Ameriška Domovina Arm/SrER I e ft 111--H O JWft E AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN UNGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTE V. LXI - VOL. LX1 Koreja kar ne more do »obodne demokracije ^en. Park ne kaže nobene Volje, da bi dovolil svobodne volitve. Sam kandidira za predsednika. SEOUL, Kor. — Gotovo je še Večini v spominu, kako je pojmoval svobodno demokracijo Prvi predsednik Južne Koreje yngman Rhee in kako jo je udi pokopal, ker se ni znal u Preti nesposobnosti v javni jjpravi in korupciji na vseh j.oncih in krajih, posebno v po-. . ; Generali so ga prekuc-,i * * * ‘ 'n prevzeli vlado z obljubo, a bodo “kmalu” predali vlado SV°b°dno izvoljenim civilnim Pobtikom. Tisti “kmalu” se je ekel cela leta in doživel dosti ^vzburljivih političnih dogod-t,V’ bi so končno spravili na o-ast sedanjega ministrskega Predsednika generala Parka. v arb je začetkoma res kazal rok °' si:>rav'' viado v civilne kv e’. °bla,st ga je tako po-^ arila, da je postal diktator. ^azPisal je sicer volitve za sre-olbtobra, toda postavil se je ^ m za kandidata, ki ne želi no-ene opozicije. Samo formalno h) vojaški poklic, da bi (jj, ° bot civilist nadaljeval z s, aturo ob podpori Demokrat-° republikanske stranke, ki 11 je slepo vdana. Nasprotni kandidat TisH , • v zai>aru ’ b K1 se niso strinjali s po- Vei ako ne pride kaj ednoga vmes. b0 2a železno pošiljala samo L^fnoM118 ^P^mate ki Ang. — Škandali, angle*, ^ d°živela zadnja leta diplom 3 V^ada v vrstah svojih tega (ja^ov> 80 jo pripravili do kaj ’v a je na drobno preiskala, Pelja^e So bili vzroki, ki so za-bapač!*- an®ie®be diplomate na di p ,!tla Pota. .bazalo se je, da angleški Proti ^nm° preveč odporni Živij S hšnjavam nemoralnega ijenia , u‘ ucmoramega to b0 Ja’ a'bo niso oženjeni. Za-Za žel °d Bedaj naprej pošiljala Peopor^!10 Za'veso samo ijndi z im družinskim živij e Vremenski prerok pravi: Vi|;e^ri0rna sončno in milo. Naj' Ja temperatura 76. Nom grobovi Alojz Cvajnar | minika (Bridgeport, Ohio). Po- V soboto zjutraj je po dolgi greb bo v sredo ob 9.15 iz L. bolezni doma na 6615 Bonna Ferfolia pogreb, zavoda v cer-Ave. umrl Alojz Cvajnar, star kev sv. Jude na Richmond Road 69 let, rojen v vasi Preska pri ob desetih, nato na Kalvarijo. Medvodah, od koder je prišel ' Louise M. Alexander pred 13 leti. Delal je v Peterson ^ y soboto je umrla po kratki Paint Co. do upokojitve pred bolezni v Lutheran Hospital 46 tremi leti. Tukaj zapušča ženo tet stara Louise M. Alexander, Marijo, roj. Jarc, hčere Lojzko roj Zore, z 10010 Benham Ave., in Justino Vombergar, v Toron- zaposlena pri River Paper Co„ tu v Kanadi hčer Stanko Jereb, članica Društva Kraljica Miru ter 5 vnukov, v starem kraju št 24 SDZ žena Leonarda; mati pa sestre Ivanko Cvajnar, Fran- Elaihe j stara mati Pame-fk0 Jerah 1C1 cVlsnar ter k hčerka Franka Zore in pok. druge sorodnike. Srn Ivanje Vidmar, sestra Al- bil ubit v Sloveniji leta 1945.1,- „ . , • T c ji i r, bine Zaiawvski, Laure Sedlak Pogreb bo jutri zjutraj ob 9.30 . „ . „ , , . m Lrma Zore. Pogreb bo poo iz Zakrajskovega pogreb, zavo- , , ^ ^ & , da v cerkev Sv. Vida ob dese. '^tvom Fortuna pogreb, zavetih, nato na pokopališče Kal- S„,‘Z “°P, oP°f? t!™ “ varija. Max Špik Na svojem domu na 1100 E. 72 St. je preminul Max Špik, star 46 let. Tukaj zapušča soprogo Katharino, roj. Bonchak, sina Garyja, hčer Patricio, bra- 3601 E. 93 St. jutri zjutraj ob 0.30 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo ob devetih pogreb, sv. maša, | nato na Kalvarijo. Matilda Šmalc V petek je umrla v Euclid Glenville bolnišnici Mrs. Matil- nekaj leti umrl. Zapustila je sina Martina, ki vodi “Beer Parlor” na E. 200 St., hčeri Mrs. Ano Kogoy in Mrs. Angelo Zal-ler ter dva vnuka. Pokojna je bila članica Društva Kras št. 8 SDZ, The Macabees No. 493 in Podr. št. 10 S2Z. Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v ta Josepha, sestre Mary Ocvirk, :da ®ma^c' P°Prej Siska, z 1931o Paulino Progar, Margaret Kaus, ^ewanee’ <^orna v Novem mein Frances Tomšič ter več dru-|S'"u na Lok, od koder je prišla gib sorodnikov. Oče Andrew in 1 1908- Mož Martin ji je pred mati Frances sta umrla. Rojen je bil v Hermine, Pa. Zaposlen je bil pri White Motor Co. V drugi svetovni vojni je služil pri mornarici. Bil je član Comrades No. 566 SNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Frančiška ob 9.30, nato na Kalvarijo. ■ Anton Bradač Pa dolgi bolezni je včeraj popoldne umrl 82 let stari Anton Bradač, “Brdavs”, z 4830 Green Rd., Warrensviile, Ohio, doma iz fare Krško ob Savi, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Naselil se je v Randallu in tam ostal do smrti. Bil je med ustanovitelji fare sv. Lovrenca in fare sv. Jude na Richmond Rd. Zaposlen je bil pri Erie Ore Docks do 1. 1952, ko je stopil v pokoj. Žena Marija mu je umrla 1. 1953. Zapustil je hčere Angelino Croop, Julio Firem, Anno Kimler, Frances Dvorak, Paulino Bell, Vero Starkey in Evelyn Marskey, sina Anthonyja, 18 vnukov in vnukinj, 19 pravnukov in pravnukinj ter brata Do- devetih, nato na Kalvarijo pod vodstvom Mary A. Svetek pogrebnega zavoda. Anton Frank V soboto je umrl v Polyclinic bolnišnici 77 let stari Anton Frank z 906 E. 73 St., doma v Pregarjih pri Hrušici, od koder je prišel 1. 1923. Žena Jennie, roj. Zadnik, mu je umrla lani, zapustil pa je sina Anthonyja (Orlando, Fia.), sestri Ano in Antonijo ter druge sorodnike. Bil je član Društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. — Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Carl Smaltz Včeraj je umrl v Huron Road Guv. Wallace be moral pred zveznega sodnika BIRMINGHAM, Ala. — Zvezni sodnik SeybourmH. Lynne je na zahtevo dveh črnih M>tgr-jev pozval guvernerja Walia-cea pred sebe, da pojasni, na kaki osnovi je dal zapreti tri šole v Birminghamu, ki jim je bilo naročeno, da izvedejo integracijo. Šole so bile zaprte pre-tekli-četrtek, potem ko je prišlo do hudih izgredov, tekom katerih je bil en črnec mrtev, več oseb pa ranjenih. Guv. Wallace, ki je znan po svojem ostrem nasprotovanju integraciji, je dal prav tako zapreti štiri šole v Huntsvillu, ki jim je bilo tudi od sodišča naročeno, da morajo med doslej same bele šolarje sprejeti tudi par črnih. Šolska odbora v obeh mestih sta guvernerjevo zahtevo, da naj odprtje šol preložita, zavrnila, šole v Huntvillu je guverner dal zapreti z oboroženo silo. Diefenbakerjeva pri papežu CASTEL GANDOLFO, It. — Sv. oče Pavel VI. je sprejel v posebni avdijenci bivšega predsednika kanadske vl»de Diefen-bakerja in njegovo jeno v svojem letnem bivališču. bolnici 64 let stari Cjirl Smaltz z 2715Q Highland Rf. na Rich-ecrltcv Masaje VncbowBata- oi». iwuid Heights- 2SMeib»-g* jc kop. MOSKOVSKI SPORAZUM PRED PLENUMOM SENATA Dart-f i bo začel plenum Senata razpravo o v Moskvi sklenjenem dogovoru o končanju pre-( skusanja atomskega orožja. Načelnika odbora za oborožene sile in pododbora za pripravljenost sta se izjavila proti odobritvi. Sodijo, da bo dogovor kljub temu sprejet s potrebno dvotretjinsko večino. WASHINGTON, D.C. — Senatna odbora za zunanjo politiko in oborožene sile ter skupni kongresni odbor za atomsko silo so končali svoje delo in danes bodo predložili Senatu svoja priporočila o v Moskvi sklenjenem sporazumu med Ameriko, Anglijo in Rusijo o končanju preskušanja atomskega orožja. Zunanjepolitični odbor Senata se je že pred nekaj časa izjavil s 16:1 za sprejem dogovora, pododbor za pripravljenost, ki mu načeluje sen. J. Sten-nis, demokrat iz Mississippi, menda sploh ne bo dal nobenega priporočila, ampak prepustil posameznikom, naj se odločijo po svoji lastni volji in prepričanju. Stennis se je osebno izjavil proti sprejemu dogovora. Podobno stališče je zavzel tudi sen. Russell, načelnik senatovega odbora za oborožene sile. , —: prenekateri senatorji so proti bo dogovor o končanju presku-dogovoru iz prepričanja, da ta šanja sprejet s potrebno večino, ni v interesu Združenih držav, | Zaradi zunanjepolitičnih razlo- Pokojni je bil doma z Brega pri Ribnici in je delal dolga leta v Willard Storage Battery Co. Zapustil je ženo Rese, roj. Rus, sina Roberta, ki je policaj na Richmond Heights, tri vnuke, brata Rudolpha in Josepha (Detroit), ker nudi dejansko Rusom možnost, da dobite Ameriko v pogledu malega atomskega orožja, med tem ko naj bi bili po mnenju nekaterih v pogledu velikega in v pogledu obrambe pred medcelinskimi raketami že sedaj z njo vštric ali pa so jo celo že prehiteli. Nekateri, zlasti južni senatorji, so proti dogovoru iz golega nasprotovanja vladi, ki se tako vztrajno žene za ci-vilne pfavlbe črncev. Kennedy bo sprejel vodnika obeh strank v Senatu Predsednik Kennedy bo danes dopoldne ob enajstih sprejel sen. M. Mansfiejda, vodnika demokratske večine, in sen. E Dirksena, vodnika republikan- gov bo prenekateri senator voljan preiti nevarnosti, ki groze Ameriki v pogledu razvoja atomskega orožja v odnosu do Rusov, ter bo glasoval za dogovor. sestro Ivano Arko (v Jugoslaviji) ter druge sorodnike. Brat ’ cev v Senatu, na razgovor o po-John je umrl v Chisholmu, Min- ložaju sil v Senatu v pogledu nesota, brat Matija pa v Argen- sprejema dogovora o končanju tini. Pokojni je bil član Dru- preskušanja atomskega orožja, štva Ribnica št. 12 SDZ, Dru- Vodstvi obeh strank sta se izja-štva Vodnikov venec št. 147 S.N. vili za sprejem dogovora, v obeh P.J. in Kluba upokojencev na strankah pa se je pojavila proti Recher Ave. Pogreb bo iz Grdi- njemu tudi precej glasna opozi novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob devetih v cerkev sv. Paskala Baylon- cija. Kljub opoziciji nekaterih konservativnih senatorjev ter sena- skega ob desetih, nato na Ali torjev z juga dežele prevladuje Souls pokopališče. | v vladnih krogih prepričanje, da General De Gaulle se meša v vietnamsko krizo CLEVELAND, O. — Franco- tem pa proti rdeči Kitajski in ska vladna seja, ki jih De Gaul- da ima namen obnoviti nekda-le sklicuje bolj poredkoma, je nji ugled Francije v jugovzhod-zadnjič potekala po navadi. Po- ni Aziji. Francija namreč še ni ročilo je sledilu poročilu. Ko je pozabljena v obeh delih Viet-pa zunanji minister končal svo- nama, severnem in južnem. V ja izvajanja, je general poteg-1 vojaškem pogledu res ničesar nil iz žepa kratko izjavo o krizi več ne pomeni, toda ima še ži-v Vietnamu. Izjava je povdar- vahne gospodarske stike in še jala tri točke: Francija je iz ra-'dosti nerazprodanih investicij, zumljivih zgodovinskih razlo- na primer v severnem delu pre- gov in v smislu svoje sedanje' mednarodne politike še zmeraj prijateljica vietnamskega naroda, simpatizira z njim in razume vse njegove težave; razume tudi vlogo, ki bi jo lahko igral vietnamski narod v Aziji, ako bi bil svoboden in neodvisen “od vsakega tujega vpliva”; Francija je pripravljena na sodelovanje z vsakim narodom, ki bi želel pomagati pri osvoboditvi Vietnama in podpirati vietnamsko ljudstvo, kakor hitro bi bilo zopet svobodno. Izjava je bila takoj po seji objavljena. DeGaullova izjava je presenetila na samo vse navzoče ministre, ki jo splbh niso pričakovali, ampak tudi vso Francijo in ves svet. Ni bilo težko uganiti, da je izjava naperjena v prvi vrsti proti naši deželi, po- mogovnike, v južnem delu plantaže za kavčuk. Izredno živi so še kulturni stiki, ki so ostali nedotaknjeni po političnih dogodkih po drugi svetovni vojni. Francija ima na primer v pre-stolici severnega Vietnama Hanoi svojega “trgovskega zastopnika”, ki ima dobre zveze s komunistično diktaturo Ho Či Minha. Naša dežela pa pomeni vse samo v vojaškem pogledu, le malo na gospodarskem, nič pa na kulturnem polju. Zato so tudi simpatije vietnamskega naroda bolj na francoski kot na naši strani. Ameriške podpore niso v tem oziru dosegle svojega cilja. To je bil razlog, zakaj se je De Gaulle vmešal v vietnamsko krizo. V svoji izjavi govori o Vietnamu in ne pozna delitve na dva dela. Tudi zato ima, ta- ko misli, svoj razlog. Ve, da vietnamski narod sovraži že od nekdaj kitajskega soseda, naj tam vlada cesar ali Mao. Seveda se ga tudi primerno boji. De Gaulle tudi računa s tem, J da so vsi Vietnamci siti državljanske vojne, oni na jugu nič manj kot oni na severu. Zato predlaga “osvoboditev” obeh delov Vietnama. De Gaulle ve, da je njegov načrt trenutno neizvedljiv, ker rdeča Kitajska ne bo hotela izpustiti iz svojih rok severnega Vietnama. Vendar generala to ne moti. Prepričan je, da je čas na njegovi strani in da bo ta prisilil kitajske komuniste, da se priključijo francoskemu stališču. Izjava generala De Gaulla je rodila nepričakovane posledice. Njo je začela odobravati dolga vrsta držav, seveda samo takih, ki prav nič ne prispevajo k boju proti komunističnim gverilcem v južnem Vietnamu. Vsaka ima svoje poseben razlog. Rdeča Kitajska je za izjavo, ker bi rada videla, da se naša dežela umakne jz Vietnama. Moskva odobrava izjavo, ker vidi v njej možnost, da Peiping ne bo mogel prodirati dalje pro- ti jugu. Budistične države so za izjavo, ker upajo, da bodo po tej poti lahko spravile z oblasti Diema. Nihče namreč ne pričakuje, da bi Diem mogel igrati v združenem Vietnamu še kako j vlogo. Azijsko-afriški blok v ZN je pa na budistično pobudo sklenil, da upravi vietnamsko krizo pred generalno skupščino ZN. Naša administracija ne more biti za DeGaullovo izjavo, je pa ne kritizira preveč. Pač pa je izjava dala marsikateremu ameriškemu politiku priliko, da zahteva “temeljito pre-oceno” naše politike v južnem Vietnamu. Morda bomo res prišli do nje, kajti celo Kennedy sam je v svoji zadnji izjavi o-menjal DeGaullovo stališče. Ni ga seveda odobraval, toda med drugim je rekel značilne besede, da je vietnamska državljanska vojna “njihova” (to je zadeva Vietnamcev) in ne “naša”. Mi samo podpiramo vietnamski boj proti rdečim gverilcem. Zato že slišimo glasove, da Vietnam ni ameriški “življenjski interes” prvega razreda. Ti glasovi niso daleč od Kennedy j eve- Preganjanje budistov v J. Vietnamu pred ZN Skupina a/.ijskih in afriških držav je zahtevala njegovo vključitev v dnevni red zasedanja glavne skupščine ZN. NEW YORK, N.Y. — Skupina 13 članic iz Azije, Afrike in Latinske Amerike je uradno predložila, da pride na dnevni red zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, ki se bo sestala 17. septembra, vprašanje preganjanja budistov v Južnem Vietnamu kot “nujno”. Predlog je sprožil budistični Ceylon, še predno je prišlo do ostrega nastopa proti budistom v J. Vietnamu 21. avgusta. Vlada J. Vietnama je uradno zahtevala od poslaništva Združenih držav v Saigonu, da ji izroči tri budistične menihe, vodnike budističnega gibanja proti vladi predsednika Diema, ki so se zatekli v poslaništvo pred policijo. Poslaništvo je zahtevo zavrnilo in izjavilo, da bo nu . dilo zavetje 3 budističnim bon jcem dotlej, dokler ne bo vlada i predsednika Diema dala zadovoljivega jamstva, da se jim ne i bo zgodilo nič hudega. Med tremi je glavni Thich Tri Quang, eden glavnih vodnikov Splošne budistične zveze. Vlada je v zadnjih dneh za-i čela nekaj malega popuščati budistom, vendar je osnovno sovražno razpoloženje med njo in budisti ostalo. V krogih tujih o-pazovalcev vlada še vedno velik dvom o možnosti uspešnega boja proti komunističnim gverilcem, dokler ni dosežen kak sporazum med vlado in med budisti. To je posebno važno, ker se je odpor proti vladi začel širiti tudi v oborožene sile. Tako je menda v petek ponoči neka < cela četa vietnamskih vojakov-1 budistov ušla v Kambodžo. Nih če ne more reči za gotovo, da j ne bodo njihovemu zgledu sledili tudi drugi, če ne bo Diem ' naglo končal spora z budisti. Iz Clevelanda in okolice i Seja— Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zv. sejo v navadnih prostorih. Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Rd. Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7.30 zv. sejo v SND na E. 80 St. Podr. št. 25 SŽZ ima redno sejo nocoj ob navadnem času. Po seji okrepčila. Tajnica bo pobirala asesment od 4.30 dalje. Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ bo imelo po kratki seji v sredo zvečer ob 7.30 v SND na St. Clair Ave. poseben zabavni spored. Poleg članstva so vabljeni tudi prijatelji. Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer redno sejo v navadnih prostorih. K molitvi— Članice Podr. št. 10 SŽZ so rabljene nccoj ob sedmih v Gr-dinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Hatildo Šmalc. K molitvi— Članice Društva Kraljica miru št. 24 SDZ so vabljene nocoj ah psmih v Hopko pogreb, zavod t molitvi za pok. Louišo Alexander. Nagla rast Mladi “modri” kit pridobi dnevno na teži do 220 funtov, ga povdarka, kaj je “njihovo” in Odrastel utegne doseči do 30 j čevljev dolžine. kaj je “naše”. Kennedy še ni naše! novega gl. poštarja Pomen zveznega tajnika za po'te ali gla vnega poštarja je v vladi Kennedvja sorazmerno padel, zato ni nikomur dosti za ta polo- v • zaj. WASHINGTON, D.C. — Dosedanji federalni tajnik za pošte, znan pod imenom “glavni poštar”, Day je odstopil 9. avgusta. Kennedy mu še do danes ni mogel najti naslednika. Včasih je bil to lahek posel. Vsak predsednik je poslal v tajništvo za pošte najsposobnejšega politika in mu pri tem prepustil več političnih kot upravnih poslov. Vzor takega glavnega poštarja je bil Farley, ki je dejansko vodil demokratsko politiko, pri čemur se je s predsednikom isamo posvetoval. Danes je to drugače. Kennedy je prevzel vodstvo politike v svoje roke in odloča vse sam. Zato tudi ne rabi političnega glavnega poštarja. Day je bil na primer čisti administrator in ne ravno med najslabšimi, vendar se je naveličal posla, saj so pretekli tedni in meseci, da je mogel priti v Belo hišo. Kennedy išče torej novega u-pravitelja, za ta posel pa ni dosti zanimanja. Težko je namreč krotiti 576,000 poštnih uslužbencev in se še boriti s primanjkljajem v proračunu. Kongres nima nobenih simpatij do glavnega poštarja, rajše j ga napada kot daje denar. Dalje nima glavni poštar nobene prave zveze s Kapitolom, pa tudi nobenega sredstva, da bi pritiskal na kongresnike in senatorje. Politična veljava glavnega poštarja je torej padla globoko in to je razlog, zakaj je to mesto odklonila cela vrsta vplivnih demokratov, ki jih je bilo na ponudbo. m- ^MERI$KA DOiaOVUVA - a « >■« »ai . l . » naBBkt *“* unoG 6U7 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION KATES. United States: $14 00 per year; $8.00 for 6' months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio **3*>83 ‘ No. 172 Mon., Sept. 9, 1963 Turčija zopet na robu politične krize! V turški republiki vre že od njenega rojstva, dežela se nikakor ne more umiriti. Njen stvarnik Ataturk Kemal paša je mogel položiti samo temelje za novo državo, za kaj več ni imel časa, je preje umrl. Njegovi politični nasledniki so se do 1. 1930 delili v dve stranki: republikansko, ki smatra Ataturka za svojega ustanovitelja, in demokratsko. Po zadnji uspešni revoluciji sta se pojavili v turški politiki še dve stranki, nobena od vseh pa nima absolutne večine v turškem parlamentu. To je prva ovira v turškem političnem razvoju. Druga ni nič manjša. Turki so po svoji naravi ljudje, ki radi veliko premišljujejo in govorijo, toda malo delajo, ako jih k temu ne sili boj za življenje. Ta narodna lastnost se je razbohotila tudi v turški politiki. Vse stranke veliko govorijo in obetajo, toda malo delajo. Zato so potrebna leta, da parlament sklene par res dobrih in potrebnih zakonov. S tem seveda volivci niso zadovoljni. Ker niso vneti za organizirane nastope zunaj strank, njihova nezadovoljnost pomeni le malo. Stranke lahko računajo, da v njihovih vrstah ne bo prišlo do revolucijonarnih podvigov. Tretji važen činitelj v turški politiki so vojaški krogi. Čeprav so vzgojeni v idejah, ki prevladujejo v evropskih vojaških krogih, je njihova miselnost bolj podobna tisti, ki prevladuje v vojaških vrstah Latinske Amerike. Turški vojaški krogi so namreč praviloma bolj dovzetni za gospodarski in socijalni napredek kot turški politiki. Zato jih tudi jezi, zakaj so politične stranke tako malo aktivne. Zmeraj godrnjajo nad vladno politiko, naj jo vodi ta ali ona stranka. Zmeraj si želijo več reform na gospodarskem in socijalnem polju. Ker so pa edina skupina, kt je v Turčiji res organizirana, imajo večji vpliv na turško politiko, kot bi jim šla po številu. Pri tem pa turški vojaški krogi ne hrepenijo po oblasti; vedo, da je na oblast obešena tudi politična odgovornost; te se pa bojijo, ker vedo, da jih bo beg pred odgovornostjo gnal v vedno hujšo diktaturo. To je bil razlog, zakaj se turški generali in oficirji niso javno mešali v politiko, dokler so mislili, da položaj ni postal obupen. Tak je bil 1. 1960. Takrat je demokratski režim postal neznosen in naravnost osovražen. Takrat ni kazalo drugega, kot da so vojaki z republikanci vred strmoglavili demokratsko vlado in s tem začeli novo dobo v turški politiki: dobo stalnih političnih trenj na robu ponovnih poskusov, da revolucija da odgovore na vprašanja, ki jih politika ne more najti. Za revolucijo v 1. 1960 je bil res ves turški narod, razen pičleea števila pristašev in koristnikov demokratskega režima. Navdušenje za novo revolucijonarno vlado je bilo veliko, toda je hitro izhlapelo. Revolucijonarna vlada je veliko obetala, pa malo dala. Da se izmota iz težav, je organizirala svobodne volitve, ki so zamotile turško javno mnenje. Vse je pričakovalo od volitev in nove vlade čudeže. Teh pa ni bilo. Po volitvah so stranke sestavljale cele mesece vlado, dokler niso sklenile precej mahavo koalicijo, seveda pod vojaškim pritiskom. Toda tudi koalicijska vlada ni izpolnila pričakovanj turške politične javnosti. Nezadovoljnost je začela zopet rasti in je zajela tudi oficirje in kadete. Ti so v februarju 1. 1962 pod vodstvom polkovnika Aydemirja organizirali novo revolucijo, ki se je ponesrečila. Vodilni generali niso bili zanjo in upor je bil zadušen v kali. Upornikov pa vlada ni ne preganjala ne strogo sodila. Smatrala je, da bi si s tem samo nakopala še več nasprotnikov. Polkovnik Aydemir in njegovi zarotniki se pa niso dali ugnati. Letošnjega maja so znova poskusili z uporom. Organizirali so ga na širši podlagi, toda zopet jim je načrt spodleiel. ker generali in admirali niso potegnili z njimi. Vlada je videla, da letošnji upor ni bil ravno majhnega pomena. Začela je proti upornikom strogo nastopati. Zaprla je polkovnika Aydemirja in nad 100 oficirjev in jih postavila pred sodnike. Razprava proti njim je že končana, toda sodba bo razglašena šele v par tednih, tako trdijo vladni viri. Obenem je pa vlada dala ravno zadnje tedne poloviti celo vrsto civilistov, med njimi tudi dosti vidnih javnih delavcev. Vse dolži, da so se udeležili zadnjega upora in da so nagnjeni k levičarstvu. Vlada trdi celo, da so upor zamesili komunisti, ki se držijo v ozadju. Pravi tudi, da je zaprla samo kakih 20 osumljencev, opozicija pa misli, da je zaprtih nad 230. Turški parlament je med tem podaljšal veljavnost obsednega stanja za nadaljnja dva meseca. Ulica pa govori, da zapiranja še ni konec. Javnost je seveda primerno razburjena, toda samo v mestih in industrijskih krajih, dežela je kot navadno mirna. Nje se revolucije ne tičejo. Vladne trditve o sodelovanju komunistov so verjetno močno pretirane. Komunisti imajo sploh navado, da se mešajo v vsako skupino nezadovoljnežev in jih podpihujejo. To delajo po vsem svetu in ob vsaki priliki. Gospodarski položaj turških kmetov, delavcev in brezposelnost med intelektualci so dejanski vzrok za nezadovoljnost, ne pa edi- hole komunistično hujskanje. Zato vladno stališče ni naletelo na posebne simpatije. Vsi se namreč sprašujejo, zakaj je vlada odpustila iz armade tudi 68 višjih oficirjev, vsi ti gotovo niso vlekli s komunizmom. Nervoznost v vladnih krogih priča samo, da se ne počuti dobro in da se ne more zanesti na narodno zaupanje-Zato je zopet zrastla veljava višjih vojaških krogov. Ti so postali danes zopet gospodar položaja. Tekom sedanje krize se na primer predsednik republike Gursel več posvetuje z načelnikom generalnega štaba kot z ministrskim predsednikom. To pove vse, ne pove pa žal, kakšna bodočnost čaka turško demokracijo. Ob dvajsetletnici Grčaric in Turjaka Father dr. Franc Blatnik, SDB, je v vrsti člankov opisal žalostne dogodke po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943, katerih je bil sam priča. Članki bodo gotovo zanimali marsikoga, saj predstavljajo neposreden vir za eno najvažnejših razdobij slovenske preteklosti, za čas, ko se je odločalo, ali bo v Sloveniji s pomočjo tujca zmagala komunistična revolucija ali se bo domačim silam posrečilo njen napad uspešno zavrniti. IV. Strokovna presoja partizanskega orožja Partizana sem odposlal do- internirancem po laških tabori-1105 Antram Ave. Bilo srečno! ]mov samega, midva s stotni- ščih, in da sem bil tri mesece Pa menda že res mora biti. Dandanašnji ljudje niso z vsem zadovoljni, kakor smo bili nekoč. Vse mora biti iz trgovine, pa če je tudi drago in slano, da v žepu boli. Le kam plovemo? Zgleda, da smo se že vsega preobjedli. * KRATKE LOKALNE VESTI. — V cerkvi sv. Jožefa sta si obljubila večno zvestobo nevesta Miss Mary Ann Terdič in ženin George S. Dolak. Nevesta je hčerka znane Terdičeve družine na 424 Brudge St., ženin pa sin družine Dolaks z ^ »RAVI TON« $ Joliet, 111. — Cas pa leta prinese vsepovsod v življenje neke spremembe. To tako, kakor Zahtevajo razmere in okoliščine, v katerih živimo in v katerih se vsak 'po svoje borimo za obstanek. Pred tridesetimi ali štiridesetimi leti je vsak poročevalec v slovenskih listih začel z delavskimi razmerami, omenjal plače, koliko ur je bilo treba delati za iste, o štrajkih, brezposelnosti, itd. Zdaj je tistih starih korenin dan za dnem manj in kolikor jih je, so večinoma na socialni zavarovalnini, ali če hočete pokojnini. Zdaj kadar pridemo stari “purgarji” kje iskupaj, govorimo le o tem, koliko pokojnine dobimo tu in tam in pa kako bo z vsem tem v bodočnosti. Nekateri malo tu ih tam podvomijo in menijo, da morda socialna pokojnina ne bo šla tako gladko skozi. To mislijo največ tisti, ki so preje poznali le penzijon v starih Franc Jožefovih časih y Avstriji in 33c. Pogledam shingtonu sicer razni statisti-^ znanca in pravim: “To pa pro-karji govorijo in dokazujejo, da' dajajo letos kakor zlato! Saj ni nevarnosti prfed inflacijo. Ce-1 zdaj poleti b' moralo biti ven-lo navajajo, da razen živež je dar dovolj solate. Mož se rhi cenejši, kakor je bil pred ne-j nasmehne in pravi: “Veš, jaz dolgim. To se tiče seveda le se- Imam poln vrt solate, ampak v zonskih pridelkov, kot razne [ moji družini so otroci in moja zelenjave, ki je tedaj malo ce-'žena zbirčni da nič kaj. Doma-nejša, kadar jo je v poletnih j de solate ne jedo, le to hočejo mesecih v izobilju, pozneje v iz trgovine. Domačo solato pa zimskih mesecih je pa zopet dražja. Na splošno pa inflacija sili v deželo in jo več ali manj Vsakdo nekoliko čuti. Jo samo jaz jem, pa zajci.” se riške Legije izvoljen za njenega okrajnega poveljnika (komandanta). Čestitke! — David C. Juričič, sin znane družine Mr. in Mrs. Edw. Jurečič z 224 Larkin Ave. v Jolietu, ki služi v ameriški mornarici na ladji USS Independence, nosilki letal, je bil povišan v elektronskega tehničnega mehanika. Nahaja se na vajah v vodah okrog Karibskega otočja. * NOVA GROBOVA. — V zavodu za onemogle in postarane, v bližnjem Tinley Parku, je preminul pred kratkim 80 let /stari Valentin Erjavec, ki je dolgo let preje bival v Jolietu. Bolehal je dalj časa. V Jolietu in okolici je bival okrog 52 let. Pokopan je bil iz cerkve sv. Marije na Broadway cesti. — Pred kratkim je umrla tudi rojakinja Mrs. Anna Krajnik, dobro poznana bivša Joliet-čanka. Umrla je v Gary, Indiana, kjer jc bivala voč zadnjih let. Njen mož, pokojni John Krajnik je preminul že pred kakimi 24 leti. Oba sta bila v Jolietu dobro poznana. Pokojna Mrs. Krajnik je bila pokopana iz cerkve sv. Rožnega venca v Gary, Ind. Sorodnikom umrlih sožalje, pokojni pa naj počivajo v miru! — Tako, zopet je nekaj novic od nas. Vse čitatelje lepo pozdravlja Tone s hriba Izlet upokojencev Cleveland, O. — Klub upokojencev na Holmes Avenue priredi v sredo, 11. septembra 1.1., izlet na SNPJ farmo. Vabljeni so tudi naši prijatelji in znanci. Morda bo kdo rekel: “Ja, že zopet piknik!” Pa mi izletov ne prirejamo zaradi kakega dobička. Prirejamo jih iz zdravstvenih namenov in da ustrežemo materi naravi, ki nas vedno tako ljubko vabi v svoje okrožje. Čife se železno orodje ne uporablja, hitro zarjavi in postane nerabno, človeku, ki ne dela in se ne giblje, postane počasi vse odveč na tem svetu in se bolezen nad njim kaj rada maščuje. Če voda stoji, se usmradi. Prav tako je z nami. In zato gremo tako radi v družbo svojih letnikov, kjer Se prijetno razvedrimo. Pridružite se nam ob tem pohodu v blaženo naročje naše matere-narave, ki nam bo dala še dosti koristnih zdravstvenih nasvetov, kakršne so uporabljali že naši prastari očetje in matere, ki so si z njimi utrdili je toier.....f op,' je voril. “In tole tamle?” “Tank.” Sam pri sebi sem si pa mislil: Le čemu moramo zdaj uganjati vso to komedijo in izgubljati dragoceni čas? Na poveljstvu je bila pripravljena razkošna večerja, ki mi je zares teknila. Saj nisem bil nič kosil. Partizani so bili malo razočarani, ker so pričakovali že kak odgovor od naših, dočim sva midva trdila, da je stotnik Fajdiga poslan samo zato, da bi mu oni ponovili pogoje in vse podrobnosti, ki so jih že meni povedali, da se tako lahko začno uradni razgovori. Jaz da se našim ne zdim primerna oseba zato, ker nikogar ne predstavljam. Zamolčala sva seveda, da je dejanski razlog njegovega prihoda ta, da preceni strokovno, če /so njih topovi res topovi, in tanki res tanki. Ponovili so mu, kar so meni že prejšnji dan povedali, in naju povabili, naj bi šla obiskat ranjence v bolnici, nato pa v Grčarice. Sprejela sva. Vzdušje med večerjo je bilo domače in prijateljsko. S Pe-rom Popivodom sva se celo objemala, pa tudi pošteno skregala. Mož je silno naglih ču štev. Pač Črnogorec. Ko sem mu pravil, kako sem pomagal na naravnih zdravil ves dan od prta. Pridite že zaradi tega, da boste videli, kako znajo naše žen' ske brez ognja hruške peči! Tone Škapin, predsed. Klub tspokojeticev ¥ $ew~ hurgif imbm daluf® Cleveland, O. — Že dolgo se nismo oglasili, kar pa še ne pomeni, da smo ves ta čas spali. Na Maple Heights /smo imeli sejo pretekli mesec, po njej pa malo prigrizka. Tudi pečenega ni manjkalo. Naša blagajničarka Mrs. Antonija Stokar je bila na obisku v starem kraju. Srečno se je vrnila in nam prinesla veliko steklenico slivovke. Vsi smo jo bili deležni, vsak po en glažek. Prav dobra je bila! ko mu nisem dal prav glede komunistične ideologije. Med pojedino so ordonansi švigali notri in ven. Povelja so jim dajali po tihem, da midva nisva slišala. Po večerji smo se z dvema avtoma odpeljali najprej v bolnico, potem pa v Grčarice. P° trgu in vzdolž ob cesti je bilo zopet postroj eno vojaštvo s topovi in tanki. Kot bi partizani slutili, da sva tam pravzaprav zato, da moj spremljevalec strokovno presodi njih avtentičnost, so nama jih nalašč postavljali pod nos. V bolnici so prav delili večerjo ranjencem. Vse je bilo lepo in snažno, večerja zelo °' kusna in obilna, bolničarke zelo prijazne. Spomnil sem se tistih ordonansov med našo pojedino. V spremstvu dr. Brileja sem obhodil ranjence in govoril 2 njimi. Vsi so se pohvalili, češ da lepo postopajo z njimi. Videl sem komandanta Danila Kopri-vico, ko je umiral, in mu dal še odvezo, a ni bil več pri zavesti- Med tem se je zvečerilo h1 nadaljevali smo pot v Grčarice Vse od Ribnice do Grčaric 136 je vila proti nam neprekinjena kolona utrujenih partizanov, hi so večinoma peš, drugi na konjih in na vozeh prihajali °d hrvaške strani. Pogled na razvaline v Grčaricah je bil zelo žalosten. Vprašal sem Fajdigo, če zna presoditi, od česa so velike luknje ^ zidovju. “Od topovskih granat, _ je dejal. “Le dobro si jih ogloJ in strokovno presodi, da boš mogel svojo trditev dokazati, sicer naši niti tebi ne bodo verjeli,” sem mu hudomušno de- jaL V nekem poslopju v pritličjo so bili še ranjenci. S svežo slamo so imeli postlano na tleh in z odejami so bili pokriti. Vsi so se pohvalno izražali, da z njimi lepo postopajo. Zopet sem se spomnil tistih ordonansov. S Fajdigo sva prespala v Rd9' niči, on je želel še malo tam o* stati in obiskati nekatere znance, jaz sem se pa v nedeljo zJu' traj vrnil v Dobrepolje. Le malo borcev sem našel tam. Nobenega znanca iz Ribnice ni bilo-Rekli so mi, da se je poveljstvo preselilo na Turjak in da nameravajo tudi oni tja. Kakor sem bil vesel dejstva, da so se u-maknili iz Dobrepolja, kjer bi bili lahka tarča partizanskih | topov, mi ni šib v glavo, zakaj na Turjaku. Hvala lepa Mrs. A. Stokar! Na omenjeni seji /smo skleni- koncentracija na Turjaku. ^ li, da bo naš klub priredil 16. treba biti vojak, da človek Pre' novembra letos večerjo s ple- sodi, da turjaški grad topov-som. Mrs. A. Kreševic, naša skim kroglam ne bi mogel klju' znana kuharica, nam bo s svo-jbovati. Mislil sem, da je Turjak jimi pomočnicami pripravila! samo zbirna baza za kak večj1 pečene piške, Mausarjev orkester nam bo pa igral za ples. Ne pozabite tega dne. Tedaj bomo praznovali prvo obletnico ustanovitve kluba. Večerja in ples bosta v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. Med našimi člani so tudi dr. zdravje, dosegli visoko starost, ^ A. Perko, odvetnik F. Opaskar in niso šli za vsako figo k in pogrebnik L. Ferfolia. Ce bo zdravniku. Članstvo kluba naj bo točno ob enajsti uri pri Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi tisti, ki imate avte, pridite, da se odpelje članstvo v to rajsko doli- torej kdo kaj potreboval, bo imel vse kar doma pri roki. Bolnim članom in članicam premik, pa so mi fantje zatrjevali, da je ukazana koncentracija v gradu in da se nameravajo v njem partizanom postaviti v bran. Isto mi je P°trdl tudi svetnik Merkun, ki je bl prisoten, ko so o tem razpraV' Ijali. Samega sebe sem tolažil2 vojaški si sem nisem sebe mislijo, da pač strokovnjak, in si očital, kaj belim glavo z zadevami, ki J1 ne razumem. Saj sem jih že za želimo, da bi bili kmalu zopet j radi Grčaric dobil po grbi. Ofi zdravi in bi mogli med nas. jcirji morajo pač vedeti, kaj ^e' Prisrčne pozdrave vsemu lajo. Saj je vojevanje njih stro-članstvu kluba, pa tudi član-l ka. Pa me je bilo takoj sram te da h11 no. Ne bojte se dežja, saj je na Zasmejal sem se ob njego- farmi dovolj strehe, da bo šlo stvu vseh ostalih klubov upo-jmisli, ko sem se zavedel, vem odgovoru, on pa mi je da- rajanje lahko nemoteno naprej. k°jencev! ^jo narekuje užaljenost. Ije zagotavljal, da je res tako. Za1 kruleče želodce pa bo lekar-1 Rose Vatovec, taj. F. F. D DR- fr. DETELA: Vest in zakon 2 Maklenom se je bil kmalu tako sprijaznil, da mu je ne-taga večera mož rekel, da bi ga prav rad v svojo hišo povabi; toda kaj, ko mu nima s čini postreči. Jaz Vas pa vabim k Bo-^tjanku na čašo vina,” je de-Jal Skobec. “Hvala, gospod svetnik!” je' dejal Maklen. ‘‘Jaz že nekaj let ne pijem vina in ga nič Re pogrešam. Spoznal sem, da žej° pravzaprav samo voda Ugasi. Da bi bila pri nas le Uekoliko čvrstejša! Hrana mi tekne samo preprosta. Po kosilu se pa vedno nekoliko iztegnem, za kake pol ure. Pot-eJ sem zopet čil, kolikor more Juti star človek. V prejšnjih et1h sem se pač s spanjem Vedno izpočil, zdaj ne več; Huden greš leč, truden vstaneš.” •<' 'j Polagoma je pridobival Sko-ec Maklenovo zaupanje in gladil pot, po katerem je hotel izpeljati svoj načrt. Dečki, katerim je bil slad-orčkov obljubil, pa niso pogubili te obljube. Kmalu so ili ugenili, kdaj in kod se lzPrehaja gospod Skobec, in J^estno so se mu nastavljali. ornaj je zavil v bukovje, so SG VZ(Hgnili iz zasede, mu v°ščili dobro jutro ali dober ^ečer jn mu pomolili umazane r°ke. Skobec je moral besedo rzati; a nikoli ni pozabil yP1asati, če so se lepo vedli, ce(ibso kleli. Pale Gaberček je včeraj zaklel,” je zatožil kmalu po 's ^njeni pogodbi tovariš to-'uriša, ki se je bil ž njim sprl. Pa nisem,” je zakričal obtoženec. N' ne,” se je potegnil zanj n°Prizadeti deček. ‘‘Tonček se Je( zlagal.” Kaj! Ali nisi rekel hudi-niana?” , . Ušesa bi bil odprl, pa bi ^ slišal, da sem jaz le rekel, Ju pojdimo domov, če ne, bodo hudi mama.” »Skobec jih je poučil, da naj Se radi imajo in da je laž tudi fleh. Dal je vsakemu svoj del, ” vd°kler je bil on blizu, se e^ki niso skavsali. ako sj je g0Sp0(j Skobec ^rajšal čas in daljšal življe-e> P0 je bilo vreme neugod-s°’ Je ostajal pri Klemenovih, ‘° izgovarjal ž njimi in po-Pr' domaoih opra-i1 1 ' Pripovedoval jim je, kaj .se' K°di v Jugoslaviji, kaj Po^ širnem svetu. je ?ekateri 80 bili za^nali’” bo C Klemenka, “da ne v.. zdaj ne davkov, ne voja-ome, pa ge kmalu uteplo.” o) ./>lez Premen ne more «tati nobena država,” je j- ZJa^al Skobec. “Poštenim kevern zadostuje seveda cer-!n duhovnik, za maloprid-Ža i*3 treba sodnikov in ŠtenC.arjev’ sicer bodo vse po-š0,^e Pobili- Treba je tudi dri' eS^’ P°®te, železnice in dan^lk naPrav, brez katerih rn0r aaes oruikan človek ne rno!!6 Z*vetb Vse te naprave se ( a,]° z davki vzdrževati.” izn °1 Prav veliko se ne bo in ^^lo-” Je dejal France Pali °Cil P° Skobčev klobuk in Vij^0’ ker se je stric odpra- sESTo POGLAVJE. Vala j 0žganka Pa Je ošte-Tjoo l,bogo, zapuščeno dekl’ c!a. tako brezglavega ga i 1 na tem svetu; ene-desen Ima V misllb. okrog vSak * se Pa smuče; to mora gnaleWa - resne”a snubca od- dom'v-klance bo *m€d ^eP° ta J?130’ ^ma bogatega stri-s uiega, brez otrok; ne bo dolgo in France bo dedoval in Tina ž njim, če bo pametna; če bo pa neumna in nerodna, bo obsedela; zakaj Bog ve, koliko se jih že ponuja Francetu, boljših in lepših. Nekoliko krivo se je čutila Tina. Prej si je mislila, da ravna pametno, če nastavi več zank; zdaj pa je spoznala, da ima mati prav. Toda kako privabiti zopet Franceta? Naročala je Luki, naj ga pripelje, pošiljala pozdrave, se nastavljala, kjer je upala, da jo bo srečal. Ves trud je bil zaman. Francetu je sicer ugajalo, da si dekle toliko prizadeva; a postal je zato še bolj samosvesten in moški. “Denar ji diši,” si je mislil, preverjen, da mu poleg takega strica ni treba biti ponižnemu in pohlevnemu. Ošabnost pa se rada kaznuje. V nedeljo po deseti maši je postal France kakor po navadi med fanti pred, feerkvijo. Govorili so važno ih ogledovali dekleta, ki so mimo hitela. Tega mnenja so bili vsi, da bi France zdaj pač lahko za pijačo dal, ko ga čaka taka dediščina. “Lahko, če bi hotel,” je dejal France ponosno in namignil po strani, da za delitev on ni več. Odšel je proti domu; a komaj je zavil po kolovozu na brdo, ga je burno ustavila Tina. Prijela ga je pod pazduho, pritisnila k sebi, da so mu njeni mehki lasje zafrleli po licu, in ga ljubeznivo vprašala, kaj da se mu je zamerila, da ga ni več v vas. Uprla je vanj žareče oči, da je mladenič zadrhtel po vsem telesu. Ves iz uma ji je stiskal roko in hitel zatrjevati, da ni nič zamere, samo utegnil da ni; drevi da pride gotovo. Obstal je, ko sta se ločila, in gledal razburjen za njo. čutil je še ob telesu gorko roko in še so ga gledale svetle oči. Nemiren je prišel domov; ni se čutil nesrečnega, srečnega pa tudi ne. Pri kosilu je molčal; popoldne pa je hodil po polju in premišljeval. Kako miren in zadovoljen je bil preživel zadnje dni, sam vesel in drugi z njim. Zdaj pa se bodo začeli prepiri. Mati bo jokala, sestra svarila in stric, kako bo ta hud! Naj se zgodi, kar hoče; mož-beseda ostanem, je sklenil. Po večerji je ogrnil suknjo in se odpravljal z doma. “Kam pa, France?” se je prestrašila mati. “V vas,” je dejal fant in izginil v mraku. Mati in hči sta se spogledali in obema se je inako storilo ob težkih slutnjah. Ožganke so sprejele Franceta z največjo ljubeznivostjo. Kakor zadrževan ogenj je vzplamtela iz prepira ljubezen. Tina si je med naj slajšimi besedami brisala oči in France toliko da ni jokal od veselja, ko sta vsak sebe obtoževala in drug drugega opravičevala; vsak je hotel biti edini krivec bridkega nesporazumenja. “Saj veš, France,” je žvr-golela Tina, “da ne maram jaz za nobenega drugega, samo za tebe; ampak moja narava je takšna, da sem z vsemi ljudmi prijazna. Za vse druge pa imam samo besede; moje srce je pri tebi.” “Glej, Tina,” je dejal France, “če bi ne imel jaz tebe tako silno rad, Saj bi se nič ne menil, da Si z drugimi tudi j prijazna. Tako sem pa v večjem strahu. Nikar ne zame-'ri!” J (Dalje prihodniičl SE1 [š>iN PTEft mi IB Ih 5 ER & 6| h 1 l;|2i 1141 im 15| 16 io m [171181 12 19 m 20| 14 21 22j23i 24 25! 26 27; 28 [29|30i! II 1 KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 15.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani. 22.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 28.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. dvorani na Prince Ave. večerjo in ples. Začetek ob šestih. 28. —Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo za člane in prijatelje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 29. —Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 5.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi običajno letno vinsko trgatev v klubskih prostorih. 12.—Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških Borštnarjev priredi letno maškeradno veselico in vinsko trgatev v dvorani pri sv. Vidu. 12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. —Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Pevsko društvo “Slavček'’ priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave, 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici Svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St.Clair Ave. (v spodnji dvorani). Začetek ob treh pop. 27. — Pevsko društvo PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 2. —Društvo upokojencev Sen-klerskega okrožja priredi v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. večerjo. 3. —Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 1C.—Klub upokojencev v New-burghu priredi večerjo in ples za sv. Martina v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Rc-cher Ave. bazar. 24.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. DECEMBER 1.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. -------------o----— Žalosten konec zadnje majske turške revolucije ANKARA, Tur. — Polkovnik Talat Aydemir je že lanskega februarja poskusil z uporom proti sedanji republikanski vladi minis trškega predsednika Inonuja. Takrat se mu je upor ponesrečil, toda vlada je bila širokogrudna; nobenega med u-porniki ni strogo kaznovala, vsi so odnesli glave in zdravo kožo, niti zaprli jih niso. Ta nesreča pa polkovnika Talata ni spametovala. Letošnjega maja je zo-1 pet začel z uporom, pri tem mu je pomagalo kakih 1,500 kadetov. Upor se je zopet ponesrečil. Vlada je sedaj nastopila zelo ostro. Pozaprla je vse vodilne zarotnike in celo 1,500 kade-tov je poslala v kazensko taborišče, kar pomeni dejanski zapor. Proti vsem zarotnikom je bila takoj uvedena preiskava, do procesa je prišlo sredi julija, trajal je celih 46 dni. Obsodbe So bile hude. Polkovnik Talat in še 6 drugih zarotnikov je bilo obsojenih na smrt, 29 zarotnikov je dobilo dosmrtno ječo, 74 jih je dobilo kazni od 4 do 15 let, 45 jih je pa bilo o-proščenih. Obsojeni zarotniki imajo pravico do pritožbe, potem pa do prošnje za pomilostitev. Pomilosti jih lahko samo parlament in ne morda pred-" sednik republike ali vlada. Temu procesu bo sledil proces proti 1,468 kadetom. Mislijo, da teh ne bodo hudo obsodili. V Turčiji vlada še zmeraj obsedno stanje v treh velikih mestih: Ankari, Istambulu in nek-' danji Smirni. Procesov s tem še ne bo konec, na vrsto pridejo še civilni zarotniki, med njimi tudi nekaj članov parlamenta. ------o Malezija 16. septembra KUALA LUMPUR, Malaja.— Malezijska federacija bi morala biti uradno ustanovljena zadnjega avgusta, pa so njeno rojstvo odložili na 16. september, da bi pomirili Indonezijo in Filipine. Ta odložitev Indoneziji ni bila po volji češ, da je v novem datumu vključena odločitev komisije Združenih narodov, ki proučuje razpoloženje prebivalstva v Saravaku in Sev. Borneu glede vstopa v novo federacijo. Predsednik vlade Malaje Abdul Rahman je izjavil, da ni nobene možnosti, da bi bil datum ustanovitve Malezije odložen še dalje. Indonezija je v posebni noti zahtevala odložitev od vlade Malaje, Rahman je s svojo izjavo indonezijsko zahtevo gladko odklonil. Malajska vlada je u-redila tudi vprašanje neodvisnosti Singapurja ter samouprave Sev. Bornea in Saravaka z britansko vlado. Ta je namreč priznala prvemu polno neodvisnost, drugima pa dala samoupravo 31. avgusta, na dan, ki je bil prvotno določen za njihov vstop v novo federacijo. Malezijska federacija bo povezala Malajo, Singapur in obe nekdanji angleški koloniji na otoku Borneu v novo državno skupnost, ki naj bi bila pregrada komunističnemu prodiranju v jugovzhodni Aziji. Generalni tajnik ZN Tant obupuje nad posredovanjem v Jemenu ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik ZN Tant je v svojem letnem poročilu za generalno skupščino moral priznati, da se mu posredovanje v državljanski vojni v Jemenu ni posrečilo. Ne Savdska Arabija, ne Egipt se -ne- držita obvez, ki sta jih prevzela. Predvsem ne plačujeta stroškov za komisijo ZN, ki naj kontrolira črto med republikanskimi in kraljevskimi četami. Položaj se je tako poslabšal, da je razmejitvena linija med obema sovražnikoma na severu sploh izginila in da tam divja državljanska vojna brez prestanka. Ne morejo tudi potihniti novice, da je jemenska republikanska vlada v krizi in da se sedanji predsednik El Salal ne more več držati. Menda je sam Naser nastopil očitno proti njemu. Jemenski revolucijonarni krogi sedaj iščejo naslednika, kar je težko, ker je preveč kandidatov, med njimi seveda zelo malo sposobnih. -----o------ Vojna mornarica ustavila preiskovanje katastrofe podmornice Thresher WASHINGTON, DC. — Vojna mornarica je celih pet me- NIČ KUKANJA — Ko je bilo nedavno v Washingtonu zborovanje “Girls Nation”, so delegatinje tajno glasovale na način, kot ga kaže slika. Seveda je bilo vsako kukanje skozi prste strogo prepovedano. secev skušala dognati na samem mestu, kaj je povzročilo katastrofo podmornice Thresher, kjer je izgubilo 129 mornarjev življenje. Zaenkrat so dognali samo mesto, kjer se je potopila, podrobnosti pa še niso mogli ugotoviti. Sedaj je mornarica odpoklicala malo podmornico Trieste, ki se je večkrat potopila na mestu nesreče, da vidi, kaj je na stvari, nazaj v vojno luko. Jesen je tu in morje postaja nemirno in nezanesljivo. Zato bodo is poskusi nadaljevali šele prihodnje leto. Kar so do sedaj dognali, potrjuje prvotno domnevo, da je neverjetno hud vodni pritisk zdrobil cevi, povzročil eksplozijo, ki je podmornico v hipu razklala na dvoje.' nih in političnih potresov. Dr. Adenauer bo potem šel na svojo zadnjo politično pot v Pariz, kjer bo 22. in 23. septembra gost De Gaulla. Dolgi obisk naj bo priča, da bosta oba državnika ostala prijatelja tudi po obisku, kar bo De Gaullu morda še prav prišlo. Adenauer ni sicer priljubljen med nemškimi politiki, pač pa pri ljudeh in s tem bodo morali njegovi nasledniki računati. -------o------ Upravičena nervoznost “Zakaj ste pa vedno tako nervozni, kadar zaslišite avto?” “Veste, pred tednom dni je nekdo odvedel mojo ženo z avtomobilom. Sedaj pa se vsaki-krat, ko zaslišim avto, bojim, da mi jo pripelje zopet nazaj!” Senat podaljšal načrt za vežbanje delavstva WASHINGTON, D.C. — Senat je pretekli petek odobril predlog za podaljšanje programa za vežbanje brezposelnih delavcev v novih strokah in v osnovnem znanju, da bodo tako lažje dobili novo zaposlitev. V vežbanje bo po novem vključena tudi mladina od 18 leta naprej. Za izvajanje programa je Senat določil 200 milijonov dolarjev. Doslej je program vežbanja obsegal v glavnem tehnične spretnosti in obratovanje strojev, sedaj so vanj vključili tudi branje, pisanje in osnovno znanje računstva, ker je med “trdim jedrom” brezposelnih največ takih, ki so nepismeni. Dr. Adenauer se bo 22. in 23. septembra uradno poslovil od De Gaulla BONN, Nem. — Dr. K. Adenauer se v kratkem vrne s svojih počitnic v Italiji in bo začel predajati posle svojemu nasledniku dr. L. Erhardu. Dr. Erhard bo vzel svojo novo dolžnost zares. Že sedaj je na njegovo željo vlada napravila načrt, kako naj se vrši prenos poslov, da ne bo nobenih uprav- Ženske dobijo delo Help Wanted — Female Stenographer, first class, under 30, 5 days. Permanent position. Salary. KROMEX CORP 880 E. 72 St. EN 1-2922—ask for Mr. Lauer (172) ~KnrCHEN HELP 3 p.m. to 8 p.m. Must understand English. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) V 3 L A G SPOMIN ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA OČETA Frank Zalokar ki je zaspal v Gospodu dne 9. septembra 1949. Srčno ljubljeni nam oče, šel prezgodaj si od nas, dober, skrben bil si nam, pogrešamo Te vsak čas. Žalujoči ostali: FRANK in EDWARD, sinova THERESA BUCKLEY, hči Cleveland, O., 9. sept. 1963. MAU OGLASI Hiša naprodaj 7118 Donald Ave. Dvodružinska hiša. 6 sob in kopalnica zgoraj, 6 sob in kopalnica spodaj, garaža za 2 kare. Dober dohodek. Kličite EX 1-9029. (176) V najem Oddamo petsobno stanovanje v okolici E. 61 St. in St. Clair Ave. Kličite KE 1-0273. (175) Stanovanje oddajo Šestsobno stanovanje z garažo oddajo zgoraj na 1161 Norwood Road. Kličite KE 1-6250. — (pon., sr., pet.) Naprodaj Hiša s 3 spalnicami na St. Clair Ave. Velika garaža zadaj, dobra za obrtni j o. 17015 St. Clair Ave. Kličite RE 1-0802. (173) Hiša naprodaj Drodružinska, 6 sob spredaj, 4 sobe zadaj, klet, plinski furnez, nova garaža, vse prenovljeno. Na 1135 E. 63 St., telefon 431-9768. -(173) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 988 E. 74th St. HE 1-8607 < _____________________ > Lastnik prodaja 6-sobna zidana Colonial hiša, preproga v poploščeni razvedrilni sobi, privilegij do obale. 84 E. 212 St. Peljite se mimo in potem kličite RE 1-6731. Odprto v nedeljo od 2 do 5 pop. (174) V najem Oddamo 3 sobe s kopalnico, furnez, nov pod, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri. _____________________ (175) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Stanovanja oddamo 5 stanovanj, 4 do 5 sob, oddamo na St. Clair Ave. Kličite Charles Lausche, agent, 241-6388. (28,30 avg. 4,6,9 sept.) Stanovanje Oddamo 4 sobe, na novo dckorirane, spodaj, v dvodru-žinski hiši z verando dvojici. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf - x) PrijaleFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Flair Ave. & fiRth St., EN 1-4212 V na jem Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf - x) HENRIK SIENKIEMCZ: KRIŽARJI “Saj veste,” je dejal, “da mi je neprijetno sedeti tako kakor pred sodnikom.” Šele sedaj se je oglasil Ju-rand: t “Ti si torej hotel navaliti na Lichtensteina?” “Da!” je odgovoril Zbiško. V očesu gospoda iz Spihova je zablisnila neka čudna svetloba in njegov grozni obraz se je nekoliko razjasnil. čep hip je pogledal na Da-nušo in vnovič vprašal: “In to zaradi nje?” “Za koga drugega neki? Morali so vam že striček povedati, kako sem se ji zaobljubil, da hočem Nemcem strgati čope pavjih peres z betic. Toda ne bodo samo trije marveč najmanj toliko, kolikor je prstov na obeh rokah. S tem CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE EXCELLENT OPPORTUNITIES IN MEDINA, NEW YORK INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State Board of Cooperative Educational Services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also REG. NURSES FOR GEN. DUTY SUPERVISORS — R. N. LICENSED PRACTICAL NURSES Openings on all shifts. Salaries commensurate with qualifications. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Wire, write, or phone Administrator. MEDINA MEMORIAL HOSPITAL MEDINA (DEPT. NS), NEW YORK (175) INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State Board of Cooperative Educational services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also Registered Nurses for General Duty Supervisors — R. N. Lie. Practical Nurses Openings on all shifts. Salaries open. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Write, or phone — ADMINISTRATOR MEDINAH MEMORIAL HOSPITAL MEDINAH, NEW YORK (174) pomorem tudi vam v maščevanju, saj to je vendar za Danušino mater.” “Gorje jim!” je odgovoril Jurand. In iznova je nastal molk. Ko je Zbiško videl, da s tem, da kaže svoje sovraštvo do Nemcev, sega Jurandu do srca, je rekel: “Tega jim ne odpustim, saj sem zaradi njih malone izgubil glavo!” Tu se je obrnil k Danuši in dodal: “Ona me je rešila.” “Vem,” je rekel Jurand. “Ali vam to ni prav?” “Služi ji, ker si se ji zaobljubil, ker je to viteški običaj.” Zbiško se je nekoliko obotavljal, a čez hip je začel govoriti z očitnim nemirom: “Pomislite vendar ... s tančico mi je ovila glavo . . . Vse viteštvo je slišalo in frančiškan, ki je stal s križem pri meni, je slišal, kako mi je rekla: ‘Ti si moj!’ In prav gotovo ne bom do smrti nobene druge ljubil, tako mi bog pomagaj!” CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN — BY OWNER 3 Bdrm fcrk., firpl., w stone planters, sunken parlor, s/s, finished bsmt, w. 10’ bar, patio, fully Indscpd., side dr. Reas. GA 5-2571. (175) VILLA PARK — 5 rm. ranch, 2 bdrms. 75x130’ lot. 4 yrs. old. Hot wtr. bsbrd. ht. Cabinet kit. s/s % blk. from grade school. % blk. to Jr. H. S. Walking distance to R. R. Priced to sell at $15,900. 405 North Iowa. TE 2-3381. (172) WHEATON — BY OWNER 3 bedroom Cape Cod. on large lot. W to W carpeting. 11 x 22 living room. Immediate posession. $12,500. Phone 668-5570. (175) DOGS FOR SALE MIN. SCHNAUZER PUPPIES. CHAMP. SIRED. AKC. PRIVATE OWNER. — PHONE: PU 5-8343. HOUSEHOLD HELP CHILD - CARRE For 2 small children. Live in own room and bath. Permanent. Good salary. Recent references. Call SH 3-8263. (174) CHILD CARE Very reliable woman to take care of two yr. old boy. Five day week in my home. Go. References. 6000 North, 3600 West. Call after 6 p.m. CO 7-7145. MALE HELP WANTED BURROUGH’S CORPORATION ANN ARBOR LABORATORY HAS CHALLENGING CAREER OPENINGS FOR EXPERIENCED CIRCUIT ENGINEERS LOGIC DESIGN ENGINEERS DIGITAL DISPLAY APPLICATION ENGINEERS DIGITAL DISPLAY DESIGN ENGINEERS ENGINEER — WRITER THESE POSITIONS CARRY ALL BURROUGHS BENEFITS FOR FURTHER INFORMATION, WRITE, WIRE OR CALL L. P. PELLETIER BURROUGH’S ANN ARBOR LABORATORY Po teh besedah je zopet pokleknil in ho1;eč pokazati, da pozna viteški običaj, je poljubil Danuši, ki je sedela na stolovem naslonjalu, oba čeveljčka, potem je vstal, se obrnil k Jurandu in vprašal: “Ali ste že videli drugo tako? Kaj?” Jurand pa si je naglo pokril glavo s svojimi strašnimi ubijajočimi rokami — povesil veke in odgovoril votlo: “Videl, toda Nemci so mi jo ubili!” “Torej poslušajte,” je vneto rekel Zbiško, “skupna nama je krivica in maščevanje. Tudi naših iz Bogdanjca, ki so se jim konji pogreznili v mlaki, so pasji bratje postrelili na kupe . .. Boljšega od mene ne najdete za svoje delo nikjer ... To mi ni nič novega! Vprašajte strica! Na kopja ali na sekire, na dolge ali na kratke meče — meni je vseeno! Ali vam je stric pravil o Frizih?... Nakoljem vam Nemcev kakor backov, a kar se tiče deklice, vam na kolenih obljubim, da se bom CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER GRILL—Restaurant—Air cond., bus stp., well established. Sell reasonable. AV 3-9877. Sunday GL 3-8869. (172) BY OWNER TIRE Repair & Recapping shop. SA 1-6077. (174) SHOE REPAIR SHOP—BY OWNER Bellwood location. Good equipment. Reasonable rent. 627 Bellwood Ave. Linden 7-7075. (174) REAL ESTATE FOR SALE P. O. BOX 1307, ANN ARBOR, MICHIGAN PALOS PK. 2 or 3 acre estate brk. ranch., fin. bsmt., 8 rms., 3 bedrms., 2 baths, 2 fireplaces, office, din. rm., gar., h. w. Prestige loc! Owner. Gl 8-3926. (177) zanjo boril s samin peklen-j skim poglavarjem in da ne odstopim od nje ne za zemljo ne za zemljo ne za črede, za nobeno premoženje in če bi mi tudi ponujali brez nje grad s steklenimi okni, bi tudi ta grad zavrgel, za njo pa pojdem na konec sveta.” Jurand je sedel nekaj časa z glavo v rokah, toda naposled se je predramil kakor iz sna in rekel z bolestjo in žalostjo : “Všeč si mi, dečko, a dam ti je ne, zakaj ni odločena tebi, revež!” Ko je Zbiško slišal te besede, je onemel in začel gledati na Juranda z okroglimi očmi, ne da bi mogel spraviti besedo iz sebe. Toda Danuša mu je prišla na pomoč. Zbiško ji je bil zelo ljub in prijetno se ji je zdelo, da ne velja za “škrata”, temveč za “zrelo dekle”. Ugajala ji je zaroka in tudi sladčice, ki jih je mladi vitez vsak dan prinašal; ko je torej razumela, da ji hočejo vse to sedaj vzeti, je urno zdrknila z naslonjala, skrila glavico očetu na kolenih in začela klicati: “Očka! Očka! Jaz se bom jokala!” Oče jo je očividno ljubil nad vse, ker ji je nalahno položil dlan na glavo. V njegovem obrazu ni bilo ne sovraštva ne jeze, edino žalost. Zbiško se je medtem pomiril in rekel: “Kako to? Mar se hočete upirati božji volji?” A nato Jurand: “Ako je božja volja, jo dobiš, samo po svoji ti je ne morem obljubiti. Rad bi ti privolil, toda ne morem . . .!” Po teh besedah je dvignil Danušo, jo vzel na roke in krenil proti vratom. Ko mu je pa hotel Zbiško zastaviti pot, se je še za trenutek ustavil in rekel: “Ne bom ti oponašal tvoje viteške službe, toda mene ne izprašuj več, ker ti ne morem reči ničesar.” In odšel je ven. VIII Drugi dan se Jurand nikakor ni izogibal Zbišku, pa tudi ni oviral, da ne bi Danuši na poti izkazoval raznih uslug, kar ji je bil dolžan kot vitez. Nasprotno —• Zbiško je celo opazil, dasi mu je bilo pri srcu zelo težko, da gleda mračni gospod iz Sipihova nanj ljubeznivo in nekako žalostno, ker mu je moral dati tako krut odgovor. Mladi plemič se mu je skušal vsak čas približati in se spustiti z njim v razgovor. Po odhodu iz Krakova mu na potovanju to ni bilo težko, ker sta oba jezdila ob kneginji. Dasi je bil Jurand vobče molčeč, se je precej rad razgovarjal; ko pa j© hotel Zbiško zvedeti kaj o zaprekah, ki so ga ločile od Da-nuše, se je razgovor na mah ustavil in Jurandov obraz se je pomračil. Zbiško je mislil, da kneginja ve kaj več. Ko se mu je pottem ponudila priložnost, se je trudil, da bi na kak način od nje dobil pojasnilo, toda tudi ona ni mogla več povedati. “To je tajnost!” je dejala. “O tem mi je povedal sam Jurand ter me obenem prosil, naj ga ne izprašujem. Gotovo ga veže kaka prisega, kakor se dogaja to med ljudmi. Vendar bo Bog dal, da pride vse na dan.” CONFECTIONERY Dell—2 rooms. Living quarters. Fine neighborhood. $60 mo. rent. Good opportunity. Very Reas. 5744 Iowa St. 261-9261. (174) GROCERY — Meat Shop — Complete line of top quality foods, doing good business. Only store in small village, 45 miles N. W. of Chicago. Store and 2 bdrm. house priced for quick sale. Call for appointment, OL 8-7321. (175) “Brez Danuške bi mi bilo na svetu tako kakor psu na verigi ali pa medvedu v jami,” je odgovoril Zbiško, “Ne veselja ne tolažbe. Nič razen skrbi in vzdihovanja, šel bi s knezom Vitoldom v Tavano, da me tam ubijejo Tatari. Toda prej moram strica spremiti, potem pa tiste pavje čope strgati Nemcem z betic, kakor sem prisegel. Morda me pri tem ubijejo — kar mi je ljubše, kakor da mi kdo drug odpelje Danuško.” Kneginja je dvignila k njemu svoje dobre, plave oči in ga vprašala nekako začudeno: “In to bi ti dopustil?” “Jaz? Dokler bo sape v mojih nosnicah, se to ne bo zgodilo. Razen če bi mi roka usahnila in bi ne mogla držati sekire!” “Torej vidiš.” “Da! Toda kako naj jo vzamem proti očetovi volji?” Nato je rekla kneginja sama sebi: “Mogočni Bog! Kakor da še to sploh ne dogaja . . .” Potem se obrne k Zbišku: “Mar ni božja volja močnejša od očetove? A kaj je rekel Jurand? Ako — pravi — bo božja volja, jo dobi.” “To je rekel tudi meni,” je vzkliknil Zbiško. “Ako — pravi — bo božja volja, jo dobiš.” “Torej vidiš.” “To mi je razen vaše naklonjenosti, milostljiva gospa, edina tolažba.” “Mojo tolažbo imaš, a Da-nuška ti ostane zvesta. Še včeraj sem ji rekla: ‘Danu-ška, ali ostaneš zvesta Zbišku? Ona pa je rekla tako: ‘Zbi-škova bom ali pa nobenega drugega.’ Je še zelena jagoda, ali kar reče, tudi drži, saj je plemiški otrok, ne pa katera koli. Tudi njena mati je bila taka.” “Bog daj!” je rekel Zbiško. “Le pomni, da ji tudi ti ostaneš zvest, zakaj marsikateri fant se ohladi: obljubi ji zvesto ljubezen, a se takoj potem sili za drugo, da ga §e na vrvici ne moreš držati. Govorim čisto resnico!” “Pa naj me gospod Jezus prej kaznuje!” je vneto zaklical Zbiško. (Dalje prihodnjič.) : 1890 1963 PARK RIDGE — BY OWNER Open house Sun. 3 bedrm. corner bi-level, attach, gar. brzwy. s/s, fin. rec. rm., near expressway. Upper $20’s. Immed. occup. 1920 S. Crescent 825-1486. RIVERSIDE—Open house, Sunday 1 to 5, 8 rm. Georg., 3 bdrms. up, 1 down. IVi ba. Breakfast nook. 16x 22 fam. rm. Bsmt. rec. rm. Attchd. 2 car gar. 100x143 lot. upper 40’s. 724 Arlington Rd. HI 7-3773. (174) VIC. WESTERN & IRVING PARK — BY OWNER Cor. 2 story frame — Store & Living quarters ire. bath on 1st floor. 4 rms. inc. bath, rear porch on 2nd floor, sm. basement. Gas ht., 2 car gar. $24,500. Call 588-9380. (177) BELLWOOD — BY OWNER 5 Room Brick bi-level, Ige. fenced yard, 3 bedrms..storms, screens. Nr. shopping, transp., schools. $18,900. 132 Eastern. LI 4-8234. (174) DOWNERS GROVE TWP — By owner. 3 bdrm. Eng. Col. brk. on cor. lot 150x120, Alum. s-s. oil fired F. A. ht. Gar. Full bsmt. Lots of privacy surrounded by ornamental shrubs. 6 fruit trees. Nr. bus. CB & Q. and grade school. $22,500. 969-5208. (176) NORTH LAKE — BY OWNER -4 bedrm. Cape God. cptd. liv. rm. pan-din. fam. rm., 9 closets, 1% car gar., fenced yd., beaut, landsc., near school. FI 3-1945. $19,500. (174) NAZNANILO IN ZAHVALA Užaloščena, a vdana v voljo božjo, sporočam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 3. avgusta 1963, po triletni bolezni, potem, ko je prejela sv. zakramente za umirajoče, izdihnila svojo plemenito dušo moja ljubljena mama Mary Dobravec Pokojna je bila rojena v vasi Skopice v Sloveniji dne 15. avgusta 1890. Tam žalujejo za njo sestra, polsestra in polbrat s svojimi družinami. Pokopali smo jo dne 7. avgusta 1963. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali najprej v cerkev sv. Vida, nato pa na pokopališče Kalvarija, kjer smo truplo položili k poslednjemu počitku, da tam čaka Vstajenja. Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik je v pogreb, zavodu blagoslovil truplo, molil spravne in prošnje molitve, daroval v cerkvi sv. Vida slovesno sv. mašo, blagoslovil grob in vodil zaključne molitve za večno srečo pokojničine duše. Globoko sem mu hvaležna za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Istočasno se najlepše zahvalim njemu, Rev. Jošt Martelancu in Rev. Raymond Hobartu za pogoste obiske pri bolnici, zlasti, da so ji omogočili prejemati sv. zakramente ob prvih petkih tudi med boleznijo na domu. Prisrčna hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za ljubeznivo postrežbo in izvrstno vodstvo pogrebnih priprav in sprevoda. Zahvaljujem se prisrčno društvom Maccabees No. 493 L, podružnici SŽZ št. 25 in Oltarnemu društvu pri sv. Vidu za skupno molitev sv. rožnega venca, za udeležbo članov pri pogrebni sv. maši in spremsvo matere do groba. Iskreno zahvalo naj prejmejo dobri gospodje, ki so nosili krsto ter uslužbenci in vodstvo The Cleveland Twist Drill Comp, za vso pomoč. Naj dobri Bog poplača vsem, ki so darovali za sv. maše in za cvetje in vence, ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Naj prejmejo toplo zahvalo vsi, ki so prišli mamico kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in spremljali pokojno na njeni poslednji zemeljski poti. Dobrim sosedom in sosedam, ki so mamo med boleznijo obiskovali, ji stregli in jo tolažili, sem hvaležna iz vsega srca. Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat kakor žarek, ki prisije od nebeških vrat. Kadar žarek ta ugasne v dušo pade mrak; v upanju pa solza sije tja pred prestol zlat. žalujoča hči ALBINA. MIRKO ANTLGGA 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-3500 ♦ M. A. TRAVEL SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SKE zadeve. ^ Travel — Notary — Translations — Immigration — MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965. U-j ’• vriyr 1899 m.. 1963 Cleveland, dne 9. septembra 1963. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 8. avgusta 1963 umrla naša ljubljena soproga, mati, sestrična in nečakinja Mary Ruparčič Rojena je bila dne 6. maja 1899 v vasi Vince, župnija Sodražica v Sloveniji. Tam žaluje za njo brat Anton Tanko s svojo družino in več drugih sorodnikov. V Ameriko je prišla leta 1920. Pokopali smo jo dne 12. avgusta 1963. V Zakrajškovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. so članice društev Sv. Ane KSKJ št. 4 in podružnice SŽZ št. 25 skupno z drugimi pogrebci molile sv. rožni venec, Rev. Raymond Hobart jo je pa blagoslovil in opravil cerkvene molitve. Nato smo jo prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je Rev. Hobart daroval slovesno pogrebno sv. mašo. Iz cerkve je pogrebni sprevod odšel na pokopališče Kalvarijo, kjer bo truplo čakalo Vstajenja. Ob grobu je Rev. Hobart vodil molitve za večno srečo pokojničine duše in pokojni podelil pogrebne blagoslove. Iskreno se zahvaljujemo Rev. Hobartu za daritev sv. maše in vso duhovno tolažbo, posebno tudi za obiske med boleznijo. Rev. Jošt Martelanc naj prejme našo toplo zahvalo, da je obiskal pokojno v bolnišnicu, kjer je prejela sv. zakramente za umirajoče. Prav lepa hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso ljubeznivo pomoč in izvrstno vodstvo pogrebnih priprav in sprevoda. Članicam društev sv. Ane in podružnici SŽZ smo hvaležni za skupno počastitev ljubljene pokojnice. Bog povrni dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za sv. maše in vence ih članom društva Maccabee No. 488, ki so nosili krsto. Iz vseh naših src smo hvaležni vsem, ki so nam bili v pomoč, vsem, ki so darovali za sv. maše in cvetje in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Toplo zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli kropit, bili pri pogrebni sv. maši in spremljali pokojno do groba. Srčna hvala za vse izraze sožalja. Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas. Žalujoči: soprog JOHN; hči MRS. MARIE SNYDER; sinova ANTHONY in DARRELL Cleveland, 9. septembra 1963.