predrugači. Stavek: „izpolnjujem dolžnosti, ki so mi naložene", okrajšujejo eni: izpolnjujem naložene si dolžnosti (ali tudi: sebi naložene dolžnosti), drugi pa: izpolnjujem naložene mi dolžnosti. Po glavnem pravilu bilo bi prvo prav, in ne drugo. In če staroslovenski prevod mesto (Jan. 1, 47): VidevIsusNatanailegreda.štak sebe primerjamo s slovenskim: Jezus jevidil k sebi priti Natanaela, moramo priznati, da če je poslednje prav, lahko je i prvo. Ali Miklošičeva sintaksa ima po onoliko primerov za eno in drugo, torej še vedno -— sub judice lis est. Slovenci, ako se ne motim, dajemo prednost poslednjemu načinu ter bi tudi rekli po staroslov. zgledu: Obrnivši se k idočemu za njim ljudstvu reče.                                        (Dal. prih.)
209
Slovstvene stvari.
Nekoliko posnetkov iz Miklošičeve sintakse.
(Dalje.)
#% Vzajemnost (Reciprocitat) se izražuje: 1) z zaimkom se, na pr.: Saj sva si brata; seznanimo se! 2) z zaimkom se in predlogom med, na pr. ljubite se med seboj; 3) z uporabo dvojnega drug, ali z zvezo številnikov eden — drug; na pr. (staroslov.) : Ljubite drug druzega; — pomagajte eden drugemu.
Kadar se pa govori o djanji med dvema s samo-stavnikom izraženima, sosebno neživima stvarema, katero deluje z ene na drugo, tedaj se mora samostavnik ponavljati, niti bi bilo pravilno po nemški šegi rabiti: eden in drugi, na pr.: Brat brata ne razume. Sestra sestri zavidi. Roka roko umije. Tema je bilo, da človek človeka ni videl. Klin s klinom, bet z betom. Iz roke v roko predevati. Vrana vrani oči ne izkljuje. Švigal je blisk za bliskom itd.
#\ Za glagolom: bati se, stoji pred sledečim glagolom nikavnica ne; to vsaj potrjuje večina primerov vzetih iz slovanskih jezikov; na pr.: Višji se je bal, da bi Pavla ne raztrgali. Bali so se ljudstva, da bi jih ne kamenjal^. Bojim se, da bi ne padel. — Strah biti, sram biti ima po Miklošičevem mnenji pravilneje akuzativ dotične osebe, sestro je strah tolovajev, prim. srb. sram je slavnu zatoenicu.
L** Spreletelo m^ je malce, ko sem prišel do tega-le pravila, namreč: Kadar se pridevnik in samostavnik porabita v izraz enega pojma, tedaj imeva pridevnik najraje nominalno formo (to je, nedoločno končnico brez pritaknjenega zaimka), na pr. starosl. dobra detel (vir-tus),   velik den (pa3cha), rus. Belo, Ozero, Novgorod.
Ali sem se brzo prebral ter domislil, da dandanašnji to pravilo vendar ne more obstati. Pač si lahko tolmačimo, kakć more tukaj stati pridevnik nedoločne končnice; kajti z imeni različnih stvari se odgovarja na vprašanje: Kaj je to? in tu se prav prilega odgovor z nedoločno končnico: ctnc gutc $<mbfang, etn ©djulbfdjetn, ctn groj^er Sag.
Vendar, Če odločimo imena naseljenih mest — kjer se priporoča tak6 pisati, na pr. Belgrad, Nov-grad itd. — kaže ravno naš: Včliki teden, velika nedelja (ne: velik teden, velika nedelja), ter pričuje tudi hrvatsko-srbska in ruska raba, da gre tukaj pisati
pridevnik z določno končnico, (to se ve da v slovenščini je razloček sam6 pri moškem spolu), torej : dolžni list (ne: dolžan list), izpovedni list, S3eidjt$ettet, izpovedni dan, 23etd)ttacj (ne: izpoveden, še manj: izpoveden] dan), vozni list itd.
A ker pridevnik tu enkrat služi za izraz nekega pojma, rekel bi jaz dalje, da mora ta končnica ostati nespremenjena brez ozira, naj stoji kjer koli in za katero si bodi besedo; to je, jaz mislim, da se pravilno govori ne samo: ta krstni list, ampak tudi: en krstni list, in ne: en krsten list.
%*% Zanimljiv je oddelek o brezpodmetnih stavkih (subjektlose Satze), v katerih namreč ni povedano, kdo ali kaj zvršuje djanje z glagolom izraženo; na pr. grmi; skrbi me; kruha manjka, je manjkalo; samega je bilo pustiti na polji; konjem je zima biio (= konje je zeblo); čas je bilo; škoda je bilo; sila ljudi je privrelo; pa tudi: silo ljudi je bilo; čedo svinj seje paslo; (po maloruskem pregovoru) polovina sveta skače, a polovina plače, pa tudi: polovino sveta skače (kaj da je bolje, nomin. ali akuz., tega knjiga ne določuje).
Pri trpni obliki s pomočjo povračavnega zaimka se ni dvoma, da predmet, na katerega se nanaša djanje, stoji v nominativu , torej: polje se obdeluje, njiva se orje. Ali Miklošič navaja nekaj primerov tudi iz drugih slovanskih jezikov, po katerih bi ta predmet — v trdivnem (to se ve da brezpodmetnem) stavku — smel stati v akuzativu, (Če je pa stavek nikaveo, v genetivu) prav tako, kakor naši primorski rojaki včasih pišejo, kar smo pa doslej sploh prištevali italijanizmom. Na pr.: Kmete se vidi na polji in se jih je videlo; srb. nit' se vidi neba ni oblaka; polj. kiedy sie zna autora (roemi man beti Sfutor fennt); kupuje sie takie rzeczy (= kupujejo se take reči).                         (Dal. prih.)
210
218
Slovstvene stvari.
Nekoliko posnetkov iz Miklošičeve sintakse.
(Dalje.)
*** Pisatelj teh posnetkov je že nekolikrat odsvetoval rabo brezpodmetnih stavkov s takimi glagoli, ki jih slovenščina poznd edino za povračavne (verba refle-xiva), Miklošič vendar našteva nekaj malo tacih primerov pod pravilom, da se zaimek se nikjer in nikakor ne ponavlja; namreč iz srbskih prislovic: kad se čemu čudi,  kad se čemu nada (toetm mati ftdj ttoriiber tmtnbert,
toentt man ettoa$ fyofft); vi tražite, da vam se klanja p0 ulicama (Vuk); rus. u nih krestami pobratalo sja (prj njih so se s križi bratili). Ako torej vpričo teh da&i ne številnatih primerov ne smem več reči, da je tako pisati cel6 nepravilno, vendar še vedno trdim, da je jako neprimerno in čudno, na pr. nemški stavek: -3tt bet Strdke ladjt man tud)t, posloveniti tako-le: V cerkvi se ne smeje.
L*L Posebnega prevdarka je vreden oddelek o par-titivnem genetivu, ker v današnji knjižni slovenščini p0, jemlje in hira, kar vidimo, primerjaje zdanje spise a pisavo M. Ravnikarja [„Zgodbe svetiga pisma. V Ljubljani. 1815. 1816.] po Miklošičevi sodbi enega izmed najgenijalniših slovenskih pisateljev.
Kadar samoatavnik pomeni neko celoto, tedaj mu genetiv naznanja neki del te celote. Takošen del se ig. ražuje ali s posebno besedo, ali zgolj po genetivu. Posebna ta beseda utegne biti: a) samostavnik, na pr. grižljaj kruha, požirek vode; b) zaimek, na pr. al' za mizo pivcev kaj sedi? ta kmet ima dokaj (= kdo ve kaj) drobnice; c) kateri izmed določnih ali nedoločnih števil-nikov. To je sploh znano in ne more lahko biti drugače.
Neki nedoločen del se pa izražuje tudi samo z ge-netivom in tukaj (— to se ve da v trdivnih stavkih, kajti v nikavnih nas splošno pravilo varuje pogreškov —) radi grešimo, pišoč nominativ ali akuzativ namesto ge-netiva. Ali i tu moramo z razdelitvijo še nekoliko dalje iti. Najpred nam je odbrati samostavnike, kateu pomenijo razne po vseh svojih delih enake snovi, kakor so zlasti živež in pijače, pa tudi druge tvarine, ki jih govorimo največ v edinem številu. Na pr.: Trikrat vrže v njo soli. V zglavje je djala ojstrega trnja. Boš otrokom kruha reza!. Nes6 jim živeža za po poti. Cel6 tudi s predlogoma po, za: Gre po hladne vode (franc. de P eau fraiche). Seže v torbo po kruha. Srebro bi bili radi dali za vode (Ravn., franc. pour 8e V eau). — Prinesel mi je sukna za hlače.
Kadar pa gre za nerazdelne, sosebno živeče stvari, pri takih samostavnikih to se ve da ne more biti par-titivnega genetiva v edinem številu. Nasproti pa jfm plural predstavlja po toliko posebnih množin, od katerih si v mislih lahko odločimo bodi večji, bodi manji del. Na take primere blagega čitatelja posebno upozo-rujem. Kjer Nemec imeva samostavnik brez člena a Francoz svoj partitivni genetiv (včasih tudi Italijan), ondi bi po vzoru dobrih hrvatsko srbskih pisateljev in tudi gori imenovanega Ravnikarja bilo i nam pisati genetiv. Primeri: Strme toerbet tfyr immer r)aben. Ubozih boste zmiraj med sabo imeli (franc. des pauvres; poznejše prestave imajo tukaj akuzativ). Stavek: er fragt mtd?, ob |ter grauenSperfonen ftttb, lahko se posloveni: vpraša me, če je tukaj katera ženska, ali: če je kaj ženskih tukaj, pa mislim tudi: če je ženskih tukaj. Ako bi rekel: če so ženske tukaj, moralo bi se vprašati: katere ženske? §ctben <3te ©cfyafe? Ali imate ovac? (kaj ovac?) 2Bo fyabett ©te bte <3d)afe (ttott benert tcfy ge^ort Ijabe?) Kje imate ovce? §aft bu@etb? Imaš-li denarjev? Sr faufte in btefer ©egenb Slecfer unb žBtefett. Todi je kupil njiv in travnikov (t. j. nekoliko). — Pa tudi pri abstraktnih rečćh : @r fycttte, gab 3Ma§, imel, dal je povoda (namreč: kolikor toliko). Stebe bte 2Bafyrl)ett, btšfyer l)abe td) »on bir mtv leere šttebett fcemommett. Gov6ri resnico, do zdaj sem slišal samo praznih besedi. Pri Cehih in Poljakih je zdaj najti le malo sledu od tega genetiva, v starejših knjigah pa se najde, na pr.: Poraazal knižat (knezov) nad lidem.
Kadar stvar tak6 nanese, da bi v drugih jezikih stal nominativ, tedaj v slovanskih biva rad brezpodme-ten stavek z genetivom, na pr.: 2$ gab ©riittbe, bilo je vzrokov (nekaj, več, mnogo). Pač bi bilo veselja. Ravn. Iz solnčnega  vzhoda   pride  modrih   mož   v Jeruzalem
•re gftattner, „modri možje" bilo bi: bte toetfett SDlamter). Takega?   ki  mu. Je udov odmrlo (bem ©Iteber afcftarfcen).
 čutil sem, da je moči šio iz mene (franc. de la force ortit de moi, Luk. 8, 46, hrv. da je iz mene kre-8osti izšlo; druge slovenske prestave in Vukova imajo Ponjjnativ). Kmalu prihiti polka iz vseh krajev. Srb. 'placite, dok vam bude suza (= solz). Da je i drugih učenih ljudi živelo, bag auti) anbere gele^rte 3Watmer tcfetett. f'eski pregovor: Pfijde dčti jak smeti.
 Nepregledno je število sem idočih primerov. Ne domišljam si ni malo, da bi jih bil v tem sestavku obsege! vse, nego hotel sem samo sprožiti stvar, naj pre-•jjišljujejo i drugi, kak6 in odkod vendar to, da je svoje Ijni Ravnikar čutil potrebo genetiva ondi, kjer je današnji dan malo kdo nas čuti.                    (Dal. prih.)
219
226
Slovstvene stvari.
Nekoliko posnetkov iz Miklošičeve sintakse.
(Dalje in konec.)
%\ Pri sila važnem predelu o glagolu, zlasti o posameznih časih in naklonih, zanimljivo je med drugimi i to, da se Miklošič pogostoma ozira na Šolarjevo bistroumno, šolskemu programu pridodano razpravo: Die Tempora und Modi im Slovenisehen. Gorz 1858, ki je res škoda, da se ni po drugem potu bolj razširila.
Nekoliko čudno se mi zdi, da Miklošič nima nikake opomnje zoper rabo infinitiva v takih le (edino slovenskih) primerih. Izraelci, to viditi, zavpijejo. Kralj, to zvediti, se razsrdi. Eden, viditi, da \e zdrav, se vrne. Kmet, to viditi, osla zasede. Drugi slovanski jeziki kaj tacega ne poznajo; ne bode torej posnemanja vredno. — Takisto tudi, če trdi, da sedanjik (praesens) nedovršnih glagolov ima včasih pomen prihodnjega časa, mora se to razumeti tako, da je namreč kje kod jela slovenščina pešati, a ne, kakor bi tako govorjenje imelo kaj pravice. Niti za to trditev ni primerov iz zdaojih slovanskih jezikov do edinega iz slovnice Met. (str. 231) vzetega: „Jutri gre služit"*, katerega pa Metelko sam nekoliko drugače tolmači. — Da sš imperativ z nik^vnico jemlje najraje od iterativnega glagola, če je le v navadi, to je znano iz slovnice; v tanje določilo bodi pri-stavljeno, da tak imperativ po Miklošiči naznanja splošno prepoved: torej: ne ubijaj = ne smeš nikogar ubiti; ne ubij = ne smeš ubiti človeka, katerega, recimo, zdaj pretepaš.
Uči se največ, da particip pret. č. I (avši, ivši) delamo samo iz dovršnih glagolov; ali od tega pravila najti je v vseh slovanskih jezikih toliko izimkov, da skoraj ne dadć obveljati pravilu samemu. Miklošič navaja še celo tak primer iz ruskega, ki nekoliko opravi-
čuje znano: solnce temnivši našega pesnika; nat^ reč iz Buslaeva: pribvl kalekoju domoj, tašča svoe krvio i voločivši nogu (er tam aU Sriippet l;etm, na&= fdjte)tyenb itd.).