teto X TRGOVSKI UST V Časopis za trgovino, inttumtriio. obrt Im dmmmrmUtvo Naročnina za Ljubljansko Pokrajino; letno 100 lir (za inozemstvo no Ur), za V. leta 50 lir, za */< leta 25 1^. mesečno 0 Ur. Tedenska Izdaja letno 50 lir. PJača ln toži se v Ljubljani. 1-0NCESSIONAR1O ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiaua ed estera: 1STITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIAR1 (Brescia). Številka 72. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia). IZhaim vsak torek ***** in netek Ljubljana, torek 7. septembra 1943 Mesečne prijave proizvajalcev in grosistov tekstilne in oblačilne stroke ter konlekcionistov, ki prodajajo direktno potrošnikom Ministrstvo za trgovino, industrijo in delo je izdalo naslednji odlok; Na podlagi že objavljenega mi-'bstrskega dekreta z dne 2(3. avgusta 1943, ki vsebuje nove predpise glede prehoda tipiziranih tekstil-n’h proizvodov od proizvodnje do Potrošnje in s katerim so med drugim bili ukinjeni predpisi, ki jih vsebujeta ministrska dekreta z dne 12. aprila in 21. junija 1943, odreja podpisano ministrstvo kot sledi: Okrožnica Odbora za razdelitev tekstilnih in oblačilnih proizvodov (Coincordit), št. 135/C z dne 10. avgusta 1943, glede mesečnih prijav proizvajalcev in grosistov tekstilne in oblačilne stroke, se preklicuje. Proizvajalci in grosisti, ki ne Prodajajo direktno potrošnikom, morajo torej znova pošiljati vsakega 5. v mesecu pole prejema in oddaje po formularjih 14 in 15, kot je bilo običajno do 31. julija 1.1. Za netipizirane proizvode naj (■porabljajo pole prejema in oddaje po formularjih 16 in 17. Predpisi glede izpolnjevanja teh pol prejema ji n oddaje) ostanejo isti, kot so veljali do 31. junija t. 1. Tvrdke (grosisti in konfekcioni-sli), ki ne prodajajo potrošnikom, bodo morale pošiljati te pole Osrednjemu uradu za razdelitev tekstilnih in oblačilnih proizvodov (Ufficio Centrale per la Di-stribuzione dei Prodotti Tessili e deirAbbigliamenlo) — Via Roma-gna 3 — Roma, priporočeno, medtem ko bodo proizvajalcem v smi-s'u čl. 6. ministrskega dekreta '■ dne 26. avgusta 1943 v kratkem Javljeni predpisi za pošiljanje prijav. Prodaja likerjev na vinski bazi | Visoki komisariat sporoča, da je na podlagi podobne odobritve pri-Mojnega ministrstva z ozirom na zaželena pojasnila proizvajalcev smatrati likerje na vinski bazi, ki I nahajajo v trgovinah, za de-'o ki rane in se lahko prodajajo, vendar pa je nadaljnja proizvod-j n ja teh likerjev prepovedana. Razpored davčnega zasedanja od 9. do 21. septembra 1943 t). septembra: branjerije od črke J A—K, 10. septembra: branjerije od črke L-Z, J '' 11 septembra: mešana trgovina * od črke A—K, s 13. septembra: mešana trgovina °d črke L—Z, 14. septembra: glasbila, radio, f°to, zlatarji, urarji, pasarji, op-tlk»; časopisi, modistinje, krznarji, nJ'_garne, papirnice, ; septembra: slaščičarne, gra-verji-puškarji, usnje, čevlji, . td. septembra: manufaktura, <0nl’ekcija, j7- septembra: steklo-porceian, "“tanterija, železnina, agentu re- K°miaije, "V septembra: moda, špedicija, ^ ~1. septembra: sadje, zelenjava, ^ Zelni pridelki, perutnina, ribe, nji, živina, mlekarne. Ha^ane davčnega odbora, ki bodo lenega dne zastopali interese Gospodarske Kako bo sedanja vojna vplivala na povojno gospodarstvo, o tem razpravlja zadnji »Sttdost-Echo« ter pravi med drugim: Vojna pomeni izgubo blaga in pretirano izkoriščanje naravnih zakladov. Naravno jo zato, če so države prisiljene odstopati svoje kapitalne investicije v inozemstvu. Zlasti je morala to storiti Anglija, poleg tega pa je morala v inozemstvu najemati kratkoročna posojila, ki so po sodbi londonskega »Economista« od začetka vojne pa do danes narasla že na 1 milijardo funtov. Anglija je postala iz upniške dolžniška država, poleg tega pa ne more več vzdržati svojega izvoza na nekdanji višini. Izgubila je mnogo svojih odjemnih trgov in nevarnost je, da jih izgubi za vedno. Ta nevarnost pa grozi tudi vsem drugim evropskim državam. Pred prvo svetovno vojno je mogla Evropa obvladati več ko polovico vse svetovne trgovine. Od 1.1918. dalje pa te višine evropska zunanja trgovina ni mogla več doseči. Po sedanji vojni pa bo vloga Evrope v svetovni trgovini še bolj ogrožena. Ta ugotovitev izhaja iz neizmernega uničenja kapitala, od česar je bila Evropa zlasti prizadeta. Zaenkrat pe obseg in posledice tega procesa še ne vidijo, pokazale pa se bodo z ustavitvijo sovražnosti v polnem obsegu. Poleg tega pa se je sedaj gospodarski obraz sveta še mnogo bolj spremenil, ko v prvi vojni. Tu je treba predvsem omeniti industrializacijo številnih držav, kar postavlja stare industrijske države — in velik del Evrope spada mednje — pred nove naloge. Tako po koncu vojne se bo sicer začela doba splošne lakote po blagu, ko bo imela vsaka dežela, ki bo mogla ponuditi koristno blago, skoraj neomejene izvozne možnosti. Kakor hitro pa bo najnujnejša potreba krita, se bo začela druga in mnogo manj vesela doba. Ta prehod bo tem bolj viden, ker se je v zadnjih štirih letih gospodarska struktura jiovsod zelo spremenila. Tudi po prvi svetovni vojni je zavladala za nekaj časa doba visoke konjunkture, trajala pa je le malo časa. Z upravičenim strahom se zato sprašujejo v krogih, katerih jiogled sega čez dnevne dogodke, če so se od 1. 1939. dalje izgubili važni odjemni trgi in če ni postavljena Evropa v vlogo izvoznika, ki se mora boriti proti premočni konkurenci do zob industrializiranih USA ali proti čezmorskim državam, ki bodo skušale svojo industrijo zaščititi z barjero pretiranih zaščitnih carin. Ti pomisleki so tem bolj upravičeni, ker se v Ameriki iz strahu za njeno naddimenzionirano industrijo pojavljajo vedno novi načeti, po katerih bi se Evropi priznala samo še vloga oslabelega go-s|>odarskega partnerja. Načrt Ame-rikanca Whitea se mora presojati le s tega vidika. Ker imajo USA pet šestin vsega zlata na svetu, naj bi dobile Združene države Severne Amerike svetovno finančno nadoblast. trgovcev pred davčnim odborom, javi interesentom pisarna Združenja trgovcev v Ljubljani. PO VOfftf Podobne tendence so se pokazale tudi pred tedni na polmed-narodni agrarni konferenci v Hot Springsu. Na tej konferenci se je ponovno poudarjalo, da se kmetijska proizvodnja koncentrira v kraje, ki nudijo najboljše proizvajalne možnosti. V zvezi s tem se je predlagalo, da postane Kanada odločujoč svetovni dobavitelj pšenice. To bi pa pomenilo, da bi bil zaigran ves napredek, ki ga je dosegla Evropa glede živilske avtarkije, ko je s carinsko-politični-mi ukrepi odbila čezmorsko konkurenco ponujanja kmetijskih pridelkov po slepih ceuah. To pa mora zlasti zanimati jugovzhodne dežele, ki se jim letos obeta odlična letina, ponekod celo rekordna. 2e sedaj se v teh deželah skrbi za odjem novih pridelkov. Dostikrat pa se pri tem pojavljajo tudi mnenja, ki kažejo na samo kupčijsko kalkulacijo. A vendar ni dvoma, da jmihaja le sredina Evrope, t. j. Nemčija v poštev kot glavni odjemalec agrarnih presežkov Jugovzhoda. Še je vendar v spominu, da je rešila jugovzhodne dežele pred čezmorsko konkurenco samo Nemčija, ko je'začela plačevati njih pridelke po cenah, ki so bile nad svetovno pariteto. Nemčija pa bo tudi v bodoče ostala — kakor je nedavno zatrdil ministerialni direktor dr. Clodius v Budapešti, pri sistemu prednostnih cen. To pa iz razloga, ker hoče Nemčija, da je evropsko gospodarstvo odporno proti eventualni blokadi, ker je to pogoj za samostojno evropsko politiko. Dr. Clodius pa je tudi mnenja, da se mora že sedaj v vojni pripravljati bodoče evropsko gospodarsko sodelovanje in zato se morajo narodi pravočasno baviti s povojnimi vprašanji. Ponekod se to tudi že dogaja, če ravno ne vedno pravilno. Tako se slišijo iz Švice, še bolj pa iz Švedske nazori, ki so morda pravilni za nekatere posebne visoko razvite industrije, ki pa niso v skladu z interesi Švice in Švedske, še manj pa z interesi Evrope Tako piše neki švedski list: »Stare industrijske države nimajo povoda se pritoževati zaradi industrializacije drugih deželi. Zaradi tega bi sicer res izgubile nekatere trge, zato pa dobile nove. To sledi iz znane resnice, da je blagovna izmenjava med industrijskimi državami večja ko pa med industrijskimi in agrarnimi. Države, ki se hočejo industrializirati, si morajo praviloma nabaviti industrijsko opremo v starih industrijskih državah. Ppleg tega pa mora večje blagostanje, ki ga prinaša zdrava industrializacija, dvigniti povpraševanje po izdelkih. Spremenila se bo torej vsebina uvoza industrializiranih dežel. Na drugi strani pa je verjetno, da bo po vojni odjemna možnost za navadne industrijske izdelke manjša. Predvsem se bo povpraševalo po kakovostnih proizvodih, ker nove industrijske dežele teh običajno ne morejo proizvajati. Nadaljnje dejstvo je, da so nosilci tehničnega napredka še izključno stare industrijske dežele.c Na ta izvajanja pa se mora pripomniti: Izvoz posebno visoko-vrednih investicijskih predmetov, kakor dragih strojev, ne zadostuje v tej meri, da bi mogel obvarovati obširne okraje evropske industrije pred postopno posušitvijo. To kaže nazadovanje bombažne industrije v Lancashiru. Na drugi strani pa so države, ki še pred 10 leti še niso mogle kriti vseh svojih potreb na navadnih industrijskih izdelkih, a so danes vele-izvoznice. Brazilija je 1. 1937. izvozila komaj pol milijona jardov bombažnih izdelkov, 1. 1942. pa že 30 miLijonov jardov. Na vsem tem tudi povojna doba ne bo mogla mnogo spremeniti. Mimogrede bodi še omenjeno, da kaže naravnost fantastični razvoj industrije v USA v zadnjih desetletjih na možnosti, ki se nu- Cena S« 0*80 tlijo industriji v surovinsko bogatih deželah. Ravno primer USA kaže, da je zaupanje švedskega lista na tehnični napredek in na znanstveno proučevanje v starih industrijskih državah na trhlih nogah. Evropa brez Rusije ima danes le še 37 odstotkov vsega svetovnega industrijskega aparata, USA pa po švedski cenitvi kljub mnogo manjšemu prebivalstvu že 44 odstotkov vse industrijske svetovne kapacitete. Iz tega se vidi nevarnost, ki grozi po vojni Evropi kot dosedanjemu središču oplemenitenja blaga. Ta nevarnost velja za vse dežele in tudi za one s specialnimi izdelki. Še bolj pa velja to za jugovzhodne dežele, ki brez zagotovljenega odjema svojih agrarnih proizvodov po vsaj primeroma dobrih cenah sploh ne more živeti, zlasti ker ni kos čezmorski konkurenci, ki more proizvajati po mnogo nižjih cenah. Italijanska proizvodnja celuloze in u Proizvodnja papirja, umetnih vlaken, razstreliv in fotografskih filmov zahteva vedno večje količine celuloze ter je morala zato tudi Italija gledati na to, da poveča svojo proizvodnjo celuloze, ki se dobiva samo iz rastlinskega sveta. V letih 1928 do 1938 je Italija uvažala na leto približno 300 tisoč ton celuloze v vrednosti približno 400 milijonov lir. Proizvodnja je znašala v 1. 1936. 3000 ton, a je že 1. 1938. narasla na 35.000 ton. Zasluga za to povečanje proizvodnje gre novim tovarnam v Foggi, ki so po posebnem italijanskem postopku izdelovale celulozo iz žitne slame. Italija pa si prizadeva, da doseže popolno sa-mopreskrbo glede celuloze. Prvi avtarkični program za celulozo je predvideval letno proizvodnjo 2 milijonov stotov. Za uiesničenje tega načrta se je ustanovilo več podjetij, od katerih so bila nekatera skromna, druga pa prav pomembna. Snia Viscosa se je za svoje potrebe odločila za trs in ustanovila velikansko tovarno v Torre di Zuino. Tovarna celuloze »Cio Soda« v Napoliju proizvaja dnevno 20 ton celuloze iz neke libijske trave. I. R. I. je s skupino Burgo ustanovila družbo Societh Celluiosa dTtalia »Cel-dit«, ki je postavila štiri tovarne (Chieti, Cuneo, Capua in Revere). Vsaka teh tovarn izdela na leto 200.000 stotov. Ista I. R. I. Burgo skupina je skupno z (organizacijo kmetovalcev ustanovila družbo »Čelna«, ki zida peto tovarno v pokrajini Ferrara in ki bo tudi letno izdelala 200.000 ton celuloze. Da bi se ugotovil za vsako rastlino najbolj primeren postopek, se je ustanovila v Napoliju industrijska poskusna postaja, ki more na dan proizvesti po dve toni celuloze. Industrija umetnih vlaken je velika potrošnica celuloze. Treba samo pomisliti, da je italijanska proizvodnja v nekaj letih narasla od 30 na 60 milijonov kg umetne svile, proizvodnja fioke pa od par tisoč kg v 1. 1930. na 86-milijonov kg v 1. 1939. Če se reši problem celuloze, potem je proizvodnja umetne svile in fioka popolnoma avtarkična, ker sta za proizvodnjo viskoze potrebni natrijev hidrat in ogljikov sulfid avtarkična proizvoda italijanske kemične industrije. Acetatna umetna svila je tudi avtarkična in tudi za njeno proizvodnjo je vprašanje celuloze največje važnosti. Italija ima tudi primat glede lanitala, ki se umetno izdeluje iz kazeina. To vlakno se v volneni industriji zelo uporablja. Sedaj se ustanavlja v Italiji tudi tovarna za drugo sintetično vlakno, ki ga imenujejo Ame-rikanci nylon, in ki je umetni svili zelo podobno. Napredek italijanske proizvodnje celuloze in umetnih vlaken je torej popolnoma zagotovljen. Namizni beležni koledarji za leto 1944 — od Lir 4'90 za kos dalj'e. Žepni koledarji za leto 1944 obseg 128 strani, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3-20 za kos dalje. Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseh vrst. Vsi galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig. Prodaja samo na debelo. — Zahtevajte ponudbe oziroma ebisk zastopnika z vzorci. KARTON d. x o. x. LJUBLJANA, KOLODVORSKA 3 Stran 2. »TRG6VSKI LISTc, 7. septembra 1943. Štev. 72. Vcijetfta madecna frtasba (/am fn>fna%a pcetnapati stato cazp.&taiettie-Veliko izbiro prvovrstnih gramofonov in dobrih plošč dobite pri tvrdki £v€h£At v Ljubljani, Prešernova ulica 44 iCuekjC^U-stcvis je specijalna delavnica za strokovna popravila gramofonov, radio aparatov, pisalni strojev itd. ♦ Cene zmerne Iz italijanskega gospodarstva Po novi italijansko-slovaški trgovinski pogodbi, ki velja do 31. marca 1944, ise predvideva blagovna izmenjava med Italijo in Slovaško v vrednosti 700 milijonov lir. Od te vsote odpade na italijanski izvoz 370 milijonov lir. Slovaška bo zvišala svoj izvozni kontingent sladkorja v Italijo. Stop za cene velja še nadalje za ves čas trajanja pogodbe. Pač pa je Italija pristala na zvišanje cene slovaškega lesa za 12 do 15 odstotkov in celuloze za 15 odstotkov. V isti izmeri se je tudi zvišala cena italijanskih umetnih tekstilnih tkanin. Romunska filmska industrija Ci-licromit, pri kateri je soudeležena v znatni meri italijanska filmska družba ENIC (Ente Nazionale Industrie Cinematografiche), je že začela zidati filmsko mesto. Načrte za to mesto so izdelali italijanski strokovnjaki. Za pošiljanje vzorcev brez vrednosti v inozemstvo, ki se pošiljajo brezplačno, ni več potrebna ministrski dovolitev, če gre za blago, katerega izvoz morejo dovoliti carinarnice. Vzorci pa morajo imeti zeleni formular A kake devizne banke. Vzorci se smejo pošiljati v inozemstvo samo priporočeno. Madžarska tuitko-promeina bilanca Zaradi vojnih razmer je naravno turistični promet na Madžarskem nazadoval. Padlo je število inozemskih turistov na Madžarskem, a tudi Madžari so mnogo manj potovali v inozemstvo. Izdatki inozemskih turistov v Madžarski so padli od 38.3 milijona P v 1. 1937 na 14 milijonov P v letu 1942, torej za 63 odstotkov. Istočasno pa so padli izdatki madžarskih turistov v inozemstvu od 49.5 milijona P v 1. 1937 na 4.8 milijona P v 1. 1942, da je bila madžarska tujsko-prometna bilanca v zadnjih treh letih aktivna. Notranji tujski promet se je osredotočil na Budapešto, in sicer zaradi priključitve novih pokrajin, številnih zdravilnih kopališč v Budapešti, centralizacije uprave, vojnega gospodarstva in zaradi večje kupne moči kmetijskega prebivalstva. Tudi večje nakupne možnosti je nudila Budimpešta ko druga mesta. Število v Budapešto prišlih turistov je naraslo od 278.000 v 1. 1937 na 360.000 v 1. 1942, a se je število turistov v primeri z letom 1941 nekoliko zmanjšalo, ker so prišle v veljavo razne potne omejitve. Od zelo zmanjšanega števila ino- zemskih turistov je bila večina iz Nemčije in Italije, iz drugih dežel pa je bilo samo 38 odstotkov potnikov. Bistveno so pripomogla k večjemu obisku Budapešte tamkajšnja zdravilna kopališča. Leta 1937 je bilo danih 407.000 zdravilnih kopeli, I. 1942 pa nad 714.000. Obisk hotelov je bil zelo zadovoljiv. Število prenočnin je bilo 1. 1942 za 20 odstotkov višje ko 1. 1937. Posebno je narasel obisk luksuznih hotelov, namreč za 49 odstotkov. Rentabilnost hotelov pa ni bila posebno ugodna, ker se je dovolilo zvišanje cen za sobe šele v februarju 1943 za 10 do 15 odstotkov. Na drugi strani pa je bila obnovitev posteljnine in drugih predmetov vedno bolj težavna. Turčija bo imela nad 60 milijonov kg tobaka Tobačna žetev v Izniiru ‘in zaledju se ceni na 38 oniilijonov ikg, v obalnem ozemlju ot>' Marmarskem morju na 10 mfilfljonov kg, na ozemlju ob Črnem morju na 14.5 'Milijona kg, v vzhodnih vlilo JeCih na 2 milijona kg, skupno torej na 64.5 milijona kg. Mogoče pa je, da se bodo 'te številke nekoliko, toda nebistveno spremenile. Kakovost tobaka je zadovoljiva. P R E M O Ca D R V A O a L J E RESMAN LOJ2E LJUBLJANA RIMSKA CESTA 21 TEL.S48-M Ani Se priporoča: on Merhar trgovina lesnih izdelkov in suhe robe Sv. Petra c. 22 — Telefon: 30-54 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o«# JONTES IVO Trgovina s čevlji Mesini