V- K! h IL-V .tr v-L '■■'i' r - i: i-letiniiin "-trn j** % IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA J t» J IPSar Delovni cai trgovine: □d ponedeljka do petka: 9.00 -12.00 in 13.00 -17.00 ab sobotah; 9.00-12.00 V NAŠI TRGOVINI LAHKO DOSITE VSE NA ENEM MESTU: - KVALITETNO IZDELANA TOCiLA ZA VSAKOGAR - POSODE ZA MEO RAZLIČNIH VELIKOSTI - STOJALA IN POSODE ZA ODKRIVANJE SATJA - GRELCE RAZLICNJH TIPOV - VES DROBNI ČEBELARSKI MATERIAL - IZ NERJAVEČE PLOČEVINE VAM LAHKO IZDELAMO TUDI IZDELKE PO NAROCiLU Čebelarji izkoristite možnost ugodnega nakupa i pomočjo sofinanctrarja nakupa čebelarske opreme s strani RS in EU. _PrivoiČIte si najboljše._^ STIMUIJ.TIVNE ČEBELJE POGAČE MEDOPIP z dodanimi vitamini in minerali. Cena pogače je 1,2S €/kg - 8% popust pri nakupu pogača nad 200 kg. Pakiranja u vrefkah po 1 kg v kg kartonih. Sestava pogaie Medopip: _ ^ ^ saharctza v prahu, invarinl sirup, , rasHinski pfoteini, vitamin lin minerati. jj-^ i i Pri gotovihskein nakupu čebela nake opreme v vrednosti nad EUR priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkazmiiio 4% popusta. Popusti se med seboji ne seStevajo in ne velja kartica ugodnosti. I rtr AD TI>AnF A NAROČENO BLAGO VAM UVHKO LOÜAK I KAUt d.o.o, ODPOŠLJEMO S PAKETNO POSTO Poslovna cona A 41^ 420S Šenčur lei.: 04 25 19 410, E-pošta; info@logar-trade.si, internet: www.logar-trade.si KAZALO UW®DNDK uvodnik Drage čebelarke, dragi čebelarji! Dovolite mi kratko razmišljanje o naši ubogi čebeli, o katere ogroženosti veliko govorimo, vendar za njen obstoj, vsaj za zdaj, naredimo bolj malo. Kot žuželko (oz. žival), ki jo gojimo, obravnava čebele Zakon o živinoreji, h kateremu sodijo še številni podzakonski predpisi. Očitno je, da so konjska in kravja merila kar nekako pregroba za drobno žuželko, saj je v zakonskih predpisih v družbi drugih živali, ki jih redimo, pravzaprav nekakšen pastorek. Kot da pripravljavec zakonodaje ne bi vedel točno, kaj z njo. Tako na primer sploh niso vedeli, kako bi jo vključili v predpis, ki določa stopnjo ogroženosti pasem - zato je v njem preprosto ni. Pa tudi zakonsko besedovanje, ki je seveda »živinorejsko«, se ji nekako ne poda: čebele gojimo, matice vzreja-mo, zakon pa govori o reji in rejskih programih. Spet moramo zavrteti staro ploščo: čebele niso produkt človekove selekcije, kot so to pasme domačih živali, temveč so (skoraj) take, kot so nastale v naravi. Ko se je pojavil človek, so čebele že obstajale. Živele so v sožitju z drugimi živalmi in rastlinami, bile so člen različnih ekosistemov, predvsem gozdnih. Bio-lo-ška veda jih je prepoznala kot vrste in podvrste in jim dala znanstvena imena. Tako tudi kranjski čebeli. Ko so se, predvsem zaradi človekovih vplivov, začela kazati znamenja, da so nekatere rastline in živali ogrožene, se je znanost ozrla tudi na čebelo. V znameniti »Spomenici«, ki jo je leta 1920 predložil Odsek za varstvo prirode in priro-dnih spomenikov Muzejskega društva v Nadaljevanje na naslednji strani ►► Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic. Fotografija na naslovnici: Čebelnjak upokojenega gozdarja in čebelarja Jožeta Bolčine na Hrušici nad Logatcem, ob cesti, ki pelje proti Colu. Foto: Franc Šivic Janez Gregori novice iz znanosti in prakse Franc Šivic: Novice iz sveta 40 42 Pavei Zdešar: O iansiti ietini in pogiedu naprej Janez Gregori in prof. dr. Andrej Šaieiiar: Nujno potrebujemo čebeiarsiti zaiton 45 Miian Megiič: Siovensl(i med z zaščiteno geografsito označbo 46 Aiei(sander Mii(uš: izdeiiti z višjo dodano vrednostjo v čebeiarstvu (ii. dei) 47 S KNJIŽNE POLICE Janez Gregori: Pčeiarsita enciitiopedija nasveti iz prakse za prakso mladi čebelarji obvestila čzs mali oglasi osmrtnice T INDEX editorial Janez Gregori: encyclopedia for beekeepers practical advice for practical use Tanja Arih: beekeeping Association of Slovenia's Active Role in beekeeping Tourism news and events_ young beekeepers 49 Tone Pogačniic Tabuji padajo 50 delo čebelarja po mesecih_ Marija Sivec: Čebeiarjeva opraviia v až in naitiadnihi panjih) v februarju 52 veterinarski nasveti Anita Vraničar Novai(, dr. vet. med. in Aieni(a Jurič, dr. vet. med.: Veterinarsl(i nasveti za februar 54 MEDOVITE RASTLINE_ Trajče Nii(oiosi(i: Vrt za čebeie, čmrije in metuije (ii. dei) 56 ČEBELARSKI TURIZEM_ Tanja Ariii: Delovanje ČZS v okviru čebelarskega turizma 59 DOGODKI IN OBVESTILA 60 70 71 74 75 37 Janez Gregori news from science and practical work_ Franc Šivic: World News 40 Pavel Zdešar: Last Year's Harvest and Future Plans 42 Janez Gregori and Prof. Andrej Šalehar (PhD): Law on beekeeping is Urgently Needed 45 Milan Meglič: Slovenian Honey with Protected geographical Mark 46 Aleksander Mikuš: Products with Higher Added Value in beekeeping (Part ii) 47 off the bookshelf 49 Tone Pogačnik: Taboos are Breaking 50 beekeeper's work this month_ Marija Sivec: beekeeper's Chores for Alberti-Žnideršič and Langstroth bee Hives in February 52 veterinary advice 54 Anita Vraničar Novak, PhD (Vet. Med.) and Alenka Jurič, PhD (Vet. Med.): Veterinary Advice for February 56 forage plants_ Trajče Nikoloski: A Garden Suitable for bees, bumblebees and butterflies (Part ii) 59 beekeeping tourism 60 70 announcements by beekeeping association of slovenia 71 small ads 74 obituaries 75 Nadaljevanje s prejšnje strani Ljubljani, je med drugim navedeno, katere rastline in živali je treba nemudoma zavarovati, »ako se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in nepojmova-nja važnosti prirodnega varstva«. Spomenica je izjemno pozornost namenila tudi kranjski čebeli. V njej je med drugim zapisano: »Varuje naj se tudi kranjska čebela kot naravni spomenik ^ Na Kranjskem in sosednjem predelu Koroške se je razvila tekom stoletja posebna pasma vrste Apis mellifica L., ki ima stalne bistvene lastnosti in ki jo znatno razlikujejo in tudi odlikujejo od vseh drugih krajevnih pasem. S prirodo-pisnega in narodnogospodarskega stališča je potrebno, da se kranjska pasma ohrani. Nevarnost, ki preti tej pasmi, ne obstaja v tem, da bi se čebelarstvo v naših krajih opustilo, marveč v tem, da bi se ta pasma ne pomešala s krvjo drugih pasem in bi izgubila na ta način svoje specifične vrline. Zato naj se prepove uvoz živih čebel in matic v kraje, kjer je doma kranjska čebela Če pomislimo, koliko tega se je uresničilo v skoraj devetdesetih letih, se lahko le še grenko nasmehnemo ^ Seštejmo ena in ena. Čebele gojimo zaradi določenih produktov, torej so pomemben del našega gospodarstva. Še veliko večja, kot je vrednost njihovih pro- duktov, je njihova vrednost zaradi opraše-vanja poljskih kultur in različnih sort sadja, skratka, vseh gojenih žužkocvetk. Čebele imajo »kmetijski« pomen, obravnava jih že omenjeni Zakon o živinoreji, vse pristojnosti (in denarne obveze) pa sodijo v okvir Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Čebele pa so še vedno, tako kot nekoč, pomemben člen različnih naravnih ekosis-temov. Razlika je le v tem, da tja ne priletijo več iz domovanj v drevesnih duplih, temveč iz panjev. Njihov prispevek v vlogi opraševal-cev je velikanski. Neutemeljena bi bila trditev, da prispevajo k večji biotski raznolikosti v naravi, vsekakor pa jo pomagajo vzdrževati, tako na vrstni kot na genski ravni. In ta naravni člen ekosistemov je resno ogrožen, saj npr. kranjsko čebelo vse bolj pestijo različne nevšečnosti. Upravičeno je pričakovanje, da se bo zganila tudi ustanova, ki bedi nad ogroženimi živalmi, to je Ministrstvo za okolje in prostor. Prav je, da skrbi za ohranjanje živalskih vrst, ki sicer gospodarstvu včasih povzročajo škodo, in da zanjo plačuje odškodnine. Prav pa bi bilo, da bi končno razvezalo svoj mošnjiček tudi v korist tako pomembne in ogrožene podvrste, kot je Apis mellifera carnica. Janez Gregori Ptašilčki (5s, 7s), AŽfanji (9s, lOs, 11s, 12s), AŽ-Kozinc 1U3, trietazni AZ (9s, lOs), lipovi satnild, pWld Frančič, distančni vlozlii Po želji tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega ^ lesa, rogljičeni (cinkani). Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. MIZARSTVO K R Ž E Idrijska 10,1360 Vrhnika Telefon/fax 01/7551-317 GSM 041 420 200 E-mail: spelakrze@vahoo.com 3R ■Si ovfmski hfrfi ar P/PDDQ I ftmik OXI 14 CEUSKISEIEM Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu in družba Celjski sejem, d.d. vabijo na TRADICIONALNI 32. DRŽAVNI ČEBELARSKI POSVET IN MEDNARODNO PRODAJNO RAZSTAVO. Prireditvi bosta v soboto, 21.inv nedeljo, 22. marca 2009 na Celjskem sejmu v Celju, Dečkova 1, oba dneva od 8. do 16. ure. 32. DRŽAVNI ČEBELARSKI POSVET je edinstvena priložnost za druženje čebelarjev iz Slovenije in tujine ter za izmenjavo izkušenj in znanja o aktualnih čebelarskih temah. Osrednji temi dvodnevnega državnega čebelarskega posveta bostaTrženje čebeljih pridelkovin Gozdno medenje. SOBOTA, 21. MARCA 2009 • 8.00:ODPRTJERAZSTAVE • 9.00-9.30: Film: S čebelo do medu • 9.30-10.00: Odprtje posvetovanja in pozdravni govori predsednika ČZS in gostov • 10.00-10.30: Predstavitev geografske označbe Slovenski med OSREDNJATEMA: TRŽENJE ČEBELJIH PRIDELKOV • 10.30-11.30: Maks Vrečko (Slovenija): Uspešno trženje čebeljih pridelkov • 11.30-12.30: Saša Mikič (Slovenija): Komunikacija z uporabniki storitev • 12.30-13.30: dr. Rodoljub Živadinovič (Srbija): Zatiranje varoj s sredstvi, ki ne puščajo ostankov v čebeljih pridelkih NEDELJA, 22. MARCA 2009 • 9.00-9.30: Film: S čebelo do medu OSREDNJATEMA: GOZDNO MEDENJE • 9.30-10.15: dr. Hermann Pechhacker(Avstrija): Vpliv podnebnih sprememb na gozdno medenje v Srednji Evropi • 10.15-11.00: Pavle Zdešar(Slovenija): Pašne razmere v novih podnebnih razmerah v Sloveniji • 11.00-12.00: Okrogla miza o gozdnem medenju, sodelujejo: predstavniki Biotehniške fakultete, Kmetijskega inštituta Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Čebelarske zveze Slovenije • 12.00-12.30: Tomaž Samec: Predstavitev pregledniške mreže MEDNARODNA PRODAJNA RAZSTAVA bo v sejemski dvorani E, na njej pa bodo predstavljeni najnovejši izdelki ter najnovejša orodja in oprema za čebelarjenje. Sočasno s čebelarskim posvetom in razstavo bodo potekali tudi sejmi FLORA, POROKA in ALTERMED. Zadnji izmed njih bo odlična priložnost za tiste, ki se želite predstaviti tako na prodajni razstavi kot na medeni tržnici in ki želite obiskovalcem ponuditi med, izdelke iz medu in druge čebelje pridelke. Na voljo bo tudi velika izbira zdrave hrane. Na sejmu se bo predstavila tudi Javna svetovalna služba v čebelarstvu. V okviru sejma bomo na podlagi poprejšnjega naročila zagotovili tudi topli obrok, in sicer malico po 3,85-4,90 € ali kosilo po 7,50 €. Društva naj naročila sporočijo najpozneje do 10. marca 2009, na tel. št.: 03/543 32 06, tako da bodo kupone za obroke lahko pravočasno prejela po pošti. Vljudno vabljeni vsi čebelarji in ljubitelji čebelarstva! čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu In Celjski sejem, d. d. N®WD©© Dg Besedilo in foto: Franc Sivic ZDA Lanska medena bera je bila spet slaba, to pa je najbolj prizadelo velika čebelarstva, katerih osnovna gospodarska dejavnost je pridelovanje medu. Na srečo se je precej znižala cena dizelskega goriva, tako da se številni prevaževalci že pripravljajo na prevoz svojih čebeljih družin v Kalifornijo na opraševanje mandljevih plantaž. Lastniki plantaž so pripravljeni njihove storitve dobro plačati in tako bodo čebelarji vsaj delno poplačali lanske stroške obratovanja zaradi izpada medenega pridelka. Po drugi strani se kljub slabim rezultatom v čebelarstvu in kljub finančni krizi pojavlja vedno več navdušencev, ki bi radi čebelarili z manjšim številom panjev. Vse kaže, da so katastrofalna odmrtja čebel v minulih dveh letih med ljudmi zbudila zanimanje za to dejavnost, tako da bi številni radi pobli-že spoznali življenje čebel in njihovo vlogo v naravi. Predsedniki čebelarskih društev več zveznih držav z veseljem sporočajo, da se povečuje število novih članov različnih starosti, od študentov do upokojencev. Zanimivo pa je, da se število čebelarjev v evropskih državah že nekaj let zmanjšuje, in to kljub velikim naporom funkcionarjev v čebelarskih organizacijah, da bi tako gibanje ustavili. No, Slovenija je v tem pogledu svetla izjema. Kanada W Enako slaba kot v ZDA je bila lani medena letina tudi v Kanadi. Po mnenju tamkajšnjih čebelarjev je slaba letina posledica velikih zimskih izgub, slabega spomladanskega razvoja čebeljih družin in suše v zahodnih delih države, kjer so najpomembnejša čebelja pasišča na obširnih prerijah, torej na travniških cvetlicah, predvsem na beli deteljici. Rastline v travni ruši imajo v primerjavi z grmovnicami in drevjem plitve korenine, zato jih suša hitreje prizadene. Na srečo pa so v primerjavi z letom prej precej višje vsaj cene medu in tudi povpraševanje po medu je kljub finančni krizi večje. Kljub vsemu temu pa medu ne bo zmanjkalo. Večino presežkov bodo celo izvozili, največ v ZDA, nekaj pa tudi v Evropo, na Japonsko in v Savdsko Arabijo. Čebelarji se veselijo, ker so ustrezni vladni organi po hitrem postopku registrirali novo sred- stvo proti varojam, imenovano Apivar. V letu 2009 pričakujejo še registracijo oksalne kisline, ki so jo doslej uporabljali nezakonito. Sploh je opaziti vedno več prizadevanj, da bi v kmetijstvu zmanjšali uporabo sintetičnih snovi za varstvo rastlin in živali pred boleznimi in škodljivci. V zvezni državi Manitoba ponuja država kmetom in tudi čebelarjem 800 dolarjev letne nagrade, če bodo v svoje obrate uvedli ekološko pridelavo hrane. Argentina Medtem ko se v Evropi pripravljamo na začetek nove čebelarske sezone, se ta na južni polobli, na kateri leži Argentina, končuje, saj bo tam kmalu jesen. Čebelarji se pritožujejo, da je bila letina slabša od pričakovane in da bodo letos izvozili »samo« 70.000 ton medu, od tega 42 odstotkov v Nemčijo. Odkupna cena 2,28 ameriškega dolarja za kilogram je zanje ugodna; prodajna cena je sicer 2,54 dolarja. Žal podatka o uskladitvi druge cene nisem mogel izslediti. Argentinske čebelarje pa je nekoliko strah, ker so čebelje družine pred jesenjo precej oslabljene. Krivdo za to pripisujejo novi generaciji pesticidov v kmetijstvu in pomanjkanju cvetnega prahu. Poleg tega so letos izgubili najmanj milijon hektarjev najboljših čebeljih pasišč, ker so jih preorali in posejali s sojo. Širjenje s sojo posejanih zemljišč se bo tudi v prihodnje nadaljevalo vsaj s podobnim tempom. Samo lani je bilo s sojo na novo posejanih 16 milijonov hektarjev zemljišč. Nemčija Znana zeliščarka Sabine Priezel svetuje čebelarjem, naj začnejo iz svojega voska poleg sveč izdelovati tudi kreme za nego kože in za zdravilne masaže. Za ta namen naj izbirajo vosek iz deviškega satja, ki ni obremenjen z ostanki akaricidov, ker je prav to odločilnega pomena za visoko kakovost izdelka. Naslednja poglavitna sestavina krem je hladno stiskano oljčno olje, po možnosti iz kontrolirane ekološke pridelave. Tretja sestavina pa je izvleček iz rastlin, ki vsebujejo različne zdravilne snovi in kremo dodatno obogatijo. Izvleček dobimo iz svežih listov, če gre npr. za hranilno kremo za obraz, ga dobimo iz cvetnih listov vrtnic. In kakšen je postopek izdelave? Cvetne liste vrtnice režemo na manjše lističe in jih polagamo v stekleno posodo, na primer v polkilogramski kozarec za med. Ko smo z njimi zapolnili približno 200 mililitrov prostornine kozarca, nalijemo na lističe 200 milili-trov oljčnega olja in vse skupaj dobro premešamo. Kozarec postavimo na sončno mesto in ga prva dva dneva pokrijemo samo z gazo, ker s tem preprečimo nastanek plesni, tretji dan pa ga že lahko zapremo s pokrovom. Vsak dan moramo mešanico dobro pretresti in pri tem paziti, da so lističi ves čas dobro pokriti z oljem. Kozarec pustimo na soncu štiri tedne. V tem obdobju maščobne kisline iz cvetnih listov izlužijo vse koristne snovi, zato mešanico precedimo skozi gazo. 200 mililitrov čistega in tako obogatenega olja segrejemo do 70 °C in mu dodamo 20 gramov čebeljega voska. Ko je vse staljeno, kapnemo nekaj kapljic mešanice na rob hladnega krožnika, in ko se ohladi, poskusimo, kako se maže. Če je krema preredka, dodamo še nekaj voska, če je pretrda, dodamo še nekaj olja. Ker naša krema ne vsebuje konzervansov, je lahko pokvarljiva, zato je najbolje, da jo hranimo v hladilniku. Iz posodice, v kateri jo hranimo, je ne jemljimo s prsti, ker bi vanjo lahko vnesli škodljive mikroorganizme in s tem skrajšali njeno trajnost, temveč z majhno žličko. Za masažne kreme uporabljamo različne zdravilne rastline, na primer cvetne liste ognjiča; s to kremo masiramo vnete žile, rahle sončne opekline, razpo-kano kožo na rokah, kožne izpuščaje, glivična obolenja med prsti nog itd. No, vsekakor zanimiva re-ceptura, ki jo velja preizkusiti. Izrael Nedavne božično-novoletne praznike sem preživel v deželi, v kateri se po svetopisemskem izročilu »cedita mleko in med«. Ni bilo prvič, da sem potoval po Sveti deželi. Tudi tokrat sem se peljal po cesti od Geneza-reškega jezera proti zahodu in na ostrem ovinku pod goro Tabor menda že tretjič v svojem življenju uzrl skupino približno 20 rumeno pobarvanih nakladnih panjev. S temi panji je povezana zgodba, ki vam jo želim povedati. Pred nekaj leti je znani kraški čebelar Jožef Šva-gelj pripravil v stolpu ob južnem obzidju svojega rodnega Štanjela razstavo v počastitev 100. obletnice nastanka AŽ-panja. Na otvoritev je povabil skupi- Stojišče nakladnih panjev v bližini Jerihe, nedaleč od Mrtvega morja no prijateljev čebelarjev iz različnih delov Slovenije in tudi mene. Bilo je lepo poletno popoldne, sedeli smo pred njegovo hišo ob bogato obloženi mizi, srkali teran in poskušali kraške dobrote. Povsem nepričakovano me je gostiteljeva soproga prosila, naj grem v stolp, ker bi skupina izraelskih turistov, ki je tam, rada nekoga, da bi jim pojasnil, kaj predstavlja tista razstava. Res sem šel in izkazalo se je, da so bili obiskovalci čebelarji iz okolice izraelske gore Tabor in iz naselij pod Nazaretom, iz krajev torej, ki jih kar dobro poznam. Ko sem jim pojasnil zgodovino nastanka našega panja in osnove čebelarjenja v njem, sem jih vprašal: »Ker pravite, da ste iz Galileje, me zanima, ali poznate stojišče kakih 20 rumeno pobarvanih nakladnih panjev, ki ležijo v bližini ostrega desnega ovinka ob cesti, ki ob vznožju gore Tabor zavije na sever proti Nazaretu? Senco jim dela velikanski evkalipt, kakršnega človek težko najde v Izraelu. Meni so tisti panji že ob mojem prvem obisku vaše dežele padli v oči zato, ker so tako živo rumene barve.« Tedaj se mi približa vodja skupine, me vidno presenečen pogleda in reče: »Ali je to mogoče? To so bili moji panji! Glejte, pridemo v Slovenijo in srečamo domačina, čebelarja, ki ve za moje stojišče čebel v Izraelu! Česa takega si niti v sanjah ne bi mogel predstavljati!« Lahko si mislite, da sem bil ob tem odgovoru nemalo presenečen tudi jaz. Pa recite, če svet ni majhen! J Viri: American Bee Journal, št. 12, december 2008. Vida apicola, št. 11-12, november-december 2008. Deutsches Bienen Journal, št. 12, december 2008. Internet. Ustne informacije. O Besedilo: Pavel Zdešar, Opazovalno-napovedovalna služba medenja pri MKGP, KIS in ČZS Leto 2008 je za nami, po medeni letini in vzreji čebel pa bi ga najraje kar pozabili. Kljub temu velikokrat poudarjamo, kako smo potrpežljivi, polni upanja, vztrajni in kako po večini čebelarimo samo iz ljubezni do narave, kako občudujemo ter vzdržujemo in omogočamo nujno poslanstvo čebel. Slaba leta so sestavni del čebelarjevega življenja in so zelo poučna, saj so priložnost za natančno analizo čebelarjenja in temu prilagojeno usmeritev za naprej. To velja za vsakega čebelarja in tudi za slovensko čebelarstvo nasploh. Da bi bil prispevek bolj všečen, bi morali polepšati resnico, a tisti hip bi izdali tako sebe kot tudi resnico. Izhodišča prihodnje letine Lanska slaba vzrejna in medonosna letina se je kot vsaka začela že na vrhuncu prejšnje sezone, torej sredi leta 2007. Menjava satja in matic sta prvi pogoj za uspešno čebelarjenje v prihodnji sezoni. Poleg tega morajo čebelje družine za obdobje jeseni in zime dovolj ugodno in dolgo razvijati dovolj številčno dolgoživo populacijo mladic. Po medono-sni lipovi in kostanjevi paši poglavitni del te priprave še vedno opravi narava, če ponuja dovolj pelodne in vsaj nekaj spodbujevalne medene paše, posebej na otavah, nedotiki in zlati rozgi. Temu preprosto rečemo, da je julijska in avgustovska brezpašna doba za čebele bolj ali manj ugodna. Drugi del te priprave mora nujno pravočasno postoriti čebelar. Po zlatem pravilu samo iz medišča čim prej iztoči lipov in kostanjev med. Plodišče razbremeni nezgra-jenih satov, v njem pa čebelji družini pusti ves med in cvetni prah, tako da z naravno polnovredno hrano lahko vzreja dolgožive čebele, ki edine zmorejo preživeti jesen in zimo ter začeti silovit, a zelo naporen pomladni razvoj čebelje družine. Zato čebelar takoj po tem točenju čebelam vrne sedem kilogramov hrane in takoj kolikor je mogoče uniči varoje (in to ne glede na to, koliko poleti ali katere druge dni še lahko medi ali ne). Potem čebelje družine nakrmi za zimo in jim do konca avgusta doda zadnje obroke. Vsekakor pa to stori do prve ohladitve v začetku septembra. a) v " ^ " •-■v' ■ Čebele avtorja fotografije niso mogle preživeti, ker se na tako skristaliziranem satu ne morejo pomakniti do prave hrane. Ob segrevanju ozračja bo ta nevarnost na celinskem območju pogosta. a) ploskev s pravo zimsko zalogo b) pokrit kristaliziran bršljanov med c) nepokrit kristaliziran bršljanov med Sezona 2007 Leta 2007 se je pojavila huda julijska in avgustovska brezpašna doba, ki se je zavlekla vse do osvežitve ob koncu prve tretjine septembra. Čebelje družine so se takoj po končani lipovi in kostanjevi paši začele zaradi suše in velikega pomanjkanja cvetnega prahu bojevati za preživetje. Na večini območij pod 600 metrov nadmorske višine kar osem tednov ni bilo rose. Ob teh usodnih razmerah se je zelo razmnožila še populacija varoj. Posebej kritično je bilo na toplejših območjih Primorske. Z varozo so se spopadali tudi v Prekmurju, Po-savju, Zasavju, na Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem. Zatiranje varoj je bilo neenotno, predvsem pa po večini prepozno ter brez zadostnega sodelovanja veterinarske službe. V boju za obstanek so čebele začele še ropati. Po stari nedopustni navadi so jih številni tudi prepozno krmili. Ko so konec oktobra in novembra poletne čebele po večini odmrle, so se panji izpraznili, ker v njih ni bilo dovolj dolgoživih mladic. Varoje so dokončno uničile preostanek mladih čebel ali pa so šibke družinice klonile ob ohladitvi. Na več območjih so bile izgube precejšnje tudi zaradi prevelike vsebnosti kristaliziranega bršljano-vega medu v zimski zalogi hrane. Do konca zime je skupaj propadlo več kot 50.000 čebeljih družin. Največ družin je propadlo čebelarjem na toplejših območjih Primorske. Sezona 2008 Leta 2008 smo utemeljeno pričakovali dobro do zelo dobro medeno letino. Pašni viri so kazali odlično predpripravo. Proizvajalci mane so leta 2007 dosegli najnižje število, ki še omogoča ohranitev vrste, zato so njihovi sovražniki množično odmrli. Nov ciklus razvoja proizvajalcev mane se je začel ugodno. Po topli zimi je v drugi polovici februarja 2008 prezgodaj zacvetela vrba iva, pa tudi drugo pomladno cvetje. Vsi procesi prebujanja narave so se začeli 25 dni prezgodaj, v drugi polovici marca pa se je znova ohladilo. Od 22. do 26. marca se je pojavila huda zmrzal, ki se je ponovila še za veliko noč. Tako je bilo upov v dobro pašo na akaciji, javorju, smreki in jelki konec. O posledicah te zmrzali smo obvestili tako vodstvo kot čebelarsko javnost. Dogodilo se je še slabše od napovedanega, saj je neugoden vremenski ritem povzročil hudo brezpaš-je tako maja kot še prvo polovico junija. Čebelje družine so bile lačne in celo na najtoplejših legah okoli zalege ni bilo nikakršne zaloge medu. Zaradi tega smo jih morali krmiti še pred kresom. Poleg tega so nam kmetovalci z neustrezno rabo kemičnih sredstev pomorili ali onesposobili še približno 1500 čebeljih družin. Slovensko javnost je zaskrbelo za obstoj čebel in zdrave življenjske razmere. Glede na vse to lahko rečemo, da je bila minula sezona ena najslabših. Nekoliko boljše je bilo medenje le v Prekmurju, kjer je znova dobro medila oljna ogrščica, bolj za silo pa še akacija, ki jo je precej prizadela zmrzal. Preostanek medu so pridelali v kostanjevih sestojih na obronkih Pohorja in Kozjaka. Akacijeva paša na Goriškem je bila dobra v zgodnjih legah, v srednjih Prvi jutranji žarek in biserna kaplja mane kaparjeve samice čaka čebelo in poznih legah pa slaba. Najslabše je akacija, ki jo je prizadela zmrzal, medila v Beli krajini, kjer niti najstarejši čebelarji ne pomnijo, da bi gospodarska čebelja družina na tej pomembni paši pridelala samo približno 4 kg medu. Cvetlično pašo je onemogočilo slabo vreme. Medenje javorja smo pričakovali le kot mano junija in julija, vendar so nalivi in hladen veter v vseh legah zdesetkali ušice. Najbolj je bila prizadeta paša na smreki. Samice kaparjev so razen v visokih legah ob zmrzali odmrle. Edino upanje je bil razvoj rdečerjave smrekove ušice, a so tudi tega preprečile neugodne vremenske razmere. Tudi paše na jelki ali hoji nismo več pričakovali, saj so zarodnice zelene hojeve ušice v prevelikem številu odmrle še v jajčni ovojnici. Večino medenega pridelka smo tako pridelali na lipi, na kateri je bila paša dobra; precej slabša kot leta 2007 je bila le na Kočevskem. Kot vedno je bila najzanesljivejša kostanjeva paša. Tako smo po naših izračunih v letu 2008 skupaj pridelali samo 1580 ton medu, to pa je za približno 800 ton manj, kot ga potrebuje slovensko tržišče. Nadomestili smo približno 30.000-35.000 čebeljih družin, del teh tudi s precej poznimi narejenci in ometenci, nekateri pa, žal, celo z zasilnimi maticami. Vzreja matic je bila zaradi slabih vremenskih in pašnih razmer zelo težavna. Na koncu sezone, torej takoj po lipovi in kostanjevi paši, se je izjemno povečalo povpraševanje po maticah, tako da so vzrejevalci prodali vse matice in še veliko število matičnikov. Po uspešnem prizadvanju stroke in vodstva ČZS je v začetku julija veterinarska služba ob sodelovanju društev vsem čebelarjem razdelila sredstvo proti varozi. Ne glede na uspeh je enoten način zatiranja brez dvoma nova kvaliteta pri strokovnem zatiranju varoj v Sloveniji, zato bodo rezultati iz leta v leto boljši. Nasprotno od napovedi klimatologov se je potem pojavilo za čebelje družine izjemno ugodno vlažno in zeleno poletje. Temperature niso bile previsoke in ker je bilo precej Kot v snežni belini je čebela skozi pelodni pršič zdrsnila do medovnikov tudi padavin, se je redno pojavljala rosa, rastlinstvo pa je bilo zeleno vse do obale. Posebej bogato so cvetele otava, nedotika in zlata rozga. Pogost dež je ponagajal kmetom, saj jim je onemogočil sušenje vse otave hkrati, to pa je podaljšalo bogato cvetenje travnikov. Čebelje družine resda niso imele obilne medonosne paše, imele so pa obilje cvetnega prahu in lahko so nabrale nekaj dekagramov medičine na dan. Za družine kranjske sivke pa to že zadostuje, da se čez poletje postopno dobro pripravijo na jesen in zimo. Med julijsko in avgustovsko brezpašno dobo je namreč kranjska čebelja družina ob dobri pelodni paši in skromnem dotoku medičine v panj sposobna razviti številčno populacijo dol-goživih mladic. S tem ohrani svoj obstoj ter zagotovi možnost hitrega pomladnega razvoja. Obeti za 2009 Ugodno zeleno poletje je prikrilo številne vzrejne pomanjkljivosti minulega leta. Vsega pa ni mogoče spregledati. Poletno toplo je bilo namreč samo do 11. septembra, potem pa se je občutno ohladilo. Zalega se je skrčila, za krmljenje pa je bilo prepozno, ker čebele hrane ne pokrijejo več. V prvi polovici novembra je bilo idealno vreme za končni obračun z varojami. Kdor je ravnal pravilno, mu je pomagala tudi narava, tako da so bile čebelje družine po večini odlično pripravljene na jesen in zimo. Pripravlja pa se tudi narava. Če ne bo spet prehitrega pomladnega prebujanja ter vnovične hude zmrzali, lahko v letu 2009 pričakujemo zelo dobro letino. Predvsem zato, ker je priprava nekternih in maninih pašnih virov zelo ugodna in se je ugodno vzpostavil nov obsežen ciklus razvoja proizvajalcev mane, ki se bo nadaljeval v tem letu in še letos ali pa leta 2010 dosegel svoj novi namnožitveni vrh. To bo odvisno od naravnih razmer. V zadnjih stotih letih je bilo na primer 14 odličnih in še nekaj dobrih ho-jevih letin. Pred odlično letino so čebele samo v osmih jesenih letele v gozd. Zato lahko glede tega zapišemo, da so možnosti obilnega medenja večje v letu 2010, letos pa obstajajo velike možnosti za obilno medenje hoje le na posameznih območjih, in to šele po kostanjevi paši. Dogajanja o medenju in točne napovedi boste poslušali v odzivniku. Zima je do sedaj zelo ugodna in ob ugodnem nadaljevanju vremenskega ritma se bodo razvijali pogoji za obilno letino, ki bo že letos ali zagotovo naslednje leto. To zimo (2008/2009) v Sloveniji ugodno prezimuje več kot 140.000 čebeljih družin, pričakujemo pa lahko, da bodo izgube manj kot 10 odstotkov. Seveda velja to samo za tista čebelarstva, v katerih so v začetku julija ustrezno uničili varoje v čebeljih družinah. Letos bo izgube povzročala predvsem varoza. Tako bomo prešli najhujšo krizo ohranjanja števila čebeljih družin. Postopno bomo v Sloveniji znova vzpostavili zadosten opraševalni servis, ki ga lahko primerno zagotavlja le od 170.000 do 220.000 gospodarskih čebeljih družin, in znova bomo pridelali dovolj čebeljih pridelkov. Morda nam bo uspelo znova zavzeti tisti del tržnega deleža čebeljih pridelkov, ki smo ga lahkotno izgubili. Varozo bomo ustrezno obvladovali samo ob sodelovanju predstavnikov vseh strok v čebelarstvu, še posebej pa s prizadevanji veterinarske stroke. Zaradi segrevanja ozračja se slabšajo tudi naravne razmere za preživetje čebel, zato čebelje družine potrebujejo boljšo in natančnejšo oskrbo. Zaradi zmanjšanja populacije čebeljih družin kranjske sivke je vdor rumenih čebel s severa in vzhoda v naš izvorni prostor kranjske čebele še občutnejši in hitrejši. Zanimivo je, da želijo sosedje kljub vsem opozorilom še vedno preimenovati kranjsko raso čebel po svoji pokrajini ali domovini, namesto da bi jo vsi skupaj na celotnem domorodnem območju enotno zavarovali in ne samo pravno, ampak tudi dejansko zaščitili pred vdorom rumenosti. Nalog je veliko, zato se jih pogumno lotimo najprej vsak v svojem čebelarstvu, potem pa tudi skupaj v svoji čebelarski organizaciji. Vse moramo graditi na živalnih čebeljih družinah in polnih posodah medu, saj bomo tako laže izvedli vse zastavljene naloge. V nasprotnem bomo postali podobni tistemu, ki kljub svoji zelo vidni vlogi v čebelarstvu le prevečkrat skrivaj kupi čebele, da sploh lahko ostaja čebelar. Naj medi! J Nunm® o č Besedilo: Prof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor, in Janez Gregori, prof. biol. Delovna skupina za strokovno presojo rejskega programa za kranjsko čebelo, ki jo je 16. januarja 2008 imenoval minister za kmetijstvo, je v poročilu* zapisala tudi tale skep: »Za ohranjanje slovenske avtohtone populacije kranjske čebele je treba izdelati in sprejeti poseben Zakon o kranjski čebeli in čebelarstvu.« Poročilo delovne skupine je dosegljivo na spletnem naslovu: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/ pageuploads/saSSo/2008_Sektor_za_varnost_ in_kakovost_hrane_in_krme/Porocilo_delovne_ skupine_cebele.pdf V kratki presoji slovenske zakonodaje na področju čebelarstva je bilo ugotovoljeno, da je treba vzporedno z dopolnitvijo rejskega programa, ki bo med drugim vključeval slovenske ekotipe kranjske čebele, plemenilne postaje, varovana območja, genske banke in drugo, dopolniti tudi zdaj veljavno zakonodajo. Zdajšnja zakonodaja je razpršena med številne pravilnike, ki po večini vključujejo vsebine iz zakona o živinoreji, povezane s selekcijo kranjske čebele, tako da številna področja čebelarstva sploh niso vključena. Za ohranitev biotske raznovrstnosti kranjske čebele morajo biti zakonsko opredeljeni in rešeni tudi vsi drugi dejavniki, ki so pomembni za čebelarstvo in preživetje kranjske čebele. Poseben zakon o čebelarstvu imajo na primer na avstrijskem Koroškem in v Nemčiji. Delovna skupina je bila soglasna, da tudi v Sloveniji potrebujemo zakon o kranjski čebeli in čebelarstvu. To sicer ne bo prvi zakon o čebelarstvu na naših tleh, saj smo v preteklosti že imeli tovrstno zakonodajo. V slovenskih čebelarskih strokovnih revijah, torej v Slovenski čebeli, Slovenskem čebelarju in sadjerejcu in v Slovenskem čebelarju je bilo objavljenih več preglednih sestavkov, ki podrobno opisujejo zakonodajo in njen razvoj na področju čebelarstva. Omenimo leta 1775 izdan zakon o čebelarstvu, ki je določal pomembne ukrepe za čebelarjenje (Bienenzuchtverbreitung, 8. april 1775. V: Sammlung Verordnungen und Gesetze vom Jahre 1740. bis 1780, Dunaj 1786-1787, zvezek VII, št. 1680, str. 204-212). Ta zakon, ki ima 16. členov, je med drugim določil, da: • je čebelarstvo prosto vseh davkov, • sme čebelar prepeljati svoje čebele tudi na pašo, • za panje, ki jih prevažajo na pašo, ni treba plačati mitnine, • je vsakemu dovoljeno imeti poljubno število panjev, • sme čebelar v 24 urah svoj roj zasledovati tudi na tuji zemlji, • je treba tatvino čebel kaznovati itd. V Slovenskem čebelarju (XXIII, 1920, št.1, str. 1-7) je bil po koncu prve svetovne vojne objavljen članek »Načrt čebelarskega zakona za Slovenijo«. SLOVENSKI ČEBEliAR «LiflMiifl Cn^BCbHRSi^icdn DltAJtTVA »R >ij4Vciiii>i4 V UrU*LWArii v LW''-riJft hI MilUnA IVW Načrt Čebelarskega zakQiia za Slovenijo. Čtbelti lioriftna domača žival. Kdor Čebele na 'kateri koli način Jo vi nli mori, Čehelarili sme vfakdo. Kdor čebelnri, se morfi d rial! določil tcjta /akoiu, V Slovcrijl ie dovulj«no redili le Čebele čiste doinaČe sive pasme (Apts melü-icra carnical, UvOh( in rtio čebel tujih pa-ient Sme izjemavtij^ dovolili poverienL^lvo Xa kmciijslvo, a lo sonta zii Lrke krafe, kjer je pričakovali,