GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ
O'
i' 2TO II.
LJUBLJANA, DECEMBRA 1961

v
VSEMU DELOVNEMU^
KOLEKTIVU, ^4* VSEM BRALCEM IN SVOJIM SODELAVCEM ČESTITA
OB NOVEM LETU 1962 UREDNIŠTVO ČASOPISA Z ŽELJO,
DA BI V PRIHODNJEM LETU SODELOVALI ŠE TESNEJE!
ŠTEVILKA 12
Med nami je bil Franc Leskošek-Luka
Dne 13. decembra sta obiskala Litostroj podpredsednik Zvezne udske skupščine in predsednik odbora za gospodarstvo Ljudske lupščine LR Slovenije Franc Leskošek-Luka in član Ljudske tupščine LR Slovenije Julij B e It ra m. V podjetje sta prišla že gjpodaj dopoldne in sta se zadržala v njem do poznega popoldneva. "j Posta sta si podrobno ogledala tovarno, se razgovarjala s posameznimi 1") Mavci in se zanimala za uspehe in težave tovarne. V prisrčnem in N hijateljskem vzdušju je tovariš Luka med drugim povedal tudi nekaj ®| figodkov iz svojega revolucionarnega življenja.
Predsednik odbora za gospodarstvo Ljudske skupščine LRSlo-enije Franc Leskošek-Luka je dal tudi posebno izjavo za naš časo-
§ [is, ki jo objavljamo v celoti.
Ob svojem zadnjem obisku v itostroju ali pravilno rečeno pri os sem med daljšim ogledom to-urne in v razgovoru z vodilnimi ii elavci z veseljem ugotovil lep ij 'apredek tovarne.
p Osebno sem zadovoljen in po-e’ '°sen, da ste dvignili vašo tovariš >o na višji tehnični nivo. Opazil r em, da ste uspešno osvojili pro-li tvodnjo številnih novih in zelo
V	spletenih strojev in naprav. Za či <tk ogromen korak naprej, za ;e •s'vojitev te proizvodnje, so dru-gn It pred vami potrebovali mnogo >- ječ časa, kot ste ga pa vi. Vem c- )a in zato razumem, ko pravijo |o aši tovariši, da ste morali v zad-st jih letih obvladati in prebroditi -8 Marsikatero težavo. Mislim, da it 'e ~ SS IZ' najhujšega izhopali m :r a ste na dobri poti, da postanete e, ' tej vaši proizvodnji, v medna-). o dni delitvi dela, važen faktor v
'flzvoju gospodarstva na vseh ce-i- hah. Pred vami, proizvajalci Li-
V	|pstroja, pa stoje še velike na-
), °ge-
ti Litostroj je velika in lepa to-jama, vendar ji je potrebna že ii kčja rekonstrukcija, v prvi vrsti o Modernizacija livarne sive in je-e tlene litine, nadalje sistematična !- pmenjava starih reparacijskih 0 krojev z novimi, modernimi stro-•e * v ob delov alnicah, izboljšati or-d )anizacijo proizvodnje, povečati k Produktivnost, izboljšati kvaliteto ). K izpolnjevati pogodbene termi-i, le dobave.
- Že večkrat sem na raznih meti %. omenil, da bi morala slovenit
ska strojegradnja nastopati bolj enotno, organizirati boljšo kooperacijo in s tem bolje izkoriščati strojni park, projektantske biroje in drugo. Tako bi postali cenejši, konkurentnejši doma in na mednarodnem tržišču. Od »sva-štarstva« bi prišli na večjo specializacijo proizvodnje. Če pa bi v kooperativni proizvodnji manjkal kakšen člen, bi pa organizirali novo podjetje s specialnimi nalogami. S tem seveda ne mislim reči, da bi se zaprli v ozke nacionalne meje, saj že danes naša slovenska strojegradnja ko-operira s podjetji drugih bratskih republik in celo z inozemskimi podjetji.
Vem, da imate svoje perspektivne ;:,ldji.e.za razvoj, j* pralspodr njo Litostroja, vendar kljub temu naglašam, da je treba trdnosti in doslednosti pri njihovem izvajanju.
Vem tudi, da imate dobro voljo, da plane izvedete, k čemur bo pa pripomoglo tudi vaše dobro strokovno vodstvo. Prav bi bilo, da bi v vaše delo vnesli več dobre volje in optimizma in ustvarili v tovarni dobre tovariške, to se pravi socialistične medsebojne odnose in harmonijo med proizvajalci; to vam je potem med drugim zagotovilo za velik napredek.
Pozdravljam celotni kolektiv in mu preko litostrojskega časopisa, ki ga redno prebiram, sporočam, da se veselim vaših uspehov in vam v novem letu 1962 želim obilo delovnih zmag.
Z novim poletom v 1962
- . Če pogledamo na prehojeno pot H 9 rezultate, ki smo jih dosegli v “ letošnjem letu, moram poudariti, *a so se naši ljudje z velikim razumevanjem in požrtvovalnostjo lotili proizvodnih nalog, da bi do-$egli kar najboljše rezultate. V frecejšnji meri smo v tem tudi ^sPeli. Saj računamo, da bo realizacija presegla 9 milijard dinar-ev. K tem proizvodnim rezultatom pa moramo prišteti še dobrin del proizvodov, ki še niso dodani, a tudi povečan obseg ne-r dovršene proizvodnje. Najbolj J 'azveseljivo pa je, da smo si s )rimerno kvaliteto naših proizvo-. lov zagotovili za leto 1962 12,5 mi-, 'jarde zaključenih pogodb, kar 'o zelo spodbudno za naš kolek-* liv.
i Mislim, da plan za leto 1962 v 1 l^išini približno 12,5 milijarde ni
previsok. Lahko torej s precejšnjim optimizmom računamo, da ga bomo dosegli, saj smo že v letošnjem letu dokazali, da se da ob dobri volji in sodelovanju celotnega kolektiva narediti mnogo več, po drugi strani pa lahko računamo z večjo produktivnostjo, predvsem na novo uvedenih delavcev, in s še boljšo organizacijo dela. Brez dvoma bo k temu pripomogel tudi pravilnik o delitvi čistega dohodka, ki utrjuje ekonomske odnose v podjetju, ter pravilnik o razdeljevanju osebnega dohodka, ki zagotavlja boljšo stimulacijo kolektivu. Skratka, v letošnjem letu smo uspeli spraviti v tek strojni park z dvo- in triizmenskim delom, nismo pa uspeli še v večji meri sinhronizirati proizvodnje.
Zato je bilo več težav. Zaradi splošnega pomanjkanja obratnih sredstev in nelikvidnosti v gospodarstvu tudi v Litostroju nismo mogli v pravem času nabaviti potrebnih surovin in polizdelkov, kar je imelo seveda negativen vpliv na potek proizvodnje. Leto 1961 pa je tudi leto, ko smo predvsem želeli utrditi sistem dela po proizvodnih enotah, pri čemer smo prav tako naleteli na mnoge

1...1
s*
	1
	- .v Jtf H	, >al|
	
težave, čeprav smo na splošno z razvojem sistema lahko zadovoljni, posebno glede delovnega utrjevanja samoupravnih organov, ki so boljše delovali kot doslej. Poglobljeno delo samoupravnih organov po proizvodnih enotah bo z novimi materialnimi osnovami še ugodneje vplivalo na nadaljnji razvoj podjetja. Tudi v odnosu med ljudmi smo storili korak naprej, saj je bilo mnogo manj nesoglasij kot v lanskem letu, čeprav so bila tu in tam — včasih povsem dobronamerno — razna trenja in morda je kdaj prišlo tudi do nepotrebnih besed, kar seveda ni najbolje vplivalo na razpoloženje.
Ker smo povečali proizvodne rezultate, smo lahko izplačali tudi več osebnih dohodkov, predvsem pa uredili vprašanje težavnostnega dodatka in dodatka za izmensko delo.
Za leto 1962, kot sem že omenil, predvidevamo vrednost proizvodnje na približno 12,5 milijarde, kar bo ugodno vplivalo tudi na razdeljevanje osebnih dohodkov, saj predvidevamo porast le-teh za
približno 600 milijonov dinarjev, to je približno za 150 tisoč dinarjev na enega zaposlenega letno. To je seveda plan, ki ga bomo uresničili s prizadevanjem vsega kolektiva in posameznih ekonomskih enot. Tako nam bo omogočeno, da si bomo zagotovili sredstva tudi za potrebe družbenega standarda, predvsem za zidanje stanovanj, za ureditev sanitarnih prostorov in delno obnovo strojnega parka. Že v letošnjem letu je bil kolektiv' Litostroja deležen mnogih priznanj in pohval s strani naših kupcev, predvsem pa smo ponosni na pohvale in spodbude, ki smo jih slišali od naših najvišjih državnih funkcionarjev: maršala Tita, Mihe Marinka, Franca Leskoška in drugih ob njihovih obiskih pri nas.
Dovolite, da se vam ob koncu leta v svojem imenu in imenu uprave podjetja najtopleje zahvalim za uspešno sodelovanje, ob vstopu v leto 1962 pa želim vam in vašim družinam srečno in uspehov polno novo leto!
Glavni direktor IVAN KOGOVŠEK
Zahvala za hitro opravljeno delo
Ladjedelnica »Viktor Lenac« z Reke je poslala Litostroju dne 5. 12. 1961 posebno zahvalo za hitro opravljeno delo (strojno obdelavo ladijskega vijaka in gredi), v kateri pravijo dobesedno:
»Ovim putem zahvaljujemo na spremnosti koju ste pokazali i na brzini kojom ste obavili povjereni vam posao na strojnoj obradi prevrta propelera i pripasivanju odnosne propelerne osovine.
Zahvaljujuči vašem razumije-vanju, teškoče, na koje je naše Brodogradilište naišlo pri obav-Ijanju klase m/b »Kumrovec«, bit če moguče završiti i predati navedeni brod unutar ugovorenog roka.
Još jednom najlepše zahvaljujemo na razumijevanju i zalaganju, naročite rukovodstvu PE HS.«
Brodogradilište »Viktor Lenac«
Važni sklepi delavskega sveta podjetja
Kaj je sklenit delavski svet in kako je odločil upravni odbor, to dvoje vprašanj se ponavlja v zadnjem času med člani našega kolektiva. To pomeni živo zanimanje, kako bo delavski svet podjetja odločil o pripombah obratnih delavskih svetov:
— k osnutku pravilnika o delitvi čistega dohodka podjetja,
— posebno pa še o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Delavcu ni vseeno, koliko zasluži, podjetju pa tudi ne, ali teče proizvodnja v redu ali če se kje zatakne. Vsak dohodek podjetja in z njim seveda tudi osebni dohodek delavca je odvisen od tega, koliko smo napravili in koliko je bilo s tem ustvarjenega čistega dohodka podjetja.
Delavski svet je na svojem 18. rednem zasedanju dne 8. 12. 1961 že sprejel pravilnik o delitvi čistega dohodka in s tem predpisal osnove in merila o delitvi čistega dohodka; od delovnega kolektiva pa je sedaj odvisno, kako bo podjetje kot celota in kako bodo posamezne proizvodne enote ustvarile toliko celotnega dohodka, da bodo zagotovljena zadostna sredstva ne samo za osebne dohodke delavcev, temveč tudi za razširitev materialne podlage proizvodne dejavnosti podjetja.
Na predlog upravnega odbora je DS nadalje soglasno sprejel sklep, da se ne smejo več zaposliti v podjetju delavci, ki samovoljno zapustijo delovno mesto zaradi odhoda na delo v inozemstvo; če stanujejo v litostrojski zgradbi, se bo proti njim ukrepalo tudi v smislu pravilnika o razdeljevanju stanovanj. Izvzeti so le tisti delavci, ki odhajajo v inozemstvo v sporazumu s pristojnim delavskim svetom proizvodne enote zaradi strokovne izpopolnitve, ker je to le v korist podjetju.
Tretji sklep delavskega sveta je bil v zvezi s poročilom HTV službe in ima namen preprečevati nesreče pri delu, da bi tudi po tej poti povečali storilnost članov kolektiva. DS PE naj v bodoče točno analizirajo vzroke nesreč in skrbijo za preventivno izvajanje ukrepov, da se čimbolj zmjmjšajo nesreče pri delu in izboljša varnost delavca.
Zaradi decentralizacije disciplinskega postopka je bil izdelan nov disciplinski pravilnik, ki ga je sprejel delavski svet z nekaterimi popravki.
Delavski svet je nadalje razpisal nadomestne volitve pri treh obratnih delavskih svetih. Volitve bodo dne 25. decembra 1961.
POPRAVEK
V prejšnji številki smo objavili članek z naslovom: Naročilo iz Mehike — nova tehnična zmaga. Članek je napisal inž. Marko Kos.
Podpis je izpadel iz tehničnih razlogov.
$
•ir
• v—
. "
—
TEHNIČNA 'REALIZACIJA 1961-

'v
V.
Kako smo letos delali
11
Spet se približuje konec poslov-' nfega’ leta ih bo prav, če si. nekoliko ogledamo, kako je tekla blagovna proizvodnja v. tern letu in kakšni so bili rezultati našega dela in truda. Pri tem pa ne mislimo razpravljati o finančnem uspehu, pač pa menimo, da bo zanimalo naše bralce, kakšni so bili dosežki po glavnih vrstah proizvodov glede na rezultate lanskega leta.
Pričnimo kar s hidravličnimi stroji, turbinami in črpalkami, ki so za nas eden najzanimivejših proizvodov. Glede turbin bi lahko rekli, da je bila v letošnjem letu situacija kritična. Iz razlogov, da lani in letos investitorjem niso bila na razpolago potrebna sredstva za gradnjo hidro energetskih postrojenj, seveda tudi ustreznih naročil ni bilo. Tako smo v proizvodnji turbin padli globoko pod plan in globoko pod izvršeno proizvodnjo v 1960.
letu. Docim je bilo v lanskem letu fihaliziranih 2493 ton turbin in njihove opreme, bomo dosegli letos- komaj 1002 toni, medtem ko smo planirali 2000 ton. Deloma smo ta primanjkljaj pokrili s povečano proizvodnjo črpalk, ki se je zelo povzpela, od 821 ton lani do letošnjih 1700 ton, kar pomeni prav lep napredek.
Proizvodnja naših mostnih žerjavov, ki so doma in v inozemstvu znani kot soliden in tehnično — lahko bi rekli — dovršen
proizvod, je s 707 tonami praktično ostala na isti višini kot lani (745 ton), pri tem pa moramo poudariti, da bo v začetku prihodnjega leta dokončanih še približno 200 ton žerjavov, za katere je bila večina dela opravljenega že v tem letu.
Jeseni 1959 je stekel v naših delavnicah prvi Dieslov motor. Od dokaj skromne proizvodnje v letu 1960, ko smo izdelali 196 ton
Anhovski cementar
BO PROIZVAJAL LAŽE, BOLJE IN ŠE ENKRAT VEC KOT DOSLEJ
Pri obnovi tovarne je sodelova-
Novi del obnovljene tovarne v Anhovem ob Soči je spustil v obratovanje predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher. Veliko slavje delovnega kolektiva na dan 30. novembra je v obratu cementarne odprl predsednik delavskega sveta Jože Markovič, ki je v svojem govoru prikazal razvoj tovarne. Obratovati je začela pred štiridesetimi leti. Proslave, pomembne delovne zmage, se je udeležilo blizu pet tisoč članov tovarniškega kolektiva, okoliških
lo devetnajst podjetij. Investitor je tem podjetjem dal pismena priznanja za vložen trud. Dobavitelj rotirne peči, sušilnice, mlina premoga in naprave za homogeni-zacijo surovinske moke je bila tvrdka F. L. Smidth & Co., A/S iz Kobenhavna na Danskem. Naše podjetje pa je izdelalo mlin za surovino. S spustitvijo tega mlina v pogon se je Litostroj ponovno uvrstil med resne in solidne proizvajalce oprehie za cementarne.
prebivalcev in gostov, med katerimi sta bila tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka in sekretar za industrijo LRS inž. Viktor Kotnik.
Možic, Lajnar, Travh
gore nad Sorško planino vabijo
Sezona za zimski turizem, smučanje gt-^t^hoh,
Trauh in drugi vsakomur dostopni.
in sankanje je tu. Kakor smo že poročali v prejšnji številki našega lista, so pričeli graditi na Sorški planini novo jedilnico. Dne 10. decembra ]e bila dograjena. S tem je naša planinska postojanka pridobila dovolj prostora za postrežbo gostov in še 70 ležišč. Zasluga, da je bila jedilnica postavljena v rekordnem času, pripada nekaterim našim tovarišem, ki so s svojo veliko vnemo in prizadevanjem pripomogli k dograditvi. Se posebna zasluga in priznanje pa gre tovarišu Viktorju Pogačniku.
Planinski dom je odprt in oskrbovan vse leto. Obisk Sorške planine priporočamo tudi v zimskem času, ker je planina pravi raj za zimski
Z njih so krasni razgledi na Julijce, Karavanke, Dolomite in drugam. Na Sorici si odpočijete duha in telo. Vožnja z avtobusom — tja in nazaj" stane 250 dinarjev. Prijave za daljše bivanje že sprejemamo. Cene so zmerne.
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni uredn:k Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 343, odgovornega 458 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru
PROLETARSKA BRIGADA
V	LITOSTROJU
Dne 22. decembra je obiskalo Litostroj 240 pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, ki služijo kadrovski rok v slavni Proletarski brigadi na Primorskem. Ob zaključku praznika 20-letnice vstaje slovenskega naroda je tega dne ob 9. uri prišla v Ljubljano brigada v popolni vojaški opremi, kjer jo je na Titovi cesti pozdravil predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko.
V	času od 13. do 15. ure so si
posamezne enote ogledale najvažnejša podjetja v Ljubljani, tako tudi naš Litostroj.	-Se-
teh motorjev se je" proizvodnja v letošnjem letu povečala že ža skoiro 300 odstotkov. Ta količina je sicer nižja od., planirane, vendar moramo resnici na ljubo priznati, da smo imeli s poddobavi-telji nekaterih sestavnih delov . ožiroma polfabrikatov precej težav in zamud. Pričakujemo, da se bomo po prihodu novih, deloma specialnih strojev za to vrsto proizvodnje v bodoče ognili tudi takim in podobnim težavam.
Pri talnih transportnih sredstvih, to je viličarjih in avtožer-javih se stvar ni dosti spremenila in je ostala proizvodnja približno na isti višini (420 ton) kot lani. Pač pa se je gradnja individualnih reduktorjev povzpela od 300 na 475 ton. Pri tem niso vračunani reduktorji za žerjave, ki so upoštevani že pri samih žerjavih.
Ostane nam še oprema za cementarne in opekarne. Tudi tu lahko ugotovimo napredek, saj se je zvišala letošnja proizvodnja nasproti lanski za 30 odstotkov. Kakor bomo kasneje videli, nam je v tej panogi proizvodnje zagotovljen v prihodnjem letu velik korak naprej.
To so bili naši glavni proizvodi. Nadaljnje razmotrivanje po posameznih vrstah strojev oziroma proizvodnih skupinah nasploh ne bi bilo zanimivo. Tu gre za stroje ali naprave, ki pravzaprav ne spadajo v osnovni program naše proizvodnje in jih izdelujemo v tako majhnih količinah, da bistveno ne vplivajo na celoto. Tu bomo tudi zajeli dele strojev in naprav, rezervne dele, armature, kisik itd. Če vse to zberemo, vidimo, da smo letos izvršili 1682 ton, v letu 1960 pa 1780 ton. Praktično je torej ostalo na istem. V tej realizaciji zavzemajo precejšen obseg strojni deli, ki jih izdelujemo za zunanje naročnike kot usluge. Že letos se je izražala tendenca, da se zmanjša obseg takih uslug in da se tako sproščene strojne kapacitete raje porabijo za naše finalne proizvode. Tako tendenco bomo imeli tudi prihodnje leto.
Metalurški obrati so imeli blagovne proizvodnje 2683 ton, kar je približno 100 ton manj kot lani. Pri tem je upoštevano sivo su-
rovo železo, jekleni ulitki in ulitki iz sive litine.
Velika zasluga in priznanje gre kolektivu strojev in naprav, ki je v tako kratkem roku prebrodil težave pri uvajanju te vrste proizvodnje. Za požrtvovalnost in prizadevnost, hkrati pa tudi za kvalitetno izdelano opremo je kolektiv strojev in naprav našega podjetja prejel lepo diplomo, katere reprodukcijo objavljamo. Anhovski mlin ni prvi, ki uspešno obratuje in proizvaja nove in nove tone cementa. Nova postrojenja bodo rodila nove uspehe. Anhovo je tudi velik izvoznik svojih proizvodov. V lanskem letu so izvozili:	743 ton cementa in
1,408,879.04 tm2 salonita. S 1400 zaposlenimi so ustvarili v 1960. letu 7.250 milijard dinarjev. Z obnovljeno tovarno so Anhovčani uresničili svojo vročo željo. Iz leta v leto so negovali tovarno, kovali načrte in nestrpno čakali današnjega dne, ki pomeni novo rojstvo tovarne. Nova peč že daje prve tone cementa, novi stroji pa prve metre salonitnih plošč.
Z velikim zadovoljstvom je predsednik delavskega sveta cementarne Anhovo zapisal v knjigo prehojene poti naslednje besede? »Srečen sem, kot smo srečni vsi, katerih življenje je s tisočerimi nitmi povezano s tovarno. Po štiridesetih letih je anhovski cementar dočakal, da bo proizvajal laže, bolje in še enkrat več kot doslej.«	Milan Vidmar
Ne bo odveč, če si nekoliko ogledamo skupno količino blagovne proizvodnje, da bomo dobili jasnejšo podobo. Po vseh do sedaj omenjenih postavkah znaša ta količina letos 10.630 ton, medtem ko je bila lani ta številka 10.782 ton. Kljub padcu količine realizirane proizvodnje pa se je močno dvignila finančna realizacija. Zakaj to? Najenostavneje bomo to pojasnili s primerom: Omenili smo že, da se je letos močno povečala proizvodnja Die-slovih motorjev v primeri z lanskim letom. Če upoštevamo, da je potrebno za izdelavo ene tone teh izdelkov približno 500 ur, za
eno tono opreme za hidroeIek;L trarne pa samo 103 ure, je jasni da bi lahko na primer namesti 300 ton Dieslovih motorjev izde lali z'istimi kapacitetami pribl® no 1450 ton turbin in njihovi opreme. Tovarna z določeni zmogljivostjo lahko torej izdel<j večjo količino opreme, za kateri je potrebno manj izdelovalnih in .obratno, finančni rezultat P® je lahko v obeh primerih enak1 Z drugimi besedami, količina pr0' izvodnje po količini je pri isti kapaciteti močno odvisna od strut" ture proizvodnje, od asortiment; izdelkov. Ne samo, da se je Pf1 nas letos povečala proizvodnji »dražjih« artiklov (Dieslovih m0' torjev, strojev za opekarne, hidravličnih stiskalnic, reduktorjev), ampak se je obenem zmanjšala tudi količina opreme, kateh p izdelava zahteva manj ur po sn (turbine).	j01
Ne bo odveč, če v nekaj bes^dr dah povemo še, kako kaže polci i žaj za prihodnje leto. Po plan' tu se zviša količina blagovne proizla vodnje na približno 15.000, upota števajoč pri tem, kot smo že enbl krat omenili, da smo nekaj 01're tega praktično izdelali že letos od drugo leto pa bomo samo dovf Jot šili. Močno se je dvignila koliirc čina v proizvodnji žerjavov, in ^trna 1800 ton, dalje oprema za cf td. mentarne na 1370 ton, oprema & 4š hidroelektrarne na 2300 ton, d» pl čim bodo črpalke ostale s 18® an tonami na približno sedanji v®1" ih ni. V ostalih artiklih ni bistvenih ^ sprememb. Važno pa je to. V n°' i sprotju z lanskim letom je ta p®1! ar
že sedaj domala pokrit z naroSj lu. in ne morejo torej nastopiti m00 fi
prihodnjim poslovnim letom k°' i i ke bistvene spremembe pri as#' Pa timentu proizvodnje. Zanimivo ieBa tudi to, da bo v letu 1962 p#' as bližno 50 odstotkov finalnih pr°'lO( izvodov prodanih v inozemstv»|ir Dela torej ne bo primanjkovk°l lo. Nasprotno, ogromno truda i1*!6
dobre volje bo potrebno, če bof° mo hoteli izpolniti vse naloge, kfai
so postavljene pred nas.
Inž. M. PODBOJ
jel
STROJNIŠKI
VESTNIK
i Ts
iCZ
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije.
Prinaša aktualne članke iz strojništva,
pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nai 3000 izvodov.
kladi I
Uredništvo in uprava: Ljub- j ljana, Aškerčeva 16.
Vi
Mednarodni sejem knjig v Beogradu-
Na letošnjem mednarodnem sejmu knjig v Beogradu je po besedah direktorja sejma žela največ zanimanja inozemska tehnična literatura. Največ tehnične literature so razstavljale založbe Mac Millan Co., Ltd London, Mc Graw-Hill, New York in založbe iz Francije in Rusije.
Od domačih založb so tehnično literaturo predstavljale predvsem: Naučna knjiga Beograd, Tehnič-ka knjiga, Beograd in Tehnička knjiga, Zagreb. Za organizacijo proizvodnje imata razne izdaje tudi Informator iz Zagreba in Organizator iz Ljubljane. Domače založbe izdajajo v glavnem tehniške poučne knjige, premalo pa zajetnejša dela iz tehniške literature. Zanimiva je zbirka avstrijskih založb »Fachkunde«, ki v obliki. priročnika obravnava vse strokovno znanje, ki je potrebno tehniškim poklicem. Podobno izdajo bi si lahko umislile tudi slovenske založbe, vendar bi pobuda morala priti iz podjetij. Delno se z izdajanjem najnujnejših stro-
kovnih knjig ukvarja tudi Lif°'
i Ste
stroj. Ta dejavnost, ki ni koristi1? samo za Litostrojčane, temveč f hkrati resen prispevek k razvoj' slovenskega tehniškega tiska, ? vsekakor vredna, da jo še nada«e razvijamo.
Ob novem letu
ČESTITAJO
DELOVNEMU KOLEKTIVU Tli; TOVIH ZAVODOV LITOSTROJ'tti ZVEZA KOMUNISTOV, DELA ’' l SKI SVET IN UPRAVNI OP'> BOR, LJUDSKA MLADINA SL0' bt VENIJE, SINDIKALNA ORGA'?r NIZACIJA, AKTIV ŽENA IN SJ{; POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA ) PODJETJA IN MU ŽELIJO J NOVEM LETU ZDRAVJA, SB& CE IN ZADOVOLJSTVA IN »!
veC moči za izpolnite;
VELIKIH OBVEZNOSTI, »1 NAS ČAKAJO V PRIHODNJEM’ LETU!
la večji in boljši kos kruha gre
Prav v zadnjih dneh se pri nas razvija živahna razprava o predlogu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem 1962. O njem razpravljajo delavski sveti proizvodnih enot in sektorjev, pa tudi sindikalne podružnice, osnovne organizacije ZK in mladinska organizacija; člani kolektiva v veliki meri živahno posegajo v razpravo.
Zanimanje za novi pravilnik je razumljivo, saj terja, da prekinemo z nekaterimi našimi dosedanjimi pogledi na osebne dohodke, zlasti z miselnostjo, da so osebni dohodki nekaj takega, kar nam je v naši družbi nekako zagaran-tirano, da nam osebne dohodke ustvarja in razdeljuje neki »višji forum« itd.
MNOGI SO ŽE DOUMELI BISTVO PRAVILNIKA
Ravno zaradi tega, ker pomeni snu tek pravilnika precej revolu-ionarno novost za nas vse, so ič- dmevi nanj kaj različni. Nekate-izmed nas so ob tem, ko so ga udirali, kaj hitro doumeli, da je avno načelo, po katerem je šepavi j en to, da bodo naši osebni $iohodki v prihodnjem letu lahko ohrecej višji, kakor so letošnji, o1 oda le tedaj, če bo naša proiz-rf^odnja večja in če bomo večjo proizvodnjo ustvarili z manjšimi ^‘troski pri materialu, delovni sili * M. Tem je tudi jasno, zakaj se 21 'išina obračunskih postavk na |®'Plošno ni povišala, temveč ostajamo pri isti ravni, kakor smo ih imeli že v letu 1960 in 1961. llll’rav zaradi tega je nekaj takih, a' i predlagajo, naj bi kar zvišali f. arifne postavke, pa bo vse v re-lu. To je zlasti tisti del kolektiva, _ i vidi samo sebe, dogajanje oko-l' i njega pa ga prav nič ne zaniha in si zato tudi ne prizadeva, F la bi nanj vplival. Rad bi imel :1^asigurane samo svoje osebne dogodke, ne glede na karkoli. Reagiranje enega in drugega dela 0- kolektiva na osnutek pravilnika in e zato seveda popolnoma različ-o-io: en del je pričel razmišljati, Pako bi uredili gospodarjenje, da 'i dosegli večje dohodke, drugi lel pa vidi rešitev le v prepro-tem zvišanju »tarifnih« postavk. -Vrav zaradi tega je nujno in i>rav, da v debati naša mnenja
'atiočistimo, da potem, ko bo pra~ Hlnik uveljavljen, zares ne bo eč nobenih nejasnosti, kako zvi-ati naše osebne dohodke.
Kako je torej z odgovorom na Vprašanje, »ali bo v prihodnje caj več osebnih dohodkov?«
SPRIJAZNITI SE Z RESNICO
Odgovor je kaj preprost: »Bo, - bomo dobro gospodarili; ne bo,
če bomo slabo gospodarili!« S to resnico se je treba čimprej sprijazniti. Sedajle, ko tako intenzivno razpravljamo o novem pravilniku, bodimo vsaj s polovico naših misli pri vprašanju, kako doseči izboljšanje gospodarjenja, z drugo polovico pa pri vprašanju, kako še izboljšati naš pravilnik, da bodo naši osebni dohodki v bodoče zares veren odraz naših uspehov pa tudi neuspehov. Predlog pravilnika bi bilo najbrž mogoče še precej izboljšati, saj več glav vsekakor več ve. Zavedati se je treba, da pravilnik ni in ne more biti popoln, da ga je mogoče še marsikje izboljšati, saj imamo v sestavljanju takih pravilnikov še malo izkušenj. Nekomu se mogoče zdi, da je v njem zajeto vse, kar se zdi važno, zopet drugi vidi še nepopolnosti in praznine. Predlogi za izboljšanja bodo za vse nas dragoceni. Pa še nekaj ne pozabimo! Ko bomo razmišljali, kako izboljšati naše gospodarjenje, začnimo s tem najprej pri sebi. Kako lahko je videti napake in nepravilnosti, ki jih je zagrešil naš sodelavec, kako težko vidimo svoje. Začnimo pri sebi! Ko bomo s seboj na čistem, bomo imeli moralno pravico ozreti se okoli nas in tudi tam iskati možnosti za izboljšanje.
KAJ TERJA OSNUTEK NOVEGA PRAVILNIKA OD NAS?
Predvsem tole misel: Koliko sploh lahko damo za osebne dohodke? Kako si jih razdelimo — več ali manj. Koliko torej? Zadeva je težka in lahka obenem, kakor se vzame.
Toliko, da bo vsem zadoščeno: tovarni in nam. Da, podjetju in nam. Kajti tudi podjetje rabi »osebne dohodke«, če lahko tako rečemo. Mi jih rabimo za hrano, stanovanje, obleko, radio in televizor, pa še za kaj drugega, pod-
jetje pa za nove stroje, nove prostore, nova stanovanja in še za tisoč drugih stvari. Pravilnik o delitvi čistega dohodka, ki ga je delavski svet podjetja sprejel na zadnjem zasedanju, določa: Sredstva, ki nam ostanejo, potem ko smo družbi dali, kar je njenega, bomo razdelili tako, da bomo imeli na eni strani trajno zagotovljena sredstva za razširitev in modernizacijo podjetja, po drugi strani pa tako, da bodo sredstva, ki si jih bomo razdelili v obliki osebnih dohodkov, naraščala v skladu z uspehi našega prizadevanja za boljše gospodarjenje. Če podjetja ne bomo dobro »krmili«, bo shujšalo. In kaj bo potem z nami? Od kod pa bomo mi dobili osebne dohodke? Torej: vsakomur, kar mu gre, nam in podjetju, da ne bo prikrajšana ne ena, ne druga plat.
CEN NAŠIH PROIZVODOV NE SMEMO VIŠATI
Sredstva, s katerimi razpolagamo, bomo torej delili po planu: toliko za osebne dohodke, toliko za sklade, t. j. za potrebe podjetja. Tako dela vsak pameten gospodar, saj ve, da bi, če bi zanemarjal sredstva, s katerimi gospodari, kaj kmalu šlo njegovo gospodarstvo rakovo pot. Nihče ne bo skrbel za naša osnovna in obratna sredstva, če ne bomo sami. Torej je našim osebnim dohodkom postavljena neka meja. Naši osebni dohodki so na eni strani odvisni od potreb za nadaljnji razvoj podjetja, na drugi strani pa od tega, kakšen je naš položaj na trgu. Na trgu se srečamo s kaj ostro konkurenco, posebno še na zunanjem. Vprašanje je, za kakšno ceno lahko prodamo naše osebne dohodke. Tu pa moramo kar takoj ugotoviti, da spričo položaja na trgu, kakršen je, cen nikakor ne moremo in ne smemo zviševati, če hočemo kaj prodati. Zato nikakor ne misliti, da bi naše osebne dohodke višali s kakim poviševanjem cen. Kako pa potem?
Predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov nam daje na to vprašanje jasen in točen odgovor: Samo z boljšim gospodarjenjem, torej samo tako, da bomo naše izdelke proizvedli z m.anjši-mi stroški, kakor doslej. Če bomo ustvarjali z manjšimi stroški,
nam bo ostalo več za osebne dohodke in za potrebe podjetja.
KAKO’ BI BIKA ZGRABILI ZA ROGE
Seveda pa je to laže rečeno kot storjeno. Doslej se namreč kar nekako nismo mogli navaditi, da bi na vprašanje osebnih dohodkov gledali s te plati, pa nam je sedaj nekam tesno pri srcu, ko začnemo premišljati, kako bi bika zgrabili za roge. Treba pa ga bo prav tam zgrabiti, in to čimprej, kajti v to nas neizprosno sili nov mehanizem gospodarjenja, ki je bil vpeljan v letošnjem letu in ki se prav nič ne ozira na to ali nam je tesno pri srcu ali ne; končno pa nam to narekuje tudi skrb za naš standard, za naše osebne dohodke. Teh nam ne bo res nihče podaril, sami si jih bomo morali zaslužiti. Marsikdo si bo mislil: »Le kaj nai jaz storim za boljše gospodarstvo, saj se na to nič ne razumem, vse je nekam tako komplicirano in skrivnostno. Pa ni res tako! Saj ni potrebno, da bi se vsakdo kar takoj spuščal v gospodarjenje »na veliko«, če se lahko tako izrazimo. Vsak na svojem delovnem mestu in v svojem delokrogu pa lahko stori takoj mnogo za izboljšanje. Vsako, še tako majhno izboljšanje se bogato obrestuje, čeprav tega na svoje oči ne moremo opaziti in včasih tudi ne čisto točno izmeriti; vsota vseh takih izboljšav pa se krepko odraža v zaključnem računu ekonomske enote ali podjetja, ko z veseljem ugotavljamo, da se nam je del sredstev, s katerimi sami gospodarimo, lepo novečal. Vsak je sebi. svoji družini, kolektivu in družbi odgovoren za to, kako gosnodari. Od njegovega boljšega ali slabšega dela in gospodarjenja niso odvisni samo njegovi osebni dohodki, temveč tudi osebni dohodki njegovih sodelavcev in končno vsega kolektiva. Kdor zna prav prebrati osnutek pravilnika, mu bo to takoj jasno. Osnutek poudarja, da je višina osebnih dohodkov vsakega posameznika odvisna od njegovega osebnega prizadevanja, od prizadevanja ožjega kolektiva, kjer je njegovo delovno mesto, to je od kolektiva njegove ekonomske enote in še od prizadevanja celotnega kolektiva podjetja. Vsi instrumenti, ki so predvideni za razdeljevanje osebnih dohodkov, so zares taki, da bo temu tako. In če kje ne bo vse tako, kot bi moralo biti, se bo pač treba vprašati, zakaj ni tako. Mogoče bo spočetka težko
taše letovanje v luči statistike
Za rekreacijo članov delovnega ko-ektiva skrbi podjetje v mejah zmog-livosti naših počitniških domov. .Podjetje je imelo za oddih kolek-"'a na razpolago 320 ležišč, in sicer: V počitniškem domu v Fiest v času M i, do 30. junija 1961 — 60 ležišč, id i. do 31. julija 1961 — 80 ležišč in ?d i. avgusta do 15. septembra 1961 — ■44 ležišč;
v počitniškem domu v Moščenički 'ragi — za ves čas 27 ležišč; v počitniškem domu v Krilu pri Splitu — za ves čas 21 ležišč;
v počitniškem domu v Selcah — za j'es čas 75 ležišč;
| v počitniškem domu na Sorici — za Ikes čas 53 ležišč.
Kadrovski sektor je prejel od čla-, lov delovnega kolektiva 1094 prijavnic za redni letni dopust. Od tega 1 'levila se je realiziralo 870 prijavnic,
odstopilo je 175 prijavljencev in to zaradi različnih vzrokov, kot n. pr.: bolezen, vpoklic na vojaške vaje, službeni zadržki itd., 49 prijavnic pa ni bilo realiziranih zaradi pomanjkanja kapacitet v času, kot je bila izražena želja prijavljencev. Prijavnice za redni letni dopust so se razvrščale po določenih kriterijih, ki so jih postavili samoupravni organi na predlog plenuma sindikalne organizacije. Ti kriteriji so:	.	,,
1.	službena leta pri podjetju,
2.	kolektivni dopusti,
3.	družine s šoloobveznimi otroki,
4.	menjava kraja letovanja, kar je posebej veljalo za počitniški dom v Moščenički Dragi.
Tako je bilo v naših počitniških domovih oskrbovanih 2107 oseb, t. j. 870 članov in 1237 svojcev — (130 oseb več kot v letu 1960).
V smislu Zakona o ustanavljanju in poslovanju počitniških domov je podjetje za znižanje penzionskih cen do-tiralo posameznim počitniškim domovom na osebo po 250 dinarjev dnevno.
S predsezonskimi cenami in propagando smo dosegli, da so bile kapacitete tudi v mesecu juniju vsaj delno izkoriščene. Spričo ukinitve 30 •/» re-
otroška kolonija. Dvanajst otrok je preživelo 10 dni v počitniškem domu v Fiesi od 1. do 10. junija 1961.
V istem domu in v istem času je imelo 8 naših članov-dvigaleev uteži svoj trening, ki je trajal prav tako 10 dni, in 7 šahistov po 5 dni. V Selcah pa je bil organiziran plavalni tečaj, ki se ga je udeležilo 10 naših članov. Tečaj je trajal 7 dni, in sicer od 1. do 7. junija 1961. V Fiesu je bilo prirejenih tudi več izletov sindikalnih podružnic in drugih ekip, med temi tudi upokojencev Litostroja, ki so bili na enainpoldnevnem izletu kot gostje podjetja.
	Možnih	Indeks	jenih	Indeks	ščenih	Indeks
Fiesa	10620	36,5	8538	44,8	2082	19,6
M. Draga	2849	9,5	2532	13,3	317	2,9
Sorica	5671	18,4	1295	6,8	4376	41
Krilo	2583	8,7	1891	9,8	629	6,5
Selce	8025	26,9	4822	25,3	3203	30
Skupaj	29748	100	19078	100	10670	100
ugotoviti ta zakaj, posebno v primerih subjektivne krivde, vendar pa bomo sčasoma to le ugotovili. In potem bo seveda treba vzroke tudi odpraviti, ne glede na to, kje so in kakšni so. Saj v ZAČETKU BO KJE ŠKRIPALO. TO JE RES, PA SČASOMA SE BOMO ŽE NAUČILI. Čim prej, tem bolje za nas. Možnosti, da si kar lepo v prihodnjem letu zvišamo osebne dohodke, so prav velike in od nas bo v veliki meri odvisno, koliko se bodo v resnici dvignili. Res je, bodo tudi težave, ki ne bodo nastale po naši krivdi in na katere tudi ne bomo mogli dosti vplivati. Vendar v takem primeru ne smemo samo dvigniti rok in mirno ugotoviti: »Težave so pač, kaj moreš zoper to?« Tudi v takih primerih se da marsikdaj z elastičnimi in hitrimi ukrepi marsikaj popraviti.
V vsakem takem primeru pa se bo potrebno odločiti za ukrep, ki nam bo v tistem trenutku prinesel največ koristi, ne da bi nam seveda , postavil na glavo ves plan. Na vse, karkoli se bo dogajalo v podjetju, je torej treba gledati v vsakem primeru s stališča koristi, ki nam jih prinaša tak ali drugačen ukrep.
ČE BOŠ DELAL SLABO BODO POBRALI TVOJ DENAR DRUGI
Zdaj nam je menda jasno, zakaj se nikakor nismo mogli odločiti za linearno zvišanje obračunskih ali kakor smo jim nekdaj rekli, »tarifnih« postavk. Tako zvišanje je kaj krivično za tiste, ki bodo in ki vestno opravljajo svoje delo v kolektivu, ker pač v enaki meri nagrajuje tako njega, kakor tudi tistega, ki se ne trudi. Vsako zviševanje osebnih dohodkov pa mora biti sad večjega prizadevanja in tisti, ki dobro dela, ve, da se mu bodo osebni dohodki zvišali, če se tarifne postavke zvišajo ali ne. Toda res samo na podlagi gospodarjenja. Pa ne samo to, zvišali se mu bodo več, kakor bi se mu samo zaradi golega zvišanja tarifnih postavk .Tisti, ki namreč slabo dela, bo prejel plačilo v skladu s svojim slabim delom, pa bo torej toliko več ostalo za tistega, ki dobro dela.
Tak je sistem nagrajevanja po novem pravilniku in najbrž bomo morali vsi priznati, da je kar prav, da je tak, saj skuša uresničiti tisto lepo načelo: Vsakemu po njegovem delu! S tem seveda ni rečeno, da se je pravilniku to (Nadaljevanje na 4. str.)
Zaradi vsakoletnega porasta števila letovancev naših počitniških domov ter občutnega pomanjkanja kapacitet v sezonskem času je podjetje zgradilo v Fiesi nov dom. Dom ima 20 sob s po tremi ležišči — skupno 60 ležišč. Odprt je bil 1. avgusta 1961. Dom ima izredno lepo lego z razgledom na jezero, obalo in morje. Oprema doma je zelo dobra in okusna, vsaka soba ima tudi tekočo vodo. S tem paviljonom je podjetje napravilo velik korak naprej za pridobitev lastnih kapacitet. Upamo, da bo prihodnje leto lahko letovala vsaka oseba 10—14 dni.
V letu 1961 (poseženi) smo morali odstraniti W hišice (21 ležišč). Najeti prostori v Domu II (22 ležišč) nikakor ne ustrezajo in bi jih bilo treba opustiti ter namesto tega sezidati še en paviljon s kapaciteto 60 ležišč.
Za razvedrilo letovancev v počitniških domovih ima predvsem Fiesa razna sredstva; pripravljen je n. pr. prostor za odbojko, rusko kegljišče, balinišče (žal, še slabo urejeno), na razpolago je namizni tenis, nekaj san-dolinov in otroška igrala.
o Letovalo je po 7 dni j Letovalo je po 10 dni (; Letovalo je po 14 dni Skupaj ali povprečno: na ležišče na osebo
Izmed članov kolektiva poročenih samcev Skupaj
	Oseb	Indeks
	1368	65
	211	10
	528	25
	2107	100
	6,5	
	Indeks	
642	74	
228	26	
870	100	
Nočnin	Indeks
9576	52
2110	11
7392	37
19078	100
59	
9	
tevilo letovancev v posameznih po-liških domovih oziroma naših cen-i delavskega turizma: v počitniškem domu v Fiesi: čla-’ 367, svojcev 524, skupaj 891 oseb; v počitniškem domu v Moščenički igi: članov 101, svojcev 175, skupaj oseb;
v planinskem domu na Sorici: iov 60, svojcev 120, skupaj 180 oseb; v Krilu pri Splitu: članov 99, svo-123, skupaj 222 oseb;
V predsezoni
5.	v Selcah: članov 243, svojcev 295, skupaj 538 oseb.
V primerjavi z letom 1960 je v letu 1961 imelo podjetje na razpolago od 1. avgusta 1961 dalje 52 ležišč več (268 — 320). Prijav za letovanje je bilo predloženih 184 več. Letovalo je 130 oseb več in je bilo ustvarjenih 955 nočnin več. Vsi domovi so bili odprti od 1. junija do 15. septembra 1961.
Cene penzionskim uslugam so bile naslednje:
V sezoni
	odrasli	otroci do 10 let	odrasli	otroci do 10 let
Fiesa	250—300	200	330—420	230—250
M. Draga	330—400	220—250	430—500	220—250
Krilo	350	250	480	350
Selce	180—300	180—	420	300
gresa, ki ga je do letos dajala država, smo morali sicer objavljene posezonske cene korigirati in jih prilagoditi ekonomskim možnostim. Tako so bile posezonske cene nekaj višje od predsezonskih (za predsezono je še bila dotacija), vendar nekoliko nižja od sezonskih. Obisk v mesecu septembru ni bil zadovoljiv. Zaradi nezadostne zasedbe doma v predsezonskem in posezonskem času se je povprečje izkoriščanja za vso dobo znižalo na 64 °/o, čeprav so bili vsi počitniški domovi v glavni sezoni popolnoma zasedeni, razen Sorice, kjer je bil letos obisk slabši. Vseh razpoložljivih kapacitet — nočnin — je bilo 29748, ustvarjenih pa je bilo 19078, torej je bilo neizkoriščenih nočnin po posameznih počitniških domovih:
Iz gornje tabele je razvidno, da so ostale znatne kapacitete neizkoriščene. Vzrok je v tem, da se naši ljudje kljub nižji ceni penziona v predsezonskem in posezonskem času in kljub dovolj ugodnemu vremenu le težko odločijo za letovanje v tem času. V tej smeri bo potrebna v prihodnje še večja propaganda, predvsem med mladino, samci in pri družinah s šolsko neobveznimi otroki. Verjetno bo treba še občutneje znižati predsezonske in posezonske cene.
Spričo želja iz vrst kolektiva in zaradi izkoriščanj kapacitet v predsezonskem času je bila organizirana
Sorica vabi
Stran 4
»LITOSTROJ
NEKAJ BESED O SOCIALNI SLUŽBI
Pomagati človeku
O socialni službi in o socialnem delovanju je že marsikdo slišal in imel tudi priložnost, da išče pri njem zaščite in pomoči. Ker pa je še vedno precej takih, ki besedo socialna služba in socialni delavec poznajo, ne vedo pa, čemu služi, sem se odločila, da napišem nekaj besed in tako približam delo socialne službe kolektivu.
Socialna služba je začela delati v našem podjetju v večjem obsegu leta 1959. Od tedaj je bilo storjeno že marsikaj in marsikdo se je z njenim delom tudi srečal. Nekdo je bil z njenim delom zadovoljen, drugi spet razočaran. Zakaj?
Delo socialne službe je dokaj mlado. In kot si mora vsaka nova dejavnost in vsaka nova ideja pridobivati izkušnje, priznanje in zaupanje, tako je moralo tudi socialno delo pričeti s temi začetnimi težavami. Čeprav so prve stopnice že uspešno prehojene, naletimo iz dneva v dan na zapreke, ki izvirajo iz nepoučenosti ali zastarelih mišljenj. Pojmovanje socialne službe kot neke »sociale« v starem smislu (dajanje denarnih pomoči ipd.) je popolnoma zgrešeno in povzroča nemalo težav pri delu.
Socialna služba je eden od čini-teljev v podjetju, ki pomagajo pri uresničevanju gospodarskih načrtov podjetja in družbenega plana skupnosti. Socialna služba ima v prvi vrsti nalogo preprečevati socialne probleme in pomagati človeku pri reševanju njegovih težav, da se olajša njegov položaj in izkoristijo ugodnosti, ki mu jih nudi družba. Skratka, odstraniti je treba vzroke, ki neprimerne) vplivajo na proizvodnost
dela, na delavčev osebni zaslužek in sploh na življenjsko raven.
Vsebine socialnega dela si ne smemo razlagati samo s skrbjo za stanovanja, prehrano, preskrbo, prevoze, zdravstveno varstvo, oddih, itd., ampak obsega ta skrb še vrsto pomembnih dejavnosti, kot so skrb za delovne pogoje, urejenost medsebojnih odnosov pri delu, realnost in objektivnost osebnih dohodkov, stopnja strokovne in kulturne razgledanosti delavcev in še nešteto drugih opravil.
Socialni delavec se srečuje pri svojem delu predvsem z dvema vrstama problemov. S problemi, ki nastajajo v proizvodnji, na delovnem mestu, in s problemi, ki nastajajo pri zadovoljevanju osebnih potreb. Kot primer za prvi problem navajam področje medsebojnih odnosov, pri čemer ima socialni delavec pomembno vlogo. Če socialni službi v sodelovanju s prizadetimi uspe, da vzbudi v zaposlenem osebju občutek zadovoljstva z delom in delovnim okoljem in da hkrati narašča volja za sodelovanje, se to seveda odraža v večji proizvodnosti dela. Razna opazovanja so pokazala, da je delovni učinek delavca močno odvisen od tega, ali delavec najde v svojem delu vir osebnega zadovoljstva, ali zaupa ali ne zaupa svojemu nadrejenemu in ali se mu zdijo vsakodnevni stiki s tovariši prijetni ali neprijetni. Zadovoljstvo pri delu je važen činitelj, ki vpliva na zdravstveno stanje, družinske razmere, zaslužek, odnos do dela, strokovno izpopolnjevanje, skratka, ustvarja vzdušje, v katerem je človek zadovoljen, v katerem ustvarja več in bolje, ne da bi se pri tem bolj utrudil. — Za primer zadovoljevanja osebnih potreb navajam stanovanjsko vprašanje, ki je zelo
pereče. Kljub temu, da se veliko gradi, še ne moremo kriti vseh potreb. Veliko naših delavcev živi v težkih stanovanjskih razmerah. In lahko rečem, da pušča stanovanjski problem na človeku še večji pečat nezadovoljstva kot slabi medsebojni odnosi. Neurejene stanovanjske razmere vplivajo na fluktuacijo, na .zdravstveno stanje, na delovno storilnost, na razpoloženje, na družinske razmere (vzgoja otrok), povečujejo se izdatki za prevoze itd.
Že samo iz teh dveh primerov lahko vidimo, kako široko in pestro je delo socialne službe, ki pa sama in brez sodelovanja prizadetih ne more ničesar uspešno storiti, saj socialni delavec ni edini v podjetju, ki se ukvarja s socialnimi problemi. S socialnimi vprašanji se ukvarjajo še mnogi drugi ljudje v podjetju, od direktorja do delovodij in ostalih uslužbencev. Socialni delavec je stokovni izvrševalec nalog samoupravnih organov, kajti prav ti so ustvarili pogoje za razmah skrbi za delovnega človeka. Delo socialnega delavca. je uspešno le ob tesnem sodelovanju vseh teh oseb in organov v podjetju in izven njega. S tem v zvezi se moramo tudi zavedati, da ni dovolj, če pozna delo in smernice dela socialne službe, na primer, samo glavni direktor, ampak je potrebno, da vsi vodilni uslužbenci v podjetju poznajo probleme socialnega dela in podpirajo težnje za boljšo organizacijo socialne službe. Potrebno je, da delujejo vsi v isti smeri, kot skupnost z istimi cilji.
Magda Kreft
Poškodbe zaradi radovednosti
Pri ostrenju brusilnega koluta v ostrilnici je stal v bližini brusilec S. J. in opazoval delo stroja. Ker ni zavaroval oči z varovalnimi očali, je dobil drobec brusne plošče v oko, zaradi česar je ostal 12 dni na bolniškem dopustu. * v
*&t)ej,ctvno6ti odbrhovcifnih obratov
V	tem sestavku želimo seznaniti bralce našega lista z najvažnejšimi storitvami, ki smo jih izvršili v tekočem poslovnem letu. Važnejša dela bomo prikazali po posameznih objektih ne glede na to, katera delavnica jih je izvršila, da le spada v sestav naše organizacijske enote.
Tako smo v MODELNI MIZAR-NI opravili pomembno delo na proizvajalniku pare, ki ga rabimo pri sušenju lesa v naših sušilnicah. Dokler je namreč obratovala stara kotlarna in dokler smo ogrevali prostore s paro, smo potrebno paro za sušenje lesa jemali direktno iz omenjenih stabilnih starih lokomotivskih kotlov. S prehodom na ogrevalni sistem z vročo vodo pa smo morali za paro poiskati popolnoma drugačno rešitev. Kapacitete naše sušilnice smo s postavitvijo nove peči povečali toliko, da odpade sedaj potreba iskanja pomoči pri drugih lesnih obratih izven podjetja. Člane našega kolektiva gotovo zanima, kakšni dejavnosti je sedaj namenjen prostor stare kotlarne, ki smo jo ukinili. Tu bo odslej ključavničarska delavnica za vzdrževanje industrijske opreme.
V	LIVARNI SIVE LITINE je bil zelo pereč problem notranjega transporta. Problem je uspešno rešen, tako pri strojnem oblikovanju kot v jedrarni. V izvajanju pa imamo novo razvodno postajo, ki bo dajala dovolj primerno tople vode za umivanje in kopanje delavcev. V tem ko se v poletnem času odvija delo čiščenja odlitkov na prostem, pod žer-javno progo kalupnih okvirov, v zimskem času to ni mogoče. Zato je v programu drugačna razvrstitev delovnih mest v čistilnici. Tako dobe nove prostore varilnica, strojna obdelava in impregnacija ulitkov. Slednja je prav sedaj v izdelavi.
Tudi JEKLOLIVARNA je dobila v letošnjem letu spričo in-staliranja novih naprav nekaj novih kapacitet. Tako je z novim
strojem za peskanje ulitkov z jeklenim zdrobom povečana zmogljivost čistilnice. Deloma, toda ne do kraja, pa je zmanjšano ozko grlo v žarenju ulitkov z novo električno žarilno pečjo.
Na splošno pa je oprema v obeh livarnah zelo kritična, predvsem glede priprave peska. Sedanje naprave so do kraja izrabljene in jih komaj še vzdržujemo v uporabnem stanju.
V	objektu MEHANSKE OBDELAVE, kjer so locirane naše proizvodne enote: hidravlični stroji, stroji in naprave ter Dieslovi motorji, nismo v tem letu storili nič posebno pomembnega. Omenili bi le izboljšave v topilnici bele kovine, kjer je s spremenjenim in zboljšanim tehnološkim postopkom doseženo znatno zmanjšanje izmečkov. Nadaljevali smo s kom-ple tiran jem preizkuševališča Die-slovih rhotorjev. S tem bomo marsikatero ozko grlo v obdelavi odpravili v celoti, drugje pa vsaj zmanjšali do sprejemljivejše mere. Novi stroji bodo zahtevali ustrezen delovni prostor, katerega' bomo dobili, ko bomo umaknili delavnico strojnega parka s 1. polja.
V	PLOCEVINARNI smo uredili nove prostore za obrat talnih transportnih sredstev in obrat nadtalnih transportnih sredstev — žerjavov. Sama pločevinama pa je dobila nov stroj za krivljenje pločevine, o čemer je naš časopis že poročal. Ker je pločevinama naš najmlajši obrat in ker je bila grajena, ko so že usahnila investicijska sredstva, je razumljivo, da ji še marsikaj manjka. Nekaj teh potreb smo že rešili, ostalo pa čaka za prihodnja leta.
Naš časopis je že poročal o rekonstrukciji prostozračne postaje, kjer smo instalirali nov transformator 4000 KVA in o montaži 6-tonske vagonske tehtnice; pomembna pa je tudi udeležba našega energetskega obrata pri gradnji nove tovarniške menze.
Delo strojnega oddelka je pomembno v pogledu izvršenih ge-
neralnih remontov za vse proizvodne enote. Statistični podatki kažejo, da vsako leto popravimo večje število strojev. To je tudi potrebno, saj je naš strojni park obremenjen že z lepo življenjsko dobo, pri tem pa obratovanje v dveh in treh izmenah terja skrb-nejše negovanje.
Tudi v postavkah, ki so zajete
v proizvodnem programu podjetja, kot so orodje, kisik, embalaža itd., bomo postavljene naloge v celoti izvršili in delno celo presegli.
ORODJARNA je v letošnjem letu izdelala v povečani zasedbi precejšnjo količino standardnega in specialnega orodja za potrebe vseh proizvodnih enot, veliko del pa je bilo namenjenih vzdrževanju orodja. Pri preskrbi s standardnim orodjem je mnogo sodelovala »priprava sredstev«, a upoštevati moramo tudi precej večjo obremenjenost oseb v vseh izdajah orodja. Povečan obseg proizvodnje bo zahteval od tega obrata tudi v prihodnje vse večjo dejavnost; neposredni uporabniki orodja pa. bodo morali bolj upoštevati njegovo vrednost kot do sedaj.
Pomembno je tudi delo v POVRŠINSKI ZAŠČITI, ki se je smelo lotila uporabe sintetičnega laka, ki ga izdelujejo v Združeni kemični industriji Domžale in ki smo ga do sedaj uvažali. Tako pleskamo vse Dieslove motorje in hidravlične bagre z domačim sintetičnim lakom.
Program za prihodnje leto je zelo obsežen; naj navedemo le nekaj pomembnejših del:
—	povečanje kompresorske postaje, kjer predvidevamo postavitev še enega kompresorja, zmogljivosti 840 mVh;
—	povečanje obstoječe kisikar-ne še z enim domačim agregatom;
—	komandna postaja za električno energijo;
—	skladišče tehničnih plinov pri kisikarni;
O ostalem bomo poročali v prihodnjem članku. Anton Levstek
MDO Bi Sl TO MISLIL
Ni dvoma, da je življenje vedno bolj zamotano, vendar pa ne težavnejše. Ce primerjamo delo na današnjem modernem obdelovalnem stroju, ki je znatno bolj zahteven od obdelovalnega stroja naših prednikov, ugotavljamo, da moramo pri modernemu stroju nadoknaditi z umskim delom, kar smo prihranili na fizičnem naporu. Pri sedanjem tempu življenja potrebujemo znatno več znanja, kakor so ga potrebovali nekoč. Popolno in zanesljivo moramo obvladati tehnične naprave, da preprečimo nesreče.
Zakaj ne eksplodira parni kotel ali jeklenka, zakaj ne elektri-zira električna naprava? Pač zato, ker smo postavili pravila in osnove o varstvu največkrat seveda šele po grenkih izkušnjah — za ceno nešteto življenj.
Če hočemo imeti koristi od strojev in naprav, jih moramo dobro poznati in se s pravočasnimi ukrepi zavarovati pred nevarnostjo, ki jo lahko pomerijo. Predvsem je treba dobro poznati Splošni pravilnik HTV, zakon o inšpekciji dela in ostale pravilnike in predpise, ki so namenjeni zaščiti delovnega človeka. Morda bo kdo ugovarjal: »Saj svoje delo dobro poznam. Zato pri delu ne potrebujem navodil in predpisov o varstvu.«
Pa poglejmo, kaj bi nastalo, če ne bi bilo opozorila, da se pri planskem rezanju ali varjenju pocinkanih ali miniziranih delov razvijajo zelo strupene pare; da so gorljivi plini pri primerni mešanici z zrakom eksplozivni; da se oljnate čistilne krpe, če so pomešane z železnimi ostružki, zelo rade vnamejo; da verige pri temperaturi pod —20 °C prenesejo le še polovico normalne obremenitve; da se vrteča, popolnoma gladka greda rada sprime z obleko delavca in ga lahko težko poškoduje; da jeklenka z dissous plinom, če z njo nasilno ravnamo ali jo segrevamo, brž eksplodira itd.
Kdo bi si n. pr. mislil, da nehote kemikalije pri uporabi same po 'sebi niso "nevarne, a da so za delavca, ki je pod vplivom alkohola, strupene; da se nitrozni plini in pare razvijajo, če mešamo solitrno kislino z žaganjem ali podobnim materialom, in da je ta mešanica še po 24 urah smrtno nevarna.
Potrebno je torej, da nevarnosti spoznamo in le-te napravimo neškodljive. To dosežemo s spoznavanjem pravil in navodil, podanih v pravilnikih o varstvu delavca pri delu, s čitanjem strokovne literature, kakor n. pr. »Delo in varnost«, »Naše zdravje«, »Zaštita rada« itd. Ni odveč, če si kdaj ogledamo tudi poučne filme s tega področja ali pa obiščemo razne tečaje in seminarje, ki o tem govore.
Kdor se le malo ukvarja s tehniko varnosti, bo kmalu spoznal, da s tem ne ustreže samo varno-
PLAKETA P. KOCJANČIČA
Pred kratkim je glavni odbor Ljudske tehnike Jugoslavije odlikoval Litostrojčana Petra Kocjančiča. Svetovno znani in priznani mojster umetniške fotografije je doslej dobil že nad 80 domačih in tujih odlikovanj in priznanj, vendar je prav to eno naj-
večjih. Mojster je dobil srebrno plaketo Borisa Kidriča, ki je pri nas eno najvišjih priznanj
ža
vc
IjE
vi
vp
va
sti, pač pa, da mu tudi delo po-teka laže in hitreje. Dejansko ič vsaka nevarnost pri delu ovira; vsak škodljiv vpliv dima,' plinov, prahu, slabe razsvetljave, prepi" ha, vročine itd. znižuje storilnost.
Ne zadostuje, če »zavarujemo' zaposlenega z opozorilnimi lepa-pi, parolami o varstvu itd., treba je vse to dopolniti še z živo besedo in razlago. Nujno je treba pojasniti, kako delujejo posamezna zaščitna sredstva, kako jih je treba uporabljati in vzdrževati, da res učinkovito delujejo. Do danes še ni uzakonjeno, da mora dobavitelj opremiti stroj tudi s potrebno varnostno opremo. Zat° morajo biti gospodarske organizacije še bolj budne, ko take stroje puščajo v pogon. Ni priporočljivo zanašati se na to, da je strd) nov in ima že vsa nevarna mesta zavarovana. Poravnalni skobel-nik za les ima na primer varovalno napravo nad nevarnimi rezili ali gonilnim jermenom, nima pa naprave, ki bi upravljavca tega stroja zavarovala pred letečimi ostružki ali udarci električnega toka (ozemljitev).
Tehnika nam daje vedno nov« stroje in naprave, ki jih je trebi spoznati in se seznaniti tudi z nevarnostmi, ki lahko ogrožajo človeka. V tem ko tehnika napreduje, pa se naša odpornost ni spremenila in je ostala na isti ravni-Človek je pritlikavec nasproti gigantskim silam, proti katerim m11 pridejo na pomoč razne sposobnosti, s katerimi te sile obvla$ in jih napravi koristne. To pome' ni, še preden začne človek no?® JJu delo, se mora seznaniti s skritim1 ba, nevarnostmi dela in se zavarova- tos ti proti njim s primernimi ukrep1- bi
Vzklik: »KDO BI SI TO Ml' le SLIL!« prihaja po nesreči pre-srt pozno.	Ivan Ahačič iso
__________________________________-- ke
de
ne
ba
Dt
sk
Pc
m<
sta
vo
ni
ne
ka
Uš
srr
či,
(Nadaljevanje s 3. strani) posrečilo v celoti. Med izvaja'Jel
ko
za
ig«
va
za:
njem bomo videli, kje ga je treba Sp še kaj izboljšati in popraviti-Vendar je začetek tu in to ie požitivno.
DELA BO VEC KOT PREVEC
Pogoji za sistem nagrajevanja, ki ga predlaga novi pravilnik, so kaj ugodni. Menda ni nobena :)e skrivnost, saj to vsi vemo, da so Jut naše kapacitete za prihodnje leto*je razprodane in da določa naš ploU bic za prihodnje leto proizvodnjo ® Eg višini 12 milijard dinarjev, t. ]•"»] 3 milijarde več, kakor je znašaj del naš letošnji plan. Dela bo tore! Ba, več kot preveč in se nam za oseb- be ne dohodke torej res ni treba in bati. Če jih bo več ali manj, bo do pa odvisno od nas. Možnosti, da Je jih bo več, tako v skupni vsoti Zgc kakor za posameznike, je dovolj> samo poiskati jih bo treba.
Kdo bo te možnosti iskal, je prav tako jasno iz osnutka pravilnika. Niajprej vsak pri sebi, nato pa še vsak v svojem ožjer’ kolektivu, v svoji ekonomski en®' ti ali sektorju, kjer je pač zaposlen. Osnutek pravilnika prenaša j 1 namreč glavno skrb za pametno rer
nauutv. gio v ijlv	^	.	-----— i
gospodarjenje in za višino oseb- krr
• i	i .li ,	^ vi o— -ril
nih dohodkov na ekonomske eno-te in sektorje, saj se bodo uspe- “Ca hi gospodarjenja ugotavljali praV Pe
po ekonomskih enotah in sektor- ® 1 jih. Zato pa osnutek pravilnika ®™ tudi daje PE/S izredno široke pri'
stojnosti tako v pogledu gospo' FeJ darjenja kakor tudi v pogled« I21« delitve osebnih dohodkov. Pravil' nik, ki ga obravnavamo, v bistvU ton le zagotavlja, da bodo osebni do- Pa: hodki članov kolektiva res sad jan večjega prizadevanja in ne kakih fej. drugih ukrepov; s tega vidika S predpisuje potrebne instrumente, tel j vse drugo pa prepušča posamezni jtne ekonomski enoti, oz. sektorju. V bi j okviru vsote osebnih dohodkov fte, po listi proizvodov bodo le-te s_a- to : me določale sistem nagrajevanja, Sar sistematizacijo delovnih mest i° X vse ostalo, kar je v zvezi z na- tur: grajevanjem tako, da bodo le-ti Sah imeli vse možnosti, poiskati kar ijie najbolj stimulativne načine go' up spodarjenja in nagrajevanja, tako Sen s sredstvi, ki jih dobe po letnem ces; planu, kakor tudi s tistimi, ki jik, brv same prigospodarijo. To so seve- IWj da velike pravice, ki pa jih, to se jhoj razume samo po sebi, spremljajo velike dolžnosti in odgovornosti- p Čimprej se bomo tega prav vsi totv zavedeli, toliko bolje bo za naS- »jar Ivan Svoljšak %<

Mladinski drobiž
CtiBISK MLADINCEV IZ ULJANIKA
Konec oktobra so obiskali našo tovarno mladinci odpremnega oddelka »Uljanika« iz Pulja. Mladinci so si ogledali vse oddelke in se posebej zanimali za proizvodnjo Dieslovih motorjev. Po ogledu vseh obratov so se zadržali v dvournem živahnem pogovoru s predstavniki TK LMS. Dboji so se zanimali predvsem za ežave pri delu in udejstvovanje mladincev v organih samoupravljanja. Zanimali so se tudi za novi način proizvodnje po EE in vpraševali so o načinu nagrajevanja.
Posebno pozornost so posvetili delu KMP. Žal pa nismo dali točnega odgovora o delu našega kluba, saj je komaj začel delovati.
■ Delo njihovega kluba in mladinske organizacije je zadovoljivo. Posebno uspešno delujejo posa-|j mezne sekcije.
SAMO ŠE EN MESEC DO VII. KONGRESA LMS
Kratek čas nas loči od VII. kongresa Ljudske mladine Slovenije, ki bo 26. in 27. januarja prihodnjega leta v Kranju. Na njem bo ocenjeno delo med obema kongresoma in nakazane smernice za novo delo.
MLADI PROIZVAJALCI NAJ VODIJO RAZPRAVE
V začetku novembra je KMP organiziral pogovor z glavnim direktorjem tov. Kogovškom v mali kino dvorani Industrijske šole. Čeprav klub že dlje časa ni deloval, se je opazilo, da je za njegovo delo veliko zanimanje med mladimi proizvajalci.
Tov. direktor je prikazal položaj, v katerem je naše podjetje, govoril je o obnovi strojnega par-
Zgradili bomo plavalni bazen
o-
v
v
it
V
[D
i'
i
V predzadnji številki našega lista smo objavili članek z naslovom »Kdaj bomo zgradili plavalni bazen?« Vprašali smo pristojne osebe, naj odgovore kolektivu, kako je z gradnjo našega kopališča. Objavljamo odgovor:
riante, zimski bazen, otroško igrišče, športni prostor, kotalkališče, igrišče za tenis, kegljišče, igrišče za odbojko in košarko ter slačilnico. Zmogljivost tega kopališča znaša 2.000 kopalcev.
ka in o tem, da bi EE sprejela točen program dela. O tem in drugih problemih bi morali razpravljati tudi mladi proizvajalci, ki bi z vestnim delom lahko veliko prispevali k uspehom naše tovarne. Člani KMP so bili veseli izjave tov. glavnega direktorja, da je vedno pripravljen sodelovati z mladimi proizvajalci.
PRIPRAVE ZA DELO KONČANE
Kot smo že poročali, je CK LM Slovenije razpisal tekmovanje po mladinskih aktivih v počastitev 20-Ietnice revolucije in Dneva mladosti, do 25. maja 1962. Namen tekmovanja je razširiti aktivnost mladine in jo zainteresirati za delo v družbenem življenju, za delovanje v samoupravnih organih, športnih tekmovanjih, delovnih akcijah itd.
Tekmovanje vodi posebna komisija tovarniškega komiteja, ki daje tudi konkretne naloge mladinskim aktivom in vodi evidenco o njihovem delu. Pri tem naj bi tudi mladinski aktivi samoiniciativno organizirali tekmovanja, pomagali pri reševanju problematike glede skrbi za človeka in zahtevali večjo aktivnost mladih, kajti mnogo rešitev je odvisnih od nas samih.
Priprave za delo pri urejevanju športnega parka so bile končane 18. novembra. Mladinski aktivi so že začeli z delom. Potrebno bo prevoziti približno 4.000 m3 zemlje in pripraviti teren za nadaljnja dela.
~ ' -
V Litostroju in izven njega o ljudje mnogo razpravljajo in ugi->> bajo o gradnji kopališča pri »Litostroju«. Stvar se do nedavnega ;!■ hi pomaknila z mrtve točke, kar ■' ie razumljivo, saj ni na razpolago i' sredstev. Tudi prvi projektanti so zelo zadrževali načrte za makete ene in druge var:ante, ki smo jih čakali nad pol leta. Občina je zaradi tega menjala pro-i-jektante in naročila načrt pri ia Športni zvezi Slovenije. Ta je takoj dostavila dve situacijski skici *a obe varianti: za varianto na ieriSču za Industrijsko šolo in za varianto južno od modelne mi-Zarne.
io I Varianta za Industrijsko šolo a Je precej neustrezna med drugim o tudi zaradi slabih izhodov, oddati Ijenosti od mesta in zaradi slabih n možnosti za perspektivno rešitev. v Ugoden položaj prikazuje skica j. kopališča v parku južno od moli delne miizarne, ki sega od konca ij Parka, na vzhodni strani model-' Me mizarne, pa vse do ambulante a m še dalje preko gramoznih jam o do Aleševčeve ulice. Projektant a ie nakazal v ugodnem redu vse j tgoraj navedene objekte prve va-i.
Pripravljamo elaborat in poročilo za razpravo o najustreznejši varianti, ki naj bi jo potrdil tudi delavski svet.	D. Č.
Delo za ureditev igrišča se ocenjuje kot nagradno tekmovanje; v kratkem bomo videli, kako so mladinski aktivi pripravljeni za delo in kakšne uspehe so dosegli.
10. obletnica prve šolske generacije
Dne 18. novembra je v Industrijski šoli Litostroj praznovala 10. obletnico prva redna generacija te šole. Svečanosti so se udeležili vsi absolventi in marsikdo tudi s svojo soprogo. Pra-
znovali so v prijateljskem razpoloženju. Še poseben poudarek pa so dali svečanosti glavni direktor Ivan Kogovšek, direktor šole Pavel Perko in nekdanji profesorji.
Dramatične borbe v Kamniku
Dne 5. novembra je imel Judo klub Litostroj zadnjo tekmo v okviru II. republiške lige proti Kamniku in izgubil z rezultatom 14 : 10.
Že takoj v začetku I. kroga je po Joštovem porazu splahnel optimizem Litostroj čanov. Drugi naš borec v lahki kategoriji Štokelj ni imel več sreče od svojega predhodnika in tako je Kamnik že vodil 4 :0.
Prvo zmago tega srečanja je dosegel Bostič v srednji kategoriji, ko je proti Draščaku dosegel dva wazarija (japonsko 2X polovico točke). V naslednjem dvoboju nas je razočaral Gantarev, katerega je nasprotnik ujel v končni prijem ter s tem zapravil možnost za izenačenje. Ta naloga je potem preostala težki kategoriji, ki sta je uspešno izvedla Godnič in Štrasberger.
Ih krog je domačinom prinesel končno zmago. Neodločen rezultat sta dosegla Jošt v lahki in Gontarev v srednji kategoriji, dočim je Štokelj tudi tokrat izgubil.
Najbolj dramatični trenutki nedeljskega spopada so se odigrali pri rezultatu 12 :10 v korist domačinov, ko je želel Godnič v borbi s težkim Šuštarjem doseči neodločen izid. Po daljši enakopravni borbi je Šuštarju uspelo izvesti Kesa-Gatame (vrsta končnega prijema) nad Godničem in
ga obdržati v oblasti 30 sekund, kar je Kamničanom prineslo dve točki in zmago.
Lepe in napete borbe so zadovoljile obe ekipi, zlasti gledalce, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička in ki so ves čas temperamentno bodrili svoje tekmovalce.	- n -
Rokomet
Pred nedavnim je bilo končano tekmovanje v občinski rokometni ligi. Prvo mesto je prepričljivo osvojila ekipa Litostroja, ki je bila ustanovljena pred samim pričetkom tekmovanja. Iz tekme v tekmo je igrala vse bolje in v zadnji prvenstveni tekmi premagala ekipo industrijske šole Šiška z rezultatom 40 :8, kar je plod predvsem velike borbenosti in izenačenosti vseh članov ekipe.
Tudi po končanem tekmovanju rokometaši ne počivajo. S prijateljskimi srečanji si nabirajo kondicijo. Odigrali so tudi prijateljsko tekmo s članom slovenske republiške lige. Srečanje so s tesnim rezultatom izgubili, vendar so izkušenemu nasprotniku močno nasprotovali in so klonili šele v zadnjin minutah igre.
Stegel
s i

i I V mesecu novembru je bilo od-
0	igrano prijateljsko šahovsko te-
-	kmovanje med ekipama PE.OO
-	ih MB. Igrali so na šestih plo-
-	sčah. V prvem srečanju so se eki-t Pe razšle z nerešenim rezultatom
-	3 :3. V povratnem srečanju je pa
1	pa PE.OO premagala ekipo
■	MB. z rezultatom 4:2. Še posebej uspešni so bili: Vinko Tomazin, Janez Barlič, Vinko Kožuh,
• Moj z Žalec, Ciril Hrovat in An-1 ‘on Suwa, vsi za PE.OO. Za MB.
■	Pa: Jože Stankovič, Ernest For-t ianič, Tone Jeretina in Matej Mu-i fej.
1 Srečanje je potekalo v prija-; ?eljskem razpoloženju z mnogimi i Medsebojnimi šahovskimi dovti-' M. na račun igralcev. Šahisti, taka ' Medsebojna prijateljska srečanja ' M zelo prijetna in koristna — or-’ pulzirajte jih!
1 V mesecu novembru se je pričel ’ ‘Urnir posameznikov za prvenstvo | Mhovskega kluba Litostroj. Zanj je prijavilo 18 kandidatov. Turnir poteka v redu. Tudi pre-1 prečenja smo že doživeli, zaradi 1 Msar še ne moremo predvideti ‘kvaka. V mesecu decembru bo ’ furnir končan in tako bo v pri-1 pdnji številki časopisa objavljena celotna tablica tekmovanja.
Dne 23. XI. je bil odigran br-taumir sindikalnih moštev ljubljanskih občin. Na njem so sodelovale vse občine mesta Ljub-
ljane. Občino Šiška-Št. Vid je zastopala v celoti ekipa Litostroja. Igrali so na šestih ploščah. Prvo mesto je zasedla občina Vič s 14 in pol točkami. Drugo občina Center s 13 točkami, tretje mesto pa občina Šiška z 12 in pol točkami. Ekipo občine Šiška so sestavljali: Ivan Kobler, Jože Kačič, Vinko Tomažin, Tone Jeretina, Ivan Škrlin, Andrej Utroša in vodja ekipe Anton Suwa. Vse priznanje gre Andreju Utroši, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Tri zmage je zabeležil tudi Jože Kačič.
Za najboljšega šahista v mesecu novembru razglašamo Andreja Utroša, za uspeh na občinskem tekmovanju, kakor tudi za solidno igro na prvenstvu posameznikov.	Anton Suwa
Poškodba zaradi naglice
Pri hitrem zlaganju ulitkov za kontrolo je ulitek priščipnil kvalificiranemu delavcu H. J. prstanec leve roke. Zaradi te poškodbe je K. J. 20 dni nesposoben za delo.
Ostrine so nevarne
Pri vstavljanju spiralnega svedra v pinolo konjička stružnice je strugar V. M. z dlanjo potegnil po ostrini svedra in se urezal, kar ga je onesposobilo za delo 18 dni.
PRIŠLI
Matija Grum, Marija Miklavc, Maks Jakob, Martin Zagožen, Avguštin Nad-vešnik, Jakob Trček, Branko Piki, Ciril Drnovšek, Meliton Knafelj, Kalit Fači, Franc Cimperman, Anton Škarje, Franc Koželj, Janez Strum-belj, Jože Pošebal, Ivan Petrič, Ivan Pavlič, Jožefa Novak, Nežka Plestenjak, Jože Božič, Jože Osolnik, Franc Gorenc, Vinko inž. Mauhler, Emilija Naglič, Ivan Kranjc, Mihael Grah, Franc Hafbauer, Erna Čučnik, Neda Tavčar, Ana Širec, Stanislav Kranjc, Ivan Matijevič, Slobodan Jovanovič, Janez Dolinar. Aleksander inž. Kveder, Anton Travnik, Vojislav Pavu-lovič, Janez Merlak, Jože Markovič, Jože Vogrinec, Jože Cugelj, Bojan Rustja, Vinko Rovšnik, Mira Jesenšek, Krsto Nedeljkovič, Henrik Hočevar, Stane Smrke.
ODŠLI
Anton Tomažin, Slavko Bizjak, Vera Milojevič, Jože Pečjak, Franc Varl, Henrik Zaletel), Jožef Hočevar, Vero-ljub Rašič, Franc Podrižnik, Alojz Zelnik, Marija Cvetko, Sandi Zore, Franjo Drk, Ciril Peterca, Mato Ka-tilovič, Ivan Vogrinc, Rudolf Keržič, Dragica Kregar, Stane Prešeren, Stanislav Šimec, Anton Zukovec, Anton Strniša, Rudolf Zlosel, Alojz Vengust, Jože Družnik, Rado Marušič, Stanislav Perše, Jože Zupančič, Evgen Golob, Ivo Vrhovec, Albert Možgon, Jože Hribar, Marčel Rossi, Jožica Kastelic, Milojevič Ervin.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem centralnemu odboru in podružnici sindikalne organizacije livarne jeklene litine za denarno pomoč, ki sem jo dobil z nji-
hovim posredovanjem v času, ko sem bil okraden.
ŠTEFAN JAMBORŠIC
OJ TA VOJAŠKI BOBEN ...
Alojz ROGELJ pozdravlja prek časopisa ves litostrojski kolektiv, zlasti pa tovariša Korelca. Delavcem iz Dobrniča želi srečno novo leto.
Celotnemu kolektivu tovarne »Litostroj«, zlasti pa sošolcem, želiva v novem letu 1962 mnogo uspeha in napredka pri delu.
Na skorajšnje svidenje v tovarni vojaka Anton GRMEK in Aleksander PAVLIN.
Iž Paračina je pisal vojak Tone BIZJAK, ki se nam lepo zahvaljuje za redno pošiljanje našega časopisa. Piše, da je list edina trdnejša vez s tovarno in da dobi prek njega skoraj vse informacije, ki ga zanimajo. Pozdravlja delovni kolektiv in mu želi pri delu mnogo uspehov.
REŠITEV REBUSOV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
L v I je »Lvi«, druga in tretja črka sta zamenjani — torej liv.
Strup (p odpade), žlica (1 je n), torej stružnica.
Vili (ca odpade), č, 100 m! je ar, torej viličar.
SMRT
Dne 5. decembra je umrl naš dolgoletni monter Stane PODGORNIK, ki se je rodil 14. julija 1909 v Gorici.
V Litostroju je začel delati že leta 1949. Delal je v montažnem oddelku, pri reduktorjih. Od lanskega leta pa v proizvodni enoti strojev in naprav,
v obratu izdelave reduktorjev. Skozi njegove roke so šli naši največji reduktorji. Vse Izkušnje, katere je pri svojem delu pridobival, je prenašal
na mlajši kader. Mnogo je prispeval tudi k dobri montaži naših izdelkov. Z njegovim odhodom je nastala vrzel, katere ne bo mogoče v kratkem nadomestiti.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
PE — SN
»Kar tule noter pojdimo! Oh, kako je to sijajno!« Vzklikne dekle za mojim hrbtom kolegicam, ko so iztsopile iz avtobusa pred glavnim tovarniškim vhodom.
Kušar pa je pred novim vhodom dejal: »Ja, tole je pa zelo pametno.« In tudi Simčič je veselo stopil s kolesa in s pohvalnimi besedami zakorakal skozi »nova« vrata. Nekdo drug pa se je kar s kolesom zapeljal iz tovarne, česar prej ni mogel.
To je bil prvi dan »širokih vrat«. Marsikdo tega ni vzel resno. Iz službe so šli delavci še vedno skozi ozek prehod, kot leta in leta prej, po stari navadi. 16. november 1961 je prekinil več kot desetletno obvezno pregledovanje ob zapuščanju tovarne — saj veste, zaradi nekaj tatinskih »srak«.
Se četrti in peti dan, za pozneje ne vem, so mnogi člani kolektiva iskali zvonec, kot da so prevarani, drugi pa so glasno opozarjali: »Zvonca ni več!« Vmes so bili tudi taki, ki jim je bila odprava zvonca od prvega dne všeč. »Ali naj odpravimo osebno kontrolo?« so še vpraševali odgovorni možje v tovarni. Pred nje je namreč prišel na rešeto članek, pripravljen za časopis, ki naj bi obravnaval problem kontrole in predlagal spremembo. Kot protiutež so predložili precej žalostno dolg spisek, ki beleži vsa dejanja »srak«. To naj bi bil argument, da se kontrola mora nadaljevati. V drobtine zla so membne korake zaupanja.
In zgodilo se je, kar je zelo redek primer, da je bilo treba članek tik pred tiskom v Kopru telefonično »stornirati«, ko je vodstvo tovarne že napravilo pomembne korake-zaupanja.
Kolikšno olajšanje za člane kolektiva. Dolga leta so mnogi po več minut dnevno čakali na vrsto za izhod iz tovarne. Ta je moral mahati šoferju avtobusa, naj počaka, drugemu je trolejbus tik pred nosom odpeljal in nastajale so kar zamude, pa hladno kosilo, neizvršena druga pota. Pri poldrugem tisoču ljudi, ki so bili pod to kontrolo, bi se nabralo precej ur in prizadetih ljudi.
Zdaj je tega konec. Tako pomembna sprememba pa ne sme mimo mnenj, ki jih je treba zbrati med kolektivom. Odgovori na vprašanja so bili zelo različni.
Zgodba zadovoljstva z malce grenkobe
V novo šolsko leto
Prvo sodbo je treba dati v dobro tistemu tovarišu, ki je med zadnjimi odgovarjal in vendar dejal, da še nikoli ni pomislil na potrebo kontrole, ker si v tovarni ni še nikoli nič prilastil. Mirna vest — čast ji! Našel pa se je tudi tak črnogled, ki je rekel: »Še celo omarico bi odnesli!« Podobno oceno je dal tudi nekdo drug, rekoč: »Zdaj bodo šele ,srake’ prišle na svoj račun.«
In našel se je celo nekdo, ki je potožil: »Včasih sem v aktovki nesel ven odpadno bakreno žico, (zaradi standarda), zdaj se to ne bo dalo več.« Kakšna škoda, kajne?
Tisti, ki so prej dajali svoja mnenja, prav gotovo niso hoteli tovarni slabo, ampak le dobro, tale zadnji pa že spada k tistim, zaradi katerih mora biti kontrola še naprej, čeprav v precej blažji obliki.
Pregledanih je bilo dnevno okrog dve tretjini zaposlenih, približno tretjina pa je bila takih, ki so se kontrole tako ali drugače izogibali.
Našli se bodo (na žalost) tudi taki, ki bodo pripravljeni za nekaj kovačev ali za stotak izgubiti svoj ugled. Zato lahko rečemo, kako plitvo pamet imajo nekateri, ne samo do sebe, ampak tudi drugim jemljejo ugled. Vendar pa to stvar lahko razčistimo. Toliko nas je, da lahko vemo drug za drugega, kaj kdo dela in tudi ni težko odkriti take, ki delajo večini poštenih sramoto. Menda ne bomo dovolili, da se še kdaj vrnemo na stari način kontrole? To pa se lahko zgodi, če...
Najbrž ne bomo dovoljevali iz-
Minilo je prvo četrtletje šolskega leta 1961/62 in podatki ob prvi redovalni konferenci že kažejo, kako smo zastavili delo v najmočnejši veji našega izobraževalnega centra — v industrijski šoli. Tu se letos usposablja 210 mladih kovinarjev.
Učni uspeh je bil v primeri s prejšnjimi šolskimi leti boljši, kar pa ni rezultat umetnega dviganja ocen, temveč je plod boljše organizacije pouka in poglobljenega vzgojnega dela na vseh področjih — v šoli, delavnici in domu. Sem
šoli posvetil delu razrednih skupnosti in skupnostim učencev po letnikih. Dosegel je, da delo le-teh ni formalno, temveč da so učenci postali aktivnejši činitelj v učnem in vzgojnem delu. Učenci se tudi aktivno udejstvujejo v svojem prostem času; to dejavnost vodi domski svet.
Starši so letos pokazali mnogo večje zanimanje za delo šole: roditeljskega sestanka ob koncu novembra se je udeležilo kar 171 staršev ali 82 odstotkov. Moramo priznati, da kljub prizadevanjem,
Učenci s svojimi starši v šolski delavnici

mora ta kontrola še vršiti. Lepega dne lahko tudi to odpade, če ne bo prijav zoper prestopke do tuje lastnine. Zato pa so za pravilne odnose v kolektivu poklicani tudi mojstri, da vedo, kaj njihovi ljudje delajo, ker ne sme obveljati vratarjeva pripomba, da je mojstrom samo za denar.
Zakaj ne bi kmalu dočakali dne, ko bi šli iz tovarne tako kot iz svojega bivališča! K temu pa lahko pripomoremo samo mi. In tudi vratar bi bil bolj zadovoljen, še najbolj pa mi.
Fran Vodnik
sodi pravilneje urejena menjava teoretičnega in praktičnega pouka v tednu, delno že izboljšani učni programi, dosledno javno ocenjevanje in pritegnitev učencev ter staršev, da doprinesejo tudi ti kar na j večji delež k uspehu. Posebno skrb je kolektiv na
da poglobimo stike med šolo in domom, take udeležbe nismo pričakovali. Starši so se pripeljali tudi iz zelo oddaljenih krajev, celo iz drugih republik, kar je seveda povezano s precejšnjimi stroški. V prvem delu sestanka je direktor centra tov. Pavel Perko
razložil staršem vlogo industrij-! ske šole, ki usposablja učence za delo na delovnem mestu v tovarni in mu nudi tako splošno razgledanost, da se lahko aktivno vključi v vodenje podjetja. Pogovorili smo se še o drugih vprašanjih, zlasti o načinu, kako naj starši prispevajo svoj delež pri vzgoji svojih sinov.
V drugem delu roditeljskega sestanka so razredniki, učitelji praktičnega pouka in vzgojitelji poročali staršem posamič o uspehu in vedenju učencev. Tudi letos smo nadaljevali s prakso, da so bili učenci prisotni pri pogovoru, kar ima po našem mnenju večji vzgojni učinek. Učenci prvega letnika so odšli s starši še v šolske delavnice ter jim pokazali, kaj so se naučili v prvih mesecih pri praktičnem pouku. Razstavljeni so bili izdelki osnovnega kovinarskega programa in dela vniški dnevniki. Starši so si z zanimanjem ogledovali delo svojih sinov in prisluhnili njihovim strokovnim razlagam.
Tudi v domu so pripravili gojenci svojim staršem presenečenje: priredili so razstavo likovnih del. Razstava dokazuje, da si prizadevamo pri učencih razvijati smisel za vse lepo, da bodo znali doživljati in ceniti tudi dosežke na kulturnem področju.
Ob pregledu svojega dela pa ugotavljamo, da je potrebno storiti še marsikaj, da bi bili uspehi še boljši. Tako moramo dokončno urediti nekatere učne programe, najti način, da bodo zlasti učenci drugega letnika izboljšali svoj učni uspeh in si še nadalje prizadevati, da vzgojimo učence tudi kot dobre člane našega kolektiva. Seveda izpolnitev vseh nalog ni odvisna le od kolektiva šole. Zato nas dosedanji dosežki obvezujejo, da nadaljujemo svoje delo po začrtani poti v tesni povezavi s podjetjem in starši ter aktivno dejavnostjo učencev.
H. P.
Delo stanovanjske skupnosti terena Litostroj
Že precej časa nismo ničesar poročali o delu Stanovanjske skupnosti terena »Litostroj« in je bil zato marsikdo mnenja, da je zaspalo delo članov njenih komisij. Zadnje zasedanje Sveta stanovanjske skupnosti pa je pokazalo, da je bilo izvršeno precej v
Maj hna razdalj a,velika razlika
Ne vem, če ustreza gornji naslov temle vrsticam, ki naj odprejo oči tistim, ki ne vidijo, da so včasih osleparjeni. Upam, da mi ne bo nobeden naših bralcev zameril, če mu prihranim kakšno desetico, seveda, če se bo ravnal po mojih skromnih navodilih.
Najbrž mi nihče ne bo očital sebičnosti, če se pohvalim, da sem član kolektiva Litostroja, na kar sem vsekakor ponosen. Stanujem pa ob naši lepi Djakoviče-vi aveniji, ki krasi mesto Ljubljano z izredno vzporednima cestama in še bolj vzporednimi stanovanjskimi bloki, ki so tu pa tam ograjeni s sodobnimi garažami. Le-te se le po olepševalnih luknjah v vratih razlikujejo druga od druge.
Po tej naši aveniji gre vsak dan mnogo, mnogo ljudi. Med njimi so mamice, otroci, delavci in
kupujem tam vse: od brivskih nožičkov pa do belega kruha, ki ga prodajajo v pekarni na vogalu naše avenije.
Nekoč sem kupil v trgovini »Sadje-zelenjava« vabljivo kon-servo, ki naj bi mi dala moči za nočno delo v tovarni. Moj velik tek mi je dal vso slast uživanja vsebine te sladke konserve, ki me je stala 205 din. Kmalu pa sem bil razočaran, ko sem zagledal v 50 m oddaljeni trgovini isto kon-servo za samo 160 dinarjev. Tako si torej v tej drugi trgovini lahko
cen, ki vsekakor prizadenejo naš »potrošniški« žep.
V kolikor se moj razum spozna na to nelogiko, priporočam vsakomur, da odpre oči in napravi nekaj korakov več k cenejšemu sosedu, pa bo tako v letu dni prihranil marsikaj.
Karlo Gornik
korist stanovalcev našega terena. Delo servisov je bilo zelo obširno, primanjkujejo jim le potrebni prostori, novo orodje in redna delovna sila. Urejena so cestišča in zelenice, ne moremo pa tega trditi za Obirsko ulico in za okolico njenih blokov, ki je še vedno v zelo slabem stanju. Stanovanjska skupnost uspešno vodi tudi gradnjo otroškega vrtca, ker sedanji prostori v lesenem provi-zoriju ne ustrezajo. Pričakujemo, da se bodo lahko otroci čimprej preselili v nove, zračne in svetle prostore. Do sedaj je bilo za gradnjo otroškega vrtca uporabljenih že približno 24 milijonov din V teku je izgradnja XVII. bloka s 45 stanovanji, v XV. blok se pa je že vselilo 45 družin. Skupaj je do danes v izgradnji 256 stanovanjskih enot. Urejena je bila tudi dvorana družbenih organiza-
Sem in tja po občini
uslužbenci, skratka — staro in mlado. Vsakdo hiti po svojih opravkih, bodisi v službo, bodisi kam drugam. Vedno sem dobre volje, ko se tudi jaz znajdem med temi hitečimi ljudmi, ki v popoldanskih urah kot čebele napolnijo prostore trgovin. Ker se v pro-dajalnicah najnujnejših življenjskih potrebščin ustavi največ ljudi, se bom tudi jaz, kajti prištevam se k večini.
Vsakdo ve, da je v gospodinjstvu samca prehrana problematična zadeva. Spričo tega si samec (ali samka) nabavljata najrazličnejše življenjske potrebščine v prodajalnicah ob naši Djakovičevi ulici. Tako si tudi jaz
Že večkrat smo morali opozoriti, da je v šišenski občini treba urediti nekatere kritične nnime-re, ki jih zaradi različnih vzrokov včasih niso uresničili. Seveda s tem ni rečeno, da v naši komuni nič ne delajo. Nasprotno, marsikaj se gradi in o tem mislimo pisati. Ali že veste...
v Zgornji Šiški, da so se že vselili v nove zadružne hišice člani stanovanjske zadruge »Proleter« in v en blok člani stanovanjske zadruge »Naš dom«.
cij v III. bloku, gradnja garaž p» je v polnem razmahu. Doslej jih je bilo zgrajenih že 150, čeprav njihova lokacija ni najbolj primerna, posebno v Obirski ulici-Za garaže je trenutno še 60 interesentov. Že iz tega je razvidno, da so Litostrojčani že kar dobro motorizirani. V končni fazi gradnje je telovadnica pri osnovni šoli Hinka Smrekarja. Nadalje je predvidena gradnja parkirnega prostora pred Litostrojem, gradnja kopališča in športnega centra ter ureditev prostorov za servise-
Hišni sveti so že večkrat zahtevali, naj izda občina točna navodila, kaj so dolžni popraviti v sta; novanjskih hišah oni in kaj saiW uporabniki stanovanj. Toda, kljub večkratnim prošnjam to pereče vprašanje še ni urejeno.
Ker je bilo precej pritožb, da stanovalci namerno uničujejo zelenice okrog stanovanjskih blokov in da premalo skrbijo za varnost svojih otrok, ki se brez nadzorstva igrajo po cestah, je Stanovanjska skupnost sprejela sklep/ da ne da pristanka za prenos zemljišča ob Djakovičevi cesti za blokom IV. na Ljubljana-Transport in priporočila, naj se ta prosto! uporabi za ureditev otroškega igrišča.	-Se-
kupi vsak paglavec dinarjev ceneje!
za celih 45
Tako me je ta nesrečna konser-va prisilila, da sem začel primerjati cene vsaj tistih potrebščin, ki jih največkrat kupujem v naših trgovinah.
Lahko si mislite, da sem ugotovil velike razlike in to že v poslovalnicah, ki so komaj nekaj korakov oddaljene druga od druge. Ker nisem bil nikoli trgovec, ne vem, čemu te občutne razlike
da so že zgradili, restavracijo in samski dom do III. nadstropja;
da je Kreditni sklad občine že dogradil stanovanjski blok s 44 stanovanji;
da se je zvišalo število Lito-strojčanovlpri namenskem varčevanju 20—30—50 od 4 na 20; da na občini že razpravljajo o prostoru, kjer bodo gradili moderni plavalni bazen; da pospešeno gradijo novo zbiralno cesto še od Pavšičeve ulice do ulice na Jami;
- da bo Stanovanjska skupnost Zgornja Šiška kupila za potrebe servisne delavnice poltovor-ni avto;
i da je veletrgovina »Jugotehna« prevzela patronat nad šolo v
VSO SKRB POTROŠNIKU
Stanovanjska skupnost Zgornja Šiška je prav lahko zadovoljna s svojim delom. Uredili so moderno pralnico, ki ima že toliko prometa, da so morali za prevoz perila kupiti poltovorni avto.
Nadalje so nabavili najmodernejše stroje za kemično čistilnico, ki bo urejena v dosedanjih prostorih čevljarske delavnice, ta pa se bo preselila v druge, bolj primerne prostore.
Posebna komisija bo izdelala program za gradnjo novega otroškega vrtca v »Roseti«, bodočo ureditev cest, posebno Šišenske in Podutiške ceste, gradnjo garaž, dodatno preureditev Moste-
ca, ribarnice, trafike, prodajalne časopisov in ureditev mnogih drugih problemov tega terena.
Ne moremo pa prezreti tega, da je bilo premalo storjenega, da bi še nadalje deloval otroški vrtec v »Roseti«, čeprav dosedanji pro; stori in pogoji niso bili ugodni' in da se uredi nega bolnikov na domu.
Pozdraviti moramo sklep stanovanjske skupnosti, ki je prepustila njej določeno dotacijo 400 tisoč din stanovanjski skupnosti v Dravljah, ki nujno potrebuje denar za dokončno dogradite? svojega doma v Dravljah, katerega so s požrtvovalnim delofl* zgradili do dokončne faze.
3 S'< 3 V g 7. V 3 2 c S' 3-2 .23	3.2*3 2. ^32^22.«* ST STtfS .3 S* O 5*5	s* a e* 3.3 ®
V Kopra raste moderno pristanišče
Čeprav smo Slovenci že pred skoraj poldrugim tisočletjem prišli do morja, pomorski narod nismo postali. Če bi se bili razvijali v miru in svobodi, naš delež - v pomorstvu po vsej verjetnosti
ne bi bil majhen. Toda svet, na katerem smo se naselili, je predstavljal vso naslednjo dobo eno najbolj nemirnih evropskih križišč. Franki, Avstrijci, Benečani, Italijani in vmes še drugi okupatorji nam niso dovolili svobodnega razmaha. Osvajali so si xnašo morsko obalo in nas od nje odrivali nacionalno in gospodarska j Šele v drugi polovici devetnajstega stoletja in v dvajsetem stoletju do prve svetovne vojne smo pričeli čez Trst stopati na morje, ne več samo kot mornarji na tujih ladjah, marveč tudi kot pod-„ jetniki. Vojna in italijanska zasedba naše obale sta tudi te začetke povsem uničili.
Tako smo morali počakati še več kakor četrt stoletja, da smo končno postali svobodni gospodarji vsaj dela naše morske obale. Obalaj katero smo dobili, nam ni nudila naprav za resnično pomorsko dejavnost. Nobeno izmed treh obalnih mest, Koper, Izola in Piran, ni imelo pristanišča, ki bi moglo sprejemati velike potniške in tovorne ladje. Obale zanje niso bile urejene, morje je preplitko in še tisto, kar je ostalo, je okupator močno poškodoval ali Povsem uničil. Mimo tega pa smo morali vse do jeseni leta 1954 čakati na dokončno priključitev te ; obale k Jugoslaviji. Vendar_ ni-. smo držali rok povsem križem.
| Še nred uradno priključitvijo je nastala Splošna plovba, ki le imela svoj sedež nekaj časa v Kopru, nato pa se je preselila v Piran, kjer smo ustanovili tudi svojo prvo nomorsko sredino šolo. Čenrav pa je bil sedež nodjetia Snlošna plovba Piran, kjer so bile ladje tudi registrirane, v slovenskih pristaniščih n,'so mogle pristaiati. Izhodiščno Pristanišče zanje.je .hila.- E.eka.
Šele leta 1956 se je pričelo utrjevati spoznanje, da potrebujemo tudi na naši slovenski obali tako Pristanišče, ki bi moglo sprejemati velike čezoceanske tovorne ladje. Povsem razumljivo pa je bho. da moremo zgraditi tako Pristanišče samo v Kopru. Zakaj? Prvič je Koper porinjen najdlie na naš del Jadrana, xali če hočete v srednejeevropsko celino, drugič ima najugodnejše geološke in klimatske pogoie za veliko pristanišče. in tretjič je naibližji omrežju naših železnic. Tudi sama zgodovina Kobra je govorila temu v Piplog. V sredniem veku je bil Koner daleč večji in prometno Pomembnejši kot Trst, tedaj še Penomembno avstrijsko mestece. Ko je stara Avstrija spoznala potrebo po lastnem nristanišču na Jadranu, se je tudi sama snom-Pila najprej Kopra. Toda Koper je bil tedaj v oblasti Benečanov in pogajanja za odstopitev Av-striii so se razbila. Tako se ie Avstrija morala odločiti za dosti
težje in dražje izgrajevanje v lastnem Trstu.
Ko so se po priključitvi južnega dela Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji pojavile pobude za graditev novega tovornega pristanišča v Kopru, ■ ni manjkalo glasov, ki so 'menili, da bi tp pomenilo nepotrebno konkurenco Reki. Bili so povsčm neutemeljeni. Analiza položaja je pokazala nasprotno: pristanišče v Kopru je potrebno prav zato, da razbremeni in dopolni reško. Promet na Reki je tako narastel, da ga je bilo mogoče zmagovati Ie z največjimi napori in še z zamudami. Reka je zgrajena na prostoru, ki se z obale naglo dviga v celinski breg, prav tako na-
glo pa pada tudi v globine morja. Na celini ni prostora za razširitev tovorne železniške postaje, graditev novih pomolov in va-lobranov v morju pa bi bila spet predraga zaradi globine.
Sondiranje terena ob severni obali koprskega mesta je pokazalo, da pridemo do trdih tal šele v globini 10 do 12 in več metrov. Vso plast nad to ^globino sestavlja blato, katerega sta v tisočletjih nanesla sem Rižana in Ba-daševica ob sopomoči samega morja. Odstranitev tega blata in s tem poglobitev za pristajanje velikih ladij je v primerjavi z gradnjo pomolov iz velikih globin ali razstreljevanje skalnatih plitvin igrača. Plavajoči bager »Peter Klepec« črpa blato avtomatično in ga more po ceveh porivati skoraj kilometer daleč, nri čemer zasinava sproti tudi bivši zaplitveni Škocjanski zaliv, to je ozemlje, na katerem bo stal del bodočega povečanega Kopra z železniškimi tiri in čelno potniško postajo.
Že leta 1957 so se nričela Drva dela za zajezitev Škocjanskega zaliva, ki so se naslednjega leta nadaljevala. Zaliv je bil oddeljen od ostalega morja in poglabljanje morja ter zasipavanje zaliva se je moglo pričeti.
Vzporedno s tem se je pričela tudi gradnja prve etape operativne obale novega tovornega
Bodočnost je v tvoji roki
pristanišča v dolžini 135 metrov. Lani je prišla na vrsto druga enaka etapa in letos tretja, ki pa bo povsem dograjena šele 1. 1962. S tem dobimo prvih 400 metrov operativne obale, to se pravi naveze za tri velike ali štiri manjše ladje. Takoj po dograditvi prve etape so pričele prihajati v Koper tudi prve čezoceanske tovorne in mešane ladje. Upravo je prevzelo podjetje »Pristanišča Koper«, ki postane po decentralizaciji pristanišč tudi investitor nadaljnje izgradnje. V letu 1961 je pristanišče postavilo plan 220.noo ton prometa, katerega bo tudi uresničilo ali celo preseglo. To pa pomeni, da presega svetovno normo tovora na meter obale in je v tem kljub pomanjkanju, mehanizacije še pred re-škim, ki izkazuje 1000 ton prometa na meter obale.
Obenem z gradnjo pristanišča je bilo treba misliti tudi na skladišča. Nekaj jih je podjetje »Pristanišča Koper« pridobilo v starih stavbah, ki so nekoč služile za skladiščenje soli koprskih solin, nekaj pa drugod. Toda že lani so dogradili tudi prvo moderno skladiščno stavbo, letos pa dograjujejo dve nadaljnji, medtem ko bodo v prihodnjih letih sledili še novi skladiščni prostori. Istočasno je podjetje »Slovenijales« uredilo na zasutem delu Škocjanskega zaliva velika skladišča izvoznega lesa. Tako razpolaga koprsko pristanišče že zdaj z večjimi zaprtimi in odprtimi skladiščnimi prostori, kot na primer pristanišče Ploče, Bar in nekatera druga, katere grade že leta in leta.
V treh letih svojega obratovanja, oziroma le v dveh polnih, si je pristanišče zagotovilo promet, ki stalno narašča, in kar je še posebno važno, ima tudi že stalne tovorne in tovorno - potniške linijske zveze s Sredozemljem, Afriko, Azijo in Ameriko. V njem pristajajo poleg naših tudi ladje najrazličnejših držav, od evroo-skih do ameriških in japonskih. Medtem je postalo tudi glavno uvozno pristanišče južnega sadja za vso Jugoslavijo in del srednjeevropskih držav. Samo po nogod-bi z Ekvadorjem bo snrejelo prihodnje leto okoli 60.000 ton banan in drugega južnega sadia. To sadje v Kopru vskladiščuieio, sortirajo, pakirajo in odpošiljajo dalie uvoznikom. Za dezinfekcijo, dezinsekcijo in dozorevanje pa so uredili a ji še urejajo posebne naprave. Del tovora sprejema v hrambo zdai Hladilnica Dekani, v samem pristanišču pa bodo nastale še nove hladilnice. Mimo tega bo nastala v zvezi s pristaniškem vrsta drugih potrebnih podjetij in obratov, na katerih so
zainteresirana razna naša in tuja podjetja.
Vse to je šele začetek. Doslej izdelani načrt za tovorno pristanišče predvideva nadaljnjo gradnjo operativne obale s pomoli in valobranom z zmogljivostjo 1 milijona 600.000 ton tovora na leto, a vse kaže, da bo tudi to še premalo. V prvem planu je dograditev do 750 metrov koristne obale. Glavni načrt prikazuje dalje tudi že bodoče industrijsko pristanišče, pristanišče, tire in železniško ranžirno odnosno tovorno postajo ob Sedanjem .srednjem rokavu Rižanine delte zahodno od griča Srmina. Rižanina delta bo. po regulaciji sploh izginila in vsa voda se bo iztekla v morje po severnem rokavu pri Ankaranu, medtem ko bo Badaševica speljana v kanal z ustjem med starim mestom in predmestjem Semedelo. Na zasutem Škocjanskem zalivu bo novi del mesta in industrijska cona, kjer je že locirana nova stavba povečane tovarne plastičnih mas »Iplas«.
Razvoj pristanišča in mesta Kopra terja seveda tudi železniško
povezavo z omrežjem jugoslovanskih železnic. Tudi zadevni načrti so že izdelani in med več variantami je osvojena najkrajša in najlažja. Odcep od proge Divača—Pulj se bo pričel pri postaji Prešenica, proga sama pa bo potekala mimo Črnotičev, Podpeči, Hrastovelj in vasi Rižana do Bertokov in nato vzdolž sedanjega srednjega rokava Ri-žane do tovornega pristanišča in potniške postaje v vzhodnem delu mesta. Dolga bo okoli 25 km in po načrtih elektrificirana. Rentabilna bo že pri prometu 700.000 ton tovora na leto. Mimo tega bo pomembna tudi za nadaljnji razvoj turizma ob slovenski morski obali. Investicijska sredstva še niso povsem zagotovljena, a nujnost gradnje postaja vsak dan večja.
Tako smemo pričakovati, da bo Slovenija že v nekaj letih povezana z železniško progo s koprskim tovornim pristaniščem, skozi katero se bo mogel v večji meri kot sedaj usmerjati slovenski prekomorski izvoz in uvoz pa tudi izvoz in uvoz z drugih delov naše države in sosednjih zalednih dežel. S tem bo Reka pomembno razbremenjena in promet se bo hitreje in uspešneje razvijal v korist naše republike in vse Jugoslavije.	Rudo Goljak
10 let prizadevnega kolektiva
Kdo ne pozna mladih delavcev in dijakov-godbenikov mladinske godbe Litostroja, ki je že večkrat pokazala svojo visoko kvaliteto na koncertih doma in tudi v tujini!
Pred desetimi leti je zbrala sindikalna organizacija podjetja Litostroj s sodelovanjem uprave podjetja prizadevne mlade fdnte, ki so se pričeli učiti pod strokovnim vodstvom kapelnika Leandra Pegana vseh instrumentov, ki so potrebni za sestavo godbe na pihala. V teh desetih letih nesebičnega dela v prostem času se je ustvaril zelo dober kolektiv godbe, ki je neštetokrat sodelovala povsod tam, kamor so jo poklicali, bodisi v domačem podjetju ali drugje. Godba je bila povabljena zaradi svojega slovesa tudi izven Ljubljane, kjer je imela večkrat, posebno v Piranu, Trstu, na Koroškem, v Sutjeski, Kočevju, Črnomlju, Ribnici in na Primorskem samostojne, zelo uspele koncerte. Godba je imela v tem času več kot 450 samostojnih koncertov in nastopov.
Koliko neutrudnega dela je bilo pri vseh teh mladih godbenikih, ki so prosti čas žrtvovali za vaje in za nastope. V preteklih desetih letih je šlo skozi njihove vrste zelo veliko talentiranih godbenikov, ki so potem nadaljevali svoje delo širom po Sloveniji. Pri vsem tem je potrebno izreči posebno zahvalo neutrudnemu kapelniku Leandru Peganu in desetim tovarišem, ki že deset let sodelujejo pri tej godbi in so zato prejeli ob proslavi desetletnice lepa darila.
Tudi sekretar podjetja Litostroj Karel Korošec je ves čas skrbel, da je imela godba dovolj instrumentov in oblek. Velika zasluga pripada tudi litostrojskim delavcem, ki s svojimi prostovoljnimi prispevki gmotno pomagajo godbi.
Ob svoji desetletnici je mladinska godba priredila uspešen umetniški
koncert v litostrojski dvorani, ki je bil zelo dobro obiskan.
Mladinska godba ima v prihodnosti precej obširen program svojega dela. Namerava organizirati turnejo po vsem Slovenskem Primorju in če bodo na razpolago finančna sredstva, tudi na Koroško in v Italijo.
Mladim godbenikom želimo še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu, za do sedaj izvršeno delo pa naj prejmejo naše priznanje.	S-e.
VAŽNO OBVESTILO
Obveščamo cenjene poslovne prijatelje, da smo naš
PRODAJNO-PROJEKTIVNI BIRO
ki je imel svoje prostore v zgradbi poleg Gospodarskega razstavišča na Titovi cesti, PRESELILI TE DNI NA DJAKOVI-CEVO CESTO 53, v poslopje naše Industrijske kovinarske šole v neposredni bližini tovarne.
VSI TELEFONI prodajno-projektivnega biroja so vezani sedaj neposredno na hišno centralo tovarne: tel. 33-511.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih.
Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka:
1.250 dinarjev
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »Tehnika«, Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
Iz tvoje roke berem, da je bila 11 lvoja produktivnost v letošnjem i I tetu premajhna. Vidim, da ti je : Thnogo bolj pri srcu denar kot trdo delo. Boj se lenobe. Če prihodnje leto ne boš bolj delal, boš i °stal brez denarja.
Že samo to, da si se odločil, naj ti vedežujem iz kave, te postavlja v slabo luč. Toliko zaostalega dela imaš, pa še vedno piješ turško. Tudi od tebe bo v prihodnjem letu odvisno zadovoljstvo kolektiva. Stedi čas in material.
Karte. Iz teh čarobnih kart vidim, da še vedno ne pričneš delati točno ob 6. uri, da pričneš malicati ob 8,45, da ješ do 9,15 in da končaš delati že ob 1,30. Vedi, da čim manj delaš, manj zaslužiš. Lenobo boš občutil v žepu.
Vidim litostrojski satelit, ki obkroža zemeljsko oblo. Hitreje izpolnjujte dogovorjene roke in izboljšajte kvaliteto pa bo plasma še ugodnejši. Svet povprašuje po vaših izdelkih.
Zvezde so Litostroju v let 1962 naklonjene. Videti je, d boste imeli popolnoma zaseden proizvodnjo. Tržišče bo vaše it delke sprejelo ugodno. Podajte . roko s slovensko strojegradnji Bodočnost je v tvojih rokah.
NASI
fcELAVCt
f	>v>
V IN Dl 3 O S®
7n Št. v id
VRATA=
Bas?
GUBAVI
Danska
C ANA
TU 3 E DELEC, ACioB
p°C,NAli SMO T>x

[ NOTR,/^nA
ROPAŠAbB.
PRI qrat>mji c*-
POZDRAVITE KOV
OPUSTILI SMO Z Ca
UKINITEV KINA
OTVORITEV Dt9 Simpozij
NBVA / L /1 ^ j RE ŠTAVR-ACU A
ur*ir*(
emd
inotehska |X»A1A
"ODRHTJE TRAM S
	
	Vlfr
/ 1	;§i
{!| j	!	: :
	P&j
	
tf K	BjW