NAJČA, GLASILO OŠ XV. DIVIZIJE GRM, NOVO MESTO *£&*■£ ** ml* $kiš*' J* ' * ' * % .«o. , Pozdravljeni! Pred vami je druga številka Najče. Če sem še bolj natančna, pa že peta doslej. Kar veliko dela je že za nami, docela »razprodana« naklada pa kaže, da je Najča zanimiva tudi za vas. To zimo, ki sploh ni bila zima, saj so smučke in sanke počivale v kleteh, smo nabirali rožice in se sončili ter prizadevno mislili na naš in vaš časopis (uf, kako težko delo smo si naložili!). Pripravljali smo reportaže, intervjuje, ankete... da ne pozabim: uredili smo našo razbojniško stran v ljubljanskem Dnevniku. Saj ste jo prebrali, kajne? Super, ne? To pot pa nismo samo mi garali za vas. Na našo stran smo pridobili »fotkarje« s Katke. So pa dobri, ni kaj. Sicer pa smo NEODVISNI, NESTRANKARSKI in NADŠOL-SKI. Čeprav naša mentorica porabi ogromno časa in še več energije, da »skup zbirma« denar za to našo Najčo. Tako kot Delo tudi mi ne moremo preživeti samo ob bralcih in naročnikih. Pa kaj bi tarnala, adijo in drž’te se. J. S., 8. b Pionirski program na studiu D Studio D je imel v prejšnjem šolskem letu enkrat tedensko oddajo za najstnike. Na sporedu je bila vsako sobodo ob 12. uri. Na oddajo smo se navadili in jo zdaj pogrešamo. Glavnega urednika Sandija Pirša sva vprašali, zakaj letos te oddaje ni. Zanimalo naju je tudi, ali jo v prihodnosti načrtujejo. Priljubljeni novinar Studia D Sandi Pirš je dal sledečo izjavo: »Trenutno je ni bilo, bo pa. Pripravljali jo bodo mladi sami in jo sami tudi vodili. Bilo je ni, ker so bile počitnice. Oddaja pa bo govorila o problemih mladih in o tem, kako gledajo mladi na razne stvari. Mi bomo 'preverjali tehnično stran in prispevali, da bo oddaja sodobno pripravljena. Prvo oddajo že pripravljamo in čez približno en mesec bo vse steklo.« Nataša Mirčetič, 6. c Jožica Šinkovec, 7. a POMEMBNI DOGODKI rtIHA ?R-z.£LJ : i, . J® (,l<0 ■ ft°trK ^ N ^ s. n^i --io • ~ -i ko., ^ 0 1 .‘h ob,- ^ ^ s ' ^ b. J°‘Vo v S^h' • he|°'ry'-l Ou,^' S -s« ^ b 4 bi. ^ h; ^ K ^ n . * m'II lii —-J* T' 1 v r „ >, -r „ F rvv, c^i mr J'* ~' 1,^4 pturičb, i 1 ' > pl1 „ U ^Ao-p I ^ av %>tSeh c mmm} rvi |pf4 ŠVICARSKI UČITELJI NA NAŠIH ŠOLAH INTERVJUJI, REPORTAŽE, ANKETE Na petih osnovnih šolah v Novem mestu je spremljalo pouk pet švicarskih učiteljev. Na naši šoli je gostoval tov. Franc Zihlmann, ki prihaja iz kantona Luzern. Prisoten je bil pri pouku nemščine, spremljal pa je tudi pouk v 3. a. Pohvalil je predvsem našo malico, učbenike, interesne dejavnosti in socialno varnost otrok. Na konferenci pa je predstavil švicarski šolski sistem, svoje delo z učenci in starši. Do takšnega sodelovanja je prišlo na- pobudo zavoda za šolstvo. Nina Jakovljevič, 7 a. Enajsta šola in Za knjižne molje Na ljubljanskem Radiu so iz prve letošnje številke Najče napravili kar dve oddaji Enajsta šola. Poslušali smo ju dva ponedeljka zapored na I. programu Radia Ljubljana. Posneli smo ju na kaseto, torej si ju lahko sposodite in zavrtite, če želite. 18. aprila bo z naše šole šla v živo radijska oddaja Za knjižne molje. Iz ljubljanskega studia se bo z nami pogovarjal Vitan Mal, urednik otroških in mladinskih oddaj. Poznamo ga predvsem kot avtorja mladinskih knjig. Večini sta najbolj všeč knjigi, po katerih sta posneta filma Sreča na vrvici in Poletje v školjki. Prebrali bomo tudi odlomek iz njegove najnovejše knjige, ki je tik pred izidom. Na naši šoli se bo z nami pogovarjala mladim dobro poznana novinarka Valči Nadrah - Ravbar. Kdaj bo oddaja na sporedu, še ne vemo točno, bomo pa pravočasno sporočili. Maš OOOOOOOOOOO Fazan za četrtošolce Sponzorja nimajo Pogovor s člani foto krožka OŠ Katja Rupena Foto krožek na OŠ Katja Rupena ima že dolgoletno tradicijo. Združuje ljubitelje fotografiranja od petega do osmega razreda, ki jih vodi tov. Jelena Pelko. Delajo v dveh skupinah. V prvi so člani, ki že samostojno fotografirajo, v drugi pa tisti, ki spoznavajo osnove fotografije. Redno spremljajo pomembnejše dogodke na šoli in zunaj nje, razstavljajo v vitrinah na šolskem hodniku, sodelujejo na raznih natečajih. Na republiških pionirskih foto razstavah in drugih natečajih in tekmovanjih že vrsto let prejemajo diplome, priznanja in medalje. Vaš krožek deluje že precej časa. Kdaj je bil ustanovljen in kako se je razvijal? BORUT: Naš foto krožek pod vodstvom tov. Pelkove je začel delovati leta 1964. Zanj je bilo vsa leta veliko zanimanja. Nekateri so se s pomočjo mentorice tov. Jelene Pelko razvili v odlične fotografe. Naj omenim samo Bojana Radoviča, ki se je uveljavil tudi zunaj naših meja. Ali kdo od vas razmišlja, da bi se kasneje poklicno ukvarjal s fotografiranjem? NATAŠA: S fotografijo se želim ukvarjati še naprej. Odločila sem se, da se bom vpisala na srednjo fotografsko šolo v Ljubljani. Želela bi postati umetnik, če pa mi to ne bo uspelo, bi rada delala pri kakšnem časopisu ali pa bi imela svoj studio. Ali vam poleg vaše mentorice še kdo pomaga pri delu? DEJAN: Pri delu nam ne pomaga nihče, včasih pa povabimo k sodelovanju nekdanje člane. Domnevamo, da je s fotografiranjem veliko dela, zato se morate najbrž pogosto sestajati. ROBI: Sestajamo se vsak 2. in 4. petek v mesecu po eno uro. Tov. mentorica razdeli naloge, potem pa slikamo ali pa odidemo v temnico in razvijamo slike. Za to delo porabimo veliko časa. Naj omenim še to, da je imela 2. skupina na začetku leta dvomesečni intenzivni tečaj za začetnike. Ali lahko malo opišete, katere pripomočke uporabljate v foto temnici in kako poteka razvijanje fotografije? MIHA: V temnici imamo dva povečevalnika ter dve peči, v katerih sušimo slike. Foto papir najprej osvetlimo, potem ga damo v razbijalec, izperemo v vodi in fiksiramo. Nato ga ponovno izpiramo v vodi. Kasneje fotografijo še posušimo. V današnjih časih je material gotovo zelo drag. Ali imate kakšnega sponzorja? Ali dobite za svoje delo kdaj tudi denarno nagrado? NATAŠA: Sponzorja nimamo, vendar dobimo denar od šole, ki nam veliko pomaga. Enkrat samkrat smo dobili denarno nagrado na natečaju, ki ga je razpisalo SGP Pionir iz Novega mesta. Denar, ki smo ga prejeli od Pionirja, smo vezali na banki, nato pa z njim kupili nov poveče-valnik! Čestitamo vsem za dosežene uspehe in želimo še veliko priznanj in nagrad na razstavah. Prosimo, da nam zaupate še svoje načrte. BORUT: Načrtujemo šolsko foto razstavo, na kateri bomo sodelovali vsi člani krožka. V tem šolskem letu bomo sodelovali tudi na srečanju mladih tehnikov. Kanita Bačirevič in Tina Popadič, 7. a USPELA ŠOLSKA RAZSTAVA K inten/juju moramo dodati vest, da so naši gostje svojo razstavo fotografij že organizirali, in to ob dnevu šole. Štirinajst članov krožka je razstavilo 119 krasnih velikih fotografij. Njihovi sošolci in ostali šolarji z OŠ Katje Rupena so izbirali NAJ FOTOGRAFIJO in izbrali fotografijo ALF V ČEVLJU avtorice Nataše Stubler. Strokovna žirija pa je izbrala tri najboljše avtorje, in sicer Natašo Stubler, Boruta Pelka in Miha Pezlja. Najboljše fotografije s šolske razstave bodo izbrali za srečanje mladih tehnikov. Maš Zvedeli smo, da šola že tri leta neuspešno išče fazana in nekatere druge živali. Četrtošolci jih namreč potrebujejo za nazoren pouk spoznavanja narave. Nikjer ni mogoče kupiti prepotrebnih nagačenih živali. Dvojčka Andrej in Matej Zupančič iz 4 d. sta priskočila na pomoč. Podarila sta nagačenega fazana, obljubljata pa še raco. Hvala v imenu vseh sedanjih in bodočih četrtošolcev! Najčevci 2 JIIIM ? ^ KAJ JE KULTURA? —■ \\\\\WV\W\\\\\\w\ \N 4/eš Sufar, 6. W ' Da ob srečanju SSS _____, _. c: Kultura je, da si olikan. srečanju s poznanimi ljudmi lepo pozdraviš, da si prijazen do drugih. Nekateri razumejo pod besedo kultura, da hodiš v gledališče, da znaš igrati instrument. ® ■ 8. februarja smo bili vsi na vso moč kulturni. Igralci, književniki in drugi kul- turniki so tega dne dobili besedo v javnih občilih. Umetniki vseh področij so prejemali čestitke, pohvale, priznanja in nagrade. Procesije šolarjev so se gnetle v kulturnih ustanovah. Šolarji cele Slovenije so imeli kulturni dan. Kaj pa ostalih 364 dni v letu, bomo znali biti kulturni? Sploh vemo, kaj je kultura? . 'mmm Goran Žižič, 6. b: Kultura je zelo pomembna v našem življenju. Pove nam, kako živimo, koliko vemo, kako se obnašamo itd. Po njej spoznamo narod ali človeka samega. . ~ ................................................. Jurij Preskar, 8. b: Kultura je nasprotje \\n od neobzirnosti, nevljudnosti, preklinjanja, & > glasnega prežvekovanja ipd. Kultura je ^ vsakadobra lastnost človeka. kulturo čuvanja okolja, narave. Ko vidim, kako nekateri uničujejo naravo, me kar stisne pri srcu. Mar ne mislijo na svojo prihodnost? Helena Ja praznovanju, tič, 6. a: Nekoč sem bila na ,—--------.j„, kjer je prijatelj začel jesti solato z roko, nato pa je še glasno rignil. To se mi ni zdelo preveč kulturno, zato se nisem hotela navezati nanj, temveč sem se ga celo izogibala. \v Alenka Škabar, 8. b: Kultura je tudi, da znaš zahvaliti sočloveku, rhu reči pro-| sim, oprosti, izvoli... Misli zapisali: učenci pri pouku materinščine SSSS^k\\\\\\\ KAKŠNO NAJČO ŽELITE Učence OŠ Katja Rupena sva spraševa-, ali jim je Najča všeč. Kaj jih v njej moti in kaj bi spremenili? Aleksandra H. in Romana K., 1. a: Najča nama je všeč in ničesar ne bi spreminjali. Peter V., 2. a: Mi je všeč, le Pogumnega peresa je premalo. Moralo bi ga biti več. Saša K., Gorana O., Andrej J., 8. b: Spremenili bi ceno Najče, ker je premajhna. Moti nas, ker listi razpadajo in ker je v njej preveč reklam, premalo pa humorja. Križanke so zelo slabe, ker se ne izidejo. Ostalo je v redu. Taka so mnenja učencev OŠ Katja Rupena. Nekateri od anketiranih so izrazili željo po sodelovanju z Najčo. Nadja Bukovec in Jožica Šinkovec, 7. a m Ana V., Maja S., Maja K., 3. a: Premalo je humorja. Moti pa nas tudi oblika Najče. Vse postrani, to nam ni všeč. Miloš K., Sabina K., Urška D., 3. d: Najča nam je všeč. Ima dobro obliko, manjka pa kakšen strip. Na isto vprašanje so odgovarjali tudi naši stopiški vrstniki. Saša Jerele, 8. b — glavna urednica stopiškega časopisa: Imate boljše pogoje kot mi, zato imate dober časopis. Mi moramo tipkati sami. Dodala bi še kake likovne izdelke. Mogoče bi morali dati malo več spisov. Intervjuji, ankete, vse to je izvirno. 7. b razred (vsi učenci): Najča je dobra. Naslov nam je všeč. Všeč nam je bilo sodelovanje naše in vaše šole. Anketa o predmetih ni bila dobra. V eni številki bi morali objaviti vseh 12 mesecev horoskopa. Oblika nam je všeč. Naslovna stran bi morala biti za piko bolj pestro poslikana. Napovednik na prvi strani nam je všeč. Več bi moralo biti razvedrila, več križank, športa in humorja. Pri glasbeni rubriki bi bilo dobro, če bi objavljali najnovejša besedila pesmi. Tudi kakšno melodijo, ki bi jo učenci sami sestavili. Predvsem manjka kakšen strip. Želimo tudi bolj obsežno Najčo. Med pogovorom pa smo prišli na misel, da bi se časopis stopiške šole in naša Najča združila in naredili bi skupni ples. 'SSSSML Tov. Tanja Pavlin, mentorica glasila: Nad vašim časopisom sem navdušena. Najbolj so mi všeč dogodki iz šol in ankete, intervjuji. Všeč mi je, ker ste pogumni. Likovno je zelo dobro opremljena. Stolpci so za oči prijetni. Cena je primerna. Dodala bi malo več literarnih stvari. Tudi malo humorja in križank. Mi bomo sedaj izdali 1. številko, ki bo imela 62 strani in je dveletno delo. X'^V\\\\\WWW\\\\\ \ \ \\ »ČRTA - MOJE OSNOVNO IZRAZNO SREDSTVO« i/ *v-r r, --- / /LUSTRACIJA SLn?^KtK L------————--—T^^A/ICA OPREMK lT Marjan Manček se je rodil leta 1948 v Novem mestu. Po poklicu je profesor angleškega jezika in zgodovine, a je samo tri rpesece učiteljeval. Eno leto je bil pri založbi Borec urednik revije Kurirček, vse od takrat pa deluje kot svobodni umetnik. Razveseljuje predvsem nas mlade s knjižnimi ilustracijami, slikanicami, stripi, karikaturami, lutkami in risanimi filmi. Za svoje delo je prejel številne domače in tuje nagrade in priznanja. Naše srečanje z njim - v čudovito urejenem domu p idilični vasici Selšček - je bilo prisrčno, enkratno doživetje. — Vaš rojstni kraj je Novo mesto, v katerem ste preživeli precejšen del svojega življenja. Stanovali ste v hiši poleg naše šole. Hiša vaše mladosti je sedaj preurejena v posvetovalnico za otroke in starše ter šolsko zobno ambulanto, kakšni so vaši spomini na mladostna leta? V Novem mestu sem preživel vse zgodnje otroštvo in mladostna leta tja do fakultete. V hiši, ki jo omenjate, sem živel deset let. Moja najlepša leta so bila ravno ta, ki sem jih preživel s prijatelji iz bližnjih blokov. Obiskoval sem OŠ Katja Rupena, ki je bila takrat edina v Novem mestu. Na poti v šolo sem se rad ustavljal pred Knjigarno, časopisno prodajalno ali pa pred vitrinami s slikami iz filmov. To pomeni, da so me že v tistem času privlačevati knjiga, časopisje in film. Seveda pa sem se tudi ogromno igral. To je bilo izhodišče, da sem se kasneje začel igrati na papirju z barvami, svinčniki in peresi. — Ali se je vaša nadarjenost za risanje kazala že v osnovni šoli? Kakšne možnosti za razvijanje svojega talenta ste imeli takrat? V osnovni šoli pri likovnem pouku nisem bil najbolj ubogljiv, zato sem imel likovni pouk trojko. Vendar, ko pa je bilo potrebno pripraviti kaj za proslavo, so vedno rekli: »Kje pa je Manček?« In tako sem jaz risal za proslave na tablo. Ko sem bil mlajši, sem bil večkrat bolan in namesto da bi se igral, sem risal in sestavljal slike v obliki stripa. Prve stripe sem ustvaril, ko mi je bilo dvanajst let. Seveda jih nisem nikomur ponudil, ampak sem jih imel samo za lastno branje in za to, da sem jih pokazal prijateljem. — Na filozofski fakulteti v Ljubljani ste študirali angleščino in zgodovino ter diplomirali ta dva predmeta. Kako to, da niste študirali risanja in postali profesor risanja? Starši me niso posebej navduševali za slikarski poklic niti mene samo slikanje ni zanimalo. V tistem času sem se najbolj zanimal za karikaturo in strip. Takrat to ni bilo posebno popularno in likovni pedagogi so mi svetovali, naj pustim karikaturo in stripe in naj se raje ukvarjam s slikanjem, z linorezi, lesorezi itd. Vendar me to ni privlačevalo. Tako sta mi bila od ostalih predmetov najbližja angleščina in zgodovina, ki sem ju študiral. Medtem in ob tem pa sem se ukvarjal z risanjem in objavljanjem karikatur v Pavlihi ter drugih slovenskih in jugoslovanskih časopisih in se s tem preživljal. — Katero vašo karikaturo so prvič predstavili javnosti? Prva moja karikatura je bila objavljena v Pavlihi, ko mi je bilo 17 let in sem bil še dijak novomeške gimnazije. - Ilustrirali ste veliko priljubljenih knjig in slikanic, kot so Geniji v kratkih hlačah, Odprava Zelenega zmaja, Pedenjped itd. Katero knjigo oz. slikanico, ki ste jo ilustrirali, imate najraje? Tega ne morem reči, ker so mi vse ilustracije, ki sem jih naredil, vsaka po svoje drage. Kot ne morem reči za svoje tri otroke, da mi je eden najljubši. - Kaj najraje ilustrirate? Kaj vam je ljubše, črtna ali barvna ilustracija? Najraje ilustriram živali v človeški podobi in ljudi v živalski podobi. Tako skušam prikazati svet na duhovit način. Črtna ilustracija mi najbolj ustreza. Moje osnovno izrazno sredstvo je črta. Tako kot se pesnik izraža z besedo, se jaz s črto, in sicer perorisbo. Barva mi je samo dopolnilo, da ilustracijo nadgradim. - Na svojih delovnih področjih ste dobili že veliko nagrad in pohval. Katere nagrade so bile to? Na področju karikature sem dobil tri mednarodna priznanja, v Skopju na svetovni galeriji karikature sem dobil dvakrat drugo nagrado. V Ankari v Turčiji sem dobil dve specialni nagradi in v Beogradu so mi podelili 2. nagrado jugoslovanskega natečaja Pierre. Na področju ilustracije pa sem dobil Levstikovo nagrado za Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, dvakrat ali trikrat sem bil nagrajen na beograjskem knjižnem sejmu, dobil pa sem tudi »zlato pero« v Beogradu. — Katero je vaše najnovejše delo in kakšni so vaši načrti? Trenutno imam v delu več stvari. Pripravljam ilustracije za knjigo Čaroznanke, zbirko pesmi, ki bo izšla pri Mladinski knjigi letos. V delu imam tudi scenarij za risanko o Dajnomiru in Miliboži. V načrtu imam tudi knjigo Mehiški orel Janeza Gradišnika in še nekaj drugih tekstov. Knjiga, ki sem jo pravkar spravil na svetlo in nosi naslov Cufek modrijan, je pravzaprav začetek serije knjižic o živalskem junaku Cufku. Delala sva jo skupaj s pisateljem iz Murske Sobote Ferijem Lainš-čkom. Grajena je kot sestavljanka, in ko jo bralec sestavi, dobi zaključeno zgodbo. Druga nova knjiga pa nosi naslov Cufek p živalskem vrtu. Tudi ta je zloženka. S sestavljanjem mora bralec najti izhod iz živalskega vrta, v katerem se ponoči znajdejo Cufek in njegovi prijatelji. V pripravi so še ostale tri, štiri knjige iz te serije. - Kako preživljate svoj prosti čas? Moj tretji otrok, dveletni sin Mitja, je tista gonilna sila, ki me odvleče od delovne mize ven v gmajno, na svež zrak, kjer se sprehodiva. Največ prostega časa posvetim njemu. Tamara Gogič in Nina Jakovljevič, 7. a Imam tri pritožbe: PRVA: Ne zdi se mi prav, da osmošolci dobijo enako količino malice kot prvošolci. DRUGA: Bradlja je že dolgo časa polomljena. Jo bo kdo popravil ali bomo dobili novo? TRETJA: Na naših temnih hodnikih je premalo prižganih luči. To je pogosto vzrok naših bušk. Helena jaklič, 6. a Razložite mi, zakaj je naša šolska knjižnica tako poredko odprta?! Anita Krštinc, 6, POBUDNICA ZA SOS TELEFON: NEVA ŽELEZNIK Že v prejšnji številki Najče smo napovedali, da bomo nekaj več napisali o SOS telefonu, ki je namenjen ženskam in otrokom iz Ljubljane in okolice. O tem telefonu ve največ novinarka Naše žene Neva Železnik, ki je odgovorila na vprašanja dveh novinarjev Najče. — Kdaj in zakaj je stekla akcija s SOS telefonom? »Akcija je stekla maja 1989 na pobudo revije Naša žena. Mestna skupnost socialnega varstva je odprla žiro račun, Iskra je podarila telefonski aparat. Našli smo še prostore za telefonska dežurstva. Telefon deluje pri sekciji Ulit.« - Kdo potrebuje SOS telefon? »SOS telefon je potreben trpinčenim ženskam in otrokom, ki so doživeli kakršno koli nasilje očeta, očima, fanta ali koga drugega.« — Kakšno pomoč nudi dežurni pri telefonu? »Dežurni nudi predvsem moralno pomoč. Pogovori se z žrtvijo, ji skuša pomagati in jo usmeriti na pot, ki bo vodila stran od nasilja.« — Ali skupina za SOS telefon naredi vse, kar potrebujejo trpinčene ženske? »Ne. Za te ženske bi bilo potrebno najti v Ljubljani zavetišče, kamor bi se zatekle v najhujših primerih, jim tam nuditi začasen dom. Poiskati bi bilo treba tudi pravno pomoč in novo stanovanje. Seveda pa se zavedamo, da SOS telefon ni končna rešitev. Na tem področju bo treba narediti več stvari, med drugim razširiti mrežo SOS telefonov, tako da bo tak telefon v vsakem večjem slovenskem kraju, tudi v Novem mestu.« Pogovarjala sta se: Jasna Simčič in Sašo Poljčič Barbara Ban in"] Sanja Ostojič, 6. d ! mmm§ 2l<ž } 0^ilar r^SEJli™ - • V ia^=,=g-^:gy; ,• ••::■•••:■ stifei* :•* r°jst/j 'eni c/nt WM >"eSSs?h »^Ja ^e ^ Ko *Jje sestric, *$£* <»« maT^tlr” «, ****>»& ' JsSiš-SS??* ho^Zz «°iSg^'££ \//e. Ls Komaj čJ0ni0v-Cakam s//?« H/ r tSTKAN STA fsif/S^ihZ0- ^, '^^^?^’'’'i'* ,;j;’«.?' i • J ' vV‘K IP^I r -■->■■< ^Bft ^oQf- .*->r 3^a9!! s^ [e\ $ \\e&® M ^ tr ■r-fpA-^L V\^. s°'0°rt, osav^®k£r^'\a$ jž^m «twC--sff- se^ U^;, -.^ ofce^ ^e 9^ g\e^ A. < mm '° » 'KI, 4 £ukau ■& mm ^•0? Ip® foaC« ■'sSsr.-^s^ss^ *■ txs®smg£>»" MSSSSii- ’- * yPl&^£'jS9S: C?- 'M . L nu do ^evnS\\o sroo ^ iife. issil ifcSao'uPjitfiro -. ^1 s^š^aj1' Prehod ^PoJS^Priš Jili**'* Z»*%!&2S£*>»Z,Z*°2S 'lcS0 p°mladna Ko zjutrai vstanem, Ktr'.J: s' oc/fe pomanem f Č^V - OT Pogledam sk°zi okno v nebo. Vrš'j. Že sončece sije, &■'■• Potoček se vije, t«.w^ J oiet'0'’ »s\e““,“i, 009^! _Neva Vrčko, 2. ¥*£?& 11" \\YVo» )> ■M ^0%' ■ ^ /p. di S^a, * • r0<%. Av; '^> kR0BPH-ATUS| * 1,1® 06.^18^ ,e „aci nogj * zANIWUVOST. N hrano. ^ x* 4/ °/> %<^/> % ZA l metom NObcW «SK0 VIŠINA t v 1.78 cm črna ZAN^lVjna jrancoscmm Tamara p,£^2 Gogič^. Htel. Ipbo^ fersSi o/ V^/^0/ 6^ Wš^«'6 v0vao za>^ Pi &%***■ ''priprave NA EVROVIZIJO Wl V soboto, 3. marca, je bilo v Zadru tekmovanje za najboljšo pesem, ki bo zastopala Vdugoslavijo na 35. Evroviziji. | Tekmovalo je 16 skupin Iz cele Jugoslavije. Zmagala je skupina Tajči, ki je letos prvič tekmovala na izboru pesmi za Evrovizijo s skladbo Majde, da ludujemo.^ Tajči je vodila že od samega začetka točkovanja, zato njena zmaga ni bila presenečenje. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno in voditelja sta lepo povezovala program Pohvalo zaslužijo tisti, ki so pripravili sceno, saj je bila odlična. \ Program sta popestrila tudi Piva in dvakratni zmagovalec Evrovizije Johnny Logan, ki se je predstavil z nekaj skladbami. To, da so v svoj program uvrstili Johnnyja, je bila genialna zamisel, saj je resnično popestril program. I Vrnimo se še enkrat k Tajči! 5. maja nas bo zastopala v Zagrebu, v popolnoma preurejeni dvorani Vatroslav Lisinski. Maskota Evrovizije ’90 bodo ustnice in maček, izpod čopiča enega najbolj znanih avtorjev zagrebške šole animiranega filma Zlatka Grgiča. Seveda pa bomo krasnega i mačka videli tudi na naših malih zaslonih, saj bo prevzel del napovedovanja in pred-i stavkanja vsake od sodelujočih držav na Evroviziji '90. k- — — —■ - Tamara Gogič, 7. a kNadja Bukovec, 7, GLASBA STARIH GRKOV Najstarejše pesmi, ki so se nam ohranile zapisane, segajo v staro grško kulturo, in sicer v dobo kakih 800 let pred našim štetjem. Obenem pa je to tista doba, ki predstavlja uvod v našo takoimenovano zahodno kulturo. Razumljivo je, da se pričenja zgodovina glasbe z antično grško kulturo in njeno glasbeno umetnostjo. POMEN GLASBE. Grki so svojo glasbo zelo cenili. Izmed vseh umetnosti jim je bila najljubša glasba, poleg nje pa še poezija. Ti dve umetnosti sta se stalno združevali v celoto. Zelo pri srcu je bila Grkom vokalna glasba. Ustvarjali so enoglasne pesmi, ker večglasja niso poznali. Včasih so petje spremljali z glasbili, toda petje je bilo bistveno. INSTRUMENTALNA GLASBA. Polagoma se je uveljavila tudi sama igra na instrument. Instrumentalne skladbe so postajale vedno bolj priljubljene. TEORIJA IN NOTNA PISAVA. Grki so poznali tudi glasbeno teorijo. Imeli so tonske lestvice, na katerih so zapisovali melodije. Za posamezne tone v lestvici so uporabljali velike črke grške abecede. NAROD IN GLASBA. Razen sužnjev so se vsi v državi veliko ukvarjali z glasbo, saj so jo imeli za pomembno vzgojno sredstvo. Grki (stari) so bili zelo muzikaličen narod. Priljubljene so bile tekme agoni. Tu so nastopali glasbeniki s svojimi novimi skladbami. Občinstvo jih je ocenjevalo. Če so bili z njimi zadovoljni, so jih povzdignili do velike časti in imetja, če pa so bili nad njimi razočarani, so jih v najhujših primerih obsodili na smrt. Nadja Bukovec, 7. a Kylie Minogue in Jason Donovan, priljubljena pevca, se ukvarjata tudi z igranjem na filmu. Kylie je posnela film z naslovom DELIN-OUENTS, v katerem nastopata skupaj s CHARLIEM SCHLATTERJEM. Film pripoveduje o veliki, vendar prepovedani ljubezni med LOLO (Kylie) in BRAVNIEJEM (Charlie), o njuni ločitvi in uporu. Glasbo za film je napisal DAVID BOVVIE. Jasonov film z naslovom BLOOD OATH pa govori o avstralskih vojakih, ki so bili japonski ujetniki na nekem pacifiškem otoku med drugo svetovno vojno. Scenarij za film je nastal po zapiskih s sodne obravnave proti japonskim stražarjem po koncu vojne. Če sta filma odlična, dobra ali slaba, pa ocenite ob prvi priložnosti sami. Tamara Gogič, 7. a MESECI: februar, junij, september, nov DEt0.1CEAFebruar j \ srečo je imel sa mora|a trdno poprijeti so že mimo, zato bos m kj se je nabral I za knjigo m jo očistiti pra > a)e z 1 med listi. Kontro ne^bodo^ ^ ^ ne b? zasuia pfoha3 Kar zadeva liubezen, sa, »as, pomlad, pomlad, pomlad.... OH0ti0H DEčKI: ifmf2Vnife.“ »S [ pusti vse brige m PJ1™ . vrata svoje Psi napiši na Ust banka« I sobe, da ga ne pozab _ stjj zat0 zve- SLTrhVdf Smo"^ fari so zeio dra- USODOSKOP Usodoskop mmi T /tur # /*■. “ncj1?^ Tv, yalhici sepr. r&du. %»'C° Z^jo A Praviin ° nastalZ ne RzLb° ' sa- ■ &'■ č:z <"47e vPom najbližjj in v te'.., ‘V/ .... NOVO S KNJIŽNIH POLIC Razmišljanja osmošolcev MATE DOLENC GOLO morje V višjih razredih osemletke imamo učenci vsako leto štiri knjige za domače branje. V vsakem razredu je z učnim načrtom predpisan eden od slovenskih avtorjev. Tako je npr. za 8. razred obvezno eno od del Ivana Cankarja. Ostale tri knjige izberemo učenci skupaj z učitelji. Žal večini učencev nič kaj ne dišijo klasična dela, zato smo tem bolj srečni, kadar pridejo na vrsto knjižne novitete. Toda tudi po teh ne posegamo brez kritičnega razmišljanja. Izbrali smo nekaj drobcev in razmišljanj osmošolcev ob knjižni uspešnici Mateja Dolenca Golo morje. Jurij P.: V knjigi pisatelj pogosto omenja tehtel—mehtel, zato vsekakor pritegne pozornost. Sam sem bil s knjigo zadovoljen, čeprav je pisatelj mogoče podcenjeval poznavanje spolnosti pri štirinajstletnikih. Celo malo se je norčeval. Tako sem mu pri branju napisal majhen minus. Barbara: Knjiga mi je bila sprva všeč, kasneje me je spravila v slabo voljo in proti koncu me je že dolgočasila. Vsi trije mladi junaki zgodbe so se mi smilili. Ob svojih obupnih starših so imeli res težko mladost. Skoda, da so si še med seboj tako grenili svoje počitnice. Verjetno in skoraj gotovo je bilo njihovo vedenje — enega od drugega — odraz njihovega notranjega trpljenja zaradi razmer doma. Feri Lainšček: Ajša Najša Že sam naslov nam pove, da bo v knjigi vse ajšasto, najšasto in najajšasto. Od 32. do 57. poglavja spremljamo srečne in manj srečne, ljubezensko obarvane dogodke glavnih junakov Ajše Ponikvar in Gregorja Urha. Boris pa Vili in Ana, Gumica, Sliva, Kristi, Nacenacinai - torej tovariš direktor Nace ali Naci ali Nac ali vse troje naenkrat — pa nevarno posegajo v njune ljubezenske dogodivščine. Pri tem pa imata glavno vlogo Vili, bivši oči in mož Ajše in Ane, ter Najgumicejša Gumica, punca Gregorjevega - očeta, a Borisa, kije nekakšen pesnik in cele dneve ne dela nič drugega, kot bere časopis, je sendviče in na ves glas navija kasete Johnnyija Štubiča. Vili se v nekaterih situacijah izkaže za izredno zateženega in tečnega starega in tako je šla po zaslugi očija Ajšina ljubezen rakom živžgat. On in njegova večna Blonca Madonca ter Ajša in mami pa se na koncu — v 57. poglavju - spet najdejo. V resnici ni bil nihče izgubljen, le oči Vili je bil ločen od svoje mami Ane - in za začetek odidejo v planince, pozneje pa na smučanje. Torej od kup zmešnjav in snežnih štorij je v knjigi, ki pa je pravi balzam za prenapete in utrujene šolarje. Knjiga je razumljiva vsem mlajšim, malo starejšim in najstarejšim najstnikom. Dekleta boste verjetno potegnile z Ajšo in Sandi: V knjigi je pisatelj uporabljal besede, ki jih današnja mladina uporablja vsak dan, toda meni take besede ne ustrezajo. Mojca: Meni se zdi, da pisatelj uporablja malo preveč prostaških besed. Verjetno nam je hotel pričarati čisto najstniško življenje. Brez dvoma mu je to pri nekaterih bralcih uspelo, toda pri meni ne. Bolj mi je npr všeč pripovedovanje Antona Ingoliča, ki tudi brez takih izrazov izvrstno prikaže življenje dijakinje Jelke. Jasna: Da bi bilo vse skupaj še bolj zapleteno,^ se pojavijo še trije moški s svojimi »mačkami«. Dolencu jih ne bi bilo potrebno omenjati, ker je to že stara in izrabljena »tora«. To ni knjiga, ki bi bila čez 50 let pomemben del slovenske literarne zapuščine. Če bi ocenjevala s šolskimi ocenami, bi ii dala tri (dobro). Katja K.: Mislim, daje pisatelj za zgled vzel izjeme, moral pa bi uporabiti povprečne družine. Pri nas gredo starši na morje predvsem zaradi otrok. Kako bi le bilo, če bi se starši samo kartali, opijanjali in prirejali zabave...? Žal ta knjiga ni po mojem okusu, čeprav se odlično bere in je slog odličen. Katja F.: Ali imamo res tako puberteto? Ali se res tako prostaško izražamo? Pisatelj - kakor da se hoče z grobimi izrazi prikupiti. Medeja pa pri teh letih ni vedela za menstruacijo! Ali je to mogoče, da pri 13. letih dekle še ne ve, kako se spolno razvija? Tina: Mene ta knjiga spominja na premi govor sredi stavka (...mmm...) Zgodbo pisatelj začenja v zemljepisni učilnici, kjer junak Martel zaspi. On sanja o počitnicah, o Mediji, o puberteti in še o marsičem, na koncu pa ga zdrami šolski z vonec... obsojale Grego, fantje pa boste dali prav Gregorju in si mislil, glej to avšo Ajšo butasto in kako neumno se obnaša. Vsi pa si bomo verjetno enotni v tem, da prva ljubezen še ne pomeni nič in da je ni jemati strašno resno, kajti za drugim vogalom te čaka druga ljubezen. Sedaj pa dovolj nakladanja in hitro po knjigo, ki je pisana v našem žargonu, kar pa je še fool bul super. Katarina Jaklič, 8. d Vitan vaNDa »Če sem kaj sovražil, potem so bili to družinski sprehodi na počitnicah. Vsak normalen fant razume pod besedo počitnice plavanje v morju, potepanje vzdolž obale, lizanje sladoleda, lovljenje in peka rib, igre z žogo, prelistavanje revij, sončenje itd. Namesto svobode pri izbiri naštetega so me domači privezati nase z ukazi: 'Gorje, če plavaš več kot deset metrov od obale. Sprehod z nami ti res ne more škoditi. Lepo je, če smo malo skupaj.’ Hvala za tako družinsko idilo...« Ta izpoved Klemena, junaka prijetne mladinske povesti, potrjuje znano, a vse premalo upoštevano dejstvo: v življenju dečkov ali deklic pri dvanajstih ali trinajstih nastopi obdobje, ko jim obrazi družinskih članov niso več zanimivi, kajti privlačijo jih obrazi prijateljev ali prijate-Ijic- Doslej mirna gladina srca teh skorajšnjih odraslih ljudi ob pogledu na lepo deklico ali močnega fanta bolj ali manj vzvalovi. Dvanjastletni Klemen je na počitnicah ob morju skupaj s svojimi domačimi: z očetom zdravnikom, z materjo, ki je poglavar družine, in z nekaj let starejšo sestro Tino. Počitniške dneve bi rad preživljal po svojem okusu. Sit je neprestanih opozoril in opominov. Saj ni več otrok! Na večernem družinskem sprehodu sreča plavolaso deklico Vando in je od njene lepote ves očaran. »Tam na vrtu sem jo gledal, kot sanjsko prikazen... Vpija! sem vsako njeno potezo, da bi jo potem doma sestavil v kar najbolj živo podobo in skupaj z njo doživljal najrazličnejše pustolovščine.« Srce ga nezadržno vleče k njej. Ko spozna, da je Vanda bolj naklonjena Smiljanu, njegovemu vrstniku, ki je doma v tem počitniškem mestu, začuti pekočo bolečino. To je ljubosumnost! Čuti se prevaranega, ker je Vanda »milostno« sprejela njegovo družbo, dokler je bi! Smiljan odsoten. Ko se je pa vrnil, ga je »odvrgla kot star čevelj.« Nesreča, ki jo Smiljan doživi zaradi Vandininega papagaja Jake, Vando še bolj poveže s tem dečkom. Klemen pa v dneh svoje bolečine, ki je tudi bolezen srca, prestopi precej visoko stopničko na poti k zrelosti. Vanda je izšla 1982. leta, najnovejša Malova knjiga za nas najstnike pa je tik pred izidorh. tima St.SfiČ-Ae. '. hODA NAJČEVCI HOP, HOP GREGOR RUS Učenec 8. d OŠ Grm Gregor Rus je eden najbolj perspektivnih metalcev krogle in diska med starejšimi pionirji v Sloveniji. Kdaj si začel trenirati atletiko in kako je sploh prišlo do tega? Atletiko sem začel trenirati pred dvema letoma in pol. Pred tem sem šest let treniral smučanje. Ker sem smučanje opuščal, sem si moral najti nadomestni šport. Medtem me je tovariš Cujnik navdušil za atletiko. Prišel sem prvič, drugič, nato pa sem jo redno obiskoval, medtem pa opustil smučanje. Pri tov. Cujniku sem treniral do sedmega razreda, nato pa me je SLAVKO MALNAR povabil v klub, kjer sem še zdaj. Do sedaj sem dosegal dobre rezultate, upam pa še na boljše. \ Kam in kdaj hodiš na trening? J Treniram 6 x tedensko, ponavadi popoldan. Treniram v telovadnici OŠ GRM in na stadionu »Bratstva in enotnosti«. S katero disciplino se ukvarjaš? Moja disciplina so meti, in sicer kladiva, diska, krogle, včasih pa tudi kopja. Bil si na velikih prvenstvih - državnih in republiških - in celo v Italiji, kjer si dosegel 2. mesto v krogli. Ali te to spodbuja, da še bolj treniraš? Seveda. Ko tekmovalec doseže neke vidne rezultate, zahteva od sebe še več. In to je motiv za vsakega dobrega tekmovalca. Zdaj si že v slovenski atletski reprezentanci. Kako se počutiš kot reprezentant? Želja vsakega dobrega športnika je priti v reprezentanco, bodisi v republiško ali državno. Za vstop v reprezentanco so vsako leto nekakšne kvalifikacije. Najbolje je, če si vedno v vrhu (1. ali 2. mesto). To, da sem bil v reprezentanci Slovenije, je bil zame velik uspeh. Ko si enkrat v reprezentanci, spoznaš veliko prijateljev, trenerjev pa tudi znane kraje. Tudi to leto se bom potrudil, da se prebijem v slovensko reprezentanco za troboj »ALPE-JADRAN« v Avstriji. Naštej nekaj svojih največjih uspehov! Omenil bi samo tri, in sicer: - nastop za slov. reprezentanco v atletiki v Italiji - državno prvenstvo (6. mesto - disk) - republiško prvenstvo v metu krogle (2. mesto) Ali se v šoli kdaj opravičuješ učiteljem, da si imel trening in se nisi mogel učiti? Ti šola in učenje delata kaj težav? Ne, ni potrebe. Za šolo se redno pripravljam. Včasih mi sicer zmanjka časa, ampak ker v šoli zbrano poslušam, se spraševanj ne bojim preveč. Ali ti poleg šole in treninga-ostane še kaj prostega časa? Kaj takrat počneš? Ali imaš še kaj časa za prijatelje? Seveda. V prostem času prebiram razne : revije, časopise, pa tudi NAJČO. Hodim tudi v mesto in včasih igram biljard. V mesto • grem ponavadi s prijatelji. ^ soboto, 24. februarja 1990, je bilo v ŠD jž-vž;: ■ Marof občinsko prvenstvo v košarki za :: pilim.# ;VV;.V;. mlajše pionirje. Sodelovalo je šest šol. Grmčani smo imeli tri tekme. Prvo smo %££+ igrali s Katjo Rupena in zgubili 11:12, " drugo smo igrali z Bršljinom in zmagali 29:11 in prišli v finale. V finalu smo igrali z V avto vasjo. Igrali smo zelo zmedeno in že na polčasu so gostje vodili 6:14. V drugem polčasu smo se zbrali in zmagali s 25:17. ij^vV-VvV-v Tako smo osvojili pokal prvakov. Končni F' •■•••• vrstni red: 1. Grm, 2. Vavta vas, 3. Katja Rupena, 4. Bršljin, 5. Šmihel, 6. Mirna Peč. V soboto, 3. marca 1990, je bilo v Trebnjem območno prvenstvo v košarki. Grmčani smo igrali s Trebnjem in zmagali s 55:33. Veliko zaslug za zmago in osvojeni pokal ima naš kapetan Matej Oštir, ki je dosegel kar 23 točk. Matjaž Kuzma, 6. d HI HI HI NOV IZUM: Letos smo pri angleščini pri tov. Bricljevi zbirali in prevajali anekdote, citate in pregovore. Objavljamo neprevedene, ker mislimo, da jih boste razumeli. A friend in povver is a friend lost. (Henry Adams) The most important is to know yourself. (Jana) Happiness is like sun, when it’s most beautiful it sets down. (Barbara) »The dogs bark, but the caravan moves on.« (Arabien) »Life is for one generation; a good name is forever.« (Japanese) ANECDOTE OUR ENGLISH A young composer once asked VVolfgang Amadeus Mozart how to write a symphony. »Aren’t you too young for a symphony?« said Mozart. »But maestro, you were even younger when you wrote your first sympho-ny.« »Ves, it’s true, only, I didnft ask anyone how to do it,« ansvverd the famous composer. Če je kljub vsemu kakšna neznana beseda, sezite po slovarju! Nižješolci poprosite za prevod višješolce. ZNANSTVENIKI SO IZUMILI APARAT, KI OŽIVI MRTVE. PRIPOROČAMO VAM, DA Sl GA KUPITE TAKOJ, KO UMRETE. L. A. BIGFOOTOV RECEPT Bigfoot (Velika noga) nam je povedal recept za poslastico. Potrebujemo: 20 zvitih prašičjih repkov, 10 kozarcev medu, 10000 mravelj - rdečk, 100 dlak levjega repa, 1 pecilni, 1 I soka hude rdeče paprike. Dolgo stepaj s stepalcem za preproge. Serviraj v posodi za solato. PROMETNA NESREČA ČLENONOŽCA V Zgornjem kotu se je zgodila huda prometna nesreča. Metla je povozila pajka Skrivača. Ubogi členonožec je izgubil vse člene. Odpeljali so ga na kliniko Velika noga. Specialist je dal nesrečnemu pohabljencu za oporo kravji zob. S težavo je pajek prikrevsal domov, kjer se je žena pomotoma usedla nanj. A. H. S STENSKEGA ČASOPISA FANTASTIK, ki so ga ustvarili učenci 6. b razreda na kulturnem dnevu, 8. januarja 1990. - .* •*fcS'fra- slabih ocen Kupim zemljepisno kont* 1 svoje. VABILO ZA DANES ZVEČER Ne odbe 'tvooo. vyy Iščem inštruktorja za matematiko. Če je možno, naj bo to kak zajec, ker jemljemo korene. Šifra: »NI POMOTA«. Jožica Šinkovec in Nadja Bukovec, 7. a • •• •• • ••••* • •• •‘A'- • • • • •> , * •« *• *• •# *• •• • - A — * - ® M A a Prodam antirahiticni vitamin D. Vpliva na pravilno rast kosti in zobovja. Ponudbe pod: »ZA LJUBO ZDRAVJE«. 'V* • , % . ■u9anke'SSlSilllBf • • • • vXvX*X,X\*X«X*! •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• z^'J I •*•*•*•* IIIIRO -:lliilr ..._ - ^e. „ , imiiii; ::::-x-:vw::::v:v:v:::W:W Ko ji pika gospoduje “ p* »subi : J® slovenskih staršev hči. :X::SL llPiillliiiiiiiiiii s«. liiiii^ SSborfnVtitt te * n’0“e 1K G^pe^o dn\. V° „*enwat sUpet imeU K&r 'u,\hneW nae?0’to\ ^eš' Zan'^a ^ KonMo^^tn W' ^n'fp('erna'°' 0^ab mo za« s® 'o 1 1 jjij: še\ rn® P'§eS’ ^es _____mora'°.'D nfc£\/^’ 5‘ w\\o &e “ v,\o i eeagi « Sit <«, ^e’Z^eV S!::®: Kar dvakrat r19- ^ T> ntse^ s r -vawa^'7sia vaz«-“b. ^e, W$ država se b' I b\ na' •|*X; •(* * * ^ 9e Sts:« iiSsi«;** *•••••••••••• •*•! • ••••••••••••a* • ••••••••••• #*•* »•••••••••••••a !••••••••••• • • . • ••••••••••••• • • • ••••••••••• «••••••••• •' • ••••••••••••• ►*•*•*•*•*•w**#*«*#*****»*«*( • •••••••••••• • ••••••••••••• • •••••••••••• • ••••••••••• • • •••••••••• *•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•* ':::llllll§iill§!lliSK-oopus’ • •••••••••••••••#••• •*•*•*•*#*•*#*•*• • •••••••••#•• •*•*•*•*•*•*•*•*#*•*•*•*•*#*•*•' • *'«••••••••••••••••••• •*•*•*•*#*#*•*• *•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*#*#*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*. *•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*«*#*•*•*•*•*•*•*•*•*•*#*•*•* .*•••• ••••••••*•••••••#•••• l************************ •X* 9n°ju *°rne u ‘ * **X*X*X*X*X*X*X*X*X*X*X*X*X' :asrn ®ayra/e6°tfede ‘ •"w:::::::::::::::::;:::;::::::::::: ? Naj lunir*h J dkekl''cTj. rri — » • • • •••••••••••••••! ••••••••••••••• •*•*•*•*! , «••••••••••••••••«•• /O »-*_ •••••••••••••••••••! c'/?e v^( •••••••••••••••••••• ' •••••••••••••••• 'stjj0 Prešl • • •••••••••••«•••••••» iiiaiiiiiiiii (ssip euso>(zej ■£ ‘ejtip euAO|sa[eq -g :;:::::::;y ‘ejpojo ■ i. - anA :A8tisay) ^E-iillillll (voiNOiOdVXid = voiNOiOd + v>iid (v>iH>i = v>i + d>i :Aansaa) (vaos - VAOS - vaos - Vpos ^aiisauj ’ ‘v tJAT\iA >T05,uen'. liOV0tU( Uredniki rubrik: * NiNA JAKOVLJEVIČ (vesti), BARBARA BAN (ankete, intervjuji), SANJA OSTOJIČ (izjave, reportaže), TINA POPADIČ (pogdmno P®r?>’JAMARA ^PG|C (do-re-mi), MATJAŽ KOZMA (hop-hop), KATARINA JAKLIČ (s knjižnih polic) ROK HUDOVORNIK (hi-hi-hi), JOŽICA ŠINKOVEC (tajnica) Mentorica glasila: MARJANA ŠTERN Oprema in grafično oblikovanje: DARKO STRAHINIČ, KATJA KRAŠKO, TAMARA RIFELJ, ANA RAŽEN, ZDENKA JAKOFČIČ, BRANKO SUSTER Fotografije: ČLANI FOTOKROŽKA O.Š. KATJA RUPENA, mentor: JELENA PELKO Tisk: TISKARNA NOVO MESTO Števiio izvodov:950 Glavna urednica: JASNA SIMČIČ cena: 3 DIN ___________ Odgovorna urednica: KATJA KRAŠKO