V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. » pol leta . 3 „ 70 „
» četrt leta	2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto	.	!) for. 50 kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
m mesec .	.	—	„	90	„
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr.t ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
KI. 24.
V Celovcu v torek 26. februarja 1867.
Tečajlll.
Odkod naše zmešnjave?
Iz Krašnje.
— Pred 48. letom se je slišalo večkrat: „To mora že tako biti, sicer je nekako čudno, človek tega tako lahko zapo-Pasti ne more, pa kaj hočemo, to spada v visoko politiko, v ktero vtikati se, od ktere govoriti mi navadni ljudje ko ptujci v tej reči niti ne smemo niti ne moremo11. Osem in štirdeseto leto je že zdavnej za nami, ž njim pa tudi mišljenje ravno omenjeno, dandanašnji jo veliko razkritega, kar je bilo nekdaj zakrito in znana je resnica sploh, da bistra glavica ni odločena le temu ali °nemu stanu, timveč da je um , ta božji dar, večkrat v vse popolniši meri najti v kmečki hiši, kakor pa v gradeh in kralj e-?ib poslopjih, in um, zdravi bistri um, opi-rajoči se na skušnje in vednost, je eden izmed »eobhodno potrebnih pogojev , ki delajo pravega, resničnega, pravičnega in poštenega Politikarja. Sicer ni naš namen, razkladati til, kaj da vse spada k politiki zdravi in Pravi; tega pa vendar zamolčati ne moremo, da pogrešamo poglavitne lastnosti zdrave Politike pri vseh možeh, kteri so v ravno Pretečenih 19 letih deržavno kermilo v rokah imeli. Premišljujmo politično stanje v Avstriji skoz ves ta čas, kolika zmešnjava ®ed trudom in delovanjem , da bi se der-titvna barka v zavetje, v varno luko potisnila iz viharnega morja! Zdi se nam, kakor da bi gledali barko v sredi penečih va-jov, kakor da bi čuli krik in krič, povelja, ki se dajejo pa spet preklicujejo; mornarje, ki se medo in mešajo med soho; vpitje, ki Oznanja, da gre vse navskriž in vprek, ^od tem ko barka dervi proti skritemu pe-jjovju. Zares, treba bi bilo, mislil bi človek, tierkulove moči, Salamonove modrosti in Kirnove vestnosti in bistroumnosti, da bi se l'pšila barka iz tolike nevarnosti ter upokojila, oddahnila in uravnala uboga Avstrija. Da, da bi se tudi Herkul dobil , Salamoni 1(1 Kimoni so v zdanjih časih preredko sejani, da bi pomoči od te strani pričakovati ®ilo. Da si pa tudi ni lahko takega moža dobiti, ali bolje rečeno , da ni takemu ^ožu lahko mogoče v toliki zmešnjavi do i^žavnega kermila povzdvigniti se, bi vendar še pri vsem tem obupati ne bilo, kajti, ako so možje, kterim je osoda Avstrije izropa, sami po sebi nezmožni , silni pogu-kivni vihar ukrotiti, je pa nekdo drugi, ki Jljn odkazuje neko naravno in nravno, pa P0polnoma zdatno moč, pomiriti grozeče in hoteče valovje. In kdo je ta rešitelj? „Ju-?titia regnorum fundamentum1', „pravičnost
podlaga deržavam11 ; to besedo si je ^a bandero zapisal rajni naš cesar Franc I.
In pravičnost v pomenu keršanskem je 'sta naravna in nravna moč, ktera edino le ! te^i in osreči Avstrijo. Ta pravičnost bi, če ^ hitro, vendar gotovo sčasoma ukrotila in ’JPokojila sovražne in si nasprotovavne mo-. v prid. in na blagor Avstrije cele. Vemo Sl°6r, da bo marsikteri zmerdoval in se tlarn- posmehoval, češ, še tega se nam manjka, ^mreč keršanskih načel; vemo, da nas bodo z
Madj ari in Nemci zavračevali in strašili, ali mi vemo tudi to da blagote in nravne veljave pravila keršanskega: „Vse, kar hočete, da bi drugi vam storili, tudi vi njim storite11, vsa posvetna modrost ni ovreči in spodbiti v stanu; vemo tudi, da smo visokej vladi pokorščino dolžni, da ima pa tudi ona dolžnosti do nas, in ena med temi je ta, da je vlada v resnici pravična vsem narodom avstrijskim; mi vemo, da se jih med avstrijskimi Nemci in Madjari mnogo nahaja, kterim čista pravičnost več velja, kakor pa ideja, ktera se utelesiti med nami ne da, ink« bise,bise le na korist enega ali dveh narodov s sužnostjo vseli drugili uresničiti dala; mi vemo, da za nami najmanj dve tretjini vseh Avstrijanov stojite, kterim je pravičnost sveta, neoskrunljiva.reč; vemo pa tudi, da ima pravica svojo moč, med tem, ko je krivica pred sodnjim stolom nravstvenim brez usmiljenja na veke obsojena; mi vemo, da bi zaukalo več ko dve tretjin avstrijskih deržavljanov, ko bi se visoka vlada resno poprijela omenjene pravičnosti ter jo uresničila popolnoma in na vse strani. Hegemoni Nemci in Madjari bi sicer krič iu krik zagnali, da bi bilo joj, ako bi vlada deržala resno in stalno se kerra&i pravičnosti in se naslanjala na Slovane in Romane, iu spet na pravicoljubne Nemce in Madjare, toraj na več ko dvajset milijonov deržavljanov, kmalo bi potihnil ves krič in krik, pravica bi obhajala slavno svojo zmago, krivica bi morala odstopiti in pobegniti, zmešnjavam bil bi konec, sad utelešene pravičnosti bi ne zaostal in pričelo bi se, če tudi le polagoma, vendar pa zares prerojenje Avstrije.
Srečno tako postopanje! V sercih milijonov deržavljanov zidala bi si vlada terd-njave zaupanja, spoštovanja, vdanosti in ljubezni, iu take bile bi ob času miru lepota in veselje vlade in vladarja, v sili pa vsa boljša hramba iu stokrat več vredna, ko pa terdnjave iz apna in kamnja, posebno še v zdaj-nih vesoljnih tako nezmernih denarnih stiskali. —
Je li pa kaj takega pričakovati? Pota, ktera smo dozdaj bodili, in pot, ktero imamo ravno zdaj nastopiti, peljejo vse kam drugam, kakor pa k zaupanju in ljubezni. Zaupanje in ljubezen se ne daste vsiliti, ne poznate nikakoršnih povelj, temveč morate z nasprotnim zaupanjem, z nasprotno ljubeznijo v sercu bližnjega vnete in podkurjene biti. Zakaj pa ne nastopimo prave poti, poti zaupanja, poti ljubezni, poti sreče in moči? Vzrok, da tega ne storimo, je žalostna pa gotova resnica, da je zibnila v nekterih krogih keršanska zavest in ž njo keršanska pravičnost ali popolnoma, ali pa jo tanine in zakrivajo goste megle pristranosti, poveršnosti in sebičnosti, in od tod, glej, da narašča vsa 'zmešnjava in nesreča, da se zgublja pot k rešitvi Avstrije. Dajte vsem narodom enake pravice, in Avstrija nastopi pravo, rešivno pot!
---I. Mrag— -
Slovenske dežele.
Iz Celovca. Gospod prof. Einspieler je sprejel to-le pismo:
Prečastiti gospod profesor!
V seji od 17. t. m. je odbor Bistriške srenje, obžalovaje, da Yam po njegovi volji ni došla čast deželnega poslanstva, enoglasno sklenil, Vas,prečastiti gospod profesor! za voljo Vaših mnozih in velicih zaslug za nas Koroške Slovence kot častnega srenjčana izvoliti. Ta odborov sklep Vam podpisano predstojništvo s pričujočim pismom ter z veseljem na znanje daje. To pismo Vam bodi ob enem zaslužena z a u p-n i c a, da se Vaše narodno postopanje vselej z našimi mislimi strinja, in da Slovenci krog Pece stojimo za Vami, zanašaje se, da se hote tudi zanaprej za naše pravice vsegdar krepko iu možato po postavnem potu potezali, zlasti ako bi se, (česar Bog varuj!) utegnilo primeriti, da bi naša novo izvoljena poslanca v deželnem zboru za nas svoje besede ne povzdignila.
Bistriška županija v Šmihelu pri Pliberku 17. febr. 1867.
Luka Miklavec,
župan.
Jožef Kraut. I
Juri Kraut. odborniki.
Janez Hafner. 1
Iz Celovca. (26. februar.) Tudi našo „Klagenfurterico“ je pamet srečala; ona piše te-le tehtne besede: „Alle, die es mit Oesterreicb ehrlich meinen, verscliliessen sich nicht der Erkenntniss , dass mit alien Vol kern des Reiches Frieden geraacht \ver-deu muss, wenn wir endlich zu eiuer dau-ernden Organisirung der Monarchic sollen ge-langen konnen11, ali kratko: Dajte vsakemu narodu, kar mu gre, še le potem bote Avstrijo stanovitno in terdno uravnali, — to spozna vsak, kdor z Avstrijo pošteno misli. — Ali pa daje februarna ustava vsakemu narodu, kar mu gre? Na to odgovarjajo dežele unkraj Litave, ki te ustave niso nikoli sprejele; — odgovarjajo Slovani takraj Litave, ki so se nad to ustavo britko pritoževali. Kar je ta ustava dobrega jedra imela, še to je zginilo: zginil je eden in isti deržavni zbor za celo našo deržavo, razpadla je enotna in nerazdeljiva Avstrija na dva kosa, — čemu torej 26. febr. v cerkvi še ceremonije za reč, od ktere vsakdo pameten ve, kam da nas je v šestih letih pripravila in kako sramotno je bila v grob položena. Nam se dozdeva nedostojno in napačno , da se v cerkvi z najsvetejšimi rečmi take nepotrebne demonstracije delajo.
Od Savine. (Svojim rojakom Konji-čanom!) V Konjiški gori živi dosti polhov! Ko bi priložnost imel z eno teh zaspanih živalic v sredo med Vas Konjičano stopiti, djal bi Vam: Konjičani! vzemite si nauk od polha. Zakaj on sicer celih 7 mesecev v letu prespi, vendar enkrat pride čas, da se zdrami iz zimskega spanja. Vi konjiški ter-žani ste pa še zdaj ravno taki nemškutarji,
kakor ste bili pred 7 leti in kakor Vaši predniki morebiti pred 70 leti. To ste jasno pokazali pri zadnji volitvi kmečkih občin v Celju. Naši vrli kmetje cele Savinske doline so 21. jan. glasovali za gg. dr. Razlaga in Lip o Ida. Vi Konjičani ste pa prezerli vse blago prizadevanje našega že skušenega poslanca, ter ste volili nemškutarja dr. Hiegers-berger-ja in dr. Mbrtl-na, če ravno sta svojo nezmožnost za poslanstvo žo pri svojem kandidovanji dosti jasno dokazala.
Za Vaše bogastvo, Konjičanje! se bode malo zmenil tisti, kteremu na misel pride pomanjkanje prave omike v Vaši sredi in če imate Vi, g. Janez Štancer! s svojimi rojaki denarja tudi na mero, kakor nekdaj znani kralj Krez, zraven pa pravite, da slovenščino le upotrebujete za lajanje nad svojimi posli, kakor se je to iz Vaših ust že slišalo, — kdo bi si po tem nehote ne mislil: »Glejte tega moža revščino na duhu, on sam sebe živini privrstuje, saj vemo, da lajajo le psi“! Prava omika in modrost je več vredna kot bogastvo celega sveta! —
Pa Vi Konjičanje, da bi svoje merzenje do slovenščine opravičili, radi pravite: „Omika nahaja se le pri Nemcih in Slovan jo še po vse sirov11. Bog Vam jo žegnaj to omiko, mora zaklicati vsak poštenjak, kteri še ni pozabil besnega in vse skozi neotesanega obnašanja Nemcev in nemškutarjev v tem še le mladem letu do nas Slovanov. Ali je to omika, ako župan nemškutar v Sloveujem-gradcu steklenico slovenskemu kmetu-volil-cu v glavo zatepe samo zavoljo tega, ker ga ni volja sovražnika Slovencev v dež. zbor voliti? Ali je to omika, da dr. Rechbauer v Gradcu učenega, mirnega in vsem narodom, torej tudi Slovanom pravičnega profesorja g. dr. Maasen-a ošteva tako grobo in sirovo, kakor se le iz ust kakega pijanega klateža sliši, — samo zavoljo tega, ker je priporočal, naj se volijo poslanci za izredni derž. zbor. — Ali je to omika, da so pri volitvi v Celju, kjer je Pesarič ravno to priporo-čeval prav mirno in dostojno, Nemci in nemškutarji jeli kričati: „Hinausmitilim, hinaus mit ihm!“
Te in enake dogodbe dosti jasno pričajo, da je med Nemci še dosti smeti in nesnage, in da marsikteremu bahaču prave omike zmanjkuje. To ni še omika, da se kdo cerkve in službe božje boji, ali da kdo svoj materni jezik zaničuje in psuje, ali da kdo šolske naprave podpirati zanemarja. —
Konjičanje! skerbite za to, da bo Vaša šola boljša, kakor je bila več let, da bote namreč slabo plačanima podučiteljema dohodke zboljšali in s tem slovenski mladini do omike pomagali. Skerbite tudi za boljše izobraženje že odraščenih posebno kmetov s tem, da si bolje uravnate svojo kmetijsko poddružnico. Že dolga leta imate to napravo, — ali ste pa priproste kmete svojega okraja že kaj za trohico umnejšega kmetovanja naučili? Tega ne, in zakaj ne? /ato ker med Vami le nemščina kraljuje, ktere pa kmet ne razume, po takem se tudi od Vas ničesar naučiti ne more in se Vas ogiblje. Ne zaničujte torej slovenščine, ne slovenskega kmeta, timveč stojte k narodu, h kteremu spadate po kervi, in od kterega se živite in bogatite. Glasujte vprihodnjič s Slovenci za slovenske rodoljube, da ne bote vsem postali v zaničevanje in sami sebi vr sramoto, kakor se Vam godi zdaj po 21. januarju. Že vsaka neumna tiča ljubi svoje gnjezdo! —
Iz spodnjega Štajarja. (Nekaj v prevdarek). Gospoda posvetna in duliov-ska toži rada nad nepokorščino podložnih. Odkod to? Mi mislimo, da od napčnega vladanja izvirajo vse zmešnjave, — da tedaj prihaja od tod tudi zmiraj manjše spoštovanje ali kakor predpostavljeni bodisi ministri ali škofovi menijo — nepokorščina njihovih podložnih. Dozdeva se nam, da nekteri izmed teh gospodov so preveč za-jubljeni v svojo navajeno veličastvo ter se
98 —
ne spominjajo, da pravica in resnica spet pravico in resnico povračuje, kakor ljubezen spet ljubezen.
Ali žalibože, da nekteri ne spoznajo niti pravice niti resnice, niti ljubezni niti usmiljenja do svojih podložnih. Tako je našel naš baron Beust le „interesant“ — pravice slavnih bratov Hrvatov. Tako se tudi vse pravične prošnje ubogih Slovanov in Romanov ravno nasprotno rešujejo. Kaj nam tudi kažejo stoterni eksperimenti o vladanju: diplome, manifesti, razglasi, reškripti, postave o vojaštvu, državni zbor unkraj, posebno pa takraj Litave, zdaj oži, zdaj širji, zdaj eden, zdaj noben? i. t. d. Pri vsem tem pa dolgovi in stroški silovito poskakujejo.
Gospoda! varujte se enkrat napčne politike, o kterej je že 1. 1844 nek Jud rekel: Politisieren lieisst Leut anschmieren. Raji se pa spominjajte zlatih besed cesarja Petra Brazilijanskega, ki je svojemu sinu odstopivši vladarstvo rekel: „Moj sin! časi so prešli, ko so se vladarji ljubili samo za-tcgadel, ker so bili vladarji. Sedaj si mora vladar z dobrimi djanji ljubezen svojih podložnih pridobiti*.
Dokler se bode ex partium studio od zgoraj delalo, ne pričakujte dobrega sadu od svojih enostranskih činov • ali zaukazov. V dokaz nam je glasovita okrožnica Ljubljanska. Tudi apostelj Pavel uči: „Rationa-bile sit obsequium vestrum.11 t. j. pametna naj bo vaša pokorščina. Podložni imajo tako telo in dušo in večkrat še bolj bistro kot marsikteri predpostavljeni, ki pa tudi čudežev ne delajo. To isto velja o duhovnem vladarstvu. Nam so znani žalostni še preži-vahni izgledi , da se mnogekrati kak pozabljen kaplanček na mesto kake revne župnije po neizrekljivih težavah skozi 20 do 30 let — ja do smrti koleha in preganja v nezadovoljnost Sebi, župnikom in župnija-nom od enega kraja v drugega. Vse take in enake krivice odpravite in verjemite bolj poštenjakom in značajnim možakom — rodoljubom — kot pa hinavcem in prilizav-cem, kimovcem in častilakomnežem, ter cenite bolj zasluženje m starost svojih podložnih pri podelitvah. Saj tako še izučen človek ni propadel, bodisi da ga celo red-kokrati pamet sreča, da ne bi pravice od krivice, resnico od laži ločiti vedel. —
Inače naj se pa liitrej ko mogočo ta nevarna kuga nemškutarije zatare in birokraciji kozji rok odkrhne, ker od teh dveh največ krivic, potuhnjenosti, zvijač, laži, prepirov in sto in sto drugih pregreškov izvira.
Sram bi take moralo biti, da podložni celo prosti, zatirani kmet bolj čisla in spozna pravico in resnico kot kak predpostavljen v svoji sebičnosti in častilakomnosti; kar pričajo volitve cele Slovenije. —
Toda vse ima svoj čas, in tudi takošne brezvestne kebljače se bodo za kakih 20 do 30 let le še v črnih bukvah iskale, ako še to čast zaslužijo, nikoli pa no bo noben v zlatih bukvah življenja zapisan!
I/ Gradca. (Veselica. „Telegraf11, kaj je? Dr. Maassen. Slovenska obravnava). 20. t. m. zvečer se je zbralo veliko število slovanskih domorodcev v Seyffovi dvorani v čast zastopnikom štaj. Slovencev. Na radostnih licih pričujočih smo brali veselje nad zmago štaj. Slovencev in nad slogo in vzajemnostjo Slovanov, ki se je tudi pri tej veselici tako sijajno kazala v govorih in napitnicah. Zaporedoma so se verstile lepe slovanske pesmi. Nek čeli nas je tudi razveselil z izverstnim igranjem na harmoniki. Med mnogimi napitnicami so posebno imenitne one na slovenske gg. poslance, na škofa Štrosmajerja in na duhovščino, ki je tolikanj pripomogla k napredku slov. naroda, na gg. Einšpielerja in No-dili-a, ki se v najneugodnejših okoliščinah tako hrabro bojujeta za pravice svojega naroda. „Telegraf11 dvomi, da so se zedinili Slovani pri konferenciji na Dunaju, češ, ker sklepe zakrivajo, in černi Poljake, da so se
dali Beustu pregovoriti. Kaj s tem na-merja, to gotovo vsak ve. Sicer se pa ta list tako nevkretno obnaša, da. že Nemci dvomijo, ali je res še organ avtonomistov, j Če je res še organ ove stranke, se le čudimo, da stranka sama to dopušča, kajti vsak si mora misliti: »Qui facet, consentire videtur*.
G. dr. Maassen, oni pošteni Nemec, kil je Slovenčevim bralcem morebiti še v spo-! minu, in ki je pri volitvi v graških pred-! mestjih za poši'janje izrednega derž. zbora govoril, se je v prav zmerni besedi žago-j varjal zoper krivične napade in ugovore) tistega lista. Pri tej priliki moramo mu tudi mi izreči hvalo, da se tako neustrašeno po-' ganja za pravico in enakopravnost. Tudi tukaj raste število federalistične stranke med Nemci od dne do dno bolj.
Tukajšni veljavni domorodci namerjajo osnovati v Gradcu slovensko društvo. Bog daj srečo!
19. t. m. je bila pri tukajšni dež. sodniji obravnava v slovenskem jeziku, pri kteri so se obsodili zarad tatinstva Hafner na eno leto z dvakratnim postom na mesec, Žmalec, Janez Šavperl na 4 mesce in Cučko na 3 mesce v ječo. Posebno se imamo g. Dr. Melč-tu zahvaliti, da tako krepko tirja, da se izpolnjujejo postave tudi zastran jezika.
Iz radoliške okolice, —n—(Volitve. Umorstvo.) Dovoli mi, dragi „Slovenec*, da tudi jaz še nekoliko omenim volitev poslanca za deželni zbor v Radoliškem okraju. — /liano jo že vsemu svetu, kako sijajno je zmagala narodna stranka; ali ni bilo tudi drugači mogoče, ker so si že volilci v posameznih občinah take može za izbiralce izvolili, kateri imajo serce na pravem kraju, in jim je za domačo reč kaj mar; zategadel pa je bil na volilnem kraju skoro le en glas, namreč da g. Lovro Pintar je naš poslanec, kar se je tudi v resnici pri volitvi pokazalo. Slava volilnem! Stavimo pa tudi, da se nam bo g. L. Pintar tudi kakor naš prejšni poslanec g. dr. Lovro Toman našega zaupanja vrednega skazal.
Napenjali pa so nasprotniki naši vse; žile, da bi bili spravili enega izmed svojih kandidatov v deželni zbor. Tako je poslal, par dni pred volitvijo „Central - Comite* en par slovečih mož v Bled in Bohinj, da spravita volilce na svojo stran. Povabila sta v ta namen omenjena velikaša vsak na svojem kraju volilce k dobro z vinom, sirom in i kruhom obloženi mizi, in jih pri ti priložnosti za svoje kandidate nagovarjala, ali dobila sta le odgovor, da teh mož ne poznajo, in da bodo le take volili, ktere spoznajo, da bodo njih svete pravice neustraŠ-l.jivo zagovarjali. Ker nista nič opravila, šla sta spet, od koder sta prišla. — Ravno tako se je tudi na dan volitve na volitvišču za enega ali druzega nemškega kandidata agitiralo, ali spet je bilo vse zastonj, ker skoro vsi volilci so bili ene misli; še celo taki, kteri so popred mislili nemškega kandidata voliti, so k narodni stranki pristopili.
Pred kakimi štirnajstimi dnevi je v občini „Kropi11 neka ženska veliko hudobijo storila. Povila je namreč po noči otroka, in ga potem v vodo vergla, misle, da bo tako vse svetu prikrila. Ko je to storila, šla je že ob 4 zjutraj k svojemu delu. Ali ker voda ni bila velika, zapazil je nek človek že o ya8 , zjutraj novorojenega otroka v vodi. Berž ga iz votle vzame, in to občinskemu glavarstvu naznani. Po naznanilu se poda občinski predstojnik s svetovalcem in srenj skim slu- I žabnikom k sumljivi ženski. Na vlogo občinskega predstojništva podala se je drugi dan komisija na kraj hudodelstva, da preišče j to reč natanko. Žo pri pervem izpraševanju je hudodelnica vse obstala, in komisija je spoznala, da je otrok živ in zdrav nedolžno smert storiti moral. Morivka se je tedaj : okrajni gosposki izročila, da jo izroči dež. sodniji v Ljubljani, kjer bo že zasluženo kazen prejela. Žalostno! Drugo pot spet kaj-
Gorica. <-« (Nekaj iz zbora. G. dr. Lavrič.) Volitve treh italijanskih izvoljencev so se poterdile, odstranil pa je zbor poslanca slovenskih mest in tergov , če se .je prav sani prišel zagovarjat. Za nas Slovence bi bilo zgubiti enega poslanca velika škoda, ko bi zbor dolgo časa zboroval in važne deželne stvari obravnaval. Slovenski volilci mest in tergov! izvolite si sedaj na spraznjeno mesto pripravnejšega moža , izvolite si slavnega gosp. dr. Lavriča, ki ima vse sposobnosti za ta važni posel, pa tudi goreče rodoljubje. On se je trudil, da se je v Tominu osnovala čitavnica; on je tam narodnost zbujal, kot se je v zadnjih letih zanjo potegoval; on je, kakor je celemu j slovenskemu svetu znano, celo pri ministru j poterkal, da so se z jasnim odlokom priznale narodove pravice v sodniji. Osnoval je tudi v Ajdovščini slov. citavnico in tudi med ondašnjimi prebivalci narodno zavest zbujal in razširjal. On je tedaj — pa ni mi treba še drugih njegovih zaslug tu razkladati! — pravi mož, ki bi izvoljen gotovo j zadostoval našemu zaupanju! Tominški vo-: lilci na noge, skazite se hvaležne in volite I tolikanj zaslužnega in verlega rodoljuba —
! dr. Lavriča!
Trojedina kraljevina.
Na Reki 17. febr. —e— (Demonstracije.) Ko so Madjari na Dunaju z g. Beu-stom avstrijsko carstvo razpolovili, in se je vsaki dan pričakovalo imenovanje madjar-skega ministerstva, začeli so se Rečani spet gibati in na vso sapo pripravljati za madja-lonsko demonstracijo. Ali ker so že večkrat globoko zabredli zavolj svojih neumnosti, in na mesto veselja dobili obsedni stan in so trobojnice madjaronske morali djativžehto — •z voj skovali so si za sedanjo demonstracijo postavno pot. Šli so namreč k mestnemu kapitanu, g. vitezu Smaič-u, kteri je ob ! enem tudi veliki župan reške županijo — todaj hrvaški velikaš — ter so ga prosili, da bi jim dovolil napraviti demonstracijo na Veselje, da so Madjari svoje pravice 1. 1848 ; (pogubne za trojedno kraljevino) spet dobili;
J ve da z upanjem, da bo Reka skoro ne-! Posredno Ogerskej pridružena.
Kdo bi mislil, da bo hrvaški velikaš reš-kini Madjaronom to dovolil? Ali zalibože, ! dovolil je!!!
Namen demonstracije bi imelo biti veselje zavoljo novoimenovanega madjarskega | Ministerstva, »H prosto ljudstvo to vse dru-■ gači razumeva; ono namreč misli, da je reč 20 dogotovljena, in njihovega veselja namen j M, veseliti se, ker jih je božja previdnost fcšila železnega jarma hrvaškega.
Da se pri takih priložnostih more marsikaj hudega in žalostnega zgoditi, posebno P& o pustnem času, to je lahka reč. Ali 'Trašanjo je, kdo bo odgovarjal za vsaki Prestopek, ki se tu dogoditi more? Ali bo Mar g. Smaič, ali znani reški Pačarella feslužen Garibaldov frajtar) razuzdano in Pijano drhal na uzdi držal? Ali bodo mar reški prvaki mogli poskriti vse kamenje, da ne bodo pijani in nakupljeni fakini lu-| <;ali v okna onih mestjanov in narodnih gradnikov, ktero ta demonštracija v srce 'aU? Bog daj, da bi neumni Rečani res I M°ž-beseda bili in da bi ta pust brez svaje, spenja in brez krviprelitja minul!
Vendar pa je to žalostno, da naši po-: glavarji sebi in toliko poštenim rodoljubom i M očigled dopuščajo demonštrovati za Ma-cjare, med tem ko Ogri pridno zapirajo in Preganjajo vsacega, o kterem je le mala ' jMttinja, da je prijatelj slovansk! Ne vemo druzega k temu reči, kot to, da so časi Mušnje prišli za Slovane sploh, za Hrvate še posebej. Toda Slovani ne vdajmo se Badjurom, pa tudi Nemcem ne v pest! Več
— 99 -
vekov so nas gnjetli, pa tudi skoro že vni-čili, kakor pojey učeni A. Krempl v svoji dogodivščini za Štajersko deželo:
„Kak svoj porop razmesari Divja zver si z groznostjo,
Tak so Nemci in Madjari Nam spodjedli našostvo11.
Tako se z nami no sme več počenjati. Tudi mi smo narod, ki ima stare, zagotovljene in s krvjo zapečatene pravice, zato recimo vsakemu narodnemu Judežu pogumno :
„Mi stojimo postojano (stalno)
Kano klisurine, (pečine)
Proklet bio izdajica Svaki domovine.
Graj enaki.
- c a
Naši deželni zbori.
Koroški. V 8. seji se je najpred enoglasno sklenilo, naj dež. zbor svojo ne-voljo naznanja, da se nova sodnijska uravnava vpelje, preden deržavni zbor njena načela odobri in dež. zbor svojo misel izreče zastran tega, koliko da bode soduijskih okrajev in ktere kraje da bodo obsegali. Po tem se je nadaljevala volitev deželnih odbornikov. Od skupine kmečkih občin je bil z Ji glasovi od 12 izvoljen gosp. Giron coli; od mest, tergov in obertnij skill krajev g. dr. Burger; od velikih posestnikov pa gosp. žl. Hueber. V dež. odboru torej sedijo gg. Nagel, Gironcoli, Burger in Hueber. Njihovi namestniki, ki so se volili v 4. seji to je 23. febr., so sledeči gg. Jezernik , Pucher, dr. žl. Rainer in žl. Edel-mann.
V 4. seji se je tudi sklenilo, naj dež. zbor voli 5 poslancev za deržavni zbor. Izvoljeni sp bili: Iz skupine velikih posestnikov žl. Oabušnik; iz skupine mest, obert-nijskih krajev in kupčijske zbornice baron Herbert, in Jezernik;iz skupine kmečkih občin pa dr. Mor tli t seli in Lak s.
Slednjič se je enoglasno sklenilo, naj dež. zbor tirja, da se ukaz od 28. dec. I860 zastran rekrutbe ali novačenja ustavi in ne izpeljuje.
H koncu poprimeta še grofa Goes in Hohenwart za besedo, poslovita se in gg. poslanci se vernejo v svojo domačijo.
Štajerski zbor: V drugi seji štaj. dež. zbora 20. t. m. predlaga g. Pfeifer, naj se adresa pošlje na cesarja, da se nabira vojaških novincev še po stari šegi izverši. Zatem se sporočujo o stavbinem uradu, ki bi deželo zopet 10.345 gld. stal; ta stvar se izroči posebnemu odseku enajsterih udov. Slednjič se poroča še o volitvah. Za vse druge volitve se je predlagalo, naj da se kot pravilne spoznajo; samo volitev v Mariboru bi se imela izročiti posebnemu odseku, ki bi prevdarjal ali se ima poterditi ali ne. G. dr. Aichmayr je bil edini v odboru za to, da se poterdi in je s tehtnimi razlogi odbijal dvomljivost ostalih odbornikov. On je rekel, „da bi se moralo 18 volitev ovreči, ko bi vse majhne pogreške tako za zlo jemali kakor pri mariborski volitvi. Res je, da se številke prebivalcev ne vjemajo s številom izbiralcev. Naj pa dež. zbor pomisli, da ne samo število prebivalcev, temuč tudi znesek davka ima upliv na pravico glasovanja. Sicer tisti glasovi iz Mariborskega okraja, kterih pravilnost je dvomljiva, ne spadajo na dr. Vošnjaka in dr. Dominku-š a, ampak na nasprotne kandidate. Oe bi pa tudi one glasove odšteli, bi še zmirom absolutna večina na izbrana dva poslanca spadala. Rrotestovanje g. Seidelna in 14 drugih enakomislečih nima nobene veljave; kajti ko bi se tega deržali, da nobeden ne sme pričujoč biti pri volitvi, ki nima volivnega listka, bi tudi nobeden nevolivec ne mogel pred vo-
livci kandidovati, kar se je pa skoraj pri vseh drugih volitvah godilo“. — Ta poštenjak se sicer šteje med „Verfassungsfreunde11 in vendar se je poganjal za pripoznavanje naših poslancev. Upamo, da se bodo še drugi enakopravični možaki našli med novo izvoljenimi poslanci, ki ne bodo prezirali pritožbe štaj. Slovencev.
Obveljal jo odborov pred'og in izročilo se je prevdarjanje odseku enajsterih udov, kamor so izvoljeni tudi g. dr. Razlag, g. Herman ing. Lenček. V odsek za stavbini urad se je med slovenskimi poslanci izvolil samo g. Lipold. —■
Seja 23. februarja. Hvala Bogu, ui še prevladala celo v našem deželnem zboru strastnost, — velika večina potrdila je volitev g dr. Vošnjaka ter se ni dala zapeljati onim vekačem, kterim je naša pravica iu zmaga najhujši trn v peti. Gospod W a s e r kot poročitelj v tej zadevi govoril je zmerne in pametne besede, kakošne se še tu od nemške stranke skoro nikoli niso slišale. Odločbo zastran g. dr. D o m i n-kuša odložili so na drug čas, da bode reč prej na tanko preiskana iu pozvedena. — Neizmerno postavil se je pa danes g. Car-neri na smeh; oj, kako je ta možieelj od jeze trepetal, psoval, jecljal in se obračal, rekoč, da ga je potrjenje dr. Vošnjaka zadelo ko „kartača“! Toliko v popravek mojega zadnjega dopisa. V imenu vseh slovenskih poslancev zahteval je potem pri volitvi deželnega odbora g. dr. Razlag, naj bi izbrali tudi enega Slovenca. Gospod Herman dobil je (za občine na deželi) le devet, Blagotinšek pa trinajst glasov. Se ve da tako daleč še Nemci v pravičnosti niso, da bi spoznali potrebo vsaj enega odbornika za 400.000 Slovencev! Ravno kar slišim , da sta bila v drž. zbor izvoljena gg. Lenček in L i p o 1 d, da pa nista hotla volitve sprejeti — kako, bote drugo pot, zvedeli, ker zdaj moram jenjati.
Kranjski. A. B. V drugej seji bile so potrjene vse tri volitve, ktere so bile od poprejšnega odbora in Kranjcev priporočene, da bi se ne potrdile. Potem so koj svojo obljubo dali gg. baron Schloisnig, dr. Prevec in predstojnik Hoffern. Tudi zadnji gosp. obljubil je po slovenski in se vsedel med naše narodnjake. Žalostno je gledala za njim mala peščica Dežmanovcev. Prizadeval si je sicer g. Dežmann jako, da bi spodbil bar. Schloisniga in dr. Prevca in muhe in komarje je lovil ter dlako cepil, pa vse zastonj, — puhle razloge spodbila sta sporoče valeč S vet ec in dr. Toman tako do dobrega, da ne more nihče dvomiti o popolnej veljavnosti teh dveh volitev. Tudi Hoffern-ova volitev ni se mogla glede na postave ovreči in se je morala odobriti. Tedaj ni ondanja novica res! Po tem, kar sem zgoraj omenil, se je nadjati, da bode g. Hoffern tudi ostal naroden, kakor je bil že poprejšna leta. — Kako zagrizena je „de-setica“ ustavoljubov (!), to nam kaže škandal, kterega je napravil v tej seji naš deželni glavar dr. Karol Wurzbaeh brez vsa-kterega vzroka. Ko so namreč poslušalci pri dr. Tomanovem govoru „dobro11 zaklicali, zgrabil jo hitro z jezo za zvonček in ga tresel, tako da je bilo veselje. Na koncu govora zaklicali so poslanci zopet „dobro", in to je moža v tako jezo spravilo, da se je začel groziti nad poslušalci in jim žugal, da jih spodi, kajtitacega „poljskega zbora ne bode trpel"! Na te besede postane velikanski hrup med poslanci in poslušalci, predsednik je klical, da je seja končana, galerija naj se sprazni, s kratka: vihar je bil tak, da še ne pomnimo enacega. Da deželni glavar svojo slepo strast tako slabo zna brzdati, je žalostno za njega! Jzvrstno ga je zavrnil dr. Toman in zahteval, naj seja, ktero je glavar pozneje vendar hotel zopet začeti, za 15 minut prestane. Zmenili so so naši poslanci, da ima predsednik te besede preklicati, s kterimi je napadel zbor.
— 100 —
In to se je tudi zgodilo. Predsednik je postal naenkrat tako pohleven, ko ovca!
Prosil je poslance odpuščanja, ker jih ni hotel žaliti! — Po tem viharji tekla je seja mirno naprej. Volil se je odbor za pretre-sovanje vladinega predloga in so voljeni v ta odbor gg.poslanci: dr. Costa, dr. Blei-weis, Svetec, dr. Toman, Klun, prošt Kos in baron Schloisnig.
Dr. Bleiweis podal je znani svoj predlog zarad šol po končanem dnevnem redu. Deželni poglavar baron Bach se je ustavljal temu, kjer nima sedanji zbor pravice druge reči razpravljati nego samo volitve na Dunaj. (!) Nasprotno misel so pa dokazovali poslanci dr. Bleiweis, dr. Costa, Svetec in dr. Toman. Konečno se je sklenilo, da naj se postavi ta predlog na dnevni red prihodnje seje. Več o tej debati zarad boljega razumljenja prihodnjič.
Češki. Iz Prage 18. februarja. —n. Danes se je odperl naš deželni zbor. Ob 10. uri služil je prevzvišeni kardinal Schwarzen-berg slovesno sv. mašo. Okoli 11. ure so se jeli shajati poslanci v krasni zbornici. Sedeže na desni strani predsedništva posedli so veliki posestniki, sredino, predsedništvu nasproti in nekoliko sosednjih sedežev levice, Cehi; ostalo levico pa Nemci. Ravno tako so bili razversteni tudi poprej. Stari poslanci so posedli prejšne sedeže, in kakor prej sede v središču pervi možje češkega naroda. Novih poslancev je v primeri malo videti v središču in na levici, le desnica je skoraj vsa druga.
O četert na 12. stopili so v zbornico deželni glavar gr. Rothkirch, najviši maršalek gr. Alb. Nostic in namestnik njegov dr. Belsky.
Deželni glavar ogovoril je zbor po češki in povedal, da je Nj. Veličanstvo izvolilo zopet grofa Nostica za najvišega maršalka kraljestva českega_ in dr. Belskega, župana glavnega mesta Prage, za njegovega namestnika. Na to je stopil predsednik na svoje mesto in ogovoril na kratko poslance, ki so se sešli skoraj vsi. Rekel je med drugim te-le važne besede: Ona prevažna doba, na kojo sem si dovolil na konci prošlega zborovanja upozornifi, je zdaj v resnici nastopila. Bode nam obravnavati vprašanja, kterih razrešitev obeta, kakor je videti, hitrejo ustavno vredbo deržave, ktera bi pa v nasprotnem pripadu peljala k daljšim nestalnim pomerom, o prašanjih nad mero važnih za našo ožo domovino, ki ne bo nikdar obračala deržavi herb ta (bravo, vyborne!) ali pa od nje liotla odpasti, ampak je zmiraj pripravljena z Avstrijo stati in pasti (glasna pohvala). O da bi deželni zbor mogel spolniti ono obljubo, ktero je v dveh prošlih zborovanjih bil izrekel c. k. \ eličanstvu, da bode namreč vladi vemo stal na strani pri delu uravnovalnem, pa le v tej meri, da ne poruši svojih najsvetejših dolžnosti h kraljestvu, (prav živa pohvala) itd.
Enako je izrekel tudi namestnik mar-šalkov dr. Belsky:	„Zborovanje naše bo
kratko, pa tem važniše. Ne da se tajiti, da deržava stoji na odločni poti in da v prihodnji dobi že bode konečno rešeno prašanje ustavno. Sklepali bomo o predmetu za bodočo osodo domovine naše sila važnem. — Sem prepričan, da navdušeni s čutom zvestobe in udanosti do cesarja in kralja, iz ljubezni do domovine brez strasti pregledamo vse a izberemo to, kar bode služilo v ohrambo deržave in mogočnosti njene, pa tudi v samostojnost in moč našega kraljestva (Pohvala).
Čitatelj pozoruje, da je že v teh dveh kratkih ogovorih naznačena pot, po kteri hoče hoditi češki deželni zbor in da se že tu glasi pervi odgovor na politiko novega deržavnega ministra. Še bolj jasno je pričala to grobova tihota, ki je gospodovala v zbornici med tem, ko je cesarski namestnik bral pripis ministerski. Tudi so se vsi po-
slanci , ki so ogovor predsednikov in podpredsednikov poslušali stoje, koj usedli, ko se je jel brati min. pripis.
Razun teh obredov bilo je poterjenih v pervi seji v vsem vkup 107 volitev, med temi vse velicih posestnikov.
Koj drugi dan v torek je bila druga seja. Na dnevnem redu so bile volitve. Kolikor jih je prišlo na versto, vse so bile odobrene. Ker je bilo poterjenih že 184 poslancev in čez 170 jih položilo prisego, oglasil je predsednik zbor za ustanovljen in pozval kurije, da si izbero svoje verifikatorje.
Po pervi seji že so si volile kurije svoje predsednike, njih namestnike in zapisovalce.
Za predsednika v kuriji poslancev velicih posestnikov izvoljen je kardinal Schwar-zenberg, v kuriji mest: grof Hartig, v kuriji kmečkih sosesk: dr. Rieger.
Prihodnja seja je v četertek 21. t. m. Na dnevnem redu je obravnava minister-skega pripisa. Skerbel bom, da Vam podam spravo o pravem času.
. -o-
Ptuj e dežele.
Srbija. Iz Carigrada naznanja turška vlada da bode Srbom po volji storila in vse trdnjave na Srbskem zapustila. Tako je že ena želja izpolnjena. Mogoče, da tudi drugod Turk sprevidi, da ne gre dalje kristjanov tlačiti.
R u s l j a ima inenda zdaj na nogah
700.000	vojakov, v kratkem pa jih more še
500.000	sklicati. Tudi se neki prav pridno puške na iglo izdelujejo.
Španija. Grre zdaj govorica, da so celo kralja iz dežele pregnali, ker je neki na-merjal vlade se polastiti. Sicer pa se napoveduje še punt.
Angleška. Med ljudstvom, vedno hujši vre. Ne ve se pa še za gotovo, kaj zdanja vlada storiti misli: ali se bo vdala ali pa poslance domu poslala.
Mehiko. Francozi so že odšli, Maks pa še ostane tam, — kako dolgo bomo kuialo slišali.
---—
Razne novice.
Iz Ljubljane: Kmetijska družba kranjska je poslala v razstavo pariško pridelke ljubljanskega močvirja, ktere sta nabirala gg. dr. Orel in Podkrajšek, magistratni ekonom, in ktere je ra-zredil g. Brus v 24 tružicah in jim pridjal eno tružico močvirske šote. Pridjal se je tudi se g.Pod-krajšekov zgodovinski popis obdelovanja ljubljanskega močvirja. Pridelki od leta 1829 do 1867 sodijo se na 2,650.694 gld. Gotovo lep denar, kterega je izvila marljivost slovenska poprej nerodovitni zemlji 1
*** V pondeljek se je na povratku iz Italije v Ljubljani mudil slavni poslanec hrvaškega dež. zbora g. dr. Mrazovič. Prinesel nam je pozdrav od prevzvišenega biškupa S t r o s s m a y e r j a, ki še kakih 14 dni ostane v Rimu. — Nekdanji vrednik „Ost u. West-a“ biva zdaj v Fiorenci in ima dobro službo pri ministerstvu vnanjih oprav.	(„Nov.“)
*** V občnem zboru tukajšnje hranilnice 18. t. m. izvoljeni so za nove ude gg. Janez Pajk, okrajni predstojnik, dr. Stockl, dr. Pfefferer in mladi Lukman n n Jožef. Može, kakor so župan dr. Costa, dr. Jan. B1 ei weis, tergovca Zupan V. C. in Ivan Vilhar, izvrgli so ljubeznivi hranilnični patriarhi, da bi ne kalili jim patriarhalnega miru! Za blage namene odločilo se je 2050 gld. v gotovem denarji in 500 gld. v obligacijah. Tukajšho nemško gledišče dobi tudi 800 gld.
*** Te dni najden je bil mošk mrlič v Ljubljanici, kteri je že dalj časa ležal v vodi. Kakor pravijo, je to nek mizarsk pomočnik iz gornje Šiške.
*** (Sokolski shod.) Posebno živahen bil je izredni shod v četrtek 21. t. m. v čast slovenskim poslancem. Nazoči poslanci bili so navdušeno pozdravljeni in so prijazno in navdušeno odgovarjali. Raznovrsten prav mičen program spravil je vso družbo v najboljšo voljo. Z veseljem se bodemo spominjali tega lepega večera, ko smo imeli v svoji sredi tako izvrstne borivce za sveto reč domovinsko.
* V Gradcu je bila 19. t. m. pri ondotni deželni sodniji spet slovenska obravnava z obtoženci
Hafnerjem, Žmavcem itd. — Prašamo , če se to v nemškem Gradcu godi, zakaj bi se drugod n. pr. v Celovcu goditi ne moglo? Zakaj mora ravno tu tolmač biti?
*	Iz Ptuja se nam naznanja, da bode zavolj neprevidenih vzrokov beseda v čitalnici še le 28. febr. Začne se pa zvečer ob 8. s petjem; potem sledi gledišče, tombola in ples.
*	V K a s t v i bode ondotna slovanska čitalnica 27. t. m. napravila malo veselico z deklamacijami, petjem in plesom, h kterej se ulj ud no vabijo vsi domoljubi.
---iM-OOt-.v -
Duhovske zadeve.
Lj u b 1 j a n s k a š k o f i j a: G. Fr. Hrovat, fajmošter pri sv. Jakopu v Ljubljani, gre za vodja v avstrijsko romarnico v Jeruzalem in se je torej dosedanji službi odpovedal.
Lavantinska škofija: G. Blaž Trunk gre za provizorja k sv. Lorencu v Slov. goricah, g. Luka J e r i š a pa k sv. Primožu na Pohorju. G. Fr. Smrečnik gre za kaplana k sv. Jurju pod Tabrom, g. Jern. C o ca j k sv. Martinu v rožni dolini, g. Fr. Pirkovič k sv. Martinu pri Šaleku, g. Janez Pribovšič v Gornji grad, g. Jan. Zorko v Šoštanj, g. Mart Kramp er ger pa k sv. Marjeti v Pesnico. — G. Mat. Kozi je postal župnik pri gornji sv. Kunigundi.
Umrl je g. Ant. J a k 1 i n, župnik pri sv. Lorencu v Slov. goricah. R. I. P. 1
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Hiša pod št. 20 v Vetrinjskem predmestju v Celovcu, c. 4000 gld.,‘dr. 15. mr., 12. apr. in 17. maja ob 11. dop. pri okr. gosp. v Celovcu; — Hamerlnova kajža v krivi Vrbi c. 2092 gld., dr. 12. mr., 12. apr. 14. maja ob 11. dop. pri okr. g. v Celovcu; — Valhova kajža na Erjavcu, c. 812 gld., dr. 18. mr., 23. apr. in 23. maja ob 11. dop. pri okr. gosp. v Celovcu; — Cavfeljnova kmetija na Magdaleninem hribu, c. 1815 gld., dr. 2. m.,
1. apr. in 1. maja ob 11. dop. pri okr. gosp. v št. Pavlu; — Lipanova km. na Dobravi, c. 3000 gld., dr. 4. marca., 1. in 29. apr. ob 11. dop. na domu, okr. gosp. v Pliberku.
Na Kranjskem: Kmetija na Suncu (?), 6. 1358 in 1212 gld., dr. 11. mr., 11. apr. in 111 maja ob 9. zj. pri okr. gosp. v Kamniku; — kmetije na Rakeku, c. 2320, 70 in 100 gld., dr. 8. mr., 6. apr. in 4. maja ob 10. dop. pri okr. gosp. v Planini; — Ahteljnova km. v Volavljah, c. 1283 gld., dr. 28. fr., 30. marca in 30. apr. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Litiji; — kmetija na Vrhpolju, c. 810 gld., dr. 6. inr., 5. apr. in 6. maja ob 9. dop. pri okr. gosp. na Brdu pod Pečjo; — kmetija v Kladju, c. 480 gld., dr. 7. mr., 8. apr. in 9. maja ob 9. dop. pri okr. g. v Ratečah.
Na Štajerskem:	Kmetiji na Plešivcu
2090 gld., dr. 26. febr., 26. marca in 29. apr. od 11. do 12. dop. in sicer prvi dve pri okr. gosp. v Kozjem, tretja pa na domu ; - kmetija v Limberku, c. 2300 gld., dr. 25. febr., 26. marca in 25. apr. od 12. do 1. pop. pri okr. gosposki v Ivnici.
Na Goriškem: Premoženje dedičev Ant. Jer-movih, dr. 20. marca, 23. apr. in 24. maja; — pravica na nektera občinska posestva v Ajbi, dr. 27. apr.; hiša št. 30 v Kanalu, c. 3130 gld., dr. 8. mr., 9. apr. in 21. maja — vse pri okr. sodniji v Kanalu j — premoženje M. Verličevke v Gabrovici, c. 2164 > gld., dr. 28. febr. pri okr. sodn. v Sežani; — Nar-dinijevo posestvo na Peči, dr. 18. apr. in 20. maja pri okr. sodn. v Gorici.
Prazne službe.
Notarska v Voklabruku v treh tednih pri notarski komori v Welsu; — notarska v dunajske® predmestju Neubau v 3 tednih pri notarski kom. na Dunaju; sl. gozdnarskega sestavljavca pri fin. dež. vodstvu v Levovu (600 gld.) do 2. marca pri rečene® vodstvu; — zapisovalska (aktuar) pri okr. sodniji v Brody (420 gld.) do 2. marca do okrožnega pred-sedništva v Zločovu; — dve učiteljski sl. na farnih šolah na Dunaju (po 500 gld.) do 1. marca pri magistratu na Dunaju; — pristopniška pri poštn. uradu v Šopronju (400 gld.) do 9. marca pri rečenem vodstvu ; — brezplačna sl. poštn. vajenca v štajersko-koroškem poštn. okraju do 9. marca pri poštn vod-stvu v Gradcu; — večječarskih vjetnišnici „Stein", (189 gld. s pristranskimi dohodki) do konca febr. do predstojnice imenovane jetnišnice.
Dunajska borsa 25. februarja 1867.
5% metalike . 5% nacijonal . 1860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne . . . London . . . Novi zlati . . Srebro . . .
62."
72.40
90.10
763."
194."
127.00
6.01
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. K1 ei n m ay e r. Odgovorni opravnik R. Bertscbinger.