215. šte/ilka.
Trst, v četrtek 4. avgusta 1904.
Tečaj XXIX.
lx haj a t tak dan
w(8 ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj.
*»•» Bczne številki se prodajajo po 3 aovč. (S stotink) ■čopih tcbakarnah ▼ Trsta is okolici, Ljubljani, Gorici, "•Iji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, bt. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. in naročbe sprejema uprave lista „Edinost", ftsa Mali« piccolo štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. '«se oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON itv. 870.
Sdinost
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
sa vse leto 24 kron, pol leta 12 tnron, 3 mesece 6 kioa* Na naročbe brez doposlane naročnine sa jpiavs. ne Otiz«. Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. NefrarkiVOi
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračal«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liste.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa itv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. I^aatnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. Z* Poštno-hranilničnl račun št. S41.652.
1
(Brzojavne vesti.) Japonska križarka »Kasuga« po-greznila.
RIM 3. List »Giornale d' Italia« javlja r, Jokthame od včerajšnjega dne, da se je potopila kr ž.trka »Kasuga«, katera je bila v
Ifiliji zgradjena*
Bitka pri Tomučengu
TOKIO 3. (Reuterjev biro.) Mincle eo->ote in nedelje je bila pri Tomučergu ljuta itka. Mesto so zavzeli Japonci ;n Rusi so se makniii v Hi Cen g. Rusi to pustili na bojnem
olju 1">00 mrtvih in so zgubili 6 topov {?). ^uba Japoncev so iznašale okelo 400 mož (?). Ru*i so imeli zaseden h severno od To-r.učenga več višav, kfctere to pred malim .som mečno utrdili. Japonci so zaBedli p*oti gu ležeče vrhunc?. Napad ie začel v eoboto. / nedeljo zjutraj so napadli Rasi, ki eo do-iii pomneženje svoje art^lerije s 27 tipovi z eo silo levo japonsko brilo. Potem ko so obili Japonci ojačenje, fo se RubJ umaknili >roti severu. Desno japonsko krilo je bilo ^postavljeno ljutemu ognju n njfgovo predi-anje je bilo v tem zaustavljeno. Proti ve-eru so se umaknili Rusi z znataimi zgu-ami. Topništvo je zadržavalo Japonce, da a s? mogli zasledovati Ruse, ki to sa umaknili med tem časom v Haičeng.
Rusko poročilo o boju pri To-mučengu.
PETROGRAD 3. Brzojavka glavnega poveljn ka generala Kuropatk.na na carja od Ine 2. t. m. sa giaei : Nsše čete so se umak-i. le t. m. it H-iScnca no cesti nroti
O	I	A
. vsančanu, ne da bi jih bil povražnik nadle-g va . Vfcljub izredn vročini, se je umikanje k vršilo v popolnem redu. Da s? je olajšalo l arš.ranje pehot', so bili na razpolaganje -aki stotniji vozovi za prevažanje plaš5ev in Irugih stvari. Vkljub temu, da ee je storilo se mežno proti silni vročini, je število od jlnčarice zsditih ljudij precejšnje. O četah, ii stoje ob vztočni fronti, niso dešla do danes f-e nikaka poročila.
jgube Japoncev pri Funčulingu in Kušulinču.
TOKIO 3. Glascm porečila generala rvurokija je pri Funculingu in Kušulinču ca apon?ki strani padlo G častnikov, IG častnikov je bilo pa ranjen:h t mrtvih in rf.njemb 6o zgubili pa 1HX) mcž.
Napad na Port Artur odbit.
ĆIFU 3. (Reuterjev biro.) Tridnevni □askok Japoncev, ki se je vršil pr^ti notra-ni m utrdbam na severu in cb vztoku Port
Arturja je bil brazvspešen. Džunke, ki so dospele semkaj iz Fort Arturja poročajo o tem. Dne 2 ». julija pred zoro bo začeli Japonci iz Kvokava napadati obrežne utrdbe. Ruske predstraže so se umaknile. Admiral Togo je istodobno cbatreljaval utrdbe iz velike daljave.
Streli iz utrdbe bo prisilili ladije, da so sa držale v varni daljavi in tako je postalo skupno delovanje vojrih ladij in kopne vojske brezvspešno. Nat-lednjega jutra je zapustilo ru^ko broduvje luko pad varstvom baterij iz Zlate gore. Preti Jeponcem pa nifo ladije streljale in so se vrnile kmalo nazaj na svoje mesto, fcjer so se usidrale. Napad iz severa na Port Artur se je vršil 27. julija. Lavo krilo Japoncev je prediralo proti Rusom pri Sušilingu, ali bilo je odbito. Džunke, ki so zapustile Port Artur so bile še tri dai blizo mesta, ali n'"eo slišale veo strelov. Ruski lazareti v Port Artur u so polni ranjencev. Ranjenci bo tudi po hišth in stanovanjih Kitajcav in drugih zssebnikov.
Japonski napad preprečen.
PETROGRAD 3. (Uradno.) Ruske čete bo be umaknile iz klanca -lančeling. Tudi v smeri Saimatsi - Liaojang se umikajo Rusi po ljutem bo u na svoje glavne pozicije. Ruske izgube eo znatne.
Glavni poveljnik Kuropatkin upa, da obdržijo ruske čete svoje glavne pozicije tudi pr^ti številnejšemu sovražniku. Po poročilih zadnjih dnij je moral general Kuroki, da izvede napad v smeri Siimat9i-Liaojang porabiti vse svoje čste, ukljub temu, da so bile prvotno namenjene delovati v smeri proti Pensikov in Sianču, na desnem bregu reke Taitsi. Na južni freuii je bil nsstop sovražnikov neodločen, ali po rekognoeciranju Be je spoznalo, da je hotel s tremi divizijami zajeti levo krilo naših čat, ki so bile razpoložene pri l~ai-čengu. Vztcčno krilo ni bilo do danea opo-ludne še napadeno. V smeri proti 3aimatsi-Liaojang se je danes konstatiralo, da je sovražnik z malimi silami napadel desno krilo naš h čet.
Baltiška eakadra.
LONDON 3. Iz raznih krajev iz Ruaija prihajajo ve=ti, da niso še ponehali glasovi o Bpcr h in nasprotjih proti dobrovoljnemu ruskemu brodovju. Oaem djbrovoljnih križirk iz Črnega morja bo spremljalo skupno z drugimi parniki *a premcg baltiško brodovje o njegovem prihodu na skrajti Vztok. Iz OdeBe izjavljajo pomorski krogi jasno in od očno, da si na pustijo postavljati se strani Angiije nikakih ovir. Angležki dopisniki is Rusije zatrjujejo, da postopajo turške oblast-nije v BjBpcru soglasno z Rusijo in za to je bil križarkam »Petrograd« in »Smolenek< dovoljen prelaz skozi Bospor ia Dardanele.
BEROLIN 3. »Voss. Zeitung« je prejela iz Petrograda, da so imenovani že vsi poveljniki za drugo eskadro Tihega oceana, ki se oborožuje in pripravlja v Kronstadtu
zavzeli Šintaikav, važno obrambeno pozicijo pred Port Arturjem.
Vladivostoška eskadra.
PETROGRAD 3. (Uradno.) Brzojavka
in v ladijedeln c^h cb Nevi. Kontreadmiral admirala Sfcrydlova na carja sc glasi: Kon-Roždenski bo glavni poveljnik eskadra. Dva ! treadmiral Jesen, katerega Bem s 3 križarki
druga koatreadmirala bosta njega namestnika Kapitan Redlov je imenovan poveljnikom
odposlal na vztočno obalo Japonake, poroča : Eskadra, ki je dne 20. julija iz Sungarake
transportnih ladij, ki bodo spremljale to 0žine odplula v Tihi ccean, zadela je na eskadro.	japonsko laJijo »Okešimamaru« ter jo je po-
Car je inspiciral Čete.	Igrezoila; posadka sa je rešila na obrežje.
PETROGRAD 3. Car Nikolaj je pre-! Skoro istočasno je eskadra zauBtavila ter gledal danea v Peterhofu 147. in 148. peš- preiskala ladijo >Camara«, ki je vozila pre-polk, ki imata oditi v Vztočno Azijo.	mog v Morovan. Ladijo so pustili na svo-
Aleksejev v Harbinu.	j bodo, ker se je izkazalo, da ni vozila kontre-
PETROGRAD 3. Včeraj je namestnik j	Kmal° to 3e srečala eskadra japon-
Aleksejev dospel v Harbin, kjer so ga sprejeli ^ ladi3° >Kiodumiumaru«, kt je imela na
vsi general,, meitoi ziBtopniki in ogromna | krovu o0 P°tmkov.	^
. . , •	v	Ker so bile to le ženske, je nasa eskadra
mnež ca občinstva, ki Be je zbrala na kolo- !	^
dvoru	to	Pu9t;ila Ea svobodo. Kmalo po-
Aleksejev ostane v Karbinu dva dni, potem ee poda v Vlaiivostak. Umikanje ruskih čet proti Mukdenu.
PARIZ 3. Brzojavka lista »Echo de Pariš« iz Petrograda javlja ; vrhovni poveljnik ruske armade se pripravlja že osem dni, da se umakae z rusko armado v Mukden, Cate, fctreljivo, živila pošiljajo z vsemi razpo loživimi železniškimi vlaki v Mukden, kate-terega je že carski namestnik Aleksejev s svojim štabom zapustil. Japonsko poročilo o bojih pri To-mučengu.
TOKIO 3 (Uradno) O armadi, ki je napala Tomučeng so sporočili, da je začela napad dne 30. julija. Sovražnik je zasedel močno utrjene višave okolo Tomučinga, ki s i 15 milj jugovzhodno cd Haičenga. Dne 31.
tem bo pa naše ladije zadele na 2 j&ponaki jadreniei, ki sta vozile sadje, ribe in sol. Obe ste bili pogreznjeni p^tem, ko se je možtvo i rešilo.
Dae 22. t. m. je bil zaplenjen parnik »Arabia« ki je vozil vojni kontreband ter je bil odpeljan v Vladivostok.
Dne 23. julija je naletela naša e3kadra na veliko ladijo, ki se je vstavila se le na četrti strel. Bila je to angležka ladija »Knight Commander«, ki je bila namenjena iz New Torka v Jokohamo in Kobe. Iz neuradnih in nepopolnih prepisov in iz vezaih listin se je dokazalo, da je bilo na ladiji | 3500 do 4000 tonelat materijala za železnice. Ker je bilo torej očividno, da je voz 1 parnik vojni k( ntreband za Japonsko, je bil to zakoniti plen. Ker ni bilo na ladiji do-velj premoga, da bi zamcgel brez nevarnosti
julija je bila bitka, ki je trajala ves dan. dospeti do kakega bližnjega ruskega priata-Levo krilo Japoncev je pregnalo sovražnika niš5a, je bil parnik »Knight Commander« iz njegove utrjene pozicije in je žugalo pasti pogreznjen, potem, ko se je rešilo možtvo.
glavni S3vražni moči *a hrbst, nakar se je J	---
moral sovražnik umakniti v Haieeng. Savra- | Ogrska državna zbornica, ž ni m četam je zapovedoval Generalmajor ( BUDIMPEŠTA 3. Zbornica je ca lalje-Aleksejev. Bilo jih je dve diviziji pehote s vaja razpravo o proračunu pravosodnega mi-6 baterijami. .Japonci so zaplenili 6 topov in nisterstva. Poslanec Aleks. Simonyi-Semadam eo vjeli znatno število Rusov. Zgube Japon- (ijudaka stranka) je polemiziral proti včeraj-eev so znašdle 300(?) mož, Rusov pa 1500 gnjim izvajanjem poslanca Bizonvi v stvari
(?) mcž.
Vročina v Mandžuriji.
porotnih sodišč in je zagovarjal njih obstanek. Poslanec Lebeaa (Košutova Btranka) je
PODLISTEK.	44
Azijske povesti.
Iz zapiskov priobčuje Anatol.
VIII.
In vzela je v roke kitaro ter udarila v runi. S to pesnijo je hotela zasanjati Sum-ava, njene oči so bile upi te v njega, in idelo se mi je kakor bi iz njih šla nekaka nagična moč, ki je vzela njemu vso njegovo i 3tnor'mo8. Naslonil se je na divan ter poio-1 svojo glavo na njene prsi. Iz nje pa je šla na moč, ki ga je uspavala in zaganjala.
Od daleč eo doneli akordi do njega, in ed akordi so plovile besede, navdušujoče ga i b;»j — boj zoper Ruse.
»Naše pleme je bivalo nekdaj tukaj samo, > Se ni bilo teh sinov belsga carja. Mi tno vladali tukaj svobodni smo bili, evo-' edni kakor jelen na zeleni livadi ; nihče nam ni ukazal, nihče poveljeval, eami smo ^si eali zakone, ssmi vojevali boje in nikdo nam ni branil teg9.
>Tedai pa eo prišli Rusi. Zasedli bo naše pokrajine, premagali nsše vojskf, pobili >o nr§e junake in mi smo pcBtsli sužnji.
PETROGRAD 3. Vsled vročine je vsa	govoril o zahtevah sodnikov. Po^l. UJvaryi
vojna akcija jako težavna. Zdi se, da letos	(ljudska stranka) je govori o reviziji trgov-
ne bo deževalo kako,- navadno. Vojaki mar-	skega zakonika. Na to je bila razprava p tki-
širajo večkrat po 40 vei^t (40 kilometrov) v	Djena in se bo nadaljevala j'itri.
strašni vročini z težko prtljago ves dan, ne	---------- —
da bi jedli in pili.	o ,/c>cH'
Japonci zavzeli Šantaikav pred Port	BrZOjaVtie V6SU.
Arturjem ?
TOKIO 3. (Reuterjev biro). Govori ee, da so Japonci po tridnevnem obupnem boju
»Svobodno je nekdaj za p o lil junak svojega iskrega kouja, svobodno je odmevala njegova pesem po t h krejib : a sedaj ? Kdo si ? Kaj «i ? Kje imaš potni list ?
»Ab, podlegli smo; na tleh leži naša slava, strta, poteptana- pogažena. Naša zvezda je zašla ; se-li vrne ša kedaj ?
»Glej tam vzhaja, svitla, megočna. Njena svitloba eega daleč, daleč na zahod, žari in Llešči svoje BovražniKe.
»To je zvezda naše slave ; na novo je vzšla, svitla, mogočna prerojena. Sedaj je naš čas, čas, da poskusimo svoje meči v boju z vrag".
»Vroč boj bo, zato pa Jbo tudi zmaga velika, slavna. Na boj, v boj za našo staro slavo, aa svobodo, zlato, krasno !«
Ob zadnjih besedah b j je sklonila k njemu in ga poljub'la na čelo.
»Na boj, Haru, ia boj !«
»Takega te vidim rtda, moj ljubi !<
Potem pa je tlesknila z rokama. Pri ze-veei se je prikazala sužnja.
»Je li Avaloka tukaj ?«
»Je, goepa !« odgovori ponižno sužuja.
»Privedi ga noter«.
In vstopil je, — bil je Aval'ka, neš nekdanji znanec.
»Avaloka, tu imaš novega bojnega tovariša, Sumpava«, je predstavila Haru Sumpava.
Pokczavši na Avaloka pu je rekla Sum-pavu.
»Jeden izmed prvih poveljnikov mongolskih čet, Avaloka«.
Čudno se mi je zdelo, da govori Harv o mongolskih četah, mesto, da bi naravnost rekla čunčuške. Zdelo se mi je že takoj, da je to le radi Sumpava, kakor je bilo tudi res. —
»Zdravstvuj novi tovarip, vesel sam, da te vidijo moje oči, kar zdiš Be mi vrl bojevnik, ki se ne drži v ozadju, kadar žvižgajo kroglje in meči sekajo rane. Vrl tovariš, zdravstvuj !«
Bd je topdi, prijateljski vsprejem ; je li bil resn čen nisem mcgel ppoznati. Vsekakor pa se mi je zdelo, da je bil Avaloka pr jazan le iadi Haru. Videl eem, kako bo v navza-čnosti Haru možje postali prijatelji, da si se sicer niso ljubeznivo gledali ; to ne velja sicer za ta slučaj, ampak za pozneje, ko sem jo videl v taboru med poveljniki. Duhovi, prej sovražni, zjedinili bo se, vsi so imeli isti cilj in tako je ta ženska obvladala može ki
j Visi komeriiik Traun.
DUNAJ 3. »Neue Freie Pressec javlja : Viši komornik gref Hugo Abendberg-Traun
so bili vsem drugim v fetrah in grozo ; v Djeni navzočnosti so bili kakor ovce.
»Avaloka, je li kaj novega z bojnega polja !«
»Haru, dovolj in vesele vesti so to za nas. Poznaš Solone?«
»Soloni, veja mogočnega tuDguškega debla ?«
»Da, ravno ti. Soloni so z nami !«
»Soloni z nami ? O naša sreča ! Vedela sem, da, čim mi vzdigneno prapor svoboue, bodo hiteli vsi k nam.«
»Dva tisoč Solonov je pri Klinu, v okraju Nerčinsk, naskočilo kozake in jih potisnilo nazaj.«
»Čista resnica to gotovo nebo. Vsekakor je vsaj toliko, da niso bili premagani ; in to
je že nekaj«,
»Imam še drugo novico, ki fcicer ni za nas vesela, vendar pa se mora vpoštevati ?«
»Katera je to? Naredil ei mi strah: smo bili že pobiti ?«
»Ne še. La v gozdiču Sohondo je bil Cang odbit«.
»ČaDg? Norec, zakaj se upa na premoč !«
(Pride se.)
je umri danei na grada Meisssu. Brzojavna brezžična z;-eza med Barom in Barijem.
RIM 3. Danes je bila odprta črta brez žičnegi brzojava med Barom (Čmtgjra) in Barijem (Italija.)
Avstrijski poslanik pri Vatikanu.
RIM 3. Avetroograki poslanik pri Vatikanu grof Szeesen je dospel semkaj.
Civilizirano — Jarizejstvo.
Nikoli ni imel ruaki narod tol ko »prijateljev", kakor jih ima sedaj za čisa vojne. Vse je v skrbeh radi njegove usode, vse ga pomiluje radi njegovega žalostnega sttnja, vse mu želi — oBvobojeaja iz nevrednega suženjstva, v katero ga tiš5i samodržec na ruskem prestolu.
Hinavc., grdi hinavc:, gnusni farizžji ! Tako brczsramni so v tem svojem farizejstvu, da as delajo kakor da njih tame žgo bolečine radi »knute«, ki da pada po hrbtu ruskega naroda.
To je — civilizirani fjrizejizem, kakor-enjega še ni videl s^et. »Novi Srbobran« kaj zborno žigosa to farizej81vo. Poglejmo malo
—	piše — kdo so ti evropski in ameriški boriteiji za avobcdo — v Rusiji ! To a> isti ljudje, ki na pr. v Avstro Ogrski tlačenje Slovanov postavljajo za princip državne politike ! To so oni isti ljudje, ki odobravajo prusko politiko proti Poljakom ! To so oni isti ljudje, ki odobravajo uničevanje južnoafriških plemen ! To so isti »judje, ki propo-vedujejo uničenje Ireev in ladijanov ! To so isti ljudje, ki se danes smatrajo črnce za brezpravne 6užnje ! Teh ljudij listi ao, ki vodijo turško politiko na Balkanu in ki pota-jujejo zveretva turška in arnavtska ! Ti podli sluge reakc je in korupcije v svoji lastni hiši
—	naj bi ee borili za svobodo v Rusiji in to v znamenju revolucije. Koiika brezsram-nost in nizkost !
V iiustrtc jo njihovega svobodoljubja tudi ta-le klasični primer. I^inakega leta ae je Sibja otreda tirana, ki je akozi leta duši deželo, zastrupljal jej ž vljenje, uniče val s/o bodo, gazil ustavo, tlačil ljudi. In tedaj je isto novinstvo v »:me morale« ustalo proti Srbiji :n srbskemu narodu z na hujš.m za-sramovanjem ter je izključalo Srbijo iz civili-zovanega sveta ! Danes pa isto z naslado govori »v imenu svobode« o groznem zločinu
—	umorstvu m.nistra Pleveja.
Vse to priča nedvomno, da temu evrop t-kemu novinstvu ni do svobode ruskega naroda, ampak mu je do tega, da razjeda in slabi Rusijo. To novinstvo ne piše tako kakor zsšč tiik svobode, ampak kakor neprijatelj ruske države. A ruski t jnatiki, k: ee svo jimi zločini delajo največe ualuge krvnim sovražnikom svoje lastn9 zemlje, le škod jo zdravemu gibanju in prav lnemu delu Bvobo-domi elne ruske družbe, ker dajajo povoda za še hujša omejevanja. Dejanja teh zlcč^n cev so naravnost nasprotne misli svobode, ker deluj o uvedenje državljanskih svobod odvisno od vspeha revolucionarnega gibanja, katero v obče noče nič vedeti za države. Država pa ne more kapitulirati pred takim gibinjem in zato se sila odbija s silo.
Rusija je na vaaki način tako močna, da preboli tadi to krico. Ona se gotovo postavi nasproti elementom, ki misel državljanskih slobod zlorabljajo v izdajski službi notranjih in vnanjih sovražnikov ruske države. Do teh svobod pride tedaj, ko jih ne bodo zahtevali nasprotniki obstanku Rusije in Slovannvu, ampak ljudje, o katerih rodoljubju ne bo možno dvomiti. Dj tedaj Rusija ne bo s'u šala sirenskih glasov 1 a ž a j i v i h braniteljev svobode v Evropi in Ameriki. In židovsko novinstvo različnih narjdov se ljuto vara, ako misli, da navstane potem v Rusiji židovsko gospodstvo.
Ko bi ti ljudje kaj mislili, ne bi izgovarjali tec h vpraš?nj in delali takih vskli-kov. Črgava naloga je bila do sedaj, de bi b i kaj »doaezal« ? Menia onega, ki je v ofenzivi, ki napada ! A kdo je ta ? Niso-li Japonci ? ! Naj se ne vprašuje torej vedno, kaj da so Rusi dosegli, amptik vprašuje naj 89: kaj sc Japonci dosegli v t';h šestih me ste h vojne ? ! Japoncev naloga je bila do sedaj, da vzamejo Port Artur in da uničijo mandžursko armado ! To sta bila njihova glavna cilja. So ju li dosegli Japonci do sedaj ? Niso ne jednega ne druzega, da si so bile v tem prvem stadiju vojne vse ugodnosti na njihovi strani, dočm je bila ruska' vojna sila začetkoma naravnost v prekernem obuonem položaju ! V takem položaju se drži ruska vojsia v južni Mandžuriji ža 6 mesecev ter brzda vspešno veiiko japonsko pre
Na vsaki nnčin da hoče dr. Koerber odpr*- « v -rčunicah. Učitelj lahko tudi porablja svoje viti videz kakor da bi vladal le za eno; račune, ki jih je sestavil nalašč za to. stranko. »Kons. Korespondenca« zaključuje:)	(Pr.de še.)
Će je temu tako, pitem stojimo vsakako	_______________________________
pred novo fazo precej dolgega vladanja Koer-berjevega, pred prehodom od previdne mini-sterske d plomacije k državni politiki svesci si svojega cilja. V tem je globoki smisel j
zadnj h vladinih odredeb, lii bi bile s'cer, same na sebi, le prehodnega pomena.
Ta izvajanja smo zabeležili po dolžnosti kronistov. Je-li kaj resnice na tem, to nam pokaže prihodnja jesen, ko se snide državni zbor.
Domače vesti.
Odvetniških kandidatov je bilo koncem leta 1903 v celi Avatriji 1GG4, to je 142 več nego leta 1902. V Trstu jih je bilo izkezan h 43, v Gorici 9, v Ljubljani IG, v Celovcu 9 in v Gradcu 50.
3Iinister na Triglavu. Minister za železnice \Vittek je bil minoli teden na ; Triglavu.
Za prihodnje deželnozborske volitve
s3 celjski Slovenci prav pridno pripravljajo. Vršijo se sbodt zaupnih mož. V tem in v prihodnjem mesecu bo pa cela vrsta volilnih
Konflikt med Vatikanom in Francijo.
J_r____ ^	Iz R ma poročajo, da v bodočem kon-	shodov po sodnih okrajih celjskega okrožja.
moč. In povsem opravičena je" Jada, da' se aistoriju pojasni papež v alokuegi na kardi-	Posebno hočejo skrbeti, da v Celju sleherni
nale stal š5e rimske kurije nasproti konkor-	Slovenec pride do svoje volilne prav.ee v
datu in njega organiSnim določbam.	splošni skupini. Sosebno reklamacijskemu pr
Papež namerava baje v kratkem tudi	stopanju hočejo posvetiti posebno pažnjo.
skoro definitivno izvije iz tega težavnega po ložaj b.
Kuropatkin vrši spretno Bvojo nalogo :
Iz municipalne delegacije. V zadnji
Jtusko-japonska vojna.
Trst, 3. avgcs:a 1904.
Star predmet je, o katerem smo razpravljali že ne vemo kolikokrati, ki se ga moramo dotakniti danes. Ali, ker premnogi — tudi nas: ljudje — udarjajo toliko radi in zopet in zopet v isto struno, moramo ponavljati tudi mi. Kdor ne ve, kako bi te obregnil ob rusko vojskovodstvo z beeedico stvarne kritike, ki bi imela kaj zmišla z vojaškega stališča, pa se odrezuje na kratko : Kaj so dosegli Rusi v tem dolgem času? Nič niso dceegli !
koncentrac jo južnih rusk:h čet proti Ljao- \ izdati »belo knjigo«, v kateri odgovori na
jangu. Ravno danes nam javlja (ficjelna brzo- ! note franc.izke vlfde. V te; »beli knjigi«, s^j. j- —-javka poveljnika Kuropatkina carju, da ee Rusi bodo obelodanjeni vsi diplomatski spisi, izme- svote za razne poprave po komunala* šolah Likajo na svoje glavne pozicije. Seveda javlja njeni med Vatikanom in francozko vlado. m 86o K 10 sto, k, jih je plačati ravna el -brzojavka tudi, da so ruske izgube težke. E,	Parižki list »M,tin« priobčoje ve it, da ! »tvu za javno oskrbovanje ubczcev. Z rz.roui
to je naravno. Rusi morajo odbijati japonsko je lava,ki škof Gea.v izjavil nasproti neki ^TZjZ v^žnTci ^^
oremoč in vojna je vojna. V vojni ne pa- osebi da je državnemu svetovalcu JJumsvu	J	r	/m
»	,. _, ,	i	. „	__- a tremi vritami moke, m med tem tudi z eno
daio pomaranče, ampak kroglje. Na nekatere v mmisterstvu za bogocastje ponudil svojo	»	.
važne momente moramo op zoriti vnovič. Ti ostavko, ako bi to povspešilo rešitev kon- niže ka*ovost,,_ na kar naj se delegacji b;j : da so od japonske strani že davno glavne flikta med[Francijo in Vatikanom. Dumay je Predloži natančno poroko o ceni temu sile v boju, dočim je ruska glavna sila še baje odgovoril, da smatra on ostavko kakor kr"hJL	kcd(>	? Qd	m
intaktna in da ruske čete, ki so bile do neumestDO ter je nalož i sscfj, naj se vrne	'	_ ,	,
, . . .	• ,	. ,, ~ ,	t„Ai otnr;	zanesljive strani ae nam poroča, da se pre
sedaj in ao tudi seda, v boju, niso imele na v mJo škofi)«, kar poelednj. tudi stori.	^J^ ,Centrale< na Ac^u.dottu radno
loge, da bi »zmagovale«, ampak njih naloga	zbira neka irre(lentarBka družoa, ki, čim čuje
je bila dvojna : da od ene strani odtezajoja-	govorico, začenja ta*oj zmerjati s,
ponsko silo od Port Arturja, na drugo *tran	Drobne polltlClie Vesti. ^ . ^ aporo5euo že tudi od
pa da ovirajo napredovanje Japoncev proti	Me del Val na d o p u s t u. drugih strani o tem ultra-civihzovanem pc-
Ljaojangu, ter da pridobivajo tistega za Ruse	p;roSajo, da je papežev državni etopanju velekulturne (!) mladine, shajajoče
zares zlatega časa, v katerem bo	neprestano " J ' , ,,	, ,	i	\	i
& , ,	Q , .	tainik kardinal Merrv del V a 1	8e pred omenjeno kavarne.
prihajale nove ruske čete na bojišče. Sedaj pa J	,	, ,	r_L1	. - v	„i______
- / , u ir t	a - u u	oficijelno naznanil, da odpotuje na dopust v	Dokler pa nismo imeli popolnoma zsne
ie glavna Bkrb Kuropatkinova ta, da jih ob J	»	.	^
J e . . .j	* j-	Castel Gandolfo. »Figaro« je poročat, tla je	shivega paroSila, smo molčali. — Uotičn
Bpretnem vojevanju zL,pet privede	do L.jao- &	j", .	.	.	,	. 1
p	Merrv del Val vsled pirevehkega dela utru	k m iz pred »Centrale« nimamo povedat
jen in se je postara!. Merry dtl Val da se druzega, nego to, da naj pazijo, da se j;m
i Japonci ^^^ ^^ dopust na žaljo papeži samegd. ne pripeti kaj neljubega, ako bodo nadalje-
popolnoma poraziti in uničili in še le potem ^ ^ k_er bo Meny de] Va[ na odp3. vaJ£ g tak;mi psovkami( nevrednimi civilizo
ha. Malone	in med Vatikanom, s j napeljali vacega naroda. Tudi mi ti-^mo iz repe — in
ttlefjn.	moglo bi se dogoditi, da ae gospodičem nt-
Naslednik Pleveja. Iz Petro- snago, ki jo bruhajo iz svojih ust, porine
korespondentov - bo pa -nenja, aa oaponci	5ajo> da nafllednikom pokojnega nazaj v njih umazane goltance !
niso doraadi za to veliko nalogo, preinfen- ^	;	{ f ;	0dme v t zadnjih demonstracij. >Rc-
orni da so v strategičnem in v operativnem , « r--- .	,	. • *
J , . . , ..	ti;ev bivši generalni guverneri/Kijevu. \\ ltte	colo« pošilja v strahu trepetajočemu s\etu
pogledu, kvantitativno in — pekunijarno. be e . , ,	• j • * •	11
F B , . , . . .x „	postane pa državni kancelar.	tolažljivo blagovestje, da je stanje velikega
na nekaj moramo tu posebno in vnovič (ker	HUOLa F	J & J » __
J Turška vlada iš5e v Francozki	Italijana Werka (katerega je bil nekdo po-
novega poacjila.	vodom zadnjih demonstracij, kakor znano,
_ _	nekaj potipal po glavi), na srečo, zaduvo-
1 i .	ljivo ! Nu, cadejajmo ae torej, da veliki mož ~ - . .. Boj proti alkoholizmu T ljudski ozdravi lnoma. Pred tremi dnevi sta ga
bili Rusi lahkom.šljem, neprevidni, nemarn-, ^ ^fo iu Sredstva, kateHll	obiskala dva sodna zdravnika in za njim, ker niso przaal; Japoncev. H., čakajte nralo. . . x„.„ . , . , ,	....
Po zvršeni vojni bomo morda trdili z veliko ve5o	pOSlU/Uje Ibtl!	preiskovalni sodnik dr. Kramer, k, je izpra
oprav:čenostjo, da so bili Japonci lahkomi-	(Konferenčni referat Antona Lebana, nadučitelja šal poškodovanca.
šljeni, ker ni?o poznali Rusov in niso imeli	v Komnu)	Demonstracije nadaljujejo. Končalo
niti pojma, kaj ae to pravi : vojevati se z"	je kričanje po ulicah, a začelo Be je ono ta?-
Rugjjo'	Nastaje pa vprašanje, kako naj š ,la po- nostno pojavljanje ital jan.ke tr.kolore na z-
AJi sedaj - zii se - da se je tudi	bija alkoholizem? Kakšna sredstva naj uSitelj dov.h. Prad.noS.jim bo gospoda neodrešenc,
Japoncem, onim. ki ,o cstali doma v deželi	uporablja v to namero?	P-edili tako triko oro na pročelje se ne
vzhajajočega solnca, začelo nekaj dozdevati,	Učitelj vplivaj v tem zmislu v šoli na vršene nove namestniske palače. Včeraj v
da vendar ni tako, da Japonci »morajo, zma-	pouku. Tukaj imaš dosti prilike z» pobivanje jutro .0 delavci ki delajo r~ gradbi, prw
gati ! Stvar jim je začela nekam čudno di-	alkoholizma. Razni predmeti ti nudijo mnogo | zapazil, to tnkoloro, k, je aestojala ,z treh
šati, odkar je m,kado pozval pod orožje vseh,	gradiva v [tem pogledu. Na čitanju imaš pokončnih črt, ene radeJfe druge bele, a tretje
ki bo dorasli puški in jo morejo nositi. To	»Berilo« v rokah. Tam najdeš nekaj koščekov zelene. Seveda je dala pohc.ja hitro izbrisat.
bo peta in zadnja vojaka, ki bo štela kakih o opojnih pijačah. Taki košietf naj se pra- te — madeže.
vilno razpravljajo in ob tej priliki naj učitelj	No, danes jutri bodo gospoda neodre
uvažuje lepe nauke glede opojnih pijač. — senci priredili trikoloro ra — frak g a ces. Uvažuje naj lepe izreke in pregovore, ki se kr. namestnika grofa Goesga.
XoyI aretovanji radi afere bomb. —
janga, da ee združijo z rusko glavno silo.
To rusko glavno silo bi morali Japonci lnoma poraziti in uničili in oi imeli nade do končaega vspt vsi vojaški strokovnjaki — me i katera pa ne prištevamo armado raznih japonofilskih vojn h korespondentov — bo pa mnenja, da Japonci
emo že večkrat) opozoriti : najizdatneje rmko orožje je konjištvo, to pa niti še ni bilo v boju do eedaj ! ! Mnogo se govori, eden govori za drugim tja v en dan očitanje, da bo
138.000 »može od — 14 do 18 let starcev ! !
nahajajo v »Berilu«, kakor n. pr. Pijanec se Ali dr. Koerber res spreminja Bpre>brce, ko se v jamo zvrae. B ljeje hra-kurz ?	" " "
njeno jajce, nego anedea vol, itd. Na čitanju
»Konservativna korespondenca« govori o	etičnih koščekov naj torej uSitelj večkrat išše
»novi fazi« v politiki dr.a Koerberja. Znane	primerno snov, da vpliva v ugedaemu zmislu.
naredbe i*, zadnjega časa na salskem polju	Pri »spisju« tudi lahko deluje uč telj proti
da niso \e slučajni dogodki brez zveze med	opojnim pijačam. Tu opisu>mo volka ter
Beboj, ampak so dozorela dejanja gotovih	omenjamo njegovo požrešnost. Tukaj omen
sklepov. Rečeni list namiguje izlasti, da Be	jaš učitelj nasledke požrešnost i pri
hoče dr. Koerber slednjič odpovedati tisti	človeku ! Navajaj nauke, kako si človek
formuli, po kateri ni dovoljeval slovanskim	ohranja zdravje. Omenjaj potratnost in hran
narodom ničeBar, ako niso Nemci poprej do-	ljiv03t! Razlagaj razne izreke in pregovore!
volili v to. Nemci da s<» veled tega zadobili	O:rjoi prepisujejo in razlagajo take izreke in
velik vpliv na državno upravo, a to da bi	bi ohranjajo v spominu. Nahajamo pesmica o
moglo postati nevarno za državo samo, ako	zmernosti. Te ee u5e otrooi na pamet (memo-
stranke v obče določajo smer uprave. Dr.	rirajo) — Ia tako oBtajajo pesmi v spo-
Koerber je gotovo dobro vedel — nadaljuje	minu še v ttirosti. Pri računstvu se nudi
gori omenjeni vir, kakov učinek napravijo	učitelju lepa prilika, da pobija alkoholizem,
njeguve tudi že omenjene naredba A če je	Tukaj naj učitelj izbira take računske vaje, ,	.
vendar prišel na dan žnjimi ravno v sedanjem	Katere lahko porablja v svoj namen. N. pr. :' Antona novega, ki ee bo vršil ob 7. uri in
času, moramo misliti, da sledi b tem gotovim	Rokodelce se je zadolžil vsled bolezn:. Da bi pol zjutraj in pa popoludanaka slavnost, k
jasnim namenom. Oa se pripravlja za jesen:	poplačil dolg ne obiskuje več krčme in se bo vršila na vrtu »Narodnega doma« pr.
Nedelavno čakanje da le pomnožuje konfu-	vsled t(ga prihranja vsaki teden 2 K lOstot. sv. Ivanu — obiskana cd vach onih, ki se
zijo. Zato se Koerber pripravlja za odločilno	Po 2 in pol letih je plaSal dolg. Koliko je zavedajo, kaj in koliko je to društvo v
dejanje in v ta namen pojde tudi v Galicijo,	ta izntšil itd.? Gradiva glede tega nahajamo letih svojfg* plodomsnegi obstanka pripj-
Včeraj zjutraj je dal preiskovalni sodiva aretirati odbornika razpuičenega društva Gin nastica, Petra Biib chi. pristava na mestn?m stavbenem uradu, ia Marija Presela, uradnika tržaške filijalke anglo banke. Vzrok aretovanju je kriva izpovedba pred Bodi Š5em.
Slavnosten dan. Dne 21. t. m. bo za člene »Delavskega podpornega društva«, kakor tudi za vse tržaške Slovane, slavnosten dan. Omenjenega dne bo to cevetoče delavsko društvo slavilo trojno slavje ! S.avilo bo 25-letnico Bvojega obstanka, 22 obletnico bla-goslovljenja društvene zastave in pa pre3el> tev v Bvoje nove prostore v »Narodni dom«. Mi opozarjamo na to izredno slavje \sb tržaške narodne kroge. Osobito je priČako vati, da besta zjutranji pohod v cerkev s*.
moglo delavskemu stanu in oarodni stvari
sploh.
Delavci in inteligenca naj omenjenega dne pokažejo, da Ee zavedajo svoje prve narodne slovenske dolžncst:: da ao združeni v bratski slogi, ki je potrebna, ako hočemo, da se bo tržaško Slovenstvo vspešno razvijalo politično, socijalno, kulturelno in gospodarski.
Akad. ferijalno društvo »Adrija« v
Gorici naznenja, da ee je odbor za leto 1004/05 eestavil elsdeče: predsednik cand. phil. Andrej Ipavec, podpredsednik cand. iur. Tomo Sorli, tajnik cand. iur. Mirko Korš č, blagajnik cand. iur. Anton Cig »j, gospodar cand. iur. Ju ijan Pavliček ; na mestn ka stud. iur. Rado?lav Hrobafc in stud. phil. Karel Pirjevec ; preglednika C3nd. iur. Damir Feigel in cand. iur Bogomil B:rbuč.
Razstavo sadja in sictr specijtlao za Gorenjsko bodo priredili leto3 v Radovljici. Razstava se otvori 17. septembra in bo trajala do 16. oktobra. O tej razstavi govori obširneje spis, ki smo ga začeli priobčevati na drugem mestu.
Javen ljudski shod v Dobra vi j ah, ki ga sklicuje akademičao ferijalno društvo »Adrija« v Gor ci, se bo vršil v nedeljo dne 7. avgusta ob 5. uri popoludne v gostilni g. Tcnoca. Rizprivl/ala se bodu vprašanja o slov. ljudskem šol.tvu, o slov. gimnaziji v Goriji, o slov. univerd v Ljubi ani ter druga važna vprašanja.
Vipavci, prih t t8 vsi na ta shod !
Odbor.
Pevcem in pevkam »Kola«. Podpisani javlja pevkam in pevcem pevskega društva »Kolo«, da bo prva pevska vaja drugo soboto dre 13. t. m. ob navadni uri zvečer. Podpisan; je tmatral potrebnim, da radi sedanje vročine, ne bo pevskih vaj do omenjenega dne.
ODBOR pevskega društva >Kolo«.
Politične hišne preiskave. Včeraj popoludne eo nt kateri policijski agentje preiskovali stanovanji 16 ktega Rom?a Camerini in 17 letnega L udevita Fabbro. Ta dva sta namreč obtožena, da sta o zadnjih demonstracijah razširjala neke prevratne spise. Vspeh preiskav je neznan pač pa je znano, da so Ljudevita del Fabbro aretovali in ga odvedli v ul'o Tigor. Cimerinija pa ni bilo doma, ko se je vršila preiskava.
Suša na Notranjskem. Iz Ilirske Bi-etr ce poroSajo, da je velika suša uničila ekeraj v=e poljeke pridelke. Stari ljudje se ne spomicjajo, da bi prebivalcem bistriškega okraja kedaj poprej tako primanjkovalo vode, kaker letop. Vo injaki in studenci po vseh vaseh eo suhi, okoličani vozijo vodo iz Bi-striee domov.
Iz sosednje I^tre, tako iz Malih in Velik h Mud, kakih 30 kilometrov daleč, prihajajo istotako v B etr co fo vedo. Te dni pride vojaštvo tjaksj. V Podgradu je mo rala vojaška obiast cel<5 vodo za vojake kupit', ki jo bodo vozili iz Bistrice v Podgrad.
Vinska letina. Nasproti žalostnim poročilom o vinski trti iz mnogih krajev Spodnje Štajarake se javlja, da v brežiškem, eevniškeoi in kozjanskem okraju vinska trta obeta obilno dobrega vina. Kjer ni bilo toče, «o vinogradi zdravi, grozdje je lepo lazvits.
Štrajk čevljarjev t Vodnjanu. — V Vodojanu eo čevljarski delavci stop li v etrajk. Isti zahtevajo povišanje plačil. Poseben odbor se je predstavil vsem go?p )darjem, ki jima je prijavil zahteve delavcev. Straj-kovci se vedejo mirno.
Krava vrela tri teleta. Pri sv. Ur banu pri Ptuju je posestniku Frana Boalu krava vrgla tri teleta.
Kaj vse arre človeku po glavi, če je malo »okrosrel«. V društvo »Igea« je do-sel iskat zdravniške pomoči neki I. F. iz ulice Riborgo. Tožil je, da je padel iz tretjega nadstropja. Zdravnik ga je preiskal vsega, kakor mu velevata dolžnost in zdravniška umetnost, ali tudi pri najbolji volji ni mogel najti niti sledi kake poškodba, pač pa je slednjič pogodil, da je nesrečni mož — neznansko pijan.
Iz Komna so pripeljali h noč: v tukajšnja mestno bolnišnico 52 letnega poljedelca Andreja Budna. Buden js pal včeraj popo ludne a 3 mstre visokega zidu ter si pri tem zdrobil kosti v spodnjem delu života. V bolnišnici sj ga vspr^jeli v IV. kirurgični oddelek.
rudna beračeva pohlevnost. 80-letni
Btajo pri uhodu na pokopališče pri sv. Ani. Včeraj popoludne je stari M ha nekam čudno izvrševal evojo obrt. Vstavljal je mimoidoče ljudij ter od njih — ne prosil, ampak — zahteval milodara. No, prav za prav ni bil v ttm slučaju njemu podarjeni novec nikak „milodar", ampak „silodar-. Neki redar je pa zapazil, da Miha izvršuje svojo obrt na prepovedan način in ga je radi tega tudi aretoval. To je pa starega Miho tako raz-dražilo, da je zičel na vsa grlo vpiti nad redarjem. Ker ga pa redar ni hotel izpustiti na samo vpitje, se mu je Miha postavil v bran ter se mu skušal iztrgati iz rok. Ker je pa slednjič vendar le uvidel, da se mora udati, je storil to, a prej si je pa še ohlad 1 jez co s tam, da je izgovoril par razžaljivih besedij na naslov cesarjeve osebe.
Rjdar ga je od vedel najprej na stražnico v Skedenj, a potem so ga pa od tam poslali s spremstvom v zapore v ulico Tigor.
Truplo stotnika Casatija, provzročite-lja znane ža oigre v Gorici so prepeljali v Gradec. Na kolodvor v Gorici so preveli truplo br«z svečenika in vojaških časti. PaČ pa ga je spremila ona, ki jo je tako žalostno ostavil s tremi otročiči — njegova žena, sedfj vdiva. Spremljalo ga je na zadnji poti tuli kakih 20 častnikov.
Pri nas Slovencih ee žal še zega dobrega ni ukrenio, zato smo prosjak M ha BarbiČ ima svojo prosjaško po- na aj«! — Op. ur.
Razne
vesti.
Bveče
Temperatura na vrhu stearinske iznaša okolo 1350 stopinj Celzija.
Najintenzivneja svetloha, ki je dceedsj proizvedena, iznaša 5 milijonov normalnih sveč. Žarnica b tako električno Bvetlobo je bila izložena na pomorski rszstavi v Londonu.
Pridelek češpelj v Srbiji. Letos so kazale češplje v Srbiji zelo lepo ter eo obetale bogat pridelek, a vsled zadnje velike buŠ9 so začele naglo odpadati in radi tega bo letina slaba.
Čudno naključje. V Prsgi je v nedeljo istočasno kap zadela zlravnika dra. Fischerja in njegovo ženo. Oba sta umrie.
Vojne luke V Avstriji. Vojaški listi prinašajo Članke , v katerih dokazujejo na podlagi izkušenj pri Port Arturju, da je vojna luka v Puli za elulaj vojne nezadostna za vojno mornarico ter priporočajo zgradbo avstrijske vojne luke.
Spomenik Žižke V nedeljo so v Ž ž-kovu na Češkem na slovesen način položili temeljni kamen za spomenik voditelja Husi-tov, Jana Ž žke. Slivnosini govor je imel poslanec dr. E iv. Gregr, v katerem je primerjal husitsko dobo s sedanjostjo.
Ameriška ljubezen. Gospod in jpspa F. Eberlein iz Indianopolisa sta ee najprvo sešla na nekem peštnem parniku. Vozila sta se na njemu iz Hamburga do Ne\v Jorka, kjer sta se poročila par dni po prihodu. Medene dneve sta preživela v St. L miau, kjer je sedaj svetovna razstava, ter sta se potem — loSila. Ves ljubavni roman je trajal 21 dni !
one kulturne stroke. Tako je tudi s tadjar-stvom.
Da bi bilo sadjarstvo pri nas že na višini napredka, tega pač ne moremo trditi niti z daleka, lo vendar je sadjarstvo ona gospodarska točka, katera bi nam poleg živinoreje donašala največ dobička, ako bi jo znali dovolj izkoristiti.
A i tega se je treba učiti.
Lčimo pa se najložje na eadnih razstavah, ki eo prave učilnice sadjarstva. Na razstavi najdemo prvič v tesnem 'okvirju sadje malone vseh vrdt. Tu vidimo torej na prvi pogled, kaj je lepo in dobro in kaj ui. Zaradi tega se na sadne razstave, ki so vendar v prvi vrsti strokovne raz stave, ne sme pošdjati eamo najlepšega sadja, marveč in temveč tudi sadje nižjih vrst, ker le tako je možno spoznati, kolika je potreba izboljšanja v sadjarstvu, zaBtopanem na razstavi.
V spoznanju potrebe strokovnega pouka: eo prireditelji razstave tudi dokaj razširili program razstavi. Ne le, da bo rtz-stava trajala en eel mes?c, t. j. od srede (IT.) eept. do srede (18.) oktobra t. L, da bo tako možno j vsakomur, ki ne razpolaga s časoni vsaki dan, i ogledati si razstavo ; — marveč na razstavi i bo uovolj prostora, za velike množine sadja iz vse Kranjske. V ta namen Be gradi v bližini Ridovljice posebno razstavno poslopje v paviljonskem clogu iz leaa, kjer bo prostora okoli 400 štirijaških metrov. Nadalje je odbor naprosil že zdaj nekatere strokovnjake sadjarstva, da bi na razstavi učili in predavali o izgoji sadjs, o načinu uporabe eadn:h pridelkov in o naoinu razpečavanja sadja. Razun naprošenih strokovnjakov bo svobedno drugim na razstavo došlim vešča kom, da porabijo dano priliko in povedo svoje dobre misli. L a tako bo smoter razstave popolnoma dosežen. Ali da se pOuk č m bolj olajša, poklicani so vsi sadjarji kronovine Kranjske, da poleg Bvežega sadja razstavijo tudi posušeno sadje (četudi lansko), potem sadno (jabolčno ia hruševo) vino (v stekleni-c-h in v eodčekih) in pa razne žgane sadne pijače. Odbor je nadalje poskrbel, da se bodo na razstavi videle tudi sadn^ konzerve. Naposled je odbjr povabil tudi nekatere tovarne, da razstavijo v stroko eadjarstva spadajočo stroje, kakor stiskalnica, suš Inioa, vrtno orodje itd. iti.	(Pride še.)
Gospodarstvo.
Sadna razstava v Radovljici.
(Izv. dopis.)
Letošnje leto je v naši domovini tako-rekoč pravo sadno leto. Kakor govore poročila iz raznih krajev, bo Badja skoro povsod obilo. In čeravno so po raznih krajih nevihte s točo tudi na sadnem drevju naredile precej škede, vendar se mora reči, da bo letošnji sadni pridelek mimo druzih let izboren. Islasti bo veliko jabolk. Posebno pa se v tem oziru letos odlikuje naša lepa Gorenjska, ki bo imela, kakor vse kaže, velike in lepega sadja.
To dejstvo pa je zarodilo v nekaterih gorenjsk h rodoljubih misel, da bi se priredila lct)e na Gorenjskem sadna razstava in sicer se je izbrala kakor kraj za razstavo Radovljica, ki je nekako sre dišče Gorenjske.
Misel sadnih razstav je pri nas Slovencih, bi rekli, skoro popolnoma nova. Dočim po druzih kulturnih deželah prirejajo večkrat, torej nekake permanentne sadne razstave, se ta misel v nas še ni ukoreninila *).
In vendar mora vsak razumnik priznati, da so razstave ono sredslvr, ki največ pripomorejo k napredku. Razstava podaja celotno sliko o stanju in napredku te
Trgovina.
Borzna poročila dne 3. avgusta. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.02—19.04, angležfce lire K — do —.—, London kratefc termin K 239.70 240.20
Francija K 95.--951f, Italija K 94 95 — 95.10
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.20—117.40, nemški bankovci K---—.—
avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.o0, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta K 102— 102'/4 kreditne akcije K 635.— — 637 —
državne železnice K 63 L.-- 633. — . Lombardi K
82.— 84.—, Lloydove akciie K 680— — 684.—
Srečke: Tisa K 323.--327.—, Kredit K 460.—
do 470. Bod«nkredit 1880 K 301 — 311.—, Bo-denkredit 1889 Iv 291.— 301.—, Turške K 126.— po 12».- - Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. url popol
ui^jice na London 252.50, avstrijska zlata rent* 102.— ogrska 4% zlata renta J00.55, Lftnderba-sb —.— turške srečke 121 75, parižka banka 11.66, italijanske meridijonalne akcije —.—, akciie Rio Tinto 13.25. Mirna.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88— Lombardi 31 4 srebro 27—špaaska renta »5— italijanska renta 1021 tržni diskont 213/16, menjice na Dunaju—.— dohodki ,banke 118.000 izplačila banke —.—. Stali a.
Tržna poročila 3. avgusta..
Budimpešta Pšenica za oktober 10 51 do 10.52; za april 10.81 do 10.82 Rž za oktober 8 17 do 8.18; za april 8.46 do 8.48 Oves za okt. K 7 18 do 7.19; z,- i pril 7.46 do 7.47 Koruza za avgmt 6 82 do 6.83, za sept. 6.92 do 6.93.
Pšenica : ponudbe djbre; povpraševali e bolje, mirco. — Prodaja 70.000 meterskib stot., ob cd-prttju nespremenjeno, pozneje 5 stotink nižje. Rž za 5 do 10, koruza in oves za 10 do 20 stotink nižje. Vreme: vroče.
H a v r e. (Sklep.) Kava Sautos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40 75 frk, za dec. 42.— Nepravilna.
H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos goo. average za september 34— za dec. 31V^, za marec 35Va, za maj 36— mirno. — Kava Rio navada« loco 34—35, navadna reeina 36—3», uavadna dobra 39—40
Hamburg. (Sklep ) Sladkor zs avgust 20.20 , za sept. 20 35, za oktober 20.70, zs dec. 20.70, za marec. 21.—, za maj 2120. Nspravilna. Vreme: vroče.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—>, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass6 in Melispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov 9T/S Sh. Java 10 9 Mi. T(dno.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za horlr če dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanjana spremenjeno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 14 65, rž zn sept. 14.90, za september-december L5.40, z^ nov.-februvor 15.70 (stalno.) — Pšenica za tekoči mesec 22.05 za sept. 22.45, za september-december 22-70, s a no /ember-febr. 22.90. (trdno). Moka za tekoči mesec'29.80 za sept. 30.15, za sept.-december 30.--, za november tebruvar 30.10 (stalno) Repičao olje za tekoči mesec ^8.26, za septeui 45.50, za eept. - december 48.75 za januvar- april 50.— (mirno. Špirit za tekoči mesec 43 i5, za sept. 41.75 zs sept.-decembei 38.— za januvar-apnl 36.50 (trdno). Sladkor surov 88° uso nov 25— — 251 a (mirno), bei za tekoči mesec 238/8 za sept. 2 za okt. -jan. 297 g, z* januvar-april 305/a (trdno) rafiniran 6Ul/»—61 Vreme: vroče.
dramatično Društvo v Trstu
si hoče nabaviti večje število možkih
kranjskih narodnih noš
za gledališko rabo in sicer : hlače, telovnike in jopiče.
Ponudbe s proračunom za troške in delo, na odbornika Jak. Stoka (ulica Mulino piccolo 7) do lO. avgusta t. 1.
ali
marsikaj dru-ie ..za sto let
Državni dolg v papirju
n „v srebru Avstrijska renta v zlatu
B „ v kronah 4 */e Avst. investicijska renta 31/,*/. Ogrska renta v zlatu 4 °/0 n „v kronah 4% renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini
včeraj 1U0.-20 100.20 118.95 99.30 91.25 118.85 97.15 ^8.75 160o — 636.— 23H-75 li7.20 23.47 19.01 95.10 11 32
danes
IO0.20 100.20 119 — 99.30 91.10 •119.— 97.15 88.75 1605 — 637.50 239 77'/a 117.20 '23.47 19.03 95.10 11.32
Parižka In londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.60 5% italijanska renta 103.0'}, španski eiterieor 85 62 akcije otomanske banke 56 7.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic __ Lombardi 85 50 unificirana turška renta 86 12
Radi calih/P Proda p° nizki
ndUI OtJIllVO »Slovanska Čitalnica« v Trstu dva velika steklena lustra, ki sta pripravna tnii za cerkev.
Odvetniškega koncipijenta
veščega tudi italijanskega jezika in s primerno prakso sprejme takoj
dr. Frančišek Pavletič,
odvetnik r Grorici. Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
t==z ulica Tesa št. 52. A. -
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurenc«.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tac i
po posebnih načrtih.
naatroT&B oenlk br»spla6ao ln framko.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
Tia iei Mori šter. 1 (Rosario) - v Trstu - lit certre S7. Petra y Hiši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
Sprejema zavarovanje Človeškega živ-jenja po najr&znovirtnej*ih kombinacijah pod tako ugode imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj oči m i ae vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

S Zj TT S J jfiL"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623'17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine požarnim Škodam po najnižjih cenah >kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
60BISIA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr
v lastni hili.
—— ^-
Hranilne vloge sprejemajo se od vsicega če tudi m član društva in S3 obre-tu-jejo po 41/»°/o> d® da bi se oibijal rcntai davek.
Posojila dajejo se samo članom in eeer na menj ee po 6 °/0 in na vknjižbe po 5V»°/o Lradllje veaki d*n od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popoJ. rzzven nede j in praznikov.
Stanje hranilnili vlog leta 1902. Kron U79.000 Poštuo-bran. račun sty. 837.215.
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gl. 95 iič.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmeto
in sicer :
1 lira od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom ločno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico 1 kiasca goldin ali nikljasta okropna verižica
s pri vetom. Parižki sistem. 1 goldin igla. za kravate z invtir. briljant'. 1 par gumbov za manžete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrd k a
BRUDER HURVIZ
K rakovo - St radom 17. - h rakovo
Neodgovnrjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago- 1 cenoeti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen ' žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst.
Nova redna, hitra in direktna služba za blagro ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni parnik pred kratkem zdrknen
40(0 ton. odpluje dne jo. julija v Novi York. Poštnina znaša III. razred K 180.---I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana {vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
ZM			

Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
mr Trgovcem z jestvinami
v Kozini in okolici
priporoča svojo
veliko zalogo moke
iz parnih mlinov Schoeler & C.O dvornih zalagateljev
v Ebenfurtu in na Dunaju
EEEE I V A N ŠIŠKO VIČ =
trgovec v Kozini.
IHHKHHI
Svoji k svojim
i OBUVALA.
i
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev!
—	Svetujem Vam, d h greste v ulico Riborgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik: Peter Reliar.
F I L 1 J A L K A
c. kr. privat.
AVuiH. KREDITNEGA ZAY0DA
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema: IZPLAČILA V KRONAH
rta blagajniške nakaze prinoscu
podpirajte družbo Cirila in jtfetoda!
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
zalagate) j e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. pri v. Ilovd. orož, c. kr. linunčne straže v Trstu, Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (biks) =
fredin
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velitem izberu ee od Hatena in platna, kortumi sa'en hI platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri. ki se izgotove v lastnej krojačn.^ ; H(X> oblek po K )0 za moUe, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Leske Kormina in Oervinjana.
PODRUŽNICA;
rALLA CITTA Dl LONDRA"
al. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre biancat
prodajalnica izgotovljenih b laga
== .11 CM fli Trisstee ^
tvrdke
EDVARD KALASCK
JJ	Via Torrente št. 40
nasproti gledališču „COLDONI"
s krojačnico, kjer ae izvršujejo obleke ^ po meri in najugodnejših cenah. V *rf prodaja! niči ima tudi zalogo po- ^ ril s za delavski staa po szvenreiino ^ nizkih r^enab Izbor r> <» 1 j a i b in navadnih eaovij. J3£	VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi biaga za hlače, ki e>e ua- H pravijo po meri.	M
>f ,	Avtorizovana krojačniea.
JiKKKJOt^KJTKMKJCiA
Cene nizke. Postrežba točna.
Pri sveten^ Antonu Padovanskem,
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bedi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih.
Lastna delalnica pianst, daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, ko!arjev. mfcšn.h srajc itd. Izvršujejo ee tud vsakovrstne veznine, za^a/e itd.
Zaioga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočlh k Imgočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezžtavilno drugih mašaih knjižic, svečnikov, svetilu, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom.
popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskusa prepričati se o ugoDnih cenah.
- Zahteva, naj se brezplačni cenik.	—
na naslovljena Izplačilna pisma
protU dnevni odpovedi 2 Vi 7« /0 i j » 8 » > 2V/„ > 30 > > 3% ' » 30 » » 3°/o
v z atih napoljonih na izplačilna pismu proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 „ 3 mes.	„ 2 V/«
i	b	n	n	'2 /'2 /0
Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., o. odnosno 27. februvarjs bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi.
liaucoglro v kronah
z 2'*.//„ takoj v kolikor "na razpolago. Krone in zlati napol:oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, k-»ji se stavijo od časa do časa in sicer po ioka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu limpešto, Brno, Karlove vari, KekOj Lvov, Prago, Keichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb,, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Ino most, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, iSaaz, Solnograd^ prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednoatij.
Sprejema iztirjcvauje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb. drugih iztirjevanj.
Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih
Krediti na karikacijske listine
ae otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugib mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listi ne. zlat in srebrni denar in bančni listki. P->goje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banea d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah
xcccccccccoc do dnevnem kurzu. cccccccccccc:
T novi provalnici pohištva
uilici madonnina št. 15 u Trstu
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
^ndrej Wouk.
i-
Grand Restaurant Hacker

Sv. Ivana trg štv. 5.
Krasen vrt. Velika dvorana.
>alasč pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave.
Cene zmerne !	Največji konfort!	Postrežba točna
		r" "V* *•'■'i. • -r	. ■ '• v*--' v				A
v)

„LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v
Podružnica v Celovcu. ji Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja	Zamenjava in ••komptnje
It izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale
tH vrste rent, zastavnih pisem, p rij ori vet, komunalnih
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. F r omete lm daj a k vsakemu žrebanju.
kupone.
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl -	Izgubi	-
Vlnkuiuje ln dlvlnkuluje vojadke ženltninske kavcije. Krnkompt im im k turno aesio.	Bor* na naročil*.
LJUBLJANI
Podružnica v Spije ta Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vioge do —	= dne vzdiga. —, , ■ _	=
Fromet m deki in nakaznicami.