List 49. Tečaj XXXIV ospodarske, obrtniške » _ • ^ m Iahajajo vsako sredo po celi p Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold za leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za retrt leta 1 gold. 30 kr V • 1 • p osili ane r_ •i ' - V j r - Ljubljani v sredo 6. decembra 1876. O b s e g : Kako bi se Unska dolina dala posušiti. (Dalje.) Dolenec Dolencem! sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Gospodarske skušnje. Kmetijski zgodovinski spomini vsega Popotne crtice. (Dalje.) Dvamesečno premirje pisi Govor grofa Hjlienwarta v zbornici poslancev 14. in 17. nov. o reformi politične uprave. (Dalje.) — Naši do- Novicar. Gospodarske stvari Ako hoćete od Unške doline odvrniti povodnji ; 80 Kako se dolina dala posušiti* otrebite in razširite vse zdanje požiralnike, kateri največ grdo zabláčeni ter zadelani. Ali v tem poslu bodite zeló pažljivi, da ob enem priđete na konec po- Spisal M. Perući. (Dalje.) prej imenovanemu vodnému izlizavanju, ki delà mnogo kvare, ter da si s tem na glavo ne nakopljete tega, da Ker voda neprestano bi potlej imeli premalo vode, kar posebno Kraševcem ter odnaša dolinsko že zdaj vso rast zatira. Bilo bi najprvo tištim zrelom narej a kar dalje tem več požiralnikov, in dno, zato se zaradi tega krajšala tudi struga, kar je zdaj še gre po vrhu zemlje, a naposled pride Čas, v katerem vsa Unška voda po- katera so niže nego li dolinsko dno, v stran od Unške se bode reki Uncu**) vedno ter vedno struge a ne v strugi ležeČa, pripravne zatvornice tako narediti, da bi se tem zatvórnicam usta mogla z ježovi višku vzdigovati, kolikor bi potreba ukazovala ; a kar nikne v podzemeljsko odtekanje. Kras je že zdaj přišel je žrél po strugi reke Unca, naj bi se zamašila, kolikor " se imenuje Stru- blizu Unski dolini, a kedar jo bode vso zagrmi, ted se koli dá, in sicer vse do našim vnukom začne razmetano kamenje pripovedovati, kod je v stari dobi tekel TJnec, ter Ljubljanica bode ^^m ^^m > mm ■ ^P* ženica, Galacija in Takošno početje tam, kjer suši po vsej strugi imel vodo , katera Pod Stenám i. storilo, da bi Unec tudi ob se s priprav- mogla dotoke dobivati samo kar iz podzemeljskih du-plin kraške zemlje. Sama nevednost grozi to rodovito nimi naredbami dala izpuščati na niže ležeče košenice dolino izpremeniti v puščavo in travnike, ter zemlja bi potreb \e vlažnosti imela v Požiralniki ležé ali v ravni črti z dolínskim dnom samem vročem poletji, kar bi poljanam te doline dajalo ali više nad njim ali niže pod njim. Požiralniki prvih mnogo več rodovitosti in obrambe. dveh vrst se vedno zamašajo, a požiralniki zadnje vrste se na novo delajo od dneva do dneva. Prevažno v • • i • sirili Ako bi se Unške doline požiralniki otrebili in raz- f potem t jamo vidimo vso zatlačeno z debli in vejami, poprej utékala na svojo se tudi Unec reka o povodnji mnogo navadno mero , samo da bi jej v ce di česar more samo še ubogo malo vode požirati, duri pri Vrhniki in Bistrici bile tako prostorno odprte y ♦ ud ima od narave namen in tako odvirala povodnj ? da pila velike ćurke kakor je treba. Voda obila, ali emljedelstvu rodi kvaro ali zato, ker je pre Tist hip, kadar Notranjske vode na močvirsko ravnino 8topijo v zapadnej strani, takoj že tudi jemó uni- da tej zato, ker j dovolj stvari pomaga ter vodo suče in pok člověk je postavlj )ri sebi ) čevati močvirsko zemljedelstvo, in to vedno tako bode 7 na korist in potrebo « zadnj V 47. listu „Novic" z 22 novembra 1876 odstavek tega spisa vlezla napaka : ;,z e 1 i š č a t je v imeno- dokler se tukaj vodno ravnotežje ne predrugači s pre-naredbo in vglobočávanjem tistih strug, katere močvirsko vodo izprejemljejo ter dalje v svet odnašajo. (Dalje prihodnjič.) vanega .,paludinina orbicularis. katero je tlo K namesto: ,,p a imenovanega kar na vrhu ,,ras paludinina orbicularis/ kateri je bil kar na vrhu.'( Dolenec Dolencem! Belokranje na Dolenskem. Vprašáje sem zvedel, da se prav piše: Unec U n c a, kar svedoči hrvatska reka : U n a c Unca, katera . s. Sadjereja in vinoreja ste brez ugovora glavni del kmeti jstva Dolenskega. Žalibog, da je, kamor koli pogledamo, se tako pisana Čita v Vukovem srbskem rečniku. Staro- celó malo onega napredka videti, ki ga tirja današnji slovenska oblika bi bila: U n L c B — Uni, ca, iz besedice: u hinweg, in iz kořena: nik sich in die hohe oder in die tiefe bewegen; unikniti durch bewegung hinweg schwinden, versinken. V kořenu; nik je i oslabljen v poluglasni h umni vinorejec gosp 7 za- torej : nLk. — Unec ima svoje ime zato, ker pod zemljo poni čuje ali uniciije, kakor je tudi beseda: poníkve od poni kn i ti. čas! Z veseljem moremo tedaj pozdraviti predloge, katere je v zboru na novo prerojene podružnice kmetijske Novomeške 19. dne t. m, stavil Anton Ogulin. Priporočal je ustanovo poskuševal-nega vinograda na Dolenskem, začasne kmetijske razstave z ozirom posebno na vinorejo . vinske trge v vinskih krajih, zasadbo čistih trt z namenom « podpiranja trtorejcev. To so pač hvalevredni nasveti ; Bog daj, da bi se tudi kmalu dejansko izpeljali ! Drz- nem se dodati tem nasvetom pa se to, naj se poskuše-valnemu nogradu vvrsti tudi trtnica. Vinograd, v kojem se različne izgoje in režnje vinskih trt videti morejo, — sadna drevesniea, vinska klet po praviiih vse to pod oskrbnistvom iz- ■MBH Ne y umnega vinstva osnovana šolanega in praktično izurjenega sadje- in vinorejca. bodem obširno razkladal, kako naj se vredi ena in druga imenovanih ustanov : namen moi ie le izbuditi zaspané Še vse s v oj e r oj a ke ; namen moj je le marljivomu in umnemu delovanju. rekel, da enkrat pa ponavljam, kakor sem že prej to moral bi oskrbovati teoretično in praktično izucen sadjerejec pod nadzorstvom odbora dotične kmetijske » w i m fi mm podružnice. Po U ) poti zadobili bi naši kmetovalci naj- hitrejši in najbolj i P 0 Jm v sadje- ín vinoreji, ti oni bi videli očitne lu^ultate one in druge poskušnje y in prepričali se, da ni res starokopitni izgovor: ,,to pri Morebiti mi bo pa marsikdo ugovoril, nas ne stori." Jaz pa pravim da se dá da vse to je težko izpeljivo. to s prav majhnimi stroški izpeljati , ako se pomisli ; koliko so je že za srenjske drevesnice potrošilo , ako bi se ta denar obrnil na napravo kmetijsko podružnič-nih velikosrenjskih drevesnic. Stroške za omenjena učna sredstva plačevaie bi kmetijske podružnice, kraečke ali mcstnc blagajnice, in kolikor toliko tudi kmetijska družba s podporo si. kmetijskega ministerstva. Obdelovali in srenjčani, to je y vino- in sa pod do- ■ dje- kultiviranju pripomogli naj tično kmetijsko podružnico spadajoči rejci, vsaj bi se pri tem praktično izučili, ter drevesca in bilfe zastonj ali po nizki ceni dobivali. *) kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca novembra. Dne 26. Leta 1811. 26. 1833 26. 27. e nadvojvoda Avstrijski Jovan deželnim stanovom Štajerskim izročil Joaneum, katerega je on v Gradcu ustanovil. Jo k_a uxe n je dežcvalo pri Blanskem na Moravském. So se postavno osnovala kmetijska društva v Belgiji. 1 - r r míi". | i| 1292. Je županstvo svobodnega mesta Avgsburga oklicalo postavo o h udobne m po škodován ji satnih dreves, ki se je tako-le glasila: yCe kdo drugcmu vkljub poseka 1849 * , ,Vse je mogoče, če se le hoče" to je gotova rcs- nica. In vse to, kar je v tem dobromislečem članku nave- deno y se res dá izpeljati , Če se naj dej o rodoljubi želez ne volje, katerih ne straši nobena ovira. Pri ustanovljenji na- vedenih zavodov pa ni se zanašati na vnanjo pomoč > ampak le na to, da sami sebi pomagamo. Nam se dozdeva, da vse te koristne naprave dale bi se edino le izpeljati po združ-bah (Genossenschaften), katerem kmetijske podružnice utegnejo jedro biti. Kaj združena moc zmore , to nam je pokazal častiti predstojnik podružnice Bohinjske gospod Mesar, ki je osnoval, kar se pred ni mogoče zdelo, sirarske družbe v Bohinj u. Kar se je Bohinj cem posrećilo z m 1 e k o m , utegne se posrećiti Dolencem z vinom, če energično stopijo na noge. Sicer pa nam ni nič znano, da bi se bilo na kakošne druge drevesnice kaj potrošilo, kakor na šolske, katerih mnoge so prav koristna podučna pripomoć šolski mladini. Vr. Dne Leta zdravo in rodovitno drevo in dodelstvu zasači odbiti." se pri temhu- y temu naj vojd roko dá 27. 1870. e je na Dunaji ustanovilo kmetijsko- poskuševališče, ki ie bila k e m i č n o 28. prva taka državna naprava v Avstriji. 1863. Je slavni Liebig v akademiji znanstva v Monakovem govoril o vzrokih rastlinskih b o 1 e z i n y katere je pripisal temu 28. zemlja preveč izmolzuje. y da se 1865. Se je zopet prikazala po vžitém svinjskem mesu strašna bolezin nosa; kateri. je imé tri bi-v lierdersleben-u pri Quedlinburgi na Harcu je zbolelo po povžitih trihinah 360 21). ljudi, od katerih jih je umrlo 80. 1780. Je umrla cesarica Marija Ter efj j a, pod katero se je zacel napredek kmetijstva in živinoreje v našem cesarstvu. Meseca decembra. 1825. Je umri car Ruski Aleksander on si je prizadeval sužnost kmetov na Ruskem od-praviti, in je prvi ustanovil šole za kmetij- 1863. So ■pm unmm M stvo in za uboge. v Braunschweigu vpeljali ogledovanje mesa z drobnogledom (mikroskopom). (Dalje prihodnjič.) * (jíospodarske skusnje. Moje skusnje o mravljalu Že je minulo čez kar sem prepričan, da mravlje niso na škodo, tem- leta, več na velik dobiček kmetijstvu in sadjereji. je napotilo do tega preprićanja, naj bralcem Novic" Kaj me povem ob kratkem. Kakor drugi starokopitneži, tako sem tudi jaz bil sovražnik mravelj, a ne vedel zakaj? Hodil sem tudi jaz o zoritvi češenj, ki sem jih sam iz- y redil mi vseh čéšenj ne bi pozobale. od onih drevesic mravlje preganjat Ko pa , boječ nisem se y jih od dreves odpoditi, sem se hotei prepričati nameravajo ves moj in naravini trud povžiti. y da mogel ali Ker res Je bilo drevesce dolgo in šibko , si s pomočjo lestvice pomagao* in opazujem njih ravnanje. Al kmalu vidim, da mravlje nimajo tistega hudobnega namena, katerega sem ce jih krivičil in da mravlja še ne načne ne sadu kakošna druga žival, kakor ptica, sad načne, potem še ona gre žejo gasit. Kakor sem rekel, prepriča! sem se ampak na število češinj se ve da ne na mero ali vago, y y da nobene se ni ne ena mravlja polastila; lazile so na moje zacudenje memo sadů po vejici do konca njenega, a kaj je bilo na koncu? Morebiti misli kdo, ki vé, da na koncu ima vejica tenak ljub ali kožo, so mravlje tam sok pile? ne! na koncu vejice ni bilo druzega kakor brez števila onih zeleno rujavih mrčesov ki se sadna ali drevesna uš imenujejo; pri teh so se mravlje mudile, brez škode drevesca. Spoznal sem zdaj, da je mravlja na korist kmetijstvu in da je narava tudi pri tej mali živalici svojo modrost skazala. pa nobene zopernosti pri njih ne bilo y Da si ne smemo misliti; mravlje so enake pridnim čebelicam, ki dober sládek méd nanesejo, pa so tudi včasih jako nadležne. Zatorej po svojem lastnem prepričanji priporočam V8acemu y ne preganjati pridnih živalic, saj pri toliki koristi in pa brez nobene škode na polji ali travnikih, še manj pa pri drevju, si menda pač zaslužijo malo prostora za stanovanje m to tem več kim trudom same naredijo. y ker si ga s toli- B. iz D. <ř Ozir po domovini. Popotne crtice Spisal politicen sitnež. spremljevalec, ki je nekoliko poznal že Metliko , me pelje v prav prijazno gostilnico, rekoč, da tu utegneva dobiti kaj znancev. In res Komaj sedeva za mizo Ta ) v Nie se ne bojte 9 aai vas dite na voz (Dalje.) gospodine!" — odgovori voznik zvrnil; vas dobro poznam. Le se- kar stopi v sobo moj znanec gospod Na v rati 1. naju brž spravi v veselo družbo, v kateri smo vrlo pre-takali izvrstno Metliško kapljico in pri različnih pogo-vorih bili židane volje do pozne ure. Drugo Cuden se mi je zdel ta nagovor, ker se ne spo- rni nj am župnik > y da bi bil tega možá že kdaj videl. mi pojasni to reč y venske časnike. Tedaj se rekoč, da ta mož bere slo- četrtič jutro je bilo nekoliko megleno, celó po dežji o se vdamKpo grad gospoda barona Vranicani ja Dobroviča, katerega Al gospod gosp. Navratil kot pravega Hrvata hvali. Na Brodu na w / A o svojega prijatelja, da sicer v Jurovo, v i preiomivsi vsedem na voz svoj program v ze gremo Čez most, in na Hrvaški zemlji smo, to se vidi a stopim doli, kedar se mi bo zdelo. s tem pogojem ? da že po napisanih ta'blah, na katerih so brati le Hrvaška imena k r a j e v > druaega nič. Bogme ! kako se mi je to Cesta proti Podzemlju se drži vedno blizo Kolpe. domaće zdelo! Pri nas na Kranjskem pa se celó v k raj i h v ^ VVf * w» * ^ « " ^ Ě J ^ wv/ v»A M* » "V* f Vf UI ajlll ^ kj ČT mjk V Cl UUOU UU va UI U MUOWUJ ^U li ULi O CW i 1 LI " Čeravno ni posebno gladka, vendar konjic, katerega mor razen bričev ali sodnijskih komisij noben člověk živa duša ne ume besedice nemški in ka- voznik goni z besedami bolj nego z bičem, naglo teče. ne w vuiiiiA « wvwvvi^A^» M is/a^vw ^ »V vvvv« 11U pilde y Hl Ul £J Li t* t U LU OUI y %OC*J UUUiQi\l liajJIOl pUl^^ Zunaj vasi nas srečuje še po več enako snažno obleče- slovenskih morajo biti! In slovenski napisi so več- ki bi znal nemški, vsaj nemški napisi poleg nih otrók, ki so k poduku v župnijo namenjeni. Voznik krat taki, da se Bog usmili! nama potoma marsikaj pripoveduje in kaže kraje in vasi. čisto Meni bilo je posebno va&č to besede. 9 da tako in čisto slo- je moz Pičle pol ure po ravnem in pred ličnim gradićem v sredi lepega vrta smo. Gosp. Navratil kot vodja stopa govoré s pnmešanimi nekolikimi hrvaškimi iz- tleh in kliče: Zgovornost voznika bila mi je jako všeč; V3tre- pred nama in stopivši v razí. se zala mi je mnogo bolj , kakor onega ? ki oglasi Ima? gradič nima ?'{ odpre vrata na levi pri „0, ima ima u v drugi sobi vesel glas in naproti nam pride me je proti mlad gospod uljudnega obraza. Ko smo se s posredo- Toplicam peljal in mi, ko zavijeva v Poljanako dolino, vanjem gosp. Navratila soznanili, se grerao sprehajat na vprašanje: „kake so te vasi?" odgovoril : „vsake po vrtu, na katerem najdem veliko zbirko različnih do-sorte vasi so tam doli". Zdaj sem toliko vedel kot prej. mačih in tujih rastlin. Pač pmjetno je razhajati se po Peljemo se tik Hrvaške me je memo več po takem vrtu, člověka, ki ni zaklenjen za više ideje, mora vnanji podobi revnih vasi, vendar polje zdelo se mi je se lotiti poezija, posebno če gleda v krasne Gorjance. zeló rodovitno. Ko zagledam neko veče sabo f a 1 tr e r n o v 0" poslopje pred ; vprašam, čegavo je ono poslopje? „Baron Ap- (Dalje prihodrjjič.) mi odgovori, in zopet postanem melanholičen. Večidel, kjer je kak lep kraj, ima gnjezdo kak nemčurak bogatin ali plemenitaž , ki slovenskemu ljudstvu ponuja nemško kulturo; to pa ovira narodno omiko, širi se nek sužnji duh itd. Zvedel sem pa, da je ta baron Apfaltrern vendar skrben za izobraženje on-dotnih prebivalcev, ker razširja med-nje Dežmanove Politične stvai Dvamesečno premirje Vendar vlada enkrat na jugu mir, ne )) Slovenske pratike a brat z bratom, slovanski poturčenec s kolje V se vec kristijanom, am- > pri Kleinmayerji tiskane; to mi pak Rusija je govorila odvažno besedo in sklenilo se je pravil kmet, pri katerem sem tako „pratiko" našel, je premirje (preneh boja) za dva meseca. Srbom je A i-î mnÎAKnm T W.ffmnnínn ry 1 n« î r. řw ( ( r, ♦ ,-w/-I ^ Ť U^svnti !» _________*____1----- ----J « t ______ _____X _ X______ __________r.l . se tedaj ,?Ad majorem Dežmaniae gloriam ponosni gospod baron celó tako daleč poniza, lastnonožno med kmete Dežmanovo seme sejat! bogati in namreč posebno proti koncu pretečenega meseca začelo da gre prav slabo iti, tako da je bilo treba tujega posredo- zdavnej v Belemgradu. v — - — ». w w vxx ww^wwv t v/ w v «a w wwjww • van] â j ua uu ui um i ui t\& Ia^j y v ugi^uigiciuu« Cetrt ure pod Podzemljem se spustiva raz voz To je sicer žalostno, da niso Srbi sami dosegli boljših da ne biii Turki v ze in jo mahava peš proti vasi. Pod zemelj je tik Kolpe vspehov kajti ,,bolni mož" je --j v —---. ~ ^ - ~ ^ ~ ^ ~ - - — ^ " » — v ^ M ^ — ~ • j j ^ yo^Lnuv j ivajii ^uuiui UJ j p O S Z 21 ! y vic* ov> ujv/gvrci na podnožji griča, s katerega je krásen razgled na moč ne sme'prenizko ceniti , vendar pa trezni politiki JHrvaško in v Gorjance. ^ Pri gospodu župniku, jako že v začetku niso pričakovali veliko boljega vspeha ; da se njegova přijaznem gospodu , dobiva med drugim tudi rake iz mi smo Kolpe. strahom gledali na jug in smemo zdaj se za- Veliki so bili in dobri, pa tudi mnogo jih je dovoljni biti. Vidi se iz tega in iz obotavljanja Srbije ) tedaj so imeli vse lepe lastnosti. Popoldne naju bilo spremi jako prijazni gospod v Gradac, kjer se v to-vorni lijó krogle razpoknice za Uhatius-ove topove, po funto? težke. Taka krogla ima podobo in debelost srednjega kořena, v sredi votlo cev, pred bojem, da so boj so tudi v Beligradu to sprevideli, predno pričeli in so bili gotovi, da imajo za hrbtom varno zaslombo. I u k aj bode zdaj s premirjem? Morebiti mir? branih po dvanajst krogov ; vsak krog je razdeljen na krog katere je na- Najbrže ne, vsaj sedanje stanje tega ne kaže. 12 kepic, ki se le rahlo skup držé. se den cev ali „dušo u Srbija vasi y ne Mala v kateri je Turek požgal več mest in mnogo misli na e potem na 120 kosov smodnik, ki zažgan raznese kroglo vsaj debelih kakor navadne strelne krogle. bode samica kakor še enkrat hoče poskusiti vojno srečo z geslom „smrt ili svoboda". Al zdaj ne mir, ampak prej ampak oborožuje se tudi stara Ogledavši tovorno in lepi parku podobni vrt z or- zaščitnica Turških Slovanov — velikánská Rusija. Ona jaškimi smerekami vrnemo se nazaj, gospod župnik na je včinila mir; ona hoče napraviti tudi boljše in pra- ) dom čez malo lesovje, hiš ni veliko blizo, vsaj videla jih ceni prenizko Turške jaz in moj tovariš pa proti Metliki. Pot drži vičneje stanje na Balkanskem polotoku. ft B « I i • i I * % ti * « m * * * ' ' ' JL Toda ona ne moči nisva. Trda noč V ze ) ko dosp v Metliko. 0 najprej drugam se pač hočeva obrniti Slove čitalnico! Al v čitalnici je tema, nobene lučice kaz . 9 9 da MetliČani zvečer ne hodijo v čitalnico. Kam ko v do- Moj , kajti oborožuje se na vse kriplje*) vtrjuje imenitne trdnjave, luke in popravlja ladije ; to kaže, da se boji še kacega Turškega zavez-nika, kajti ne moremo si misliti, da bi bilo potreba ta- *) Tudi Kavkazka armada se skličuje na noge cega ogromnega oboroževanja samo proti oni državi, o kateri se je že predzadnjim letom govorilo, da ji žuga denarni polom. In res je tako, kajti pripravljajo se tudi druge države: Rumuni ja, G reci ja, Angleska in celó Ne inči ja je neki obljubila postaviti ob Poljski meji stražo. V Rumuniji in Gre ci ji so se dovolile velike denarne svote za vojskine potrebe, Angleska pa z vso eneržijo pripravlja střelivo, zbira vojake in popravlja ladije. Največ delà ima pa gotovo Turčija, kajti izdeluje papirno vstavo, kakor jo imajo drugi Evropejski narodi, se zraven oborožuje in nabira prostovoljce po-vsodi, koder se časti Alah in Mahomed, njegov prerok. Iz malega Iiercegovinskega vstanka naredilo se je svetovno vprašanje. Ali tudi po mirni poti izbu-dilo je jugoslov. vprašanje vroče bitve, kajti razprav-1 jalo se je v mnogih parlamentib, tako v D u n a j s k e m, Peštanskem, v Berolinu in celó S pani ja se je izjavila, da nima volje trošiti denarja in ljudi o zadevah, ki ji niso nič mar. Vidi se tedaj, da s premirjem nič kaj resno ne ravnajo, tudi iz tega, ker dozdaj še niti demarkacijske meje določili niso, in to sosebno vsled tega, ker v začetnih sejah Turškega zastopnika še zraven ni bilo. Poleg tega pa nam časniki porocajo iz Hercegovine in Srbije, da se premirje večkrat prelom-ljuje, kajti Turški vojaki ne morajo pustiti svoje ciganske navade, da ne bi hodili ropat, ker se njim gotovo ne godi posebno dobro. To občno zanimanje za Jugoslovane nam pa kaže, da je prišlo tudi to vprašanje enkrat na površje: ali je res vsoda S1 o v a n o v , da naj bodo vedni sužnji? Dolgo časa smo se že tolažili s prihodnostjo , s tisočletno pri-hodnostjo, kakor so meniii nekateri, in zdaj imamo saj nekoliko opravičeno upanje, da se bode res obrnilo na bolje. Dolgo časa je že tlelo pri Ruskih Slovanih gorko sočutje do svojih južnih bratov ; al počasno raču-najoća politika je branila, da reč ni vsplamenela prej, morebiti predno bi bila dozorela, ravnaje se po pregovoru, da se tudi počasi daleč pride. Ruski car je namreč govoril, da želi oprostiti Turške Slovane, ki so že siti Turških krutosti, in spoznavajo, ^da so tudi oni po-klicani vživati Človeške pravice. Žalostno je namreč, ako pomislimo, da so naši bratje skoro pet sto let robotovali Turškim divjakom, da so bili toliko časa tako rekoč mrtvi za človeštvo, kakor divjaki med plodonosnim drevjem zapadnih narodov Evropejskih. Hvalevredno je toraj početje Rusije, ki boce opravljati delo usmiljenega Samaritana nad Turško rajo. Dobro vé miroljubni Ruski car, da ni majbna nadloga za človeštvo; al vendar se je odločil za nj, ako ue bi bilo marveč drugače doseći, kar si želi, pricakovaje, da bode přelita kri rodila zlato cvetje svobodě. Nasprotno pa se studi člověku, ako vidi, da oni narod, ki vživa, kakor sam pravi najveco svobodo na svetu, „kramarski" narod Angleški, nje ne privošči revnim Slovanom, trdé, da Turčija mora ostati nedotakljiva, nerazdeljiva, kakor do sedaj. Sebičnost in trgovska nevošljivost vodite njegovo politiko, katera je bila pa žo tolikrát ob-sojena, da bi bilo nepotrebno o njej spregovoriti bese-dice. Angieži so namreč trgovsk narod in imajo v rokah skoro vso trgovino na svetu; Carigrad pa, po-glavitno mesto Turčije, ima tako lego, da je za kupčijo boljše imeti ne more, bojijo se toraj Angieži Rusov, da bi oni ne dobili Carigrada v roke, in njim stem mestom prevzeli kupčijo , kajti že zdaj z vsemi sredstvi podpi-rajo svojo kupčijo v Aziji, vede , da so njim Rusi ne-varni tekmeci. Naravno je toraj, da si išćejo povsodi zaveznikov; al težko bo kaka država tako neumna, da bi za-nje vlekla koštanje iz ognja. Toda osvojenja Carigrada se Angieži nimajo bati, kajti sam Ruski car je dal častno besedo, da želi osvoboditi le Turške kristijane, ne pa osvojiti si Carigrad, in mi menimo, da Častna carska beseda ni kar si bodi. Al Rusija ima tudi za-veznika pri samih Turških podložnikih. Kakor smo že omenili, se tudi^ Grska in Rumunija pripravljate na boj proti Turku. Že v začetku Srbskega boja je Milanov manifest vabil Grke in Rumune , naj se vdeležé boja ; al ništi se ga vdeležile; zdaj pa, ko vidite, da se sveti zora svobodě že dolgo tlačenim Slovanom , hoćete se ti državici tudi osvoboditi višega gospodstva, dobro vedé, da zdaj je čas, kakoršnega ni še bilo poprej. Iz dozdaj rečenega se lahko previdi, da je dva-mesečno premirje velike važnosti v zgodovini jugoslo-vanski. Zdaj je čas, da posije solnce zlate svobodě našim bratom, in videli bodo sovražniki slovanstva, da je tudi Slovan zmožen, da prevzame častno mesto med vsemi izobraženimi narodi. Od Rusije pa upamo, da se ne bode vznejeverila očitno izrečenim besedám, ampak da bode južnim Slovanom pripravila svobodo bodi-si z mirnim pogajanjem bodi-si, ako bode potreba, z mečem v roci. Govor grofa Hotienwarta v zbornici poslancev 14. in 17. novembra o reformi politične uprave. (Po stenografiČnem zapisniku.) (Dalje.) Jaz se ne bodem drznil, imeti tukaj predavanja o tem postavodajalnem delu, a duh, kateri ga je nare-koval, tendenco, katera ga prošinja, nahajam v nekem stavku prestolnega govora, s katerim se je pričel lanski Pruski deželni zbor, prav na kratko izražen, in ta stavek se osmelujem Vam naznaniti. Glasi se : ,,Na-daljna izpeljava notranje upravne reforme, dopolnitev uredeb za samoupravo občia bode Vam v tej sesiji dala obširno opraviti." Gospoda moja! vprašam Vas, ali današnjim odbo-rovim predlogom nasproti ta stavek ne vabi nekako k premišljanju: je li odbor zare3 na pravem poti? Jaz za svojo stran ne bi temu vprašanju pritrdil. Mi Prusi jo v marsičém posnemamo, kar bi morebiti boljše bilo, da ne bi storili; zakaj bi pa mi Prusije ravno v tem, kar ima v resnici izvrstnega — v na-redbah svoje notranje uprave — ne posnemali in v nasprotji z vsemi izobraženimi narodi hrepeneii po tako žalostni originalnosti, kakor jo nasvetuje odbor? (Dobro-klici.) Ako bi pa, gospoda moja, nauki teorije, na katere sem se drznil pokazati, — ako bi izgledi prakse ne za-dostovali, Vas odvraćati od sprejetja odborovih predlo-gov, vendar bi jaz zahteval, da se stvar pred vsem še s tretj ega stališca, namreč s financijelnega presodi. Po namerah odborovih naj bi se v vsakem sod-nijskem okrajů postavil političen uradnik. Po vseh v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah imamo 325 okrajnih glavarstev in 826 okraj nih sodnij. Treba bi po takem bilo po intenciji odborovi nič manj kot 500 uradnikov na novo postaviti. Kakor je to že samo po sebi lepo število, vendar bi še nikakor ne zadostovalo, kajti, ako odbor v svojem drugem članku pomnoženje osebstva pri okrajnih glavarstvih izrečno izključuje, je gotovo pozabil to, kar je opomoil v prvem premišljevanji. Tamkaj se govori, da okrajna glavarstva s svojim pičlim osobstvom že zdaj ne morejo zmagovati le njim pripadajočih opravil. Ako se jim pa odkáže nov in še obširnejši delokrog, kakor bi ga tudi po odborovih predlogih vsaj v onih sodnijskih okrajih, v katerih imajo svoje sedeže, na vsak način morala sprejeti , izvirala bi iz tega neogibna do- pore, pokoj slednost y da oskrbovanje vdóv in sirot, in preraču J J * " "^vy^ti^ij.« v/, p t-v \jj uiuuj uoai uuvoujo v uu v ill ©UUi/, ILI picIaUU- tudi okrajna glavarstva ne mogla najte po meni navedene stroške prav po nizki meri in pogrešati pomnožitve osobstva. Ko bi pa se hotelo videli boste, da stroški te nove uredbe z i 1L A k ^ fl . t ê 1 t « • ft i ft t a A A / Jm do mi ugovarjati, ta pomnožitev bi lahko izostala zarad tega > niso previsoko cenjeni To (Kl čuj te ! ) ker bi po deželi razpostavljeni komisarji s svojo delavno3tjo zeló zlajševali nalogo okrajnih glavarstev, kakor je Avstrija; a gospoda moja, sila veliko se ve, da ni mnogo za tako obširno državo za ----------j - --------j------- ;-----o ---—j— — o —------- 7 ------- j - —-----j — 7 — ".vj» j wilt* osmelujem se, temu nasproti, postaviti določno trditev, državo, katere proračun kaže prima nj kave 30 mili da bi se to olajšanje komaj čutilo , in bi ga presezala jonov, in kdo bi po takem mogel odgovornost na-se vzeti --- ----- - J--- j j / # O l--------------------j---- 7------ • «v^v/» vy V/ T uiuvui UU v £j na vsak način opravila taka, katera bi taki razpostav- ako se izdaje denar brez namena ali še zeló zoper % m • m # c • t 1 ^ i • 1 1 ft rC - . i ij em komisarji s svojo samo eksístenco prizadevali namene. Ze v lanski debati o proračunu so gospod okrajnim glavarstvom. (Klici: resnično!) Odbor, se vé , kaže na to, da bi ti razpostavljeni sl. zbornice povdarjali finančni minister kakor tudi mnogi gospodje govorniki da komisarji najveći del tako zvane v nan je službe sem dno se upravni stroški nekaj let množijo. PoČenši z državno-pravnimi pre okrajnih glavarstev prevzeti mogli. Al jaz zeló dvo- kucijami leta 1867. in z ločitvijo sodnije od uprave do • w i w i « i i • i i m m • li * « ^ ^ • ' 1 mim da bi se našlo tako število uradnikov, ki bi poleg najnovejše organizacije upravnega sodišča obširnega delokroga, katerega jim naklada odborov upravni troski kakor po vrvi tako hitro , so se naši množi da se -------Q — --------J -------J------------------~ ' , V ' I » I lUUvV XJ. i liv UJ UUA1U y ua OC predlog, še znamenit del okrajno-glavarskih opravil proti njim rezultati malenkostne varčnosti, kažoce se > ka- mogli prevzeti. Ako bi se pa to vendar zgodilo košen bi bil vsega tega následek? Nikakoršen drug čeravno se nego ta, da bi okrajna glavarstva, katera bi imela v sredstva, kajti namestu da bi bil minister odgovoren vsako leto pri debati o proračunu, popolnem skrijej^, jelo posluževati nekega zeló sumnega prihodnje biti prava okrajna gosposka, svojim okrajem vrzeli v svojem úpravném in uradniškem organizmu postala popolnem tuja. Od kod naj bi si pridobivali nasprotno še sili, puščati prav mnogo takih vrzeli, poznanje ljudi, pohištev, potřeb in želj okraja y se da ako jim popolnoma odtegne zunanja služba ter se zapirajo da zdaj med svoje štiri pisarniške stene? Že zdaj se toži okrajna glavarstva premalo gledajo na svoje oči ae jim hoče vzeti še to malo samostojnosti! y a si tako napravi izhode , in more izhajati s svojim pro- In zdaj se je zopet stavil predlog, katerega znamenito povik računom prva in neposrednja posledic bilo Naj vidi v tem izboljšanje politične uprave, komur je drago y jaz znamenito izpridenje. šanje naših upravnih troškov. Gospoda moja! kam bode to pripeljalo? Ali ne bi zadostovali ti finančni pomi- temi, ki vodi do takih rezultatov, vari naš upravni or- sliki dati slovo vj «/. u j ~ «^.j-r. ^.TV, Oil rvi, UCltl O i U V U D 1 3 l O Ui I J 1\. 1 V L vidim izpridenje in sicer prav pa resno poskusiti, da se prest ganizem po drugem principu, kateri bi bil vsaj neko A izcimila se bode še druga napaka, ako se na ta liko sposoben olajšati skrbi Avstrijskemu finančnemu način pri političnih gosposkah, katerim ni nikdar in ne ministru, pa tudi težka davkovska bremena Av- â fe ^ 1« .ft A â^à^ * V««« ft ft ' A na desni : prav dobro ! Dobro !) sme nikdar veljati juridični temeljni stávek : „quod non strijskemu ljudst est in actis, non est in mundo" (kar ni v zapisnikib, tega ni na sveti) pregled predmeta in instrukcija de-janja pred sklepom o njih loči. Devetkrat med dese-timi slučaji bode razsojujoči uradnik našel, da so ti (Klici (Konec prihodnjič.) pregledi nepopolni (klici: resnično!), da ravno ta ali ona okolnost, na katero hoče opirati svojo razsodbo, po pre-iskujoČem uradniku ni zaznamovana bila. Naši dopisi. Trsta dec. « Volitve v Tržaški mestni in Po vsem deželni zbor ne spadajo nic kaj dobro za ,,zmerno" tedaj ; gospoda moja, nova preiskovanja y nova nadle- stranko. Dosedaj volila sta dva razreda: in govanja ljudstva, morebiti tudi njihove mošnje (klici: prav dobro!), nove pisarije , — tedaj iznova izpridenje uprave. Ako zatoraj iz teh vzrokov izročitev važnejšega delà okrajno-glavarskega poslovanja razpostavljenim ko-misarjem ni mogoča, odpada tako olajšanje okrajnim glavarstvom, o katerem se je trdilo, in pokaže se zopet potreba, tudi okrajna glavarstva z obilnišim osebstvom so zmagali ,,Pr0gres80vciu z ogromno većino in v Tft o vj u 1 y 3 J. 1 u^l VOOU t £j U^l vj ULI 4 4 \j V V> 1 LJ vj y 1U v t/i< kjer volijo tudi vsi uradniki, spravila je konservativna stranka komaj 6 svojih kandidatov. Da ste obe stranki vse močí napeli ob sebi razume. da^bi z mag dosegli ^oaež^syn o ^ Med one „morette" Tn „cagnotťe", ^ kakor vladni časniki agitatorje ,,Progressoveu stranke imenujejo, spada tudi neki učitelj 'Tržaške okolice, katerega je bil že , Sl. Narod" zavoljo njegovega agito- preskrbeti. Jaz tedaj ne dvomim , —j----»—o------- -----------------r- r------------ odborovib sklepov ne bilo 500, temveč najmanj 800 sjcer se je botlo to človeče nekoliko opravičiti v ome- da bi za izvršitev vanja za „Progressovo" stranko nekoliko po prstih okrcal. uradnikov potrebno, to je »ijski okrai. y y enega uradnika za vsak sod- njenem listu, a kako se je opravičilo?! Tega vendar oni gospodine ne bode tajil, da se ni v nedeljo 26. no- Ne bodem se spuščal dalje v to, da takošno po- vembra po vsej okolici od učitelja do ucitetja v kočiji množenje osobstva in opravil v prvi vrsti neizogibno ne vozil (zakaj? bo tudi on vedel). Da se na svoje stro-bi bilo brez vpljiva na postavljanje osobstva viših in- ske ni okoli vozil in da se ni vozil na sprehod samo stane ) hotel sem vzeti za podlogo število 800 urad- zavoljo „dolzega časa y no y to menda je jasno kot beli nikov ne le plačevati, temveč da bodo naj brž morali dan. Najbolj čudna je pa ta prikazen za to y ker se je dobiti tudi stanovanje, vsakako pa pisarne in da bode on do sedaj zmirom narodnjaka hlinii, v vse zbore Tr- treba jih jemati v najem, jih kuriti, svečavo dajati ter žaških narodnjakov zahajal itd. — s kakošni m na- vedno oskrbovati z vsemi potřebními stvarmi ; ti po de- menom, to je sedaj pred svetom odkril. Ker bode pa želi razpostavljeni uradniki morali bi dalje imeti naj- ta gospod v kratkem premeščen, mu prebivalci onega okraja, kjer ga zgubé, iz srca lahko voščijo „srečen se jim mo- rn an j enega dninarja in služabnika ali pa rale dajati primerne přiklade, kajti ako sploh hočejo biti izvrševalni organi, se nikakor ne more tirjati od njih, vali, da bi si pisarno sami kurili in snažili in prenašali pisma ter opravljali še druga službena opravila. Denite sedaj vse drugo na stran, kar bi še potreba bilo poleg tega, namreč popotne přiklade plačila in pod- y in ,,dober tek onim kjer ga dobé!u^/0 Gorici dec. vi ^ U A y U W MJL M ^ IA V A» U V 114 VI V ili J Vf il V/ Vi v » mv® - - ---- da bi vse sami pisali, ali boljše rečeno, prepisa- zvečer sem prejel iz Sežane tale telegram: i_ Li • •_______ _____1 \_____! 1 • ____V • 1 • • _________V I« XT ^X U ^ i ( nnnalo ___ V» r> 5 O Pí rr/"»r! 11 • XT a as. q f Přetekli četrtek (30. novembra)»^ Vaša^ i . M r~£ tvisq yy yy Noviškaťí načela leta""! yy n a s a. H godu: „Na mnogaja7< Podpisanih je šest narodnih veljakov (po ímsm. j , * Hvala lepa! Prosimo večkrat kaj. Vred. * Í 7 > tb IH ■ • • ft c ^ ML » "i * f. v S; % i * učbi y. f . % %Jř - se ápáHk so cvet slovenske inteligencije ram torej imeti za prave zastojlnike slovenstva krajih in ondotnega občnega menenja. Prisrčna zahvala ranih Krasu in katere k-.&ŽMmč / ■ * y «CU > -—d»- ji y «Vf >r 'f fjj > » - vt, : -'V ' ' ft snežene zime ; potem vsled katere Tudi se je vsled m KnbraH jbf jpf letineřbati pričenjajo. gospoda!* To, da Vam (gledé na poslednje volitve za deželni zbor) pritrjujete mojim dopisom v ,,Novicah 2. dec. (Lovro Pintarju), slovenskemu ; imam za porostvo sem pravo zadel bode razpravljanje o volitvah konca novim poslancem pa bodi mar, da vsak nike osramoti, prijatlo tem naj našim starim in svoj pa| Poslednja številka „Soč privrzencev nasprot opra viči domoljubu in pisatelju , se je ob letošnjih Vseh svetih postavil Pred Dvorom krasen nagrobni spomenik. Sedem čevljev visoka v ondotni cerkvi vzidana ploš/ca iz Ko-roškega posebno trdnega kamena ,,krastala" nosi napis: Lovro Pintar e v prepoved dej zarad 1. sestavka govorečega ,,o italianizmu v Avstrij a reč v starem zmisl ( j žup n ik Obravnuje se v njem stai .noma korektno, toda preveč naivno ipulo Pred meseci sem Vam m v Ribenberg (Nek poro slu, popol-coram po-o nekem ter deželni in državni poslanec Kranjske zemlje Rojen pri sv. TomaŽi pod SeliŠkem^Žvonom v 2. dan avgusta 1814. leta > ubil očeta nekeg Te dekleta, a katerim mu ni bilo dano plesati.) bil 201etni morivec vsled porotniškega vêrdikta obsoj smrt š k o f nadškofu spet volj Na k hovemu je bil tuka častitat našem Vreme repa se zmeraj na P°lj imam in se zmrzali prve dni preteklega meseca še precej opornog! po umrl Pred Dvorom v 10. dan septembra 1875. leta. Svećenik , pastir je duše vodil, Ljubil narod svoj do konca dni, Z unodrira umom v boj je zborov hodil On , ki tukaj v miru božjem spi. Spomenik so mu postavili kranjski HHHËMMf (ležel'Ji poslanci in drugi čestitelji.^ Vrh spomenika je iz TiroUkega mar » elja ; lomlje- Jutre e g imamo somenje vsak drugi m e n j v Gorici meseca velj y gub so star t in zadnj 8omenj 7 aii ) odkai nega v četrtek vsace^: skoraj °J Kilové na Notranjskem 25. listop (G „Laa9-u", medaljon z nenavadno natančno po- sneto Pintarjevo doprsno podobo. Izdelal se je spo- pri vrlo veščih podobarjih Vurnikih v Radoljici. Ivana Vurnika, očeta; pokojnikovo mint Nari 9 je iz roke medů) so nam ,,No u v ú on listu )Z ma nile po 22 do 23 k za 1/ funt > n e m u blag o čistém med ? eljala ta cena: tako imenovanem br ali Ljubljanskeg ozna doprsnico pa je izgotovil g. Ivan Vurnik, sin. Všemu spomeniku s troški za postavljanje vred je čisto skromna ločka. kakoš cena 150 fori rj to v. Kogar domačinov bo pot vodila v o presnem ali pitancu i to prijazno Grintovčevo podgorje, naj obišce grob blamed kate- Sega *noža ter naj si ogleda prelepo delo naših umet- pa rima Je elik razloček 20. dne t. m. je pa na Ljub ljanskem sejmu vse drugače bilo; cena pres n eg medů bila 1Î kraj pa v se celó ga je bilo na po nudbo po 16 krajc. stari funt. Prosim razjasnila > kak je to? nikov, očeta in sinu. Račun o doliodkili in stroških za Lovro Pin- tarjev spomenik. Doneske so darovali naslednji ve-lečastni gospodje : Deželni poslanci: Deželni glavar vitez dr. Kalten- Ko c dejo rodav Odgovor uredništva. Radi Vam razjasnimo stvar íbelarji čebele potrgajo meseca septembra, 7 s svojim blagom v Ljublj vadi ,,pred mostom"' vel já na tr ? cena so ga takrat govori so 1) zneje pa se se ve da natrgali Novice" rada in o za nd P O ki a, pri po sta egger 10 gld.; grof Barbo 5 gld.; dr. Bleiweis 5 gld. Grasselli 2 gold.; kanonik Kramar 3 gold.; Kramarié gold.; Kotnik 4 gold.; Peter Kozler 5 gold.; Lav- 8e določi cena. renčié 2 gold.; Murnik 3 gold.; Obreza 2 gold.; Pakiž med k dr. Poklukar in ne še očistil v 37. listu > in o t Robic 3 gold. ; Karol e(ju Ruďež 3 gold.; M. Tavčar 2 gld.; grof Thurn 5 gold.; gold.; gold.; f a ne o pitane premeni cena f da di a pa Po- tudi dekan Ivan Toman Zarnik gld. gold.; 71 gold. Zagorec 3 gold, in dr. V. poskoči, kakor pride ali ne pride medů tudi iz druzih dežel v trgovino. Letos se iz Ogerskega ponuja med (přesni) in zato je temu medu cena na 16 krajc. Kaplan Jos. Razboršek gold prof. Ivan Župan 5 gold., administ. Lovro Krištofič 5 gold.; adm^ Simon Kosmač 5 gold.; duh. v pokoji Josip Strbenec za f u n t dj Pit 30 krajc. stari funt pa se zmirom drag, župnik Tomaž Kajdiž 2 gold.: župnik Janez Potočnik 20 gold.; ketehet Anton Kržič 1 gold.; kapi. Blaži Mu- 10. red Podragc pri Vipavi. (Kmetijska čitalnica nasa) im hovec 2 gold.; po župn. Primu Remicu nabirka iz Loke decemb t točno uri občni bo popold svoj (Notar Trilier 5 gold.; drugi dantelji po imenu neznani) uljudnej vabi kateremu vse gosp. društvenike naj- odbor. Mihclske županije na Notran,jskem l. grudna- (Slaba letina. Lakota.) Tako slabe letine, kakorsna je bila leto • v • 1 • J • rejsi ljudj 10 gold. ; Kranjski župaa Karol Savnik gold. wêm mn ■■■■■m^H nik Ivan Dolinar 3 gld. Obresti po g. dr. Poklukarji v hranilni naloženih poslaniških 7L gold.: 2 srold. 62 kr. tuk pri ne in se pridelkih, ne pomnijo najsta ploh ljudje s strahom poprašujejo, Cena Tomaž Župan primanjkljej 8 gold. 38 kr. skupaj 150 gold. r r 79 gold.I decembra t. 1. je bil podobar Vurnik star. s 150 forinti popolnoma izpjačan. od kodi dobimo živeža, predno bo druga žetev žitu raste, zasluzka nobeneg davkov je treba sila našim sokih vsakovrstnih adlogam odrajtovati Stacunarj očej kljub več upavati , ker ne morej Ljubljane. da je m è g 1 e n a ; Prcf. Tomaž Zupan. » _ . a^jjtrt^jfils*JW-^ . _____ ______ . ♦ se zmirom očita ianskih debele mègle videti, na Dunaj naj gré! Naši Ljubljani HHHP kdor dandanes hoče prav veliko silni po- in še prejšnjih dolgov iztirjati. Kantov bo, da bo joj i kdo bo kupil, kdo more kaj kupiti? O pravém času je tedaj kmetijska podružnica Postoj nska poslala sl. litični mègli ste se zgubili vlada in ustavoverska stranka; ministerstvo ne more več najti ministerske stranke, im- kmetijski družbi naznanilo o revnem stanu našega ljudstva, da se ona s prošnjo obrne do visoke c. k. de želne vlade za pomoč. In res treba bode velike po nisterska stranka pa ministerstva ne. Ko pa debela mègla pokriva Dunaj o notranjih zadevah , leži še obéh moci debeiejša Čez nj o vnanjih zadevah Turških. ____obzirih množijo Magjari politične zmešnjave— sad d u a- ker n o be d*e n nič nima. bodi-si veči kmet bodi si lističnega semena, ki so ga nemški ustavoverci leta 1867. pozdravljali za ,,Heil Oesterreichs" ! Zdaj ga pač JULI VJ \J l y S^^l UUMtUtU U4V> li 1 IJU C* y UUUl'OI V IVIUV>1 WVVH I kajžar. Samo to naj še omenim: Bog naj nas obvaruj rj> im trp a žalibog, tudi tisti di morajo ž njim t ki so dualize m iz začetka in zmirom imeno Litiji, in g Luka Svetca, c. k srečo Avstrij vali najveco m v državnem zboru sproti dr^^U^ko^ivom b o i j "" Tu jeveselo Kakor saksebi ustavoverci politični okraj Crnomaljsk notarj v Litij da tej zade stnika v Metliki Antona Navratila za po in sledeče Poljak so državop o, spoznavsi, Politik" piše o *avni stranki Antona Treitz Komendske grajščine v Metliki Ko če v s k nika v Kočevj Ribnici Janeza Kapeleta, oskrbnika ) za politi c. okraj f in prav srčno udani y adnj pnstop kaanj katera mladosiovencev". S tem y polit cas pomnožena po šovca, župana v Cerk kraj nega zdrav , Janeza Podboja, posestnika v okraj Logaški g. Antona Kra- m » mladoslovencev in staro „mladoslovenstvom" j . ki so dognana in svindel sprava nika in dež. posla v Cerk z poslanci, dr. Vošnjak miadosiovenec e ie přetekle y Postoj nsk gnacija Doksat Adolfa Obrezo politic y , posest- ;ni okraj posestnika v Po- za in Jožefa Zelena, posestnika v Senožečab Pfeif dr. edlogoma pomnoženih okrajnih šolskih svetov v Ban R a z 1 a g ? am uden mož in v Mirnipeči dežel o dbo pritrdil, da se leto in dan ) kar dr. Razí a g a ni vec v državni dopusta značaj bo y a vendar se ni odpovedal posianstv y postavi učitelj Anton Ozimek definitivno v službo na ljudski šoli^v Banjaloki, in učitelj Florijan Kaliger v mirom prosi Zdoiih na Stajarskem v tem se kaže ves politični v Mirni Peci bo učitelja na ljudski šoli g možá. Dr. Razlag čuti, da njegova poii tika ni se skladala z mnenjem slovenskega naroda- in (Poslano.) Na vprašanj v dnjih „Novicah* i zato se je vmaknil s političnega odra. Je li pa to na korist narodu? Dolžnost rodoljuba je, ne le spoznati stori ene pregreške, temuč pripomoći, da se popravij y^u wvw.w. j » ««aujiu ^ ^ » iuau , od nekaterih deiničarjev do likvidačnega odbora banke y Slo (i stavlj želji po vse zadostiti povolj dgovoriti in izraženi Patriotizem in narodnost sta vzvišena nad osobno neći- objaviti, da ki se likvidacij težavno. Le to moremo tedaj kar jboli more vrsi murnost pa (Odb družbe kmetijske) združen z gosp za- dog bog vlastnosti okoliščin ne bode že tako kmalu , sosebno ker za vspešnejše delovanje vedno de stopnikom deželnega odbora vitezom dr. Kalteneggerjem in pa z zastopnikom deželne vlade grofom Chonnskyem t. m. pod predsedstvom barona Wurzbacha narja primanjkuje, kajti na 2337 deinic, katere svoto 70.000 gold, (dopla po 30 gold.) reprezentuj dn doslej komaj 15.000 gold, doplačalo > se pa hitrej podělil letošnje d parov K o r_olk i h nj prosi in po kmetijskih pod pleme za bvencije nakupljenih ovác gospodarjem, ki so pričali h županov in predstojnikov pričali, da bodo dobro Koroško A « ft . . ^ A 1»«* t da razvitek očividno ovira. Trebalo bode tedaj zaostale po zeló težavnem ter tirjati a ko pocasnem potu d n i j s k e m hosta oven in ovca, ki jJUU.rUZ.LUU liGpiiUitll, wuuu ^vkjiv ^.v/*' boljšanje ovčjereje tako gleštali in rabili in sicer na škodo dotičnim delničarjem in stvari sami! Tudi z ižtirjatvijo druzega bankinega imetja ne gre dosta boljše in ravno tako ne bo šio brez y tudi jih dobij ; ki .na korist. Prošnjiko ne samo njim, ampak ogla- sodnijske sile Po navedenem bode sleherni previdel se da nálog likvidačnega odbora nikakor ni lahek*, ter da silo 38; al ker se je mogi ietos kup treba izberó bilo y prosnj na celó tanko sitice izoero zanesijivi gospodarji; se ve, ua, bc i posestnik v Dovjem, Šimen Grrilc, posestnik v 52. letu svoje starosti vládni svetnik, po dolgi pij Leopold vitez Čni bolezni v Ko Ho ff smel se srcu svojem kazati se narodnjaka, bil o v, a, pvocomiû Y UlUiCU VJiliV, . 8rcu SVOjem kazati se Lancovem, Anton Brod nik, posestnik v Kompoijaij, slovansko reč krasne T v P r • t i . T n \ • y Jožef Log posestnik v Žiberšah, Jakob Petkovšek posestnik v Petkovcu, Janez Trp , posestni > ni nihče tako in kakor o n. pesmi Naj ves dom °§ÛJ 1 . k. : po za v miru pociva f župan v Rovtah, Martin G os té, posestnik v Zahribu, France Bregar, posestnik v Hosti pri VaČah in Janez Pač veseii bodo gospoda prosta J. Z u p edeljo je bilo slovesno vmeščenj ana v stolni cerkvi. novega pose v kvah F r a n c e 1 j možje s celo okolico , ki dobij blagó, vse krepko in že dorasč ugodno, ki ga nam tako t Fr. Kadilnik ) up Ukviški tedaj za pleme Erat po je gosp. hribolazec, v nedeljo prinesel s Smarne gore: kurice ali Črni teloh (helleborus niger) pa ovčice ali brezstebelni jaglič (primula in posebno skrbnem prizadevanji ondašnjega gosp. župnika Skarbi d a rj sam zdaj pripelj v Ljublj Dolžnost gospo acaulis) ; našel je te cvetlice v polnem cvetji na solnčni strani. Vse prerokovanje zgodnje zime se je skazalo y lep blagó tako umno rabiti y da bode lažnjivo, kar spričujejo te cvetlice. Ovce so se v živino njim in okolici njihovi na prid zdravniški šoli ; kdor želi to lepo pleme videti lahko vidi. y jih (Gospodicina Ida Kiïnl), hôi 1871. leta umrlega akademičnega slikarja P. Kiïnl-a in Kranjska štipen-distka, je razstavila v štacuni Karin ger je vi na mest- (Iz seje dez. odbora 1. dec.) Za okraj ne šol- nem trgu krasno podobo „Judite", povzeto po slavni skesvetovalce za prihodnjo šestletno dobo je dež. sliki Rubensovi , ki jo hranuje Dunajski Belvedere, odbor postavil za politični okraj Kranjski g. Karola Mlada umetnica je eno leto obiskovala umetnijsko šolo Savnika y lekarja in župana v Kranji, in za politični okraj Dunaji pri trgovca in posestnika iz Kranja; Kamniški g. Janeza Murnika, trgovca v Kamniku, in Janeza Debe vca, posestnika in poštarja v Kamniku; — Matija Pirea, v Monakovem , potem pa svoje študije nadaljevala na 8Îavnoznanem profesorju Napacky-u, učeniku svitlega cesarjeviča Rudolfa, kjer misli izvrševati svojo za politični okraj Radoljški g. Janeza Sajovca nika v Gorjah ; Rudeža Mošnjah y in Jakoba Žu mra umetnost posebno v cerkvenem zgodovinskem in pa obrazném slikarstvu. Izvrsten kolorit, korektnost ri- , posestnika v sanja in pa krepka plastika : \ to so hvalevredne last- y zup- za politični okraj Novomeški g. Karola nosti, po katerih se odlikujejo Vsa delà nadepolne naše , grajščaka v Hrastji pri Novem mestu, «u g. Martina Moharja, posestnika in vodjo pomočnih uradov in umetnice. e. k. okrožne sodnije Novomeške; — za politični okraj šila v slabo obiskanem gledièei. Igra „iiina se mora L itijski g. Alojzija Koblerja, posestnika in župana v omožiti" ni nikakor za nas, zato tudi ni dopadla; v za politični okraj šila (Slovensko gledišče.) Trètja predstava se je vr- slabo obiskanem gledišči. Igra Ena se mora m I 9 4 I burki ,,IšČe si imena a je pokazal gosp. Sušteršič y da v „Dr. Robin" tudi on lahko kaj stori, če ima voljo , pa sta se odlikovala posebno gospica Podkrajskova in gosp K o c e 1 j. Novičar iz domaćih in tujih lz Dunaja. dežei. nedeljo pa je bilo gledišče žavni zbor moral sklepati o novi Cem bolj se bliža čas, da bode dr- dobro polno, predstava se je vršila točno in gladko. o dvojni banki itd. ) tem bolj pogodbi z Ogersko, se kaže raspor med Do malega vsi igralci so zaslužili pohvalo, v prvi vrsti Cis- in Translajtanijo. Načrt novega banknega štatuta, gospica Podkrajskova, gospod Kocelj in gospá kije izdelan v soglasji Peštanskega ministerstva z Du- Odijeva, ki je živahno igrala in pela kakor grlica; najskim, kaže, da žalibog je Magjarska vlada popolnem ttídi gosp. Jeločnik je svojo nalogo dobro umel in zmagala in da dualizem na škodo enoti Avstrijski se m - a « "w « » . a ^ l 1 # , a x « a 1 m fe « . • __1 ' Igra „Materin blagoslov" je pa tudi jako gin izvršil. ljiva. hvaljena vesela igra „Anti Ksantipa" v 5 dejanjih. Že- čedaije veča postaja, ker ljudstvo vidi, kakošno pogačo ponašati more z veliko novo zmago. Zarad tega hudo soboto 9. t. m. se bo igrala prvikrat zeló vrè med ustavoverci in nezadovoljnost z ministerstvom leti je, da bi bilo gledišče polno. (Sokolski vcerajšnji večer) je bil zopet obilo ob- strijo na 2 kosa razcepiti so jim spekli ustavaki s tem, da so leta 1867. dali Av- iskan in jako živahen. (Zahvala.) Odbor gospá, ki so se Magjari se zopet letos s po- zahtevajo. ve da veselja poskakujejo, ko vidijo , da se zopet zgodi, česar oni dne t. m. sta se vsled cesarjevega po- močjó dobrotnikov lotile ubozim šolskim otrokom zimsko živa podala ministra de Pretis in Lasser v Pešt obleko deliti, se iskreno zahvaluje vsem, ki so preteklo kjer soboto pripomogli v to, da je f v. j/v viMfiw ^ ^ ^ ^ JJUI jLiwug^i v i. v> o L } njui so z ministri Ogerskimi imeli neprenehoma zborovanja. koncert v Tavčarjevi go- Tudi Andrassy je dělal vmes. Telegram iz Budapešta stilnici v ta namen donesel 175 gold.; še posebno za- pa naznanja, da „je 4. dne t. m, bilo zadnji vzaîemni hvalo pa izreka slavni vojaški godbi in pa pevskemu ministerski shod, ki pa je ostal brez vsega rezultata. društvu Sloga" } za brezplaČno sodelovanje oni večer. Govori se, da odstopi obojno ministerstvo. Hofman ( Vabilo k slovesní besedi) v spomin Fr. Prešernu je bil v Budapešt poklican, je že tukaj. i ki a v narodni čitalnici Ljubljanski v nedeljo 10. dne t. m. Program besedi : moški zbor. Lina Kog el. G. H a v 1 a s a 77 Crnoj gori", 17 4. dne t. m. je ustavoverna stranka imela kon-ferenco, v kateri so bili stavljeni sledeči predlogi: spomin Prešernu", govori gospica naj se cesarju pošlje adresa, da ne dopusti razdvojitve A. Lortzing sekstet iz opere banke uua j^vgc». c/. v i — Quuoivï i« uaunu, u) sklene naj se resolucija, v kateri se izreče Car und Zimmermann", s spremljevanjem glasovira; da se ustavna stranka izjavlja proti razdvojen;u banke 77 pojó gospodje Meden, Branke, Schulz, Stegnar J. Paternoster in No 11 i. 4. Benj. Ip a vec 7 ou- nova pogodba naj se odloži na 7 ? leta. vertura iz operete „Tičnik" špica Tratnikova in g. Schulz. Poslanců Skenetu je obveljalo skrpati novo za dva glasovira, igrata go- ustavaško stranko, ki se imenuje „neodvisna" stranka C. B eri o t napredna" stranka se je^potopila v to stranko, „levica* 7 koncert zagosli in glasovir, igrata gospoda G. Mayer- in pa „sredica" pa ne. Cudno je novo imé „neodvis- Haager in Stock 1. Kreutzer velika A A C% » g. U X IJL1 VJ t \j \j A i« vj • 11. JL VUlIiV^l V ViltVW EFIJ iX U1U y L \j 7 ^ 14 C* j^V/pi CJ UI iz opere „Naehtlager von Granada", za bariton s sprem- vica in sredica še zdaj niste! nih to kaže, da poprej niso bili neodvisni in da ljevanjem glasovira, poje g. Schulz. L. Wolf Minister trgovstva je dne t. m. zbornici po- 77 Preis-Trio" za gosli, cello in glasovir, igrajo gospodje slancev predloži! vec novih postav, ki se tičejo železnic G. Mayer-Haager, W. Travnizek in Stock 1. In zopet ni Nedved , Zvezdi", bariton solo z brenčečim zbo- rom 7 poje gosp P u c i h a r. Začetefc ob pol uri zvecer. Citalničin odbor. železnice vmes ! HHfltaBflÉMflMflflflMflMKlíi^^^^^i^M^K imela začeti razprava o držav- 1877. _ , Nove volitve v deželni zbor so namerava domolju evo 77 Elire des Herzoqtliums Krainu) Včera j nem proračunu za Iz Dalmacije. pri kraji. Kazale so sijajno, da je Dalmacija čisto Hrvatska zemlja in da nasprot- kakor „Primorac" pravi. družba vic in razpo- niki ki so si pridéli imé „au t o n o m i s t o v" , niraajo šilja ravnokar vabila na naročevanje. Ta nova izdaja bo po in podobah 7 sploh po obliki popolnoma enaka iz- isku yirni Valvasorjevi, a izhajala bo v zvezkih po šest pol £li 48 strani po dvakrat na mesec; vsak tak zvezek bo več obstanka na njej. Kdor iz Dalmacije hoče L a-honko delati, naj gre na drugo obalo Jadranskega ---. -----X www, /veljal 50 krajc. in se plačeval sproti morja! Zbor Dalmatinski šteje zdaj 29 čistih narodnih in častitih rodoljubov, stranka autonomaška (stranka re- Naročeval se bo negatov) ima jih 11 7 ker Ljubiša ne spada no- vi naravnost pri založniku g. J. Krajcu, voditelji Blaz-nikove tiskárně v Ljubljani, pa tudi lahko v vsaki buk- beni stranki in je le neugoden gost v Dalmatinski zbor- varni. Misel ta je lepa, domoljubna in zasluži pod- nici. Po takem ima narodna stranka 3 četrtine svojih mož in razen Antonietta nobenega uradnika; mogla bo pore od vseh strani. Valvasorjeve knjige se le šeredko tedaj v prihodnjem zboru neodvisno postopati na polji kje nahajajo 7 a V se te niso popolne. Da je pa ,,Val- parlamentarnem in delati na to, da po preteku 161etne vasor" imenitna knjiga vsakemu omikanemu člověku, posebno zgodovinarjem, o tem ni dvombe. Tedaj bodo borbe izdajatelji gotovo vstregli marsikomu 7 ker mu bodo dali ljevina priliko y pvuaoi in ucb 1X1 <\ i u uvžiiai ja uaj^i oa »ov knjigo. Ni dvomiti , da ne bi našli obilno naročnikov 1 TTT • « 1 1 • I • V • f počasi in za malo denarja napraviti si vso svojo o, to je, dru- da tako „trojedna kra- prazen naslov. Ni čuda 7 da so ustavake Dunajské grozno ušesa bolela, ko so slišali o zrnagah narodne slovanské stranke. ne po Kranjskem, ampak tudi drugje > kjer zive V ze- O jugu. Konferenca je přeložena menda do 12» ljudje, ki se brigajo za Kranjsko zgodovino. Mi jim limo to in priporočamo najgorkejc to podvzetje obilni podpori. Vabilu ste pridjani dve sliki iz „Valvasorja natančno po izvirniku izpeljani, z dotičnim tekstom (( } 7 vse t. m., pa se skoro že naprej vé, da bo brez vspeha. Pri nekem obedu je Bismark izrekel, da bo Nemčija ostala popolnem neutralna in da bodo vse vlade napen jale se, da vojska ostane lovkalisirana na jug in lepo. PriČela se bo izdaja z „gradovi, mesti prvi zvezek bo izšel še pred novim letom. Miriditi so zdaj tudi s Crnogorci potegnili Hrabri vsemu Turškemu prizadevanju vkljub. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.