Leto 1. V Trstu dne 24. aprila 1908. Št. 17. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5, II. nad. = Telefon št. 1570 : 1 Delaushi List Posamezna številka ■■=- 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Položaj na GorišKem. Piše Dr. Henrik Tuma. II. Politično življenje 'na Goriškem je bilo do leta 1885 skoraj mrtvo. Nasprotja so bila sploh osebna brez principijelne podlage. Zadnji boji do leta 1897 so šli med ose¬ bami dr. Tonklijem, ki je bil odločen pristaš duhovnikov, in med dr. Gregor¬ čičem, ki je sam duhovnik. Volitve so se vršile tako, da je imel vsak kandidat po nekoliko zaupnikov vsaj po večjih občinah v deželi katerim se je dalo pismeno navo¬ dilo za volitve in priporočalo kandidature. Ker se bile volitve v kmečkih občinah indirektne, je šlo na 'volišče po kakih 10 volilcev, ki so volili priporočane može. Nekoliko šuma je bilo le po listih, in kadar je nastalo kako ostrejše nasprotje, se je ustanovil poleg že obstoječega lista še drug list, ki je pa potem izginil, ko je ena stranka propala. Od leta 1891. do 1890 je bil v deželi absolutni gospodar dr. Gregorčič s svojim tajnikom Andrejem Gabrščekom. Ona sta lahko govorila: «Ni treba, kakor migljaja našega prsta in cela dežela gre enotna za nama*. Programa ni bilo, ne strank. Program in stranka sta bili imeni. Pri volitvah jeseni leta 1895. je bilo izvoljenih poleg dr.ja Abrama 9 poslancev pod geslom in imenom dr. Gregorčič. Mojo kandidaturo se je zahtevalo kot jurista z namenom deželnega odbornika. Deželni odbor goriški ni imel do leta 1899. sploh nikakih juristov v deželnem uradu, marveč so opravljali jnridične posle samo odbor¬ niki, ki so bili od prvega početka sami odvetniki- Ker -sem bil izvoljen- kok jurist in za stvarno delo in brez programa, je bila tudi naravna posledica, da je potom intenzivnega mojega dela moralo priti do konflikta, delosanjo. rodilo je konflikt. Brž ko sem pregledal politični In eko¬ nomični položaj na Goriškem, sem videl potrebo vzbuditi ljudsko maso in sem začel s shodi po slovenskem Goriškem. To je vzbudilo zavist dr. Gregorčiča in to je privedlo do osebnega konflikta, tako da je šlo leta .1899. za dve stranki, katerih program je bil na eni strani dr. Gregorčič, na drugi strani pa jaz, vsaj „Soča‘ in Andrej Gabršček je podtikal mene. Dr. Gregorčič je iskal zaslombe pri svojih du¬ hovnih tovariših in z njim je potegnil del inteligence, zlasti profesorje, ki so bili va¬ jeni vtikati se v politiko, kolikor se sploh more o njej govoriti. Moja zaslomba so HRRmoniifl Zemlja se je okopala v eterju vsemirja in blage sape so razpihale megle in oblake. Kakor misteriozno veličanstvo se je dvig¬ nilo bleščeče solnce iz morja in pozlatilo vrhove gora, da je videti, kakor bi goz¬ dovi rdeče cveteli in snežniki goreli. Le¬ pota je vzklila in vzcvetela na vseh stra¬ neh... lepota nežnosti, lepota milobe, lepota čudov in lepota vzvišenega. Na severu in na jugu sta se odprla dva vira in kakor -dva mogočna, krasna pasa sta se izlili dve reki proti vzhodu in zapadu. In med obema se je razprostiral krasen vrt, ki ga zna naslikati samo nedotaknjena fantazija ambrozijskega umetnika, združujočega v sebi pesnika in slikarja in kiparja. To jo bil raj... t antazija ga je poznala in ga še pozna... Vele so blage sape po čistosvežem zraku, šumelo jo listje po drevju in grmovju, žuboreli so potoki in bučalo je morje... . tisoč,, tisoč glasov, a vsi so se tajno zdru¬ ževali v edinstven spev, v bajno pesem in ves svet je bil ena vzvišena čarobna har¬ monija. Pesem je oznanjevala krasoto in dobroto vesoljstva a tajna moč, ki je spa¬ jala in vezala različne glasove, da jih je mo slišati kakor harmonijo tisočerih ne¬ beških orgelj, je bila ljubezen... Krasne pravljice pripovedujejo o njej... bili ekonomični zavodi, ki sem jih ustano¬ vil sam, in direktna zaslomba mi je bilo ljudstvo, ki me je spoznalo potom dela in na shodih. To pa je bilo tudi edini vzrok, da sem v politiki vstrajal. Ako sem se čutil pod dr.jem Gregorčičem kot najetega delavca, seru se zavedal vspeha lastnega čTela' v neposredni dotiki z ljudstvom. Le. za" to sem“ vstrajal v politiki. Smatral sem takrat gonško ljudstvo za premalo zavedno in brez dovoljene eko¬ nomične in politične . organizacije, da bi bilo sploh pristopno načelnim idejam. Zato sem leta 1900. odklonil po eni strani na¬ stopiti pod svojim imenom, odklonil po¬ litično delitev pod imeni dr. Gregorčič in dr. Tuma po drugi strani pa zahteval, da se ustanovi prehodna politična stranka s svojim posebnim programom, ker se sicer politiki odpovem in prepustim daljši boj z dr.jem Gregorčičem lastniku „Soče“, Andr. Gabrščeku. Zahteval sem ustanovitev slo¬ venske napredne stranke ter zahteval program, ki povdarja na eni strani proti¬ klerikalno stališče, na drugi strani pa po¬ trebo samostojne gospodarske organizacije. Kolikor sem ustanovil ekonomičnih za¬ vodov, sem jih ustanovil vse v socijalis- tičnem okvirju,, in to posebno Mizarsko zadrugo v Solkanu, ki je takrat lahko slu¬ žila za vzgled socialistične zadruge, in de¬ narni 'zavod Trgovsko - obrtno zadrugo v Gorici. Moje neposredno delo med ljudstvom po shodih in ustanavljanje zavodov je bilo pod načelom gospodarske in socijalne samoosvoje. Skratka: moj bližnji program je bil, obuditi med ljudstvom dejanske na¬ predne ideje v smeri demokratizma in socijalizma. In to sem todi dosegel. . Andrej Gabršček se mi je le za silo podal. Bil je vajen boriti se le iz osebnega stališča in je smatral vsako politično orga¬ nizirano stranko za nepotrebno. Podal se je ustanovitvi nove politične stranke le zato, ker sem odklonil vsako kandidaturo in vsako sodelovanje, ako bi šlo le za osebna nasprotja. Pri ustanovitvi napredne stranke sem povdarjal, da so le tri principijelne struje: liberalna, klerikalna in socijalistična. Na ustanovnem shodu in posebej pri seji iz- vrševalnega odbora, sem povdarjal, da sem jaz za svojo osebo bil in sem .socijalni de¬ mokrat v modernem naprednem zmislu. Ako “prevzamem vodstvo napredne stranke, storim to le, ker smatram (takrat) goriško ljudstvo še nepripravljenim, slediti socijalno- demokratičnem programu, in jc prvi korak za politični razvoj tega ljudstva, da se Oji blagoslovljena fantazija, ki edina veš, kako je bilo takrat! Ti znaš pohiteti v one čase neskaljene sreče in jih v mislih pričarati pred naše oči in zbuditi željo v naši duši, da bi ugledale naše oči divni sklad in naša ušesa zaslišala božansko harmonijo in naša srca očutila vsemogočno ljubezen...! Blagoslovljena fantazija, ki oplo- duješ pesnikovo dušo, da lahko iz nič vstvari, kar je v stvari nemogoče in ki dvigneš sveto hrepenenje iz najskrivnejših kotov naše duše... Oj, fantazija, ki nam preko vseh diso¬ nanc in disakordov zagodeš čarobno, taj¬ nostim harmonijo, da se srce ne more dosti napiti serafinskih glasov! Ti edina jo poznaš... ti si gledala raj, ti si skisala harmonijo — ne, ti si oboje vstvarjala... Oh, samo ti... Ali človek, čegar telo je sestavljeno iz istih atomov, kakor črna prst, kakor zlato solncc in srebrna luna, kakor dehteča rož i in ponosni hrast, človek, ki je bil prali in postane pepel lahko sanja o cvetnem in harmoničnem raju, gledati pa ne more pa¬ radiža, slišati ne more visoke pesmi. Kjer človek živi, tam ne more biti raja niti harmonije, tam je ljubezen, ki združuje krasote, samo privilegij poezije: v temnih spominih so jo ohranili atomi, ki se le malce zbude k zavednosti, v goreče kopr- nenje jo prestavlja vroče srce, oko pa je ne more videti, uho je ne more slišati, roka ne dotipati. Fantazija komponira har- sploh zavzame za napredno stališče v zmislu protiklerikalizma in v zmislu gos¬ podarskega razvoja “v obliki zadružništva in združevanja. Izrecno sc je v program na¬ predne stranke sprejelo tudi določilo gledej delavstva v zmislu protiklerikalizma in*v zmislu gospodarskega razvoja v obliki za¬ družništva in združevanja. Izrecno sc je v program napredne stranke sprejelo tudi določilo glede {delavstva v zmislu, naj ima od napredne stranke vsestransko podporo. V delavsko c; anizacijo nisem posegel, ker sem smatral že takrat kot edino pravo orgaiiizacijb.delavstva spcijalnodemokra- tieno stranko in nisem hotel rušiti dis¬ cipline."' Iz razloga, ker ni bilo organizirane po¬ litične stranke, sem odklonil spomladi leta 1899 kandidaturo v državni zbor ter sem pridobil za to dr.ja (Staniča, ki je pa pro¬ padel le iz osebnosti, ki jih je imel z vo¬ dilnimi krogi v Brdih. Po meni zastopani napredni del na Goriškem je jeseni 1900. pri državnozborskih volitvah našel med prebivalstvom najživahnejšega odmeva, nižji sloji kmečkega prebivalstva so po celi deželi bili pridobljeni za samostojno in protiklerikalno stranko. Napredna stranka je dejanski zmagaia v obeh kurijah, splošni in kmečki, ter je dr. Gregorčič prišel na Dunuj le s pomočjo klerikalnih furlanskih glasov iz Ločnika. Ta vspeh napredne stranke, to sem vedel in tudi računal, da bo imel gotovo za posledico fanatični nas¬ top in organizacijo od strani duhovščine pod takratnim nadškofom. In nisem se motil. Pri najbolj intenzivnem delu tekom leta 1901. je propadla napredna stranka pri volitvah v kmečkih občinah na Tol¬ minskem in v okolici goriški. Naprednjaki so ' prodrli le na Krasu in tudi napredni kandidat v veleposestvu je propadel. Že za volitev v deželni zbor 1901 sem zavzemal stališče, da jaz za svojo osebo kandidiram lc, ako prodere napredna stranka z vsemi 10 kandidati in tako pridejo vsi slovenski poslanci ene stranke v zbornico. Zaraditega sem sprejel kandidaturo v najbolj ekspo- niranem okraju za Vipavsko in Brda. Ako bi napredna stranka tukaj prodrla, je ga¬ rancija, da prodere vseskozi. Ako pa ne in ima le del slovenskih poslancev priti v deželni zbor, pa je bolje, da nastopi mesto mene druga moč. Le vsled precej občut¬ nega poraza napredne stranke na Tolmin¬ skem in Vipavskem in vsled nastopajoče panike, da celo v mestni kuriji propadejo naprednjaki, sem se dal preprositi in sem prevzel mandat z izrecnim dostavkom, da se čutim vezanega le za dobo 2 let. monijo, razum pa brenka na neubranih strunah in vsi akordi se ražblinejo v nesklad... Ha ha ha... Ostro, rezko se glasi smeh in razdira skladnost. Včasi misliš, da je jok, zdi se ti, da so otožni vzdihi, včasi grozeče kletve. Ne, ne, smeh je, samo smeh, ki se roga fantaziji, sanjajoči raj in harmonijo. Iz glo¬ bokih jam se dviga, kjer se beli sužnji pehajo, da v nevarnosti svojega življenja nakopljejo zlata in srebra, s katerim se bodo krasile sijajne palače in bujna telesa; iz podstrešnih sob odmevajo, kjer sestra¬ dane bolne šivilje komponirajo umotvore iz svile, čipk in baržuna, kjer bledolični, gladni pesniki mučijo svojega duha, da bi ogreli in razvedrili duha drugih; od široke morske planjave vejejo sem, kjer sc možje bore z valovi in z viharji, da srečno pri¬ peljejo ladjo čez ocean in rešijo preko¬ morska bogastva srečnim mogočnežem... Med večnim ledom visokega severa, na peščenih tleh afrikanskih, med krasoto tropične bujnosti, v sterilni puščavi, povsod, kamor stopi človeška noga, povsod se porodi ostri, rezki smeh, ki ni smeh veselja ih sreče, a ki razdira vse harmonije... In v človeškem srcu, v tem čudežnem aparatu, ki se v njem poraja največji čudež sveta: čuvstvo... tudi v tem človeš¬ kem srcu odmeva rezki, ostri smeh ironije, nevsmiljene ironije, ki se roga fantaziji in njenemu raju in njeni harmoniji. Tudi v Lastno delo med ljudstvom in po drug strani struje v vodstvu napredne stranke pa so mi že takrat odprle oči, da ni mo¬ goče organizirati dejanski napredne stranke, marveč so osebe, merodajne v izvrševalnem odbo i , tli! i stranke, po političnem prepričanju liberalci, in gre vse politično delo neTza 'brganizačijo ljudstva, marveč za osebno pozicijo in osebno ambicijo. To je "Bil povod,' da šem po končanih deželno- zborskih volitvah odložil politično vodstvo ter ga prepustil meseca’ junija 1902. lastniku „Soče“, Andreju Gabrščeku. S Tein trenutkom pa je postala napredna stranka po kranjskem vzorcu in taktiki li¬ beralna., Od tega trenutka je vse delo postalo izkoriščanje onih ekonomičnih za¬ vodov) kilseih jih ustanovil jaz. Mizarska zadruga je prešla jeseni 190!Ly ro ke za¬ sebnika in tako tudi Trgovsko-obrtna zadruga v roke ljudi več ali manj strogo liberalnega mišljenja, kf so tudi na liberalen način obrnili smer tega zavoda, da je imela služiti pristašem liberalne stranke in onim osebam, ki so zasledovali enake cilje. Ugled napredne stranke je vsled 1 tega padal od leta do leta. Volitve v državni zbor leta 1907. so jasno pokazale vspeh tega liberalnega režima od 1902 pa do 1907. (Dalje prih.) Peti zbor hrvatske sociiaino-tiemokrat. stranke V dvorani pevskega društva »Kolo* v Zagrebu se je vršil 19. in 20. t. m. V. zbor hrvatske socialno-demokratiene stranke, ki je vspel v vsakem oziru najsijajnejše. Zbrani so bili zastopniki iz Hrvatske in Slavonije. Zlasti so bile zastopane v lepem številu poljedelske organizacije iz Srema, ki je nekaka hrvatska^ Sibirja. Vseh dele¬ gatov je bilo 110. Češko socialno de¬ mokracijo je zastopal poslanec sodr. Nemec-, nemško drž. posl. sodr. I Vinarski, slovensko E. Kristan in bosansko sodr. Ravšek. Istrtko deželno organizacijo je zastopal sodr. Petejan iz -Pulja. Na tem zboru se jc videlo, kaj se zamore doseči z vstrajnim in intenzivnim delom kljub reakciji in terorizmu, ki je vladal na Hrvatskem in ki je pokazal svojo sovražno silo najbolj proti socialni demokraciji. Na tem zboru bi bili radi videli Slovence iz vseh krajev, da se na lastne oči prepričajo, kaj premore dosledno delo in zaupanje v samega sebe. Zakaj in kako ne bi bilo mogoče na Slovenskem, kar je mogoče človeškem srcu se dviga jeka tisočerih bojev, ki vrše od severa do juga, od vzhoda do zapada in na strunah človeškega srca brenka življenje same disonance, brez¬ obzirne, nevsmiljene disonance... Ha ha ha... Ali včasi utihne smeh, kakor bi ga odrezal; utihnejo vsi glasovi in mir, ki ga ne moti noben glasek, se razširi vsepovsod — za trenotek. Čudežen, neumeven mir, ki krije cele svetove in polne harmonije v sebi, zavlada za trenotek. Zopet zahrume divji boji, krik in stok in jok in vzdih in kletev se razleže zopet in vmes se krohoče smeh, divji smeh, ki je silnejši, nego vsi tisti glasovi... Ali zopet nastane mir... zopet samo za trenotek... Ah... to je čudežen trenotek, ki odseva v njem daljna, daljna tajna bodočnost. Pred očmi se odpre nov svet, okopan v solnčni zarji, obsut z dehtečim cvetjem, plavajoč v božanski harmoniji. In v takih trenotkih vstane v človeškem srcu upanje in gotova vera, da se preseli raj in har¬ monija iz fantazije v stvarnost. Tedaj po¬ grabijo žuljeve roke krepkeje motiko, močnejše zavihte kladivo in v živejšem ognju jim zažari oko. V njin pogledih ne sanja več fantazija, ogenj v njih očeh prižiga... Volja. Fn tur n s. o DELAVSKI LIST na Hrvatskem. Tam je pritisk proti so- cijalni domokraeiji še hujši nego pri nas, še bolj je zanemarjena tam splošna izo¬ brazba in v drugih ozirih so razmere sla- bejše nego pri nas. In vendar moramo priznati, da je še daleko čas, ko bomo mogli primerjati naše vspeho vspehom hrvatske socialne demokracije. Poročilo, ki ga je podal sodrug Jeraj Dernetroeir mora razveseliti vsakega sodr. Iz poročila posnemamo, da jc bilo delo hrvatskih sodrugov nad vse naporno a kljub temu živahno in vstrajno do never¬ jetnosti. Preganjanja, izgoni najboljših sodr. in prepOvedanje shodov je bilo vedno na dnevnem redu. Na Hrvatskem nimamo danes javno nastopajočega sodruga, ki bi ne bil prebil radi stranke vsaj par dni v zaporu. Toda kljub temu terorizmu, je danes Srem, torej kraj, kjer se je izvrše¬ vala proti socialistom najkrutejša reakcija in terorizem, preplavljen od socialne de¬ mokracije in s kmečkimi organizacijami, ki vzdržujejo lastni v cirilici pisan tednik „P raro Naroda'. Te organizacije so pris¬ pevale od zadnjega strankinega zbora pa do danes 1400 kron strankinega davka. Pri zadnjih volitvah v Hrvatski sabor je zmagal v Sremu socialistični kandidat sodr. Korač in sicer v Lidu. Sedaj se misli postaviti organizacijam novega tajnika v Mitroviči. Toda ne samo tu ampak tudi drugod je stranka napredovala na način, da pre¬ kosi vsako drugo še naj optimistično pri¬ čakovanje zunanjih sodrugov. Posebno v Zagrebu in Osjeku je nadkrila celo naj- veče upanje hrvatskih sodrugov. Tako je postala socialjstična stranka na hrvatskem važen faktor s katerim morajo računati meščanske stranke in vlada. Do- sedaj je bila Hrvatska socialistična stranka takorekoč sama zase s svojim lastnim na hrvatske razmere se ozirajočim programom in ni spadala skupni socialistični zvezi. Delali in organizirali so sodrugi sami brez nika- kega hrupa. Sedaj je nehala biti to kar je bila in odslej bo del mogočne avstrijske socialne demokracije. Mi slovenski socialisti pozdravimo na¬ predek hrvatskih sobojevnikov z največjim veseljem in zadovoljstvom. Njihov napre¬ dek je naš napredek, njihovi vspehi so naši vspehi. Ali kakor je pozdravil sodr. E. Kristan: «Mi smo stari znanci in kadar pridemo mi na Vaš zbor, se nam ne zdi da priha¬ jamo zastopat nekaj tujega, ampak kakor da bi prišli na svoj lastni zbor. Meščanski narodnjaški prvaki prepevajo radi pesem o jugoslovanski vzajemnosti, a v pesmi so same prazne besede. Mi pa čutimo soli¬ darnost, ki sega čez Velebit in čez Sotlo, mi smo enaki trpini na tej i na oni strani in k rešitvi vodi Vas in nas le ena pot. Tiste vzajemnosti, ki ni prazna deklama¬ cija, ne uresniči nikdar buržoazija, ki se ob njej opaja; na tleh, ki so pognojena z Vašim in našim potom, z Vašo in z našo krvjo, sezida njeno mogočno stavbo Vaš in naš proletariat*. In tako, kakor so delali hrvatski sodrugi, priporočam tudi slovenskim. svdrugom.Tudi na Hrvatskem čutijo sodrugi pomanjkanje agitačnih moči, toda delajo vseeno. In če pride sodrug iz Zagreba in Osjeka v kak kraj in priredi shod, potem padejo njegove besede na rodovitna tla. Tudi oni se pri¬ tožujejo da jim ne zadostuje časopisje. Toda delajo vedno na to, da ga zboljšajo, in razširjajo. „Slobodnb Rijec ' je razširjena na vse kraje celo v take, kjer žive skoraj .sami analfabeti. Torej. Posnemajmo hrvatske sodruge, in kakor je njih vspeh tudi naš v.speh, tako bodo tudi hrvatski sobojevniki prišli in nas pozdravili: Sodrugi! Vaš vspeh je naš vspeh in skupno korakajmo do bratskega nam cilja! Zagreb, 21. aprila 190S. J. Petejan. Vsi tržaški zaupniki so vabljeni na važno zboro¬ vanje, ki bode v torek dne 28. t. m. v veliki dvorani Delavskega doma I. nad. DNEVNI RED: Praznovanje 1. majnika. Pridite vsi! Veliki M v Vrtojbi pri Gorici. Shod v Vrtojbi, ki ga je sklicala krajevna or¬ ganizacija jugoslovanske soeijalne demokracije na velikonočni pendeljek 20. t. m. je izborno uspel. Na shodu so bili po veliki večini kmetovalci in skoraj sami domačini. Predavanju »Delavec in kmetovalec v socijalni demokraciji • so poslušalci pazljivo sledili, ter se je vidno kazala potreba javno predavati. Govornik, sodrug dr. Henrik Tuma je na kratko razložil bistvo “sočijamega demokratizma ter temu nasproti postavil svetovni stranki: kleri¬ kalno in liberalno. Druge stranke izven teh treh nimajo veliko pomena, ker so večinoma le majhne stranke, prikrojene za posebne krajevne potrebe in razmere. Zato tudi vse te manjše stranke, kakor agrarna, napredna itd. nimajo pravega programa, marveč vzamejo nekaj načel od te, nekaj od druge stranke. Tako je na Goriškem agrarna stranka nastala kot protest proti neznosnim razmeram, ki sta jih zakrivili klerikalna in liberalna stranka. Agrarna stranka na Goriškem niti tega imena ne zasluži, ker je pravzaprav, demokratična kmečka stranka. Izraz agrarna stranka so morali vzeti radi tega, ' ker je posebno klerikalna stranka razkrivala demokratizem kot nekaj brezverskega. Ker je ljudstvo še jako malo poučeno, se je moralo prave tendence demokratične kmečke stranke pokriti. Stranka, ki se sestavlja po veliki večini iz malaga kmečkega posestnika, pa ima skoraj isto stremljenje kakor socijalnodemokratična stranka v bistvu. Ljudstvo kot maso tvorita ne le na Goriškem, marveč povsodi na svetu dva sloja, t. j. delavski in kmečki sloj. Velikega posestnika niti ni prište¬ vati k tej masi. Veliki posestnik mora imeti zaradi svojega obstanka in za svoje koristi enake tendence kakor veliki industrijalec, t. j. izkoriščati kolikor mogoče delavca. Veliki posestnik ne dela sam s svojo družino, ampak z najetim delavcem in s koloni. Bolj ko pritiska na dnino, bolj se mu manjšajo stroški, na drugi strani pa, bolj ko viša cene pridelkom, večji prebitek mu ostaja. Prav tako dela veliki industrijalec. Vse gibanje za zbolj¬ šanje človeške družbe mora imeti za cilj izboljšanje položaja onih slojev, ki predstavljajo veliko ljudsko maso. Vsako delo pravega človekoljubja mora imeti za promet splošno srečo in ne samo zadovoljnost in blagostanje posameznika ali stanov. Obstoju člo¬ veštva je predpogoj delo, in sicer obrtno oziroma fabrično delo in obdelovanje zemlje. Vse, kar člo¬ vek potrebuje za svoj obstoj, dobiva od zemljo in od dela, in ravno ta dva faktorja sta človeku vstvarila telo in um. Delo je človeka krepilo in mu razvilo umstvovanje. Zaradi tega se človeštvo predstavlja v teh dveh slojih : v delavcu in kme¬ tovalcu. Ker sta ona početek in začetek, človeštva, mora iti vse stremljenje na to, da ta dva sloja prideta do polne vlade in da drugi sloji po prin¬ cipu delitve dela opravljajo one posle, ki služijo v dviganje delavca in kmetovalca. Daši drugi stanovi slone in se rede na delavcu in kmetovalcu, pa so večje svoje znanje in denarne moči izkoriščali na škodo delavca in kmetovalca. Zaradi zlorabe de¬ narja in dela, zaradi zlorabe vede v iztiskanje in izžemanje delavca je nastopila pred približno 40 leti mogočna reakcija najprej v onih slojih, ki so bili najbolj stiskani, t. j. v tabričnem delavcu. Ker se jc delavec prvi uprl zlorabi bogastva in inteligence v stiskanje reveža, se je demokratično stranko smatralo za izključno stranko fabričnega delavca. Dejanski je tudi fabrični delavec izvojeval danes precej ugodno stališče socijalnodemokratični stranki. Delavske armade v velikih mestih so bile prve, ki so pričele boj, poln žrtev, proti veliki industriji in proti birokraciji in hierarhiji, in s svojimi močmi in pod geslom: Delavci vseh naro¬ dov -.družite se so dosegli danes toliko, da imajo v avstrijskem parlamentu 87 poslancev, t. j. dobro šestino, da so imeli pri zadnjih volitvah v državni zbor v Nemčiji 3‘k milijona glasov, t. j. največ izmed oddanih glasov, da je danes napredna Fran¬ cija v bistvu socijalnodemokratična, da sedi danes celo v deželi, kjer je industrija in aristokracija najmogočnejša na Angleškem, zastopnik delavstva v ministrski sredi. Socijalna demokracija pa ne more poprej zavladati vse človeške družbe, dokler še' ji ne'pridruži kmetovalec, t. j. delavec, ki sam s 'švbjo družino obdeluje .zemljo. On ima enakega izkoriščevalca kakor fabrični delavec: bogatega in¬ dustrialca, velikega trgovca, velikega posestnika, posvetno in cerkveno inteligenco. Cerkvena inteli¬ genca z zlorabo vere mu jemlje svobodno mišljenje in svobodno čustvo s tem, da ga straši z izgubo duše in s tem, da se postavlja pred njega s trdit¬ vijo, da jo le duhovnik jioklican obdržati ali 'pogubiti človeka. Posvetna inteligenca v birokraciji, odvet¬ ništvu in notarijatu izkorišča pridobljeno znanje s tem, da se ne smatra več za del ljudske mase, marveč za njenega gospoda, in nikjer ni tako ukoreninjeno mnenje kakor med kmečkim ljudstvom, da je inteligent gospod, t.. j. poklican ukazovati in kmet le slepo pokoriti se. Zaraditega je inteligenca, ki zlorablja znanje in vedo, drugi sovražnik kmečke mase kakor fabričnega delavca. Delavec in kmeto¬ valec imata torej skupnega sovražnika in skupno se morata združiti, ramo ob rami proti zlorabi vere, zlorabi vede in zlorabi bogastva, ki izvira iz dela. Le ako se delavec in kmetovalec združita v krepko politično organizacijo, nastopi konec izko¬ riščanju 'velike..ljudske mase po nemhogih posa¬ meznikih, ki so obogateli iz ljudskega dela, ki so iz ljudskega dela prišli do znanja in moči. Združeno mora torej po celi naši deželi zadoneti klic delavcu in kmetovalcu: premenino temeljna načela sedanje človeške družbe, postanimo socijalisti, zahtevajmo moč onemu, kateremu pristoja po delu in oblasti nad zemljo; zahtevajmo demokracijo, t. j. vlado ljud¬ stva samega, ljudstva, ki ga tvorita delavec in kmetovalec. Po predavanju se je oglasil k besedi Miha Gorkič ter je povdarjal, da je do sedaj socijalno¬ demokratična stranka obsovražena in se napada najbolj iz razloga, ker se ji očita, da je protina- rodna. Odklanja zase in sodruge taka očitanja in prosi predavatelja, pa pojasni narodno stališče so- cijalne demokracije. Predavatelj na izjalja to, tla je nejasnost pojmov glavni vzrok skoraj vsemu oči¬ tanju socijalni demokraciji. Ako bi ljudstvo poznalo tendence soeijalne demokracije, bi stali pred koncem, dosedanjih strankarskih prepirov. Je četvero stališč glede narodnosti: anacijon alno, antinacijonalno, ir,- ternadjonalno in micijonalno. Anačijonalna ali brez narodna in antinacijonalna, torej proti vsakemu narodnostnemu gibanju socijalna demokracija ni bila nikdar, je pa sovražnica narodnega šovinizma t. j. pretirane narodnostne ideje. Saj je ravno ta narodni šovinizem vzrok veliki politični mizeriji v avstrijski državi, ker ena narodnost pobija drugo in sebe viša ter vsaka hoče živeti in se razvija i ob jioginu drugih. _ „ . Najbolj markanten vzgled nam daje slucal umora grofa Polackega, namestnika v Galiciji, 1 oljaka- Slovana, ki ga je umoril iz političnih nagibov vslea nasilnosti Poljakov nad Malorusi inteligent dijak Sičinski. Ta slučaj kaže, kako se med Slovani samimi izraz narodnost izrablja. Po drugi strani imamo strašilen vzgled na Mažarskem, kjer so Slovaki, Srbi, Nemci, Runami in Rusini enako enako zatirani jio Mažarstvu. Ako bi bila dana prilika našemu slovenskemu kmetu, ogledati si obupen položaj rusinskega kmeta, kako ga zatirajo Mažarji in Poljaki eni bolj kot drugi, )»tem bi se prepričal, kako strupene sadove nosi narodni šovi¬ nizem. Socijalna demokracija je morala ravno v Avstriji precizirati svoje stališče glede narodnosti in je to storila leta 1899, ko je na Brnski konfe¬ renci odgovorila na temeljna vprašanja. Postavila je za načelo soeijalne demokracije, da kokor trdi enakost jiosameznikov, t. j. da gredo vsakemu j>o- edincu enake pravice in enake dolžnosti, tako velja isto tudi za narodnosti, t. j. vsi narodi imajo enake pravice in dolžnosti. Razvpj narodn osti jc podlaga vsake kulture, zaraditega mora biti vsakemu narodu dana prilika, da se vsestransko politično, kulturno in ekonomično razvija. Da še doseže to pa je predvsem treba odpraviti zgodovinsko razdelitev narodnosti jio kronovinah. jc treba opredeliti na¬ rodnostne skupine ter vsaki narodnostni skujiini dati na njenem teritoriju polno avtonomijo, t. j. jiopolno samovlado, kar se tiče narodnostnega raz¬ voja. Da socijalna demokracija ni protinarodna, ampak internacijonalna, mednarodna, t. j. da jiriz- nava jiopolno enakost vseh narodov, kaže tudi stališče soeijalne demokracije na Goriškem. Socijal¬ na demokracija na Goriškem zahteva spločno volilno pravico. Po sedanjem volilnem redu imajo Italijani v deželnem zboru večino, Slovenci pa manjšino. Ker pa je v deželi ena tretina Italijanov in dve tretini Slovencev, bi bila jiosledica sjilošne in enake volilne jiravice, da pridejo v deželnem zastopstvu Slovenci do večine. Torej vse druge stranke, ne klerikalna, ne agrarna ne liberalna, na italijanski in slovenski strani ne zastojia tega stališča splošne in enake volilne jiravice. Zaraditega je že izrečeno s tem. da je socijalna demokracija na Goriškem bolj narodna, in sicer v jtravem pomenu besede, nego narodne šovinistične stranke. In isto velja tudi za državni zbor. V dr¬ žavnem zboru predstavlja socijalna demokracija šestino vseh jjoslaneev. Ako bi klerikalci iti liberalci sprejeli za Avstrijo j)°vsem sjilošno in enako volilno prflvico, ne tako umetno omejeno na različne jtri- držke deželnih mej, jiotem bi Slovani v Avstriji prišli do odločilne večine, kakršna jim gre jio šte¬ vilu glasov, in tudi tu bi bilo stališče narodnosti kot kulturnih skupin rešeno in vse avstrijske na¬ rodnosti bi posvetile svoje delo v zboljšanje jioložaja ljudskih mas in bi se ne izgubljale v nejilodnem in praznem delu kakor do sedaj. Tudi bližnji Trst kaže jiomen soeijalne demokracije v zmislu inter- nacijonalstva. Še pred 30 leti je bil Trst docela italijanski. Slovenski živelj v Trstu se niti ni smel kazati. Če je kdo izpregovoril v javnem lokalu slovensko besedo, je riskiral, da se gaje insultiralo in vrglo na cesto. Italijanska socijalnodemokratična stranka jc r Trsta jiričela boj proti italijanski libe¬ ralni šovinistični stranki ter ji r-.ela rso ostrino in res strup narodnemu antagonizmu, in le nastopu socijalnodemokratiene stranke se je zahvaliti, da je slovenski ‘iivelj v Trstu dobil duska, da sa lahko prosto razj-iia.^, in res uspeh slovenske narodne stranke v'/■ tej okolnosti. Ravno delavci in kmetovalci na Goriškem imajo torej največ vzroka, da se oklenejo s tega stališča socijalnode¬ mokratiene stranke, kajti le jio tej stranki se pride do razumnega gospodarskega dela. Nato je jiredsednik Ivan Arčon zaključil shod ter se je zbralo precejšnje število Vrtojbeneev v zaujmem jiogovoru, ki je kazal, da stoji stvar so¬ eijalne demokracije jireeej dobro v Vrtojbi, ter da se sme upati, da dobi zvestih pristašev v celi deželi iz vrst kmetovalcev. RAZNO. Varmundova afera. Poslanec Seitz je bil zadnji govornik v debati o ministrstvu zn delo, ki se je vr¬ šila v državnem zboru v katero jc posegel z vsem svojim znanim temperamentom. To priložnost je tudi porabil, da je pokazal, kako se liberalno meščanstvo vdinja pri krščanskih socialcili. Dejal jc: Vsa Wahr- mundova afera nam je to jasno pokazala. Le jioglejte, kakšne nedolžne stvari so bile takrat konfiseirane! Na strani 5. \Yahr- mundove brošure je rečeno: ... toda da ne more biti v enem in i^tem človeku združena božja vsemogočnost in človeška omejenost, nam je vendar gotovo. Seveda ne vemo, kaj daje človeškemu stvoru v materinem telesu zadnji impuls za življenje; ampak da device ne porajajo otrok, vendar lahko mirno trdimo. t To nedolžno mesto je bilo konfiscirano. Nadalje imate v tej brošuri mesto na strani 10: Oficielni katoliški današnji bog je čudo¬ vito podoben klerikalnemu filistru, ki slepo P' Ve kakor žvižga župnik. Bog sovraži moderniste, bog zahteva katoliška vseučilišča, bog zahteva račun za protikatoliško volitev' bog je ogorčen ob naročanju svobodomi¬ selnih časopisov : Z eno besedo : B 0 g dela y politiki kakor državnozborski kandidat m grmi proti prosveti kakor srednjeveški vojak. In kar je najbolj važno: Vse to stori po natančnih predpisih ultramontanske duhovščine. Ali n. pr. imate mesto na strani 18 drugi odstavek: rdikvij rii krščansko obleko kaže češčenje od. ... dočim se ravnost kakor fetišizem. . Ali pa imate mi strani - o... Podpredsednik Začek : Gospod poslan,,,. Prosil bi Vas vendar, da ne citate tub citatov, ki ne sodijo k stvari. Poslanec Seitz: Takoj sem gotov.(Cit, Pojem o bogu, ki ga lastna dogmatik, razglaša kot neumevnega in ki je v modernega sveta naravnost nemogoč. D avili zastarela, vse znanstvene pridobitve nov, dobo zasmehujoča slika sveta. V marsiži praznoverno, pogansko-politeistično bog častje. čisto formalna in zunanja, v upanj na plačilo in v strahu pred kaznijo se i ražajoča morala. Ta nedolžna mesta jc državno pravi ništvo konfisciralo. Nekatere osebe so * obrnile do voditeljev nemških zvez in prosile, naj jim podpišejo interpelacijo tej konfiskaciji. Pred tremi leti se Baroni Hocku gotovo ne bi bilo odreklo podpisu, za to interpelacijo. Danes, v dobi (»esnian- novega ministrstva, dovoljuje nemško m ščanstvo, da predsedništvo ne sprejme t interpelacije v nemškem jeziku, ki je v češkem jeziku že vložena in se nahaja v aktih zbornice ! (Baron Hock naj bi * bil obrnil do slovenskih liberalcev!) Pozneje se je oglasil Seitz še enkrat besedo in jc dejal: V današnjem govori, ko sem navajal konfiscirana mesta iz \Vahr, mundove brošure, sem pozabil na odstavil na strari 31 (veselost pri socialnih demo kratili), ki se glasi: In v tem kraljestvu so izprehajajo ... gelji in hudiči, svetniki in čarovnice oseba in delajo čudeže in vsakovrstne komedije Obžalovanja vredna izpustitev se mi je le zato prijietila, ker me je gospod pod- predsednik prekinil v govoru. To se je zgodilo morda tudi zato, ker se je čutil gospod jiodjircdscdnik morda glede kakšnegi svojega čuta užaljenega. Vprašam torej gospoda podpredsednika, ali ima volji voditi opravke bolj jio predpisih opravil nika, kakor po svojih občutkih. (Veselost Umrl je bivši nemški državni poslanec prof. Avg. Kaiser, podjircdsednik. zadnjega dri zbora. — Zastojml je kmečki volilni okraj Freudenthal-Freiwaldau v Campbell Bannerman umrl. Bivši, angleški ministrski .predsednil Hcnry Campbell Bannerman je umrl v sred« din 12. t. m. John Henry Campbell Bannerman se je rodil leta 1836. v Kelvinside v škodskil Lanarkovi grofini. Učil se je v Glasgoivaj in na znanem svetovnem vseučilišču vj Cambridge. Leta 1868 je bil izvoljen zai poslanca kot liberalec. Od 1871. do 1874 in od 1880. do 1882. je bil finančni tajnik vojnega ministrstva. Od 1882. do 1884 tajnik admiralijata, in od 1884. do 1885 l>a glavni tajnik Irske. Od februvarja i»' do avgusta 1886. in avgusta meseca 1895 je bil vojni minister. Postal je poten predsedniški minister in je bil tak do n četka tekočega meseca. Odrekel se je ml nistrstvu vsled nagle bolezni, ki ga je pa umorila. Campbell Bannerman je bil spoštovan o( vseh jirijateljev in sovražnikov vsled nje gove jioštenosti. Bil je resničen liberalec i vnet prijatelj delavstva. Ruska duma jc dovolila kakor smo že poročali, m. 6,900.000 rubljev za uvedbo sp ljudskih šol. To je sicer vbogo mala tiča za tako ogromno državo, kak Rusija, katere največje zlo je poman naobrazbe in prostosti, pa s tem j< začetek storjen. Pa še v isti seji je val Stolpin trikrat toliko za Amursk leznieo, t. j. za podjetje ki nima v te rnitku gotovo nikake važnosti za I pmna bode seveda rada vstregl želji. «Slovo» piše ironično tem: « se. hrabri Rus, ter mirno spi, kakor 1 ko so delali dolgove, da so zgradili žursko železnico, potem v nje ob utrdili Port Artur, potem pa da bi koristili - Dalni in v obrambo D cušimsko brodovje*. Za nepo projekte imajo na Ruskem vedno v narja nego za najnujnejše stvari. Delavci! Sodrugi! Snmiilieni rt Naročajte in širite LL "Delavski List DELAVSKI LIST 1 > O Slovenski delavci! Pripravite se praznovati dostojno prvi majnik. Vsi slovenski delavci naj se vdeleže zjutrajšnjega shoda in popoldanske veselice, ki jo pri¬ redi slovenska socialna demo¬ kracija. Letošnji praznik mora biti manifastacija slovenskih tr¬ žaških delavcev. Pokazati mo¬ ramo svojo moč pred celim svetom. So drugi 1 Delavci ! Somišljeniki ! Majnikova štev. „Delavskega Lista 44 izide v slavnostni obliki na 6. straneh. Ta št. v kateri bodo objav¬ ljeni članki in spisi največjih socialističnih pisateljev, bo stala 10 vin. Naročniki jo vdobe po na¬ vadni ceni. Ta št. „Delavskega Lista“ bo natisnjena v 10 tisoč izvodih. Sodr. in prijatelje prosimo, da naroče že sedaj koliko iztisov je hočejo imeti. Naroči se lahko pismeno ali ustmeno v upravništvu „Delav. Lista“ ul. Boschetto 5, II. nad. Na delo tedaj! Domače stvari. Volilna reforma za deželni zbor tržaški bo kmalu ravno tako preobde- lana potom kompromisa med slovenskimi in italijanskimi narodnjaki, kakor so to naredili pri volilni reformi za mestni svet v Pulju. Iz raznih zanesljivih virov smo culi, da tudi tržaški slovenski narodnjaki kupčujejo z interesi slovenskega ljudstva in da so že popolnoma prodali slovenski narod itali¬ janskim nacijonalcem. Vse to seveda za borno podporo, ki bi jo baje vživali od poslednjih v boju proti slovenskim socialistom. Gospodom priporočamo, da naj pazijo kaj delajo, sicer bomo drugače postopali. Kdor drugim jamo koplje navadno sam vanjo pade. Pazite tedaj. I>rainatiena predstav a godbenega društva „Lira“ v Sv. Križu, ki se je vršila v nedeljo je vspela nad vse imenitno, — Vsled pomanjkanja prostora priobčimo na¬ tančen opi s v prih. št. ,,Slovenski Meščan 44 se imenuje nov slovenski tednik. Prva št. je izšla v Ljubljani v soboto 8. aprila. Iz članka “Kaj hočemo* v katerem razvija ured¬ ništvo svoj program je razvidno samO, da ga pišejo ljudje, ki ne poznajo časov v katerih živijo. Edino kar je pametnega v članku je stavek s katerim pove, da so slov. trgovci le posredovalci med nemškimi kapitalisti in slovenskimi konzumenti. Stvar je namreč sledeča, da igrajo tako vlogo ne samo slovenski ampak sploh vsi mali trgovci in mali obrtniki, če prav se vedno pripoveduje, da mala obrt cvete. Iz drugih člankov je razvidno, da ni ta nov list nič drugega nego limanice s kate¬ rimi bi hoteli klei^kalci povleči k sebi tudi slovensko meščanstvo. Torej je kle¬ rikalen. O političnih in socialnih vprašanjih Pa se že vidi, da bo razpravljal ravno tako, kakor vsi dosedanji listi, ki so v tem oziru prav tako na nejasnem kakor o predpotopni zgodovini. Proti socialistom tudi govori kakor ljudje, ki ne razumejo pa vendar sovražijo socialno demokracijo. In tako se hoče rešiti naš srednji stan. Blagor njim, ki se bodo vjeli. Tržaška ..lOdinost" misli še vedno, da so njeni čitatelji vsi prav tako neumni, kakor bi jih rada imela. Vedno pripove¬ duje, da v Trstu ni Nemcev, pa je njena N. D. O. ki pošilja oki-og nemška vabila. Tudi o pridobitvah železničarjev piše ,,E.“ tako, kakor bi bili oni res že prod davnim časom vedeli, kaj se bo dalo železničarjem. Stvar je pa nekam drugačna, pa je dobro, da jo pojasnimo. Dolgo časa je že, odkar je sklical Man¬ dič svoje železničarje na shod in jim po¬ vedal, da so vložili memorandum da se zniža delavni čas za eno uro. To so namreč prožni delavci, ki delajo po 11 ur na dan in od katerih ni bil skoraj nihče organiziran v naši organizaciji, ki se tako ni mogla zavzemati za razmere onih delavcev, ker se je bala, da bi se ji očitalo, da se vtika brezpotrebno v njihove razmere. Toda memorandum Mandiča je bil brez¬ uspešen. Večkrat je poklical na shod ome¬ njene delavce in vsikdar samo za to, da jim pove, da minister ni odgovoril še ničesar. 1-1. t. m. so bili povabljeni spet na shod, na katerem ni bilo več Mandiča ampak zastopal ga je Jaklič, ki je povedal 30. navzočim, da ne vedo prav nič, kaj so železničarji pridobili ter jih pozval, da naj gredo na nas shod v delavski dom, kjer bodo slišali poročilo odbora koaliranih društev. Iz tega bi se dalo sklepati, da je „Edi- nost ‘ napisala svojo navadno laž, kadar jo trdila, da je vedela N. D. O. že več diii prej kaj se bo dalo železničarjem. Omenjeni delavci so prišli na shod in iz ust sodr. Kopača so tudi slišali zakaj niso deležni tudi oni dobrot zboljšanja. Navzoči narodni železničarji so bili tudi prvi, ki so vpili nad Bufonom, ki jih je hotel še enkrat preslepiti in prvi so bili, ki so vpili, da je N. D. O. podobna muhi, ki se je vsedla na vola in rekla, da orjemo. To cenjena „Edinost“ je resnica. I)a je to res, povprašajte vaše železničarje, ki vas bodo zapustili vsi delavci, ko bodo enkrat razvideli, da je N. D. N. samo podrepnica ital. in slov. kapitalistom. Da pa se to zgodi, bomo skušali poskrbeti tudi mi, kolikor nam bodo moči dopuščale. Kakor marka okolu vrele kaše hodi tržaška „Edinost kadar si ne upa in ne more nastopiti proti kulturnim zavodom ki jih vstanavljajo socialistični delavci. Tako bi rada vsako toliko udarila po Ljudskem odru in raznih izobraževalnih društvih, pa si ne'upa. Zato pa si sposoja take stvari pri lističu „Omnibusu ‘, ki je nekako oficijelno glasilo obrekovalcev'. Tako je izrezala iz tega lističa notico češ, da pri predavanjih ki jih priredi delavsko izobraževalno društvo v Pulju se samo obrekuje narodnjake itd. Posebno, da ugaja tako delo sodr. E. Kristami. No. Najboljši dokaz, da to ni res je vedno naraščajoče število poslušalcev puljskega in našega Ljudskega odra posebno pa pri predavanjih E. Kristana kateremu ne sežejo gospodje pri „Edinosti ‘ in „Omni- busu ‘ niti do kolen. Ampak značilno je, da je zgubila „E. vsako obrekoval no fantazijo in zaupanje v samo sebe. E pač mora najbrž manjkati kak Omega. Papež je velik revež — tako kričijo po cerkvah in farovških listih. Ali papež se ima dobro, njegova «ječa» je cela deželica, obleka njegova pa je stra¬ šansko draga. Papež ima najetih več šivilj in postrežnic, ki skrbijo za njegovo obleko. To delo stane na leto 250.000 K. Lepa svota samo za vzdrževanje obleke. Ni slabo biti tak revež! nopiHi. GORIŠKO. Gorica. Goriški zaupniki pozor! V nedeljo dne 26. t. m. se vrši v Gorici v 7 gostilni Marzini ob 10. uri zjutraj važna seja goriških zaupnikov. Dnevni red je 1. maj. Pridite vsi. Podgora. Javni ljudski shod priredi tukajšnja krajevna organizacija jugoslo¬ vanske socijalnodemokratične stranke v nedeljo dne 26. t. m. ob 3 V 2 uri popoldne v prostorih gostilne Ignac Trpin. Poročal bo sodr. dr. Hinko Tuma o predmetu: „Narodnost_ in speljal na demokracija'. Sodrugi in tovariši so naprošeni, da se vdeleže tega shoda v velikem številu. Sovodnjc. Propadajoči klerikalizem hodi tudi pri nas rakovo pot. Prod pol¬ drugim mesecem so bile tu občinske volitve, pri katerih so zmagali takozvani liberalci. Naj nihče ne misli, da mislimo, da kleri¬ kalizem propada vsled zmage liberalcev. Tudi ti posldenji niso v tem oziru nič boljši nego odkritosrčni klerikalci. Toda ljudstvo veruje, da voli liberalce in to je dokaz napredka našega ljudstva. V naši občini so vladali dosedaj klerikalci. Ti ljudje so si izbrali za župana velemo- gočnega italijanskega barona Bianchi-ja iz Rubij, ki ne zna niti besedice slovenski. No, sedaj je nehalo tudi njegovo župano¬ vanje. Mož je hodil vsak dan k maši, misleč, da si prikupi tako naklonjenost ljudstva. Tudi to ni pomagalo. Ljudstvo je namreč vedelo, da med tem, ko hodi on k maši, delajo njegovi delavci na polju po 14 ur na dan ob bornih 140 vinarjev na dan in se ozirajo na vse strani, da se mu bodo pravočasno odkrili, ko se jim približa. Tako je bilo prej in tako bo tudi naprej. Treba bo vzdramiti tudi tuk. delavce, da se uprejo njegovemu gospo¬ darskemu izkoriščanju, kakor so se uprli njegovemu zastopstvu. Toda kedaj se zgodi to'.' ISTRA. Pulj. Izredni občni zbor delavskega izobraževalnega društva se je vršil v nedeljo zjutraj ob navzočnosti vseh članov in gostov. Zbor je otvoril in vodil sodr. Haramina, ki je podal v kratkem govoru poročilo o delovanju društva v prvem pol- letu. V tem času je priredilo društvo 7 predavanj in več društvenih sestankov. — Društvo si je nabavilo tudi lepo društveno knjižico, katere se vsi člani prav lepo poslužujejo. Iz blagajničnega poročila posnamemo, da je imelo društvo v 6. mesecih 563'62 K dohodkov in 550 K troškov. Prebitek znaša tedaj 13‘62 K. Od 550 K izdatkov se je izdalo za izobraževalne svrhe (knjiž¬ nico, čitalnico, predavanja itd.) 525 K. (N. D. O. ni prinesla v svojem poročilu niti vinarja za izobrazbo). Poročilo je bilo sprejeto na znanje z velikim veseljem navzočih. Pri točki volitve so bili izvoljeni v od¬ bor še sledeči trije člani: .Sodrugi Moher, L. Dejčič in A. Smoleč. Pri točki slučajnosti sc je oglasilo k besedi več članov med katerimi tudi sodr. Ker molj, Leskovic, Pirc idr. ter naglašali, da toliko odbor kakor tudi člani društva, morajo delati na to, da se knjižnica po¬ veča, poveča čitalnica in pomnoži število predavanj. Tudi so priporočali odboru, da proučuje stvar o ustanovitvi javne ljudske knjižnice. Nadalje se je izvolilo odbor sestoječ iz 4 članov katerih naloga je skrbeti za usta¬ novitev pevskega zbora. Po kratki nadaljni razpravi zaključi predsednik zborovanje poživljajoč navzoče na delo za izobrazbo. Sodrugom in prijateljem! Podpisano društvo se obrača do vseli sodrugov in prijateljev izobrazbe s prošnjo, da darujejo po svojih močeh knjige našemu društvu. Prepričani smo, da leži v naših skrinjah veliko Število zanemarjenih in zaprašenih knjig, naproša dotičnike, da jih darujejo društvu, ki bo skrbelo, da se v kratkem naredi velik korak v svrho ljudske izo¬ brazbe potom javne ljudske knjižnice. Prepričani, da ta naš poziv na prijatelje izobrazbe ne ostane brez odziva beležimo zahvaljujoč se že v naprej Vodstvo Delavskega izob. društva v Pulju Arco Romano. Kdo je največji sovražnik ljudstva? Kakor vedno, tako je posnel “Omnibus* tudi takrat pogrete in v vseh neresnih listih objavljene odgovore, ki jih je dobila dobila dunajska „Reichspost“ na vprašanje “Kdo je najhujši sovražnik ljudstva. »Omnibus je hotel pokazati svoj od vseh ignorantov slavljeni liberalizem in posnel samo najboljši (?) odgovor v katerem je rečeno, da je najhujši sovražnik ljudstva oni, ki jemlje ljudstvu vero. Seveda smo mi takoj razumeli kam je hotel mož stopiti. Sapic uti pauca. Toda mi lahko takoj od¬ govorimo »Omnibusu in rečemo, da je najhujši sovražnik ljudstva: 1.) oni ki jemlje delavcu zaupanje v samega sebe in to je klerikalizem; 2.) oni ki nele, da se boji delavčeve izobrazbe, temveč deluje na vse moči proti temu, da bi delavec ne prišel do izobrazbe. In to je zopet kleri¬ kalizem in 3.) je pa naj večji sovražnik de¬ lavca (alkohol) alkohol in vsi tisti kateri se pečajo s proizvajanjem te vrste pijače :n to so zopet klerikalci, ker oni imajo naj¬ več žganjarskih tovarn v svojej posesti. Pri takih razmerah se razume da se mora ljudstvo vedno strašiti z vero in peklom. Mi pa vam rečemo; izobrazbe mu dajte, to mu bo v večjo korist kakor vse vaše pisarenje. Kdo je največi njegov sovražnik ? Milje. Klerikalna izobrazba. V soboto zvečer smo imeli pri nas navadno procesijo vstajenja. Pri tej procesiji je svirala neka slovensko-narodna godba tudi italijansko narodno pesem „S. Gmsto“. Tako so po¬ kazali slov. narodnjaki zopet enkrat, da se ne zmenijo prav nič J za narodno navdušene občutke kadar se gre za zaslužek, in po¬ kazali so tudi svoj konubij z italijanaši in klerikalci. Nekaj posebnega pa se je zgodilo kadar se jo vračala godba domov mimo hiš, v katerih prebivajo naši delavci. — Godci so pričeli zmerjati in psovati socialiste sploh iz nekatere bolj pronunsirane družine posebej. Proti oknom so metali kamenje in nič se niso zmenili, ko se jim je reklo, da z razbivanjem šip spravijo v nevarnost nedolžne žene in otroke naših sodrugov. To se je godilo namreč ob uri, ko ni bilo doma skoraj nobenega možkega. To bi bil tedaj sad pridig patra Gaetana, ki sme danes prav veseliti nad vspehom. Pač lep izgled krščanskega usmiljenja. Društvene stvari. Skupina uslužbencev glavnih skladišč vabi vse zaupnike na sejo, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v društve¬ nih prostorih. Pridite vsi! Vsi uslužbenci e. kr. glavnih skladišč so vabljeni na važno zboro¬ vanje, ki se vrši v nedeljo dne 26. t, m. ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani Delav¬ skega doma ul. Boschetto 5. I. nad. Skupina lesnih delavčev vabi vse svoje člane na četrtletno zborovanje, ki se vrši v soboto dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Delavskega doma I. nad. GLEDALIŠČE Goriški liberalni buržoa in gledališka umetnost. Minulo je gostovanje članov slov. gle¬ dališča v Gorici. „Sočin“ kritik se je iz hvalevrednega rodoljubja izrazil o tem gostovanju z velikim navdušenjem; saj mu je bila vsa prireditev le dokaz o napre¬ dovanju Slovencev v Gorici. No, a nam da to gostovanje mnogo misliti. Pred vsem odločno protestujemo, da bi se smatralo poset takih gledaliških predstav kot «rodoljubno* dolžnost goriških Slo¬ vencev. Naše mnenje je, da se ima oce¬ njevati gledališko prireditev, katero prirede slovenski igralci pred slovenskim občins¬ tvom na slovenskem gledališču, zgolj iz umetniškega stališča, posebno, ako gostu¬ jejo pri nas člani med nami tako reno- miranega gledališča, kakor je ljubljansko. Ne bomo pisali tu ocene vsakega igralca, a smelo trdimo, da igralci niso storili svoje dolžnosti, da niso na našem odru igrali tako, kakor smo od njih pričakovali, z eno besedo : pred nami niso nikakor opravičili svojega renomeja; resne uloge so bile na¬ ravnost slabe, pač pa so izborno igrali — pijanca. V drugo je pa za vso olikano družbo pravi škandal, da tako ravnodušno sprejme tak — program. Izmed boljših iger se je uprizorilo le znano Cankarjevo farso in Meškov igrokaz, ostali komadi (tat, velika srenja,) z opereto vred pa so bili navaden literaren šund in oni, ki so ta program sestavljali, so si dali imenitno spričevalo ubožnosti. Gledali smo te rodoljube, kako so z dostojanstveno-narodnimi obrazi in v črnih spoštljivih suknjah sedeli na stolih in ploskali in se divili resnici, katero jim je pravil Cankar iz odra. Na stojiščih in na galeriji pa so stali ljudje, ki nimajo besede v družbi “rodoljubov" in ti niso prišli v gledališče kazat svojega “rodoljubja*, ker nosijo pravo rodoljubje v prsih, za to pa so prišli v gledališče z zahtevo po pravi umetnosti, ki nam jo dober igralec kaže v dobrem igrokazu lahko tudi na majhnem odru. A mesto umetnosti smo videli cir¬ kus in rodoljube, ki so ploskali lastni sramoti. In ko je eden onih, ki so stali na ga¬ leriji, zažvižgal, — bil je slučajno iikade- mik, — nastal je velik kraval v Izraelu. „Soča“, kot glasilo slovenske goriške bnr- DELAVSKI LIST žoazije, je dvignila veliko kopito svojo redko bistroumnosti in zacvcla v lepo di¬ šečih galantnostih. Govori, da je dotienik „povohal“ v kako dunajsko gledališče, go¬ vori o «nadutosti in brezobraznostL in nazadnje stakne —■ horribile dictu -— da so dotičncga akademika poslali žvižgat klerikalci! In eden izmed velikih pismarjev te buržoazije opsuje na prostaški način toga akademika, pa si drugi dan ne upa priznati tega njegovim zastopnikom iz strahu pred obsodbo. Ljubljanski igralci nam torej niso dali tega, kar bi nam lahko dali pri količkaj dobri volji; njih naloga bi bila vodili ob¬ činstvo do razumevanja umetnosti, a mesto umotvorov so pitali občinstvo z neslanimi burkami, in svetišče Talije je bilo nekoli- kokrat spremenjeno v “Kasperlbudh*. Upamo pa, da se bode pri prihodnjem gostovanju toliko intendenca, kolikor go- riška »Narodna prosveta ‘ ozirala na opra¬ vičene želje resnega občinstva, in zato se veselimo tudi mi novega gostovanja ljub¬ ljanskega gledališča v Gorici, mi, ki nismo »rodoljubni . O goriških velikih pismarjih in farizejih pa nočemo več zgubljati besed. — S tem, da ostentativno kažejo na svoje rodoljubje, dokazujejo samo, kako malo pravega ro- doljubja imajo, — obenem pa je to simptom naše socijalne mizerije in dokaz, kako malo demokratizma in kako malo svobodne misli vlada med našimi špispurgarji. Tajni sklad »Delavskega Lista“. Mesečni prispevki. Regent Ivan 2 meseca.K 10'— Mirt Martin 1 mesec.,, 6' — Černigoj Venceslav 3 mesece .... ,. 6' — Organizacija pekovskih delavcev 1 mesec „ 5'— N. N. 1 mesec.„ ,5’ — Jernejčič Fran 2 meseca.. „ 4' — Kermolj Vinko 1 mesec.„ 2'— Kermolj Rudolf 2 meseca.,, 2'— Merkelj Andrej 2 „ .,, 2'— Gorjup Valentin 2 ,, .. 2' — Pasigli Josip 2 „ .,, .2'— Iglič Fran 1 mesec.. „ 1'30 Bizijak Fran 1 mesec.„ 1'— Novak Avgust 1 „ „ 1'— Vatovec Fran 1 „ „ 1'— Žiberna Ignac 1 „ „ — '50 Skupaj . . „ 50'80 Nabiralne pole. Kermolj V. Nabiralna pola št. 51. Demarchi Alojz K 3' — ; Nučič —'10; Fran Degrassi 1' — ; Novak Avgust — '20; Fonda Anton 1'— ; N. N. — '20; našel — '02; Za šopek prodanih cvetlična veselici železničarjev 1'30; Mižgur, ker N. D. O. uspešno — propada - '45; Ker sodr. Kristan ni pozabil plačati kave — '30. Skupaj K 7'57 Razni prispevki: Organizacija železničarjev.K 50'— Čisti dobiček veselice dne 23. marca . ,, '22'51 V boj proti izkoriščevalcem N. X . . „ 30' — Dr. A. Vivante.„ 20'— Ivan Oliva.. 10' — Anton Vrčon . ..„ 10' — Kriški sodrugi.„ 10'— Banda organiziranih pekov.„ 1'04 Regent za prodane brošure.„ 1'— Zolija Ivan. P— Jernejčič Fran.„ — '88 Beltran I. Miren.. — '45 Leban Peter Gorica.,, —'20 Skupaj . . K 157'08 Nabiralne pole ,, 7'57 Mesečni prispevk i 50'80 Skupaj . . K 251'45 Prejšnji izkaz „ 827'00 Skupaj . . K 1042'45 Sodrugi, ki še niso vrnili nabi¬ ralnih pol, naj store to čim prej. Dolžnost vsakega sodruga in so¬ mišljenika je, prispevati tajnemu skladu našega lista. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. ,,Delavski List“ se prodaja: V Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUF0, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAR0S, Corso Francesco Giuseppe I. V Oorlei: v tobakarnah: SCHWARZ, ul. delte Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN H0VANSKI ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. fi* - Vpiše se ~18«8 lahko vsak dan v zadružnem uradu ulica Soschetto •>. I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. Sel veder e št. 34, ul. delVIstria št. 40, ul. del Sulice št. 4 in ul. Aeque- dotto št. 67. h : :e Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER ■ TRST ulica delle Acque št. 20. -- 1,1-- ffi »»»»»»» Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica, delle Aoqu< > U FRAN MANIA - TRST ===== ulica N. Machiavelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga in drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. ANTON CECH TRST - Ulica Fonderia št. 12. IU0IISII Maršale, Vermuth, i. t. d. Gostilna „ CfiSd. del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzuro iti ul- Cat terena Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. —- Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 m. = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI NINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. zzzz: Cene zmerne. . Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. = RR.VTELL1 I »VC JANI : TRST. Ulica Acquedotto št. 6. - Velika zbirka igrač, okraskov, parfu ¬ merij, mila, ovratnikov, zap estnikov, kravat, i. t. d. m lil eh - Napitnina je odpravljena. = Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. —