Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondcljek in peiek popoldne. Stane me.sečno Din 7—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. '^^JSfr ^^^HP^fifi m^f ^^fi^^ ^^^^L^L> ^ß^^^^^K^^ ^m^^^ ^^^m^^r ^^Bl^B^ Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V telcstnem delu uvrščene notice s Stevilkami so placljive. Štev. 42. Celje, torek 26. maja 1931. Leto XIII. Sodba v beograjskem procesu Pred državnim sodiščem za zašči- to države v Beogradu je bila v sobo'- to 23. t. m. ob 9. dopoldnc razglašena sodba v procesu proti Andriji Tilma- nu in tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi teroristične akcije, naperjene proti državi. Organizacija je imela svoje glavno središče v Pečuju na madžarskem ozemlju, glavna vodite- Ija pa sta bila Ante Pavelič in Gu- stav PerCec. Obtožcnci, ki sta jih z denarjcm pridobila za svoje namene, so zahajali na Madžarsko, kjer so prejemali navodila, denar, orožje in eksploziva za tcroristične akcije na jugoslovenskem ozemlju in za aten- tate na vodilne osebe. Razprava pred sodnim senatom, ki mu je predsedoval dr. Arnerič, je tra- jala 1G dni. Po končanem dokaznem postopku je bila v soboto izrečena sodba, s katero so obsojeni: 1. Seletkovič Mijo, agent zava- rovalne družbe, obtožen zaradi orga- niziranje teroristov, sodelovanja pri atcntatu na železniško progo pri Vr- polju, razdeljevanja orožja in miini- cije, Širjenja defetističnih letakov, vse v cilju propagande za nasilno iz- premembo državnega reda, na smrt na vešalih. 2. T i 1 m a n Andrija, čevljarski pomočnik, obtožen zaradi zbiranja članov teroristične organizacije, pre- našanja eksploziva iz Madžarske v Jugoslavijo v svrho rušenja objektov in propagandc za nasilno izpremem- bc državnega reda, na smrt na vešalih. 3. II e r m a n Anton, obtožcn zara- di zahajanja na Madžarsko v svrho vežkanja v ravnanju z orožjem in eksplozivi, prenašanja eksplozivov v Jugoslavijo in rovarjenja proti drža- vi, na 20 let ječe. 4. Gross Aleksander, obtožen za- radi vzdrževanja zvez z izdajalci v inozemstvu, prenašanja orožja in eksplozivov ter širjenja protidržav- nih letakov, na 15 let ječe. 5. Rakušan Ivan, obtožen zaradi prenašanja orožja iz Madžarske in vzdrževanja zvez med zarotniki, na 18 let ječe. G. D o m i t r o v i č Ignac, obtožen zaradi po'dpiranja zarotnikov in pre- našanja eksplozivov iz Madžarske, na 16 let ječe. 7. C r v i č dr. Anton, obtožen zara- di sodelovanja pri atentatu na želez- niško progo pri Vrpolju, vzdrževanja zvez med zarotniki in podpiranja za- rotnikov, na 18 let ječe. 8. K i r c h m a i e r Mijo, obtožen zaradi atentata na železniško progo v namenu, pol 8. zjutraj pred sreskim nacelstyom. Lastniki motornih vozil naj to jutro pripeljejo ev. äe ne pre- gledana vozila h 'komisijskemu pre- gledu. c Otvoritev ujestnih kopališč ob Savinji. Moško in žensko kopališče ob Savinjj in kopališče »Diana« na Bregu bodo otvorjena v pondeljek 1. junija. c Zgodovina celjske dekanije. V založbi Zgodovinskega «društva v Ma- riboru je te dni izšla izpod peresa umetnostnega zgodovinarja g. Mar- jana ^arolta v Celju knjiga »Deka- nija Celje, I. zvezek: Cerkveni spo- meniki v Celju«. Knjiga izčrpno ob- ravnava celjske cerkvene spomenike in vsebuje tudi lepe posnetke. c Na notico »Namestite elektrlčne ce.stne svetjljke!« nam sporoCa mest- na elektrarna, da je proraöun zo. raz- svetljavo hriba sv. Jožefa že predlo- žen okoliški občini, ki je edina me- rodajna za izvršitev tega dela. c Upoštevajte pasji kontumac! Ker je kljub kontumacu videti tupatam v mestu pse brez nagobčnika in so se že tudi zgodili slučaji, da so taki psi ogrožali pasante, opozarjamo vse lastnike pso'v, da morajo imeti vsi psi nagobčnikejali pa se jih mora vo- diti na verižicah brez ngaobčnikov. c Sport o BinkoStih. Za nedeljo 24. t. m. ob pol 11. dopoldne napoveda- na prijateljska hazenska tekma med dražinama SK iCelja in jTKD Atene iz Ljubljane je bila odpovedana. Prija- teljska nogometna tekma med SK Ce- ljein in SK Svobodo iz Mai'ibora, ki se je vršila na binkoätni pondeljek popoldne na Glaziji, je konCala z zmago Celjanov v razmerju 4 : 3 (0/: 0). Igra pa ni bila posebno zani- miva. c Požar na Prekorju. Na binkoštno nedeljo opoldne je nastal v kozolcu posestnika Jezernika na Prekorju pri Celju požar, ki je vpepelil vse po- slopje. Gasilci iz Gaberja so storili vse, kar je bilo v njihovi mo'Ci. Celj- ski gasilci so se po alarum takoj od- peljali, a jim ni bilo več treba sto- piti v akcijo. Kako je požar nastal, ni znano. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli v pondeljek 25. t. m. 71-letni zasebnik Bernard Bauer iz Celja (Go- sposka ulica 30), 75-letni prevžitkar Ju.rij Usar iz Roginske gorce pri Smarju in 56-letni delavec Ivan Ja- ger iz Drešinje vasi pri Petrovčali, na katerega se je 18. tt. m. pri Petrov- čah zvrnil voz sena in mu zlomil hrbtenico. O nesreči smo poročali v zadnji številki. N. p. v in.! c Pri kopanju skoraj utoniL Oba praznika je bilo v Savinji polno ko- palcev, ki so se hladili v že precej toplih valovih. Pri prvem železniš- kem mostu, kjer se Voglajna steka v Savinjo, se je začel v pondeljek po- tapljati neki kopalec, ki ga je pravo- časno rešil gotove smrti privatni uradnik Adolf Urbančič iz Gaberja. Kopalcem svetujemo več previdnosti, rešitelj pa zasluži vse priznanje. c Otrok pod vozom. Ko se je vračal 31-letni hlapec Alojz Lepenar, usluž- ben pri posestniku Ernestu Tišlerju v Vitanju, 22. t. m. ob 10. s praznim dvovprežnim vozom iz Celja po dr- žavni cesti v Gaberju domov, sta se pred gostilno »Wilson« konja nena- doma splašila in krenila na hodnik za pešce. Voz je podrl na tla 6-letne- ga trgovčevega sina Ivana Golmajer- ja. Hlapec je takoj ustavil konja in preprečil večjo nesrečo. Otro'k je do- bil samo praske na kolenih. c l*evo nogo si je zlomila nad člen- kom 53-letna kuharica Jera Ogradi- jeva iz Celja, ko se je vračala 23. t. m. ob 5. zjutraj iz kapucinske cer- kve po stopnicah. Stopila je tako ne- srečno, da si je zlomila nogo. Ogra- dijevo so prepeljali v bolnico. c Napad z uožem. V gostilni Les- jak v Podsredi je na binkoätno ne- deljo neznanec zabodel 20-letnega div yai'ja Alojzija Runtasa z nožem ävakrat v trebuh in hrbet. Runtas se zdravi v celjski bolnici. c Desno nogo si je zlomila na bin- koštno nedeljo pri padcu 14-letnal Frančiška Majes pri Sv. Juriju pod Kumom, hčerka progovnega delavca v Zidanem mostu. Deklico so prepe- ljali v celjsko bolnico. c Nesrečen padec. 54-letni paznlk Karl Vidic iz Gaberja pri Celju je pa- del 21. t m. tako nesrečno, da si je poškodoval glavo in zlomil več i*eber. Vidic se zdravi v bolnici. c S steklenlco po glavi je udaril 22. t. m. neki gost v neki gostilni v Gubčevi ulici 20-letnega delavca Fr. Zormana od Sv. Jurija pod Kumom Zormana, ki ima občutno rano na glavi, so odpremili v bolnico. c $e ena žrtev noža. Na binkoštno nedeljo je bil 29-letnl posestnikov sin Viktor Koštomaj v Petrovčah v neki gostilni napaden in ranjen z nožem v desno stegno. Koštomaj je bil pre- peljan v celjsko bolnico. c Nesreča pri razstreljevanju. 2G- letni rudar Karl Požun iz Glušice pri Kozjem je na binkoštno nedeljo raz- streljeval skalo. Dinamitni naboj pa je prehitro eksplodiral ter i'azmesa- ril Požunu levo roko in mu odtrgal mezinec in prstanec. Požuna so pre- peljali v celjsko bolnico. Sokolstvo Celjska sokolska župa Sestram SokolicamI Kakor znano, so hekatera društva podvzela širokopotezno akcijo, da se omogoči kolikor mogoče največjemu številu članstva nabava sveCanost- nih krojev. Med članicami ni videti nikakega zanimanja, kakor da bi za nje ne bil predpisan poseben slav- nosten kroj. Prihodnje leto, ob stolet- nici rojstva velikega dr. Tyrsa, bo v Pragi največja sokolska manifestaci- ja, kar jih je do sedaj svet videl. Umevno, da se bo tudi jugoslovensko sokolstvo odzvalo polnoštevilno in da bo pohitelo v zlato Prago vse, kar sokol^ko misli in čuti. Seveda ne bo- bo v nič manjšem številu zastopane sestre. Savez SKJ je izdal že sedaj navodilo, da ne sme korakati v spre- vodu v Pi*agi nobena članica, ki ni- ma slavnostnega kroja. Vemo, da se v naši župi sestre sokolice priprav- ljajo na praški zlet in razmišljajo o tern, kako bi si do prihodnjega leta zagotovile vse pogoje, da bi se mogle brez skrbi podati na pot in se poklo- niti slovanski matici Pragi. Velike skrbi bodo naše sestre režene, ako si nabavijo svečanostne kroje že letos. Celjska tvrdka, za sedaj R. Stermec- ki, je voljna, dobaviti sestram kom- pletno izdelane svečanostne kroje pod istimi pogoji, kakor članom. Bla- go za kroje morete dobiti tudi pri tvrdkah M. Pšeničnik in A. Drofe- nik. Kompletno izgotovljen kroj po meri z vsem potrebnim stane 680.— dinarjev, najfinejše vrste Din 840.—. Sestram priporočamo nabavo cenej- šega kroja, ker je lažji. Samo blago z vsem materijalom stane Din 520.—, najfinejše Din G75.—. Nekatere župe v južnih krajih na- še države so živahno zainteresirale svoje članice, da si nabavijo kroje že za letošnje župne zlete. Tako bo zla- sti na župnem zletu v Splitu, ki se bo vršil isti dan kakor v Celju, na- stopilo znatno število članic v sveča- nostnem kroju. Apeliramo na sestre, da se takoj odločijo za nabavo slavnostnega kro- ja, da bodo že ,na župnem zletu v Ce- lju dale povorki veličastnejši izraz. Pri dobri volji bodo težkoče z naba- vo prav lahko premostile tudi one sestre, ki niso v povoljnih gmotnih razmerah. Plačilni pogoji so zelo ugodni, način dobave in jamstvo ka- kor pri članih. Sestre na plan! Do- kažimo, da za člani ne zaostajamo, te.mveč da imamo smisel za skup- nost, za katero smo pripravljene tu- di gmotno žrtvovati. Note za proste raje. Note za godbo k prostim vajam članov, članic, moškega in ženskega naraščaja se dobijo pri Jugosl. sokol- skfi uiatici, Ljubljana, Narodni dom, ksavirski izvleček k vajam za deco pri župi v Celju. Slednji stane 10 di- narjev. Skupni vadbeni sestanek. V nedeljo 31. maja ob 8. zjutraj bo v telovadnici celjskega Sokola v me- atni osnovni Soli skupni vadbeni se- stanek kot zadnja priprava za župne tekme in javni nastop pri prostih va- jah. Prednjaki in prednjačice, ki pri- dejo iz vseh društev naše župe, bode predelale vaje vseh oddelkov. Vabila je župno načelstvo medtem vsem društvom razposlalo in jih pozivamo, da o tern takoj obvestijo svoje naCel- nike in naCelnice. Zdravo! Uprava Sokolske župe Celje. Kvalite^o veliRo izbiro, v e d n o nove moderne vzorce in nlzke cene nudi manufakturna in modna trgovina Miloš Pšenicnik, Celje Dopisi Kon j Ice. Oskrbništvo koče na Pesku je prevzela ga. Josipina Dvor- Sakova, kl bo turistom postregla Cim najbolje. Podru2nica bo letos napra- vila Se dve podstrešni sobi, ker se je pokazalo, da dosedanji prostori ne u- strezajo naraščajočemu tujskemu pro- metu, zlasti po ximi, ko je Pohorje polno smučarjev. — D ravin isko sokolsko okrožje bo priredilo 21. junija okrožni zlet v Konjicah. Tekme se bodo vršile isti dan od 6. do 7., ob 9. se bodo pričele skušnje, ob 3/4ll. bo povorka, ki bo krenila od Vajeve vile v trg, kjer se bodo vršili govori z balkona Petkove hiše, nato bo po- vorka krenila mimo cerkve in deSke §ole v Narodni dom. Popoldanski na- stop se bo vršil na letnem telovadi- šču konjiškega Sokola na dvorišču Narodnega doma. Tarn bo tudi zabav- ni prostor. Vsa društva in čete okrožja TpuH naj javijo Sokolskemu društvu v Ko- njicah naikasneje do 15. junija naj- manjše §tevilo udeležencev, ki reflek- tirajo na obed. Vsi člani čet morajo imeti Sajkače in napisni trak svoje čete. Ta zlet bo velika manifestacija dravinjske dolirte za Sokolstvo in ne- razdružljivo domovino. Kino Mestni kino Celje. Torek 2G., sre- da 27. in četrtek 28. maja: »On in njegova sestra«. 100% zvočna film- ska operota po istoimenskem gleda- liškem komadu. V glavnih ulogah sloviti »foldmaršal«, češki komik Vlasta Burian, Anny Ondra in pisa- telj Roda Roda, Glasba: Jara Beneä. Ta sijajni film znatno prekaša »Laž- nega feldmaršala«. Predigra: Foxov zvočnl žurnal. Predstave vsak dan ob pol i9. zvečer. Gospodarstvo g Velika gospodarska manifestaci- ja se bo vrSila v Ljubljani od 30. ma- ja do 8. junija t. 1. s prireditvijo XI. vxoiCnega velesejma pod pokrovitelj- stvom Nj. Vel. kralja. Prireditev bo ena največjih dosedaj prirejenih. Na sejmišču, ki obsega 40.000 m2 prosto- ra, je postavljenih 10 velikih raz- stavnih zgradb, ki imajo pod svojim krovom skoraj 800 razstavljalcev iz tu- in inozemstva. Zastopane so in- dustrije vseh branž in faktično bo podana tu kupcu ogromna izbira pf- vovrstnega blaga po tovarniških ce- nah. Posebno opozarjamo na speci- jalne oddelke, to so tekstilije, usnje, papir in lepcnka, pohištvo, strojl in kovine, poljedelski stroji, moderna higijena, kunci. Ob tej priliki si mo- rejo obiskovalci ogledati prirodne krasote divne Slovenije. Uprava ve- lesejma preskrbi ugodne avtobusne zvezo z letovišči in zdravilišči. Legi- timacije, ki upravičujejo do poloviČ- ne vožnje na železnici, pro'dajajo de- narni zavodi, trgovske in obrtniške organizacije, železniške postaje, Put- nik itd. Ne glejte! samo na ceno, tetnveČ tudi na kva- liteto. Solingen jeklojenaj- b o I j š e in iz tega jekla k u p i t e v Trgovskem domu StermccW, Celje, britve, škarje, brivne aparate, laso- strižnike in vse drugo no2arsko blago po izredno nizkih cenah.Cenik zastonj! Štev. 42. »Nova Doba« 26. V. 1931. Stran 3. g lnozemske tvrdke bodo na XI. Ijubljanskcm velesejmu, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija po državah zastopane tako-Ie: Amerika 20, Anglija 7, Avstrija 42, Belgija 1, CehoslovaSka 16, Danska 1, Francija 5, Holandska 3, Italija 4, Madžarska 9, Nemčija 86, Poljska 1, Švedska 3, Svica 2- g Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letoSnji XI. ljubljanski vele- sejem od 30. maja do 8. junija. Tu bo naSel sredstva in pota, po katerih se more dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jih s svojimi, vidi boljSe iz~ ¦delano, fjnejšo opremo itd. Na mestu samena Ae prepriča o okusu in željah interesentov, vidi kako konkurenca u- streza željam, a sam aaostaja nezapo- slen. Sam bi bil kriv, če bi takjh opa- zovanj ne umel izrabiti v svoj prid in se na podlagi opazovanja ne izpopol- •nil. Ni eadosti posvetiti se obrti, ni sadosti postaviti izdelke na trg. Dober •obrtnik skuSa svoje podjetje izpopol- niti, svoje izdelke vedno bolj izbolj- -Sati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša sola za spoznavanje hib in za spozna- nje potrebe izpopolnitve je vzorčni ve- lesejem. Poleg tega bo videl na vele- Sejmu vsakovrstne stroje in orodje, najnovejSe izume moderne tehnike. Z nabavo takih strojev si vsak obrtnik olajSa delo in doseže izdatne prihran- fce na Času in denarju. g Na lctoSnjcm XI. mednarod- nem vzorCncm veleacjmu v Ljub- ljani od 30. maja do 8. junija bo raz- Stavilo več kot 750 razstavljalcev najrazličnejše blago. Specijalne raz- Stave so: Razstava pohištva, tekstilna, papir, avtomobilska razstava, razstava poljedelskih strojev, razstava kuncev, i higijenska razstava in umetniSka raz- stava. Vsakdo lahko združi svoj do- pust z obiskom velesejma in si ogleda prirodne lepote Slovenije, Legitimacija daje pravico do popusta na železnicah in parobrodih in se dobi za Din 30'— v vseh večjih denarnih zavodih, ura- dih Putnika, pri trgovskih zbornicah in druStvih, večjih železniških posta- jah ali naravnost od veleseima. Po- setnikom so stanovanja preskrbljena v hotelih in privatno. Ali ste si že nabavili roman „BRATA G0RDEJEVA", ki je izSel v naši založbi? Devet zapovedi za zdravje Svetovnoznani danski rcformator ljudske prehrane dr. Hinhede je po- stavil v svoji knjigi b prehrani slede- ča zdravstvena pravila: 1. Živi čiin največ i Cez dan i po noči v svežem zraku (odprta okna tudi v zimi!). 2. Ogibaj ae prostorov, kjer je mno- go ljudi skupaj, in oblači se letnemu času primerno. V poletju je najbo'ljsa obleka ona, ki se približuje najbolj figovemu peresu. 3. Skrbi za clobro vežbo mišic, naj~ boljo pod milim nebom ali pri odpr- tem oknu: delo na vrtu, na polju, te- lo'vadba v čistih, zračnih dvoranah ali še bolje na prostem, vožnja, ježa in vsi drugi sporti, seveda brez pre- tiravanja. 4. Skrbi dobro za svojo kožo. 5. Jej samo trikrat na dan (neka- terim zadošča dvakrat dnevno!), pre- žvekuj hrano zelo dobro in prenehaj jesti, kadar Ti najbo'lj diši. G. Ne pij nikoli opojnih pijač. 7. Ne puši nikdar tobaka. 8. Ako hočeš piti kavo ali čaj, pij le slabo in samo eno skodelico dnev- no. 9. Ne delaj iz dneva noöi in iz noči dneva. Pojdi zgo'daj spat in rano vstajaj, pa boä vedno svež in oil. Književnost k Fr. Maslja Podlimbarskega Zbra- nlh spisov IV. zvezek: Gospodin Fra- njo I. in II. del (v dveh knjigah). Iz- dala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani XX - 906. Cena obe- ma zvezkoma, broširano Din 140.—, v platno Din 172.—, v po'l usnje 184.— dinarjev. Poštnina Din 6.—. Dobili smo v novi, definitivni izdaji naj- boljši spis Podlimbarskega, roman »Gospodin Franjo«, ki spada med največje tekste v naši književnosti. Knjiga je imela svojo posebno usddo. kakor redkokatero slovensko delo. Prvo izdajo, ki jo izšla 1. 1914. med rednimi publikacijami »Slovenske Matice«, so avstrijsko oblasti takoj pd izbruhu vojne zaplenile. Izdaja- teljica je bila zaradi tega protiav- strijskega spisa razpuščena, pisec pa je bil suspendiran in izgnan iz Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji „VIKTORIA" s šivanimi gumi podplati DETALJNE CENE PO PARU: Stevilke 24-27. 20-34. 35-41. 42-46 D.nar30-35-50-60- Ooblio sc v v$eh troovinah Cevljev. Na vcliko pri Palma Zogizb, postni prcdol 226. Ugodna fazona. elastlčna hojai Slve. bele In črne za šniranje In na Spango. DomaCI Izdelek. -— i824 ^IMPASSNG No vsakem podplatu zaščitni znak WIM PASSING domovino, tako da je umrl v pre- gnanstvu. Stirinajst let po smrti Pod- limbarskega se njegov »Gospodin Franjo« iznova pojavlja na našem književnem trgu, ne samo kot delo, ki po svöji usodi predstavlja kos na- Se politične zgodovine, marveč tudi kot pripovedna knjiga, ki še vedno ni izgubila svoje književne vred- nosti. Se vedno veljajo besede, ki jih je v svoji oceni »Gospodina Franja\< zapisal 1...19U. Oton Župančič: »Bi- ster opazovalec, podaja v svoji knji- g-i tolikanj stvarnegra, na avtopsiji sloaočoga In zato dragroceneg-a, da ti vkljub vsemu ni žal časa, ki si ga prebil poleg njegovega kramljanja.« Podlimbarskega »Gospodin Fra- njo« ima vse pogoje, da postane do- bra ljudska knjiga, ki jo bo' s pridom Citalo staro in mlado. Sedanja izdaja »Tiskovne zadruge« se razlikuje od prve v tern, da prinaša popoln avtor- jev tekst, torej tudi odstavke, ki so bili pred natisom iz opreznosti pred cenzuro črtani. Urednik Zbranih spi- sdv Podlimbarskega dr. J. Šlebinger je napisal zanimiv \ivod in dodal ob- sežno opombo. Objavljeni so tudi ak- ti vojaškega sodišča z obširnim Mas- ljevim zagovorom in razsodba višje- ga deželnega sodišča v Ljubljani, ki jc 1. 1919. preklicalö zaplembo »Go- apodina Franjaw. Roman je izšel v dveh zajetnih knjigali, ki sta lepo opremljeni po vzorcu dosedanjih iz- danj slovenskih klasikov »Tiskovne zadruge«. »Gospodina Franja« toplo priporočamo1 vsem prijateljem slo- venske knjige. Oglašujte ^r „Novi Dotol"! James Oliver Cur wood: Podarjeni obraz 21 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Ti — ti — p,rav nič nisi vesel, da me vidiä, Derry...« »Tako sem preseneCen,« je komaj zajecljal. »Saj vidiš...« »Veliko presenečenje je to, Derry, in hotela sem, da bi bilo veliko presenečenje. Tako sem preračunala in si izmislila že pred leti, leti in leti. Zdaj sleci plašč, saj je čisto moker, in sedi k meni na pmčico.« Spet je ubogal. Pruöica je bila za podnožnik kar prevelika. »Ali si kaj sreCen, ko me vidiš? Daj, povej, ali si srečen, Derry?« Sklonila se je Cez naslonilo velikega stola in dvignila roke k njegovim mokrim lasem in jih po- Cesala s Cela. Ta dotik je Cudovito' deloval. Nikdar v Življenju še ni videl, kar bi bilo temu enako, in nc- hote se je njegov obraz nagnil malce nap re j. Takrat je potegnila njegovo glavo na svoja prsa in jo stis- nila k sebi. »Ali si srečen, Derry? Reci, da, Derry, reci, da si arečen!« »Da!« je šepnil. Cutil je naglo in razburjeno utri- panje njonega srca. »Nikdar več se ne vrnem k onim,« jo je čul ne- nadoma izpregovoriti z globokim ognjevitim glasom. »Nikdai'l Zmirom bom ostala pri tebi, Derry, Zmi- rom!« Pritisnila je svoje ustnice k njegovemu ušesu in skrivnostno šepetala: »Prav niC ne vedo, kje sem. Naj le mislijo, da sem mrtva. Samo polkovnik Rep- pington ve. Rekla sem mu, da te poiščem, četudi bi morala Iti peš na drugi konec sveta. Obljubil mi je, da ohrani mojo tajnost zase, in mi je dal s seboj pisma za strašno prijazne ljudi v tern kdncu. šest mesecev je že, kar sem se pripeljala čez lužo. In ko sem zagledala tvoje ime med uradniki konjcniške policije, v tistem seznamu, ki je tako čuden v svojih višnjevih platnicah, takrat sem zdrknila na kolena in se zahvalila dobrotljivemu Bogu, Deny. Vedela sem, da te bom že nekoč in nekje našla. Toda odkar sem äla iz Montreal a, nisem še prav nič spala. In mislim, da sem velikega moža s tistimi straSnimi mustači res prestraäila; kajti, ko sem vlomila nocoj k njemu, mokra ko miš, in mu rekla: »Jaz sem Miss Mary Josephine Conniston in bi rada govörila s svo- jim bratom.w so se mu izbuljile oči in sem mislila, da mu skočijo iz jamic. In potem je kiel, prisegal in rekel: »Bog, saj nisem niti vedel, da ima sestro!« Keithu je zastalo srce; tako, to čudovito', to nežno, srökano bitje, je torej sestra Derwenta Conni- stona. In zdaj je hotela izraünti svojo pravico, saj je mislila, da je njen brat. »In rada ga imam, ker je bil tako dober z menoj!« jo Cul, kako je govörila. »Pd- misli, prav objel me je in ljubkoval, Derry: mislim, da ni niti opazil, da sem žo čez osemnajst. In potem se je zavil v volik dežni plaäC in tako sva prišla sem gor. In — o, Derry, zakaj si to storil? Zakaj mi nisi povodal? Ali me nisi hotel imeti tu? Ali nočeš, da bi bila tu?« Cul je njeno vprašanje, toda njegove misli niso bile pri njej. Bile so noči sredi ledene puščave, kjer je ležal mrtvi Dervvent Conniston pod tli, in Cul je, kako divja vihar, kakor je tulil tisto noč, ko je An- glež umrl, in spet je videl poslednje, nikdar izgovdr- jeno hrepenenje v Connistonovih oCeh. In zdaj je vedel, zakaj mu je sledil Connistonov obraz skozi sivo puščavo, zakaj je še dolgo po' njegovi smrti čutil tajnost njegove navzočnosti. In spet je bilo okoli njega nekaj tajinstvenega, nekaj, kar je bilo Conni- ston in je sililo vanj. Iz bobnečega kaosa njegove duše je šepetal jasen glas: »Tvoja je! Tvoja je!« Njegove roke so se je oklenile in njegov glas, ki ni bil nesličen glasu Johna Keitha, je vzkliknil: »Da, hočem te, ^ioCem te!« ¦ X. Keith ni dvignil glave. Dekletove roke so se ga oklepale in na lasen je čutil pritisk toplih lie. Kakor orjaška robata gmota svinca mu je jelo pritiskati na dušo spoznanje zločina. In vendar je bil klic: »Da, hočem te, hočem te!^< vstal z gorečnostjo brezmej- nega koprnenja iz najglobljih globin prav iste duše. Stisnil je trdo svoje ustnice in videl v samem sebi nizkotnega sleparja. In to je tudi bil. To tuje, nežno, čudovito bitje je s svojimi ustnicami in rokami in nežnim ljubkovanjem svojih rok izpremenilo praz- nino mrtvega sveta v vihrajoč vrtinec, kamor ga je po'tegnilo kakor v veletok, kjer ni Cutil dna ne tal. Pred McDowellom je izpovedala svoje pravice do njega in McDowell jih je priznal. Doigral je veliko laž, živel je v laži, toda v tem uspehu zanj ni bilo več zmagoslavja. Kakor vse požirajoči plamen je si- lilo v njegov mo'zeg vroče poželenje, da bi priznal resnico, da bi dekletu povedal, komu je ležalo na rokah, da bi zakričal v svet, da ni Derwent Conni- ston, njen brat, ampak John Keith, morilec; toda Se so je boril z najneodoljivejšim nagondm, kar jih je v človeku, s tistim, ki zahteva ohranitev samega sebe. Počasi se je izvil iz njenega objema; hotel je, da bi vsaj še to noč ostalo vse skrito. »Zdaj te moi-am poslati spat, Mary Josephine, jutri pa se bova pogovorila o vsem,« je rekel. »Trudna si, in taka se mi vidiš, kakor bi zdaj zdaj hotela za- spati.« Ozke, jezne gubice so se nabrale na njenem lepem čelu, igra črt, ki jo je vzljubil pri prvem pogledu. . »VcS, Derry, meni se hoče vse bolj zdeti, da si se zelo izpremenil. Prej si mi vendar rekel Juddy; nu, zdaj, ko sem ddrasla, tudi meni bolj ugaja ime Mary Josephine, čeprav ga ni treba tako trdo izgovarjati. Dragi Derry, povej po pravici, ali si se me prestra- šil?« »Prestraäil, tebe?« »Da, da, ker sem tako velika. Ali me nimaš nič več tako rad, kakor si me imel pred dvema, tremi, sedmimi leti? Ce bi me Še zmirom tako ljubil kakor takrat, mi ne bi rekel, naj grem v posteljo, komaj nekaj trenutkov po tem, ko si me prvič po tolikih lctih... Derry, še jokati začneml Videl boš, jokala bom...« »Nikar!« je rekel proseče. »Nikar, prosim te!« Zdelo se mu je, da je kakor storogi bik v majCkeni trgovini s po'rcelanom. Mary Josephine pa je rešila zanj bitko, ko je nenadoma planila z veli- kega naslanjača, potisnila njega vanj in mu skočila na kolena. »Tako!x< Pogledala je urico na svojem zapestju. »Cez dve uri pojdcva spat. Saj je cela vrsta stvari, ki morava o njih govoriti, ki jih ne smeva o'dloziti na jutri. Ne bom mogla spati, dokler mi ne poveš resnice, in povedati mi jo moraš! Prav tako rada, te bom imela, kakorkoli boš o'dgovoril, Derry. Zakaj si to storil?« »Kaj storil?« je vprašal topo. Stran 4. »Nova Doba« 26. V. 1931. Stev. 42. Po svetu s Roparska nadloga v Palestini. Potdvanjc po Palestini je v zadnjem času ogroženo rarii nastopov oboro- ženih tolp. Pred kratkim so se lotilc tolovajske tolpe družbe grških trgov- cev, ki so obiskali iz Aleksandrije Palestino. S puškami in revolverji oboroženi tolovaji so jih napadli, iz- ropali, pretepli in jih prepustili uso- di. Tolpa je odnesla v tern slučaju plen, ki je znašal pol milijona dinar- jev. Drugi dan za tern je bila obstre- ljevana židovska družba na po'vrat- ku pri Haifi. Ustreljena sta bila dva mlada moška in ena deklica, a vec cseb je bilo ranjenih. PoroČajo tudi o napadu na bogate arabske trgovce pri Beer-Sabi. Pri tej priliki je bil ubit arabski vodja karavane, eden potnik pa težko ranjen. Podobni na- padi so na dnevnem redu. V našte- tih roparskih napadih ne gre za ver- sko ali plcmensko sovraštvo, temveč za čisto navadna tolovajstva, ker na- padajo roparji potnike le z ozirom na njih premoženje. s Moderniziranje kineških razboj- nikov. Po vesteh iz Pekinga so se kineški razbojniki v poslednjem ča- sii modernizirali. Razbojniška tolpa, ki je v oktobru lanskega leta ujela v Hapočku Clana luteransko misije Amerikanca Nelsona, je zahtevala za njegov oclkup poleg velike vsote de- narja še gramofonske plošče, rakete, žepne ure, nalivna peresa in žoge. Nleblovana soba zračna, čista, z 1 posteljo in posebnim vho- dom, v mestu Celju se išče za poletne me- sece. Ponudbe na naslov: Rudolf Pilich, Celje, hotel „Union". Eiiodriiisfifl id s 4 sobami in pritiklinami se proda. Sp. Hudinja 64. Ledina Teharje (zemljlška zajednica) bo prodala najvišjemu ponudniku »tavbno parce« o St. 1298/2 vizmeri 1177 m3.Vzklicna cena je 20.— Din za 1 m2. Reflektanti lahko stavijo Gospodarskemu odboru Ledine po- nudbe z 10°/0 kavcije do 25. junija 1931. Gospodarski odbor Ledine načelnik: Fi. Dimec. VABIiG na redni občni zbor Kmcčkc hranilnice in posojilnice na Frankolovem ki se vrši v Četrtek 4. junija 1931 ob 3. pop. v gostilni Schnabl na Fiankolovein s sledečim dnevntm redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občtiega zbora. 2. PoroČilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobntev letne^a ra'unskega za- kijučka za I 1930. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. NaČelstvo. Oglašujte! Celjska posojünica d. d. v Celju V LASTNI HISS NARODN! DOM Kupuje in pro- daija Uevisse in Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var» nost in ugodno o- breslovanje. Podruznicis Maribor, Sostanj Sfaro slain mruü \ odda Nadina Cvenkel, Sv. Pavel pri Preb. Kina vino i železom „Eritroeit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Sfaira lekarna ,Pri OrJu1 Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni —trg Aleksandrova ul. Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, Fposobne,tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioniraiie o- rožnike, učitelje itd. — Pismene ponudbe na ,Union' zavarovalna dručba, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/111. 5 L, B I B S I I svetovno znano nedosegljivo sredstvo za izolacijo vlažnih stcn, kleti in vodtiih naprav. I CüuJiüil preizkušena prvovrstna barva za ohranitev železa proti rji, na prostem kakor v vlažnih prostorih. Drži enako dobro na železu, lesu, zidu i. t. d. Samoprodaja: FRANC ČUK, Celje tvornica firneža, laka, barv, kita i. t d. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugcdneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska rnestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG C« lastni p»laLi pri kolodworu) Pritirankom rojakov v Amerlki, denarju nedo- letnih. ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in obttn- skega denarja posvela posebno pažnjo. Kranilnica daje poso- jila na zemijlšča po najnižii obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poieg *q miSCffl f nElD z vsem premoženjein premoženja hranilnice SIS 8!I€)IU t#l5IJw in vso davčno močjo. Ljubl janska kreditna banka podruznica Celje, Aleksandrova ulica Centrala v Ljubljani Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzoiavl: LJublJanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Sibenik, Zagreb Se priporoča za vse baticiie posle. UrejYije Rado Peönlk. — OdgoVoren za konzorcij »Nove />obe« in Zvezno t'.skarno Milan četina. -- Oba v Celju.