st. 287 rta im placa« t mm Rim orati tu " v Trstu« v ntfleuo 30« nowMbra 192«. Posamezna številka 2U cenU LetniK AILA IzT?»ja, izvzemS pondcljek. As'&kega št 20, L nadstropje.1 filtra se ne sprejemajo Prof. F. Peric. — Lastu zreša za mesec L 7.—f Za inozemstvo mesečno r j titraj- Uredr naf se pošilja ne vračajo, t. Tisk t ice L 32.— ?poi leta on uredniStra is >dfika ? .»a. i urednik: . ors: Kar »čili a -. .«co L 83.— uprave St 11-57- EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se računaj* v Hrokostl ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice« zahvale, poslenice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L 1 — Oglasi naročnina In reklamacije se počiljajo izključno uprav1 edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57. fk'ja nezaslišana odredba proti kulturnim pravicam našega ljudstva Tižsški prefekt prepovedal slovanske dramatske predstave — Protestna brzojavka pssl. WHfana — Krivica se mora takoj popraviti! Radi pravtako nekulturne kot nezmiselne prepovedi slovenskih in ftrvaiskifr dramatskih predstav se je posl. Wilfan včeraj zjutraj obrnil brzojavno do predsednika ministrskega sveta s sledečo brzojavko: Eceeienza Presidente Consiglio Mussalini Roma. Protesto nome popolazione slava contro inaudita disposizione lo-cale Prefettura vietante generalmente uso lingua slava rappresentazioni dramatiche stop ukase degno emulo decreto bilinguita giornali deve suscitare ripercussioni estero sdegno mondo civile stop imponesi im-mediata revoca riparando offesa dignita cittadini colpiti loro intangibili diriili culturali. Deputato Wilfan. fkscelenci ministr. predsedniku Nussolini-iu v Rimu. „V imenu slovanskega prebivalstva protestiram proti nečuveni-odredbi tukajšnje prefekture, ki občno zabranjuje rabo slovenskega ali hrvatskega jezika v dramatskih predstavah. „Ukaz44, ki je vreden tekmec odloka o dvojezičnosti novin, mora provzročiti odmev v inozemstvu in ogorčenje kulturnega sveta. Stvar se mora takoj preklicati, popravivši žalitev dostojanstva državljanov, ki so bili zadeti v nedotakljivih svojih kulturnih pravicah. — Poslanec VVilfan." Vtis včerajšnjega poročila o posredovanju dr,a Wilfana pri tržaškem prefektu proti splošni prepovedi slovenskih in hrvatskih predstav, je bil gotovo porazen za vso našo javnost. Ta prepoved nam pravi z vso odkritost;da se hoče našim soci* jalnim in kulturnim organizacijam — ki so našemu ljudstvu še edina zaslomba in tolažba v teh težkih in žalostnih časih — odtegniti Še listo malo mer« svobode delovanja, ki so jo uživala doslej. Z udarcem proti našim drrštvom se hoče zadeti v življenski živec — vse naše ljudstvo in mu onemogočiti tudi vsako kulturno in socijalno uveljavljanje in snovanje. To je strašna in porazna resnica, ki io govori aašemu ljudstvu rečena prepoved g. tržaškega pretekla. Seveda je g. prefekt tudi utemeljeval svoje prepovedi Ali kako? Da Bog pomaga* i Nagiašal je, da nekatera društva prirejajo svoje prireditve brez oblastvenega dovoljenja. Denimo, da je res tako. Po vsej božji logiki pa bt morala oblastva priieii \z tista društva, ki so zagrešila kaj nezakonitega. To pa ne more biti veljaven razlog, da se radi tega kaznujejo vsa društva sploh — tudi tista, ki popolnoma ustrezajo vsem tozadevnim predpisom! G. prof akt je rekel tudi, da glasom poročil, ki jih dobiva, društva zlorabljajo svoje prireditve za iredentistične namene. Ta argument je dostojen onega prvega, Če ni še bolj — recimo blago — čuden. Prireditve se vendar vršijo pred očmi organov oblastev. Iredentistične demonstracije se? kažnjive po zakonu. In čuvarji za~ Lesa so pri prireditvah navzoč ni državni organi. Njihova stvar je, da poslujejo, če se je dogodilo kaj takega in da potem oblastva pokličejo odgovorne na odgovor, oziroma uvedejo proti njim kazensko postopanje. Nikakor pa taki slučaji — tudi Če bi se res kje dogodili — nikakor ne opravičujejo, da se s takimi splošnimi odredbami kratijo splošnosti pravice in svobode, ki jih uživajo državljani v vsaki res svobodni državi. Ta prepoved ima svoj — vreden primer v tisti zloglasni odredbi, k: je bolela našim Ustom nariniti dvojezičnost in ki so jo morala oblastva hitro umakniti radi nje krivičnosti, nezmisel-no>'i in gorostasnosti. Osrednja vlada je bila prisiljena dezavuirati svoje lastne prefekte. Z rečeno prepovedjo pa je g. tržaški prefekt dezavuiral — samega sebe! Ob nastopu svoje, s toliko odgovornostjo spojene službe je rekel v svoji poslanici prebivalcem dobesedno: «Z dušo, uprto proti svetli in srečni bodočnosti bom v svojem delovanja prežet z najvišjimi načeli pravičnosti, ki so mogočen činitelj socijalnega napredka in kj morajo posebno veljati na ozemlju, kjer se križajo težka mednarodna vprašanja in sosedni narodi gledajo na naše delo ter ga sodijo!» S temi besedami je g, prefekt jasno povedal, da se v polni meri zaveda kočlji-vosti svoje naloge, da se zaveda dejstva, da zunanji svet gleda pred vsem na ravnanje z drugorodaim prebivalstvom v deželi. Splošna prepoved naših prireditev torej ni le vnebovpijoča krivica, s katero se hoče udariti n ajelementarnejše kulturne interese slovanskega prebivalstva v pokrajini, marveč je tudi tako groba politična napaka, ki bi jo mogel zagrešiti k večjemu le kak podrejen in nerazsoden organ, ne pa visoki uradniki na tako visokem in odgovornem mestu, kakor so prefekti v naših obmejnih pokrajinah. Vse to v tem večji meri v tem hipu, ko se med Italijo in Jugoslavijo vršijo pogajanja, ki □m je po sodbi uradnih in neuradnih či-niteliev namen, da zapečatijo za dolgo dobo prijateljstvo med obema državama. G. prefekt je izjavil našemu poslancu, da je izdal ono naredbo po svoji inicijativi. Krivica, storjena našemu ljudstvu s tem ukrepom, je vnebovpijoča. Politična napaka, tako gorostasna, da ne moremo dvomiti, da jo bodo v Rimu — če je tam še količkaj politične bistrovidnosti —, nemudoma preklicali! To zahtevajo imperativno oziri na čast, ugled in dostojanstvo uprave, pa tudi naj-elementarnejša skrb za potrebe notranje in zunanje politike države. Enkrat za vselej bodi konec praksi, da U se smelo prebivalstvo celih pokrajin po nepotrebnem razburjati s takimi ukrepi, ki so nevzdržni ne samo za vsakega pametnega državnika, ampak tudi za slehernega človeka z zdravim naravnim razumom! Seja ministrskega sveto Gen. Ascleppia Gandolio — poveljnik milice - Tiskovni zakonski načrt se predloži v torek zbornici RIM, 29. Danes ob 10 se je sestal ministrski svet. Prisotni so biLi vsi ministri. Ministrski svet je razpravljal o političnem položaju. Za poveljnika milice je imenovan general Ascleppia Gandolfo. Ministrski svet je sklenil, da predloži v torek poslan ski zbornici zakonski načrt o tisku. znanil zbornici žalostno vest, da je v Bruxel-lesu umrl Puccini. Zbornica proslavi spomin slavnega skladatela. Skladatelj BatJbo-«Voce Repubblicana- nadaljeval. Republikanski poslanec on. Korca, ki je nastopil pri procesu ko* priča, je popolnoma potrdil izpovedbe avv. Donatija, ravnatelja lista «Popoka*, glede priprav in izvršitve umora žuipnika Mmzonija w Argenti (pokrajina Ferrara). On. Mor ca je izpovedal, kako mu je nekdanji pokrajinski tajnik Beltrani, ki je bil pozneje izgnan iz fa-šistovske stranke, svoječasno odstopil spise, v katerih je natančno popisal delovanje generala Balbo v pokrajini Ferrara. Spisi so zbrani v posebni spomenici, ki jo je podpisal Beltrani; podpis je legaliziral neki notar, sopodpisani sta tudi dve priči. Beltrani je pripovedoval poslancu Morca, da sta bila morilca žffpnika Minzonija še po umoru skrita v hiši tajnika fašja v Ar-gent, g. Marana. Na pritisk g. Marana je moral Beltrani odpeljati morilca drugam, da tam počaka višijh na/vodil. Maran je bil nato aretiran. V Ferraro je prispel general Balbo, ki je sporočil Beltraniju, da se je treba na vsak način potegniti za Marana. Medtem je časopisje vedno bolj obširno poročalo o umoru Minzomja. Balbo je pozval k sebi dopisnika katoliškega lista «Awenire dTtalia», ter mu je zagrozil, da ne sme več pisati o vsej zadevi. Od tedaj dal palači Viminale odredil, da se mora odposlali v Ferraro oddelek fašistov iz Perugie, da kaznuje fašistovske disidente v Ferrari. Na tem sestanku se je Beltrani protivi 1 tej ekspediciji; tedaj ga je gen, Balbo zavrnil: «Ti si ,,beštija*'!* Ekspedicija je bila organizirana, fašisti so prispeli v Ferraro; toda Beltrani se je zopet uprl njihovemu divjanju. Tedaj so mu odgovorili, da v nevarnosti urnika za zapiranje trtfov^f Seja se je" za- , LONDON, 29. Agencija Reuter je dobi-lcljučila ob 13.15. Prihodnja se vrši v torek la radiokrzojavko, ki naznanja, da se Hali-ob 10. I janski parnik «Enrico Toti» nahaja v ne- . (varnosti na 27° 14* severne širine in 25°8' Fosionsirc žuče'zapadne —jkie dostavi Proslava fuccioija. politiki RIM, 29. Na današn i seji poslanske zbornice se je pričela razprava o kolonijalni politiki sedanje vlade. Glasovanje o proračunu za ministrstvo naci/onalne ekonomije je dalo naslednji rezultat: 231 glasov za, 8 proti. Ministrski predsednik ie ob zaključku razprave na- da je odplul v imenovano smer neki nem-Razprava o kolonijalni ški parnik, da nudi pomoč ogroženi itali-""" janski ladji. Angleško-nemška trgovinska pogodba LONDON, 29. Danes je bila s prednost-klavzulo sklenjena angleško-nemška no trgovinska pogodba. torija fašistov*ske stranke morajo gospodje pokrajinski tajniki smatrati za najnevarnejša sovražnika fašizma gospoda Sala in Cesare Farni V sled tega m vzporedno z navodili, ki jih je načelnik vlade razposlal pokrajinskim prefektom se mora imenovanima dvema gospodoma onemogočiti življenje v p^ra^mah, kjer imata interes, da vzbudita še večje razdore v svrho izkoriščanja pri vdMi Ne smejo biti dovoljeni niti seetanki, ntti zborovanja. Naj se imenovana gospoda pojavita kjeasibodi, ju morajo vm fašisti nasilno napasti. Posebno na* m opooori fašij v BielH, ki ni nastopil, kakor bi mond, panti navedenima izrarirtmai sovražnikoma faftirmn in vlade. Pričakujem brzojavnega odgovora s po- ročilom, da lahko poročam vodji, da bodo powelja izvršena. Generalni tajnik: Francesco Giunta. Tajna okrožnica pokrajinskega političnega tajnika v Novari: Novara, 12. marca 1924. Pošiljam povelja iz Rima. Hočem, da se najstrožje izvršijo. Sala in Fomi ne smeta nastopiti kot govornika v provinci. Če je potrebno, naj se ju pretepe. Pričakujem zagotovila. Fašistovski pozdravi. Okrajni politični tajnik Amedeo Belloni. Hvala za gostoljubnost. Alessandria, 28. novembra 1924. Raimondo Sala. Izpremembe v lugulovensk! diplomaciji BEOGRAD, 29. Danes je bil podpisan velik diplomatski ukaz. Emil Grol, poslanik v Atenah, je stavljen na razpoloženje, bivši poslanik v Atenah Jovan Marković je imenovan za pomočnika ministra za zunanje stvari. Dosedanji pomočnik ministra Jovan Vučković je imenovan za po>-slanika v Atenah. Ča generalnega komsula na Dunaju je imenovan Lazar Bajič, za generalnega konsula na Reki Filip Dobra-čić, za generalnega komsula na Krfu Spa-soje Pavlovič, za svetnika poslaništva v Rimu Milan Jovanovič ter za šefa odseka v oddelenju za mednarodne pogodbe v ministrstvu za zunanje stvari Momčilo Jurišič. V ministrstvu za vnanje zadeve je pripravljen ukaz, s katerim se imenujejo: Tiča Popovič za poslanika v Rimu, Panta Gavrilo vić za poslanika v Budimpešti, Voji-slav Antonijevič za poslanika v Bruslju, ki bo vršil tudi dolžnost poslanika v Londonu. Vprašanje razmejitve med Italijo in Jugoslavijo postaja vedno bolj akutno BEOGRAD, 29. Včeraj je tukajšnja blo-kaška «Pravda» pričela z ostro kampanjo proti ministru Žerjavu radi ustavitve razmejitvenega dela pri Logatcu. cPravda» dolži dr. Žerjava, da oškoduje državne in-tereise, ker se je potegnil za to, da se jugo-sk>venskim obmejnim prebivalcem ne dela pri razmejitvi še nepotrebna olbčutna škoda in ker je vztrajal, da jugo slovenska vlada preko dr. Rybafa urgira svoječasno Mussolinijevo obljubo glede lojalne revizije meje. «Pravda» danes svojo kampanja nadaljuje. Ljubljansko «Jutro» smatra, da so plačniki teh napadov na dr. Žerjava SLS in Italijani, «v katerih korist so članki napisani. Ode ljenje za Štampo ministrstva za zunanje stvari je izdalo uradno obvestilo: V zadnjem času so tse posebno «v Primorju širile vesti, da se sedaj pri pogajanjih v Benetkah dela na to, da se zopet ustanovi neki pristaniški konzorcij Sušak-Reka, kakor tudi da je možnost, da naša vlada pristane na železniško zvezo Zadra s Kninom. Podblaščeni lsmo izjaviti, da je ena in druga možnost izključena. Novi visoki uradniki za Ljubljano BEOGRAD, 29. Prosvetni minister je postavH za vršilca dolžnosti šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani prof. dr. Parvla Pestotnika. Kakor poročajo bo bivši prosvetni šef dr. Bevk, imenovan na svoje mesto nazaj ter nastopi službo, čim se vrne z daljšega bolezenskega dopusta, na katerem se nahaja. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se za vršilca dolžnosti agrarne direkcije v Ljub ljani imenuje dr. Anton Šaplja. Sudanski upornik! so so predi)! Podrobnosti o uporu — Dva britanska oficirja pada, osem vojakov ranjenih KARTUN (SUDAN), 29. Radi obstreljevanj oone okolu vojaške bolnice so se -sudans uporniki predali. Dva britanska oficirja sta padla, osem vojakov pa je bilo ranjenih. LONDON, 29. Semkaj so prispele poslednje vesti o uporu dveh oddelkov 11. sudanskega bataljona. Upor se je pričel 27. novembra zvečer. Istega sta se udeležila dva oddelka imenovanega batal'ona. Oborožena sta bila s strojnicami. Angleški vojaki so upornike obkolili, nakar čevcev, ki s» lani na mah osvojili na Štajerskem s samo enotedensko agitacijo dva mandata. V splošnem se prerokuje radi-čevcem znaten uspeh, v katerega pa bi sc jaz upal dvomiti. Na Kranjskem bo treba za poslaniški mandat najmanj 6000 glasov in teh se ne pribori kar v prvem zaletu. Naš kmet čita in s farbarijoi tse ne da slepomišiti na Kranjskem tako, ko na Hrvatskem. Tudi rožljanje z republiko ne bo dosti pomagalo. Silen je Radić končno le ob hrvatski meji in na Kranjskem ne sega njegova gibanje preko Kočevja in Novega mesta, na Štajerskem pa kvečjemu do južne železnice. Ampak pri tem je pripomniti, da so kmetje zlasti v Posavju, kjer je pri lanskih volitvah dobil Radič zelo mnogo glasov, zelo razočarani in pri zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršile komaj pred dobrim mesecem, so radičevci v Posavju na vsej črti zelo nazadovali. Tudi v Prekmurju ne bo imel Radič tako lahkega dela kakor lani. Na eni 'strani bo ravno otvorjena prekmurska železnica zelo škodovala Radičevemu protiviadnemu grmenju, na drugi strani niso Radiću več sigurni madžarski glasovi in končno ne bo sedanja vlada tako mirno gledala njegove agitacije, kakor se je to godilo lani. Zaradi tega si sme Radič gratulirati, če bo na Štajerskem ohranil vsaj to, kar mu je padlo lani brez dela *v naročje, niti govora pa ne more biti o tem, da bi napredoval. Poleg teh strank in skupin bodo nastopili na Štajerskem še Nemci, ki kandidirajo zopet poslanca Schauerja in ki ima približno enake volilne izglede kot lani. Mnogo se govori tudi o nastopu davido-vičevcev, ki pa do danes niso niti še pričeli z organizacijo svojih pristašev, dasi jo posebno v večjih krajih precej razpoio-tten?a za Davkkmća. Zatoi za enkrat z ak-fcmiim nastopom davionatef blok je »ostlce svojih list za Krunsko in štajersko že imenoval. Da bo ■odilec na Kraajskem dr. Gregor Žerjav, je bite jawno že od vsega početka. Da pa |e na Statjcrskem proglašen za nosilca liste dr. Pivko, pa je spto&no presenetijo, dasi W bila ta kandidatura zelo toplo sprejeta. Kacijatvaliri blok sd je 9 to kandidaturo o-(ftgtrral Orjuna še, kar bo zkusrti v volilnem " ofu zelo velikega pomena. Ker je poleg sga proglasi! direktorij Orjune, da smejo •jimašt glasovati samo za stranke in kan- _date. ki s-o* za narodno edinstvo, je go*o- fco, da bodo tudi radi tega videli Orjunaši v ir, Pfvku svojega kandidata, ♦ Za Ljubljano ni še Narodni blok imenoval svojega kandidata, temveč samo izjavil, da pripada ta^amosto|ni demokratski 'stranki. Po Ljubljani se sicer že imenuje ime tega kandidata, ker pa ni stvar še ofi-'cijel-na, nočem zaenkrat še imenovaii imena. Dočiui pa je sporazum glede dežele isiguren, pa za mesto Ljubljan-ci še ni defi-snitiven. Radikalni ljubljanski odbor še -i pristal. Kako nastopijo v Ljubljani druge stranke, še ni ničesar gotovega, vrše se še pogajanja na vse strani in verjetno je, da bedo doseženi za marsikoga naravnost presenetljivi rezultati. * Pa zadosti o prilikah Slovenije, saj bo odločitev padla na jugu. V tem je namreč stvar: Ali se posreči Nacijonalnemu bloku, da pomncži svoje posestno stanje na jugu države tako, da bo propadanje opozicijo-nalnega blcka jasno, ali pa uspe obiaten dokaz opozicijcnalnemu bloku. Da bi dosegel eden od teb dveh blokov sr večino, ni rđvno verjetno, zlasti ker je - .adić in njegova politika še vec -D neznanka in zato bo' v glasnem šlo le za tem, da se bo štelo, katera stran da napreduje, oziroma nazaduje. Radikali ise tega tudi zavedajo in zato si nočejo še zapreti vseh vrat. Po vol'tvab se bo pač treba dogovarjati in pridobiti bo treba vsaj eno skupino, da bo v skupščini zasigurana večina. # Z ravnokar izvršeno rekonstrukcijo vlade je Nacijoiialni blok dokazal, da je vse notranje spore več ali manj tsrečno likvidiral. Vsem zahtevam njegovih pristašev sicer ni ustreženo, t<>da. doseženi so vsaj kompromisi. Tako Črnogorci ne dobe svojega mkiistra, toda zato imata ministra Grisogono in Trifkovič obiskati Črno goro in predložiti ministrskemu svetu obširno pcročilo o potrebah Črne gore. Tn da dokaže vlada svojo resno voljo pomagati Črni gori, je ministrski svet tudi že dovolil pol mil-rjcna dinarje\n za regulacijo reke Bcrjane in osuševanje Skadrskega jezera. Ali bo ta znesek zadostoval, je seveda vprašanje in skoraj izgleda, da bo p-o volitvah reka Bojana ravno tako neregulirana kakor je bila pred volitvami. Popolnoma pa se je ustreglo Hrvatom, ki dobe kar tri nove ministre m sicer Šurmina, Drinkovića in samo slon k?ga demokrata Krizmana. Slednji je prišel dci ministrstva samo zato, ker je moral Grisogono odstopiti trgovinsko ministrstvo Šurminu. Vidi se, da polaga vlada veliko važnost na prisotnost Šurmina in Drinkovića v vladi, ker hoče z njuno pomočjo razjediniti Hrvate. In ministrstvo^ za trgovino kaže jasno« smer, v kateri se bo vršil naskok in da ne bo ta čisto brez uspeha, j^ precej gotovo, saj se neraspoloženje ravno gospodarskih slojev preti Radičevim ek?traturam stalno veča. Zagrebški krogi so namreč še vedno jezni, da je Radićeva zaletelost vrgla viasio Davidovića in da so bile s tem pokopane vse nade Zagreba. Tudi poslanec Lovreković se s svojimi pristaši pridno giblje, uspeh. bole priznati, daje bel srbski narod vedno svrsboieioifuben in da fe gospod Radić grdo lagal, ko Je tadil nasprotno. Mimogrede bodi povedano, da se je obnašal poslanec Pernar tako, da je aretacijo skoraj zaslužil, Poulično psovanje vendar ni naloga poslanca in kdor dela nečast poslanskemu mandatu, bi pravzaprav moral izgubiti tudi poslanske predpravice. Ljudi, ki psuje jo, imamo končno zadosti tudi brez poslancev. * Praznik ujedinjenja praznujemo torej v znaku strastnih priprav za volitve, ki se pač vedno varse v znaku ločitve. Moglo bi se valed tega napisati ganljivo sentimentalno jokarijo, pa mislim, da bi bila ta brezukusna in nepotrebma. Zakaj narod se mora ločiti na stranke, ker je nemogoče, da bi tudi v političnih rečeh bil ves narod enih misli. BiVo bi to sla-bo izpričevalo za narod, ker bi se mu upravičeno očitalo mrtvilo in apaittčnost, Frezdrav pa je naš narod, da bi bil apatičen in zato nt strankarski boj nobena, nesreča. Nesreča bi postal le, če bi se v volilnem boju izgubila vsem skupna misel na držaVo, če bi . volitve mogle razbiti enotnost naroda. Te nevarnosti pa ni in sedanji volilni t>o«j je veliko bolj državotvoren, kakor je bil katerikoli drugi prej. In vsa strast nos t borbe je končno le dekaz patriotizma, ker je vsakdo prepričan, da je le njegov sistem v korist države in naroda. To je seveda majhna zmota, ki pa ni narodu v škodo. Zato smemo z radostnim srcem praznovati praznik ujedinjenja in volilni boj bo to resnico potrdil. O. P. se dasi ni verjetno, da bo dosegel janski tudi po zgradbi Narodnega doma j dovolile v*$>ostaviti našo hišo in aR je Bikovo. govonla^resnico. ki dosti storilo za naša diu5twa ki posebno je pripomoglo «So>kofu» do tračne in zdrave «ooKoifu» do tračne in telovadnice. Licenca za hotel, restavracijo in ka/varno « Balkan* je bila aa njegovo ime. Tisti, ki iso kaj distrovalt za društvo « Narodni dom», ki so vplačali deleže, ki so nabirali kamenčke in nakupovali razglednice izdane na korist tega društva, niso mogoče v Trstu Slovencem zidati dovolj močno« stevfco, ki bi kljubovala vvera nevarnostim. Ruševine Narodaega doma so predstavljale za posofikneo veliko zgubo in veliko nevarnost. Odtegnjena je bila prometu glavnica, ki predstavlja vrednost nepremičnine, kakor se vidi iz pogodbe, v znesku 1,400.000 lir, kar je v V oposicijonalnem bloku so se razmere precej konsolidirale. V večini pokrajin je dosežen sporazum in izjemo dela zopet Radič, ki hoče pač pri vsaki priliki dokazati. da je jugc^lovenski «enfant terrible». Gotojvo pa je, da se bodo demokrati in zemljoradniki podpirali v Bosni in Južni Srbiji in vrše se pogajanja, da se doseže sporazum še v drugih pokrajinah. Džemiet pa je zopet v svojem elementu in pridno mešetari. Bil je že skoraj dosežen med DžemieLotm in drugimi opozi-cijonalnimi strankami isporazum, pa so v zadnjem trenutku dejali džemietctvci: « Jok, brate!» Vrhovno vodstvo njihove siranke je sklenilo, da zaenkrat ne sklene sporazuma z nobeno stranjo, temveč da bo šlo s tistim, ki bo* dal več. Pri prejšnjih volitvah je bil Džemiet najbolj favorizirana stranka. Na 4000 glasov je dobil že poslanca, dočim so dobile druge sftranke večinoma poslanca šele na 6000 glasov, zemljoradniki pa celo na 15.000 glasov. Jasno je zato, da bi si' Džemiet rad zasi-gural svoj privilegij in ker so Srbi ne edini, je tudi verjetno, da se bo njegova namera oosrečila. m Aretacija dr. Pernarja je povzročila ostro debata, če je bila z njo kršena poslanska imuniteta ali ne. Mnenja so de-ijena in značilno za nase razmere je, da nočejo pravniki povedati svojega mnenja. Po srbski parlamentarni tradiciji ohranijo po-slanci imuniteto do novih volitev. Tako se je tudi prakticiralo v Jugoslaviji, Deloma se to tudi še sedaj izvaja, ker poslanci raxpuščene skupščine imajo še sedaj posla reske železniške karte. Jasno je hidS to, da so vse vtranke »vi tem edine, da ne bi bilo dobro, če bi se ta tradicija kar na lepem odpravila. Nič se namreč ne ve, kaf še pride. Interesantno pa je to, da se mora ravno radičevski poslanec (sklicevati na srbsko tradicijo in da mora s tem ne- Narodni dom prodan Težko nam je pisati članek, kakor smo se namenili. Bridke misli nas obhajajo, različni spomini nam vstajajo in razne slike se nam prikazujejo, od katerih se ne moremo odtrgati. Vidimo Narodni dom v sijaju: velika ponosna stavba, ena največjih in najlepših 'v našem svetovnem mestu, sezidana s prihranki našega slovenskega, zlatega ljudstva. Pred njim vidimo zbrano množico, ki je v svoji hiši slavila kulturno slavje, iz obrazov sije radost, oči se iskrijo od veselja in zavesti in izražajo nado vedno večjega napredka, vedno lepših zmag... In zopet vidimo naš dom na dan nesreče: Ob huronskem kriku ga napada razdivjano ljudstvo, streljajo nanj od vseh strani, mečejo ;bombe, >z železi udirajfc> vrata, krogle se odbijajo od zidov, bombe odtletavajo in pokajo — od vseh strani tresk in pok. Kar naenkrat udere plamen iz vseh oken, grozen in strašen prizor! Prikažejo se na strehi postave, največ ženske, ki begajo in iščejo rešitve, množica pa strelja nanje od vseh strani. Na oknu tretjega nadstropja se prikažeta dve postavi, moški in ženiska, ki se ne znata rešiti drugače kakor da -skočita dol. Mož obleži mrtev, žena vsa zlomljena v nezavesti Razdivjana množica se smeje in ironično ploska. Grozen prizor! In potem zopet vidimo ostanek — razvaline našega doma in zidovje, samo zidovje, brez strehe, okraski in balkoni iz kraškega kamna razpokam, odkrhani. Prava slika rušenja! A še od enega spomina se ne moremo odtrgati. Od spomina na moža, ki .je uničil, kar so sloveniski žulji, slovenska varčnost in sposobnost s težkim trudom zgradila. — France sco Giunta je junak tega zločina — takrat revež, neznaten mož. On je tisti, ki je dal zažgati to lepo stavbo, v kateri soj se nahajali i ženske, i otroci, ^ i tujci, ki so se nastanili v hotelu. On je tisti, ki je uničil to lepo stavbo — naš ponosni Narodni dom, spravil v smrtno nevarnost mnogo ljudi in povzročil smrt tujca, ki si je prišel ogledat «la bella e gentile Trieste». A ni storil tega v hipu razburjenosti in ni se skesal svojega čina, ki je stal eno življenje. Ne — pobahal se je z njim! Zahteval je, da ga radi tega izjvolijo za pcislanca v italijanski parlament. Pohvalil se je s tem tudi v parlamentu ob proslavi junakov, ki so dali svoje življenje za domovino in v govorih na volilnih shodih, katerih enega je morala poslušati tja komandirala slovenska šolska mladež. In vedel je, zakaj se hvali in pred kom se hvali. Postal je poslanec, generalni tajnik vladajoče stranke, podpredsednik rimskega parlamenta in — bogataš. Na ruševinah našega milega doma si je napravil najlepšo karijero! Tcida, proč s temi spomini. Zbrati hočemo vse svoje fsile, da spišemo trezno poročilo. Narodni dom je bil sezidan leta 1904. Sezidala ga je Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Sezidala ga je zato, da bo imela-lastni dom za svoj urad in ker je spoznala potrebo poslopja za naša društva in za naše gospodarske in obrtne ustanove. Narodni dom je imel gledališko dvorano, telovadno dvorano, prostore za hotel, restavracijo in kavarno ter tiskarno. V njem se je koncentriralo naše narodno, posebno kulturno življenje. Nekateri spravljajo v zvezo stavbo Narodni dom z društvom « Narodni do*n». Pojasniti je treba, da ni med enim in drugim nobene zveze. Društvo «Narodni dom» je bilo nekaj let pred zgradbo Narodnega doma ustanovljeno po vzoru ljubljanskega društva « Narodni dom«. Svrha mu je bila da sezida za naša narodna društva potrebno poslopje, ki bi se imenovalo ♦Narodni dom* in da do tedaj preskrbuje našim društvom potrebne prostore, jim to jvrbo dovoljuje posojila in podpor« in potrebe tudi odpira gostilne in hotele Društvo je nabralo *e precej denarja m je pridno slutilo svojemu namenu. Ko je posojilnica sezidala svojo hišo vetrno prostorno, na način, da ao UU društva tam preskrbljena, je odpadel glavna namen društva «Narodni dom*. Nikakor na ni a tem postalo nepotrebno in ie do- nikmm torej prispevati za zgradbo sedaj končno škodo našemu gospodarstvu sploh. Posojii-zgubljenega Narodnega doma, temveč le mca je zgubila obresti od te svete, to je okoli 100.000 iir na leto, katere zgube ni mogla »več prenašati, in slednjič bi se ta visoka stavba sčasoma omajala in se utegnila zrušiti ter povzročiti škodo sosednim hišam, ali pa mimoidočim ljudem. Za vso bo škodo, ki hi lahko znašala več več sto tieočev lir, bi btla posojilnica odgovorna. V posojilnici pa je naložen denar našega ljnistva, katerega je treba upravljati pametno in vestno. Odbor posojilnice nikakor ni smel spravljati ta denar v nevarnost, oziroma iskati kritje za vse te zgube pri še revnejših posojilojemalcih, s tem da bi jim nalagal višje obresti, nego bi bfl moral. Ni kazalo torej drugega kakor, ko se je nudila prava prilika, to pogorišče profdati in s tem utrditi stanje enega naših najvažnejših gospodarskih zavodov, ki mu je prisojena velika in važna naloga na kulturnem in gospodarskem polju. Kupna cena odgovarja približno vrednosti zemljišča, temeljev in materijala, oziroma zidov v kolikor so še uporabni. Kakor je bilo že po požigu od merodajne strani naznanjeno, je naša posojilnica mogla vztrajati kljub grozni nesreči, ki jo je zadela in bo mogla tudi nadalje služiti svogi svrhi povzdiga našega narodnega gospodarstva in s tem tudi naše kulturne moči. pomagali društvu «Narodni dom*, da podpira naša narodna društva, ki so bila v stiski glede prostorov ali aredatev za prostore. Dne 28. t. m. je bilo zemljišče in 90 bile razvaline Narodnega doma prodane. Prozaična vsebina kupne pogodbe je ta: Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom prodaja v last društvu «Socfeti di ricostru-zione» nepremičnino vložek št. 985 v Trstu, ki se nahaja na trgu Oberdan št. 2, kakor stoji in leži z vsemi pritiklinami in pravicami (izvtzemši odškodninsko zahtevo radi požiga stavbe), z vsem gradbenim materijalom, ki se tam nahaja. Kupna cena znaša, kakor smo že poročali, 1,400.000 lir in je bila plačana ob podpisu pogoidbe. S tem bi se ločili za vedno od našega ljubega, milega Narodnega doma, na katerega nas vežejo tako lepi in tako strašni spomini. Žalostno je to, a drugače ni bilo mogoče. Odškodninski zahtevi se s tem nismo odpovedali, niti nismo te zahteve s tem najmanj kompromitirali. To vprašanje ni še končnot rešeno in od svoje pravične zahteve nikakor ne odnehamo. Stavbe posojilnica ni mogla obnoviti. Po sedanjih cenah bi jo to stalo 4 do 5 milijonov lir. Vprašanje je bilo ali bi nam oblasti sploh r" , Ž pa i>i JJcisfaviH so ci upali ni : DNEVNE VEST Hatf allulmo z Obračunom! Najprej kratko pojasnilo. Ne pišem zato, da bi polemiziral z obrekovalci. Pišem zato, da jih pokažem v pravi luči kot okre-kovalce in da obranim sebe in stvar, kateri služim. Sedaj razglasujejo, da mi ne bodo odgovarjali, kakor da gre za polemiko, ki se razbline v nič, če ena stran umolkne. Meni pa njihovo molčanje le tolika ni prav, kolikor je vsako njihovo odgovarjanje nov pripomoček za dokaz, da zavijajo in obrekujejo. Drugače pa me njihovo molčanje prav tako mađoN^pravi v zadrego cakor njihovo kričanj«. Npioai zadnji napadi so mi bili v povod, da sem, dosti pozno, začel izpolnjevati svojo obrambno dolžnost. Ko sem jo pa začel, jo moram 1 udi izpolniti do konca, pa naj se po svojih taktičnih nagibih danes zavijajo' v — dostojanstven molk aH jutri spet hrtijo svojega prokletega rokodelstva. Naprej torej! — Da bi me kolikor bolj očrnili, so me prikazali kot najbolj vplivnega moža s te in one strani jadranskega morja. Moj vp-Kv bi bil lahko pridcffll našim zadrugam tistih šestnajst rmEjonov, ki jih je isti moj strašni vpliv pognal dvema bankama v nenasitno žrelo. Kako to? Poslušajte obrekovalce-krščanske sodjalce kako se to lepo rima!) in vse bo jasno. Italijansko vlado je enkrat neznansko tiščaloi šestnajst milijonov lir. Ali se ji to sogosto dogaja, o tem molči zgodovina. Toda za časa genovske konference je bilo zares prav tako. Tega sicer nihče ni vedel, morda niti italijanski finančni minister sam, ali — jaz sem to vedel. In na mesto da bi »se hitro odpeljal v Genovo m rešil italijansko vlado njenega težkega bremena v korist naših zadrud, sem v svoji črni, capitalistični, bankirski duši zasnoval naravnost peklenski načrt. Poklical sem Me-fista Jadranske banke, ttra Kamenarovića, mu odkril skrivnost tistih šestnajstih milijonov in ga poslal v Genovo, da jih pograbi za Jadransko banko m njene nedolžno sestrico, Ljubljansko kreditno banko. Načrt mi je uspel. Za hip je bil v nevarnosti. Dr. Engelbert Besednjak je prišel k meni, naj pojdem v Genovo. Lahko si je predstavljati mojo zadrego. On sicer ni vedel za tistih šestnajst milijonov, ali za krščanske socijalce-obrekovake je vkljub temu jasno, da bi bil jaz, ko bi bil šel po Besednjakovem nagovarjanju v Genovo, morda pod vplivom njegove čiste, proti-kapitalistične, protibankirske duše, prekrižal Kamenarovičeve, namreč — »vojc načrte. Wilfan-Engelbert bi bil prav gotovo premagal WUfana-Mefista. Zato nisem šel v Gencivo. Drugih razlogov za to, da sem opustil ob svoji znani brezposelnosti kratki in zabavni skok na solnčno Rivijero, ni mogoče zamisliti. Ščeku in Besednjaku, skratka proti vsem dobrtm silam sem nastopil jaz in sem, o groza, napisal enega svojih tako težko prebavnih člankov v «Times», pardo/i v — «Edin ost», ter glejte: «afflavit et dissipati sunt», in tastih šestnajst milijonov lir, skoraj že iztrganih iz znanega nenasitnega žrela, se je spet pogrezniAo vanj. Da sem v ostalem, če se ne motim, svoj članek napisal celo potem, ko je bil denar že izplačan in žal tudi porabljen, to ne menja na stvari. Ali še nekaj. Med dvema hudodelstvoma, odklonitvijo Besednjak ove ponudbe in objavo tistega članka, sem priredil še grdo komedijo. Ko je namreč krava že bila iz štale in iso svetomargerHske konvencije že bile podpisane ter italijanska vlada ni imela niti ene stotinke več na svojo razpo-lago, sem si dal brzojaviti od g. dr. Otokarja Rybafa, naj pridem radi zadružnega vprašanja v Rim. Kdo je g. dr. O tokar Rybar, to danes vsak Slovenec in Hrvat v Julijski Krajini dobro ve. Saj sta ga označila v svojem poljudnem obrekovalistkem slogu «Go-riška straža» (glavni urednik: dr. Engelbert Besednjak) in «Mali list* fglavni — beseda ostaja v peresu: don VirgiHj Šček). Glasom njihovega krščansko-socijalnega, bratske ljubezni polnega pisanja dr. O tokar Rybar ni to, za kar mo ga neumni Tržačani imeK, za kar so ga. vsi Jbgoslofveni smatrali, kot kakšnega so ga sploh vsi, in zlasti tudi njegovi narodiiopolitičm nasprotniki spoštovali: namreč mož lepih in sijajnih lastnosti, in predvsem tudi mož-poštenjak od nog do glave in nesebičen politik, — nego upravni svetnik Jadranske banke z vsem tistim, kar sta glasili naših spretnih politikov tako lepo namigavali. Jasno je, da je šlo za grdo komedijo. In. da bo še grša, se jaz niti nisem odzval naročenemu vabilu, nego sem poslal namesto sebe g. dr. Josipa Agneletta, predsednika tržaške Zadružne zveze. Saj sem dofcro vedel, da je tistih 16 milijonov na varnem, ne sluteč seveda, da jih bom moral še enkrat reševati — s svojim člankom. Tako torej: v Genovo ne, v Rim ne, samo vi zadnjem odločilnem trenotku v uredništvo «Edinostih s tistim člankom! To so bila vsa moja pota za sjvar naših zadrug. In vendar bi (bil jaz, najuplivnejši mož s te in one strani Jadranskega morja, lahko z eno besedo ali eno potezo rešil vprašanje. Evo, v luči ironije, mojo obtožbo in obsodbo, iz ust cbrekovalcev! Jaz pa stojim na svojem mestu z mirno vestjo in gledam svojemu ljudstvu v oči, ne laskajoč se mu z lažmi in dema>gožkimi frazami, pripravljen, da mu služim s skromnimi moćmi, dokler bom mogel in dokler boi hotelo. Dr. Josip Wilfan. Zaboj m tožil tir.Bitsžnika? bila ijubaf M*qjkak> je če, aradsotai oder še vse tiste slušati ta sraraohii , In ta siavni odbor --političnega .nast v Gorici*, ki me obsoja, »cm vsebino tajne seje od 7. febr. 1924. pr^d dansko javno«t in oefro pred forum državnffc roblastev» — nota bene »vsebino U'ce eeicns na kateri se ni ničesar razpravljalo, kjer j« -Bitoenik samo proti Tržaćaoom racgraj&l, točne podlo razžafil in prejel klofuto n Iti se ii /azšla prej nego se je začelo sploh raspravljatfl Pojasni mi slavni odbor, v Čem ti« taina vse* bina te prazne seje! Krasno se glasi v odberovetn komunikeju tudi slavospev Bitcžnikovi «oeu6tra?enoslt». Bitežnik mi je očital, da sem .podkupljen. V svojem pismu pisanem vsictfa dne mi to o6r* tanje potrjuje z razbko, dani mislil reči da se« materrahio podkupljen. Podkupljen pa rvfa, po njegovem mnenju, vendarle, toda na način. Ko je oklofirtan, se neustrašeni f&fp^ifc potukne in se izvija, da ni raisLil žaliti, da ni nobenega povoda se joaltt i t. d. Ko je pozvan na sodišče, se njegova neustrašenost stopnjuje d>o laži, češ da njegov* besede niso bile meni namenjene. Da bi se izognil vsaki nevarnosti se skrije za «ta boljšo* izmed svojih dveh slovnic slovenskega jezika. Taka neustrašenost bi zaslužila lepši monu-. ment! Ravno tako je seveda Bitežnik zaslužil pohvalo za svoje junaštvo, da ni pokaza! pred državnim oblastvom svojega materijala obstoječega iz «samih notranjih političnih razmer našega narodaBitežnik je žalil in podio obre-koval: pozvan je bil, da ali prekliče aH dokaže. Žaljeni obrekovani je zgrešil, obrekovalec je — žrtev! To je tista izmed dvojne morale, Jc bolj *paša* gospodom za ta primer. Še dobro, da jim ni treba «te druge» slovnice. Pa to ni dosti! Bitežnik, se laže, zanika, je bil že pismeno priznal, samo da bi sc obsodbi izognil. Mora priznati da nima nobenih dokazov, nobene podlage za svoje očitanje v smislu izrečenih besed. Zato skuša dajati svojim besedaai drugačen pomen samo zato, da bi se rešil obsodbe in blamaže, A to za odbor našega goriškega odpadniškega društvi samo skrb za naše revno ljudstvo, za r» rod — a ne za lastno kožo. Sicer kako o-goče z »notranjimi političnimi razmeia dokazati možu, da je podkupljen! In to bi hA moral Bitežnik dokazati če bi hotel zmagati pred poštenim častnim sodom, pred pravičnim sodnikom ali pred razsodnim ljudstvom. Sam pa je pismeno in ustmeno dovolj jasn nriznaL, da za tako obrekovalno žalilno oč nobene podlage. Da ni torej razg r, - t. sodnikom nobenega materijala, tiči .oK v tem da ga ni ime!. Vsak drugi bi rekel, da je Bitežnik pogorel, a njegov odbor mu izreka za to «iskreno zahvalo*. Bravo! Zakaj nisem hotel sprejeti ponu enega mi častnega soda? Povedal sem dovolj jasno tekom pogajanj v Gorici, O tem poroča izčrpno «Edinost» od prošlega četrtka. Ponavljam: Prisvajam si pravico, da obrekovalea, strahopetca in lažnjivca razkrinkam brezobzirno. Kdor se je tako nečastno in klavrno cbrinšal kakor Bitežnik ne spada pred častni sod. Afera kakor častna fe bila zame dejanski likvidirana. Sodišču, v katerega bi Bitežn:k poklical pristaša svoje dvojne morale, ne zaupam. Bitežnik bi se mogel v interesu svojega naroda izogniti procesu pred drž, oblastvom s tem, da bi pošteno in krščanski popravil, kar je zagrešil. Pred sodiščem sem pa le hotel javno dokazati, da sem pošten in da je Bitežnikovo očitanje prazno obrekovanje. Javno razpravljanje sem mogel pa doseči le pred sodiščem; javno raz-pravlianje sem pa moTal zahtevati, ker je Bitežnik pritrdil javnemu b!aten:u moie ^cbne časti izvršee inu po njegovih somišljenikih. Niste se ženirali me javno blatiti, ne smete mi braniti, da bi si iskal javnega zadoščenja. Toda zastonj z Vami o tem govoriti, Vi ste bogati a jaz revež, jaz imam samo eno moralo v politiki in v zasebnem življenju, a Vi dvojno in sicer dvo no za vsako priliko. Napisal sem to le za poštene in razsodne l:.udi, katerih je pa med našim ljudstvom več nego si Vi mislite. V Trstu, dne 29. novembra 1924. Dr. Edvard Slavik. Divji krik se razlega po lepi goriški deželi iz »Goriške Straže» radi Bitežnikove obsodbe. A ne krik ogorčenja ali sramote, oh ne, temveč krik zmagoslavja! Bitežnik je odšel iz razpravne dvorane kakor junaški zmagovalec, a tožilelj Slavik, njegov pravni zastopnik dr. Ali še nisem bil iz zadrege, ko sem odklonil prvi Besednjakov predlog. Besednjak se je ponudil, da pojde namesto mene. Sedaj šele sem b3 ▼ zagati. Kakor rečeno, on ni nič vedel o tistih šestnajstih mikronih, ali jaz sem si moral priznati, če prHe, PodgQrnik ^ ^ Gabr&ćek n Vidmar Engelbert v Genovo, da bo moral M^^to ^ najbrž tudi posi^ci, ki nisc> njim po vo#( zbežati kakor vrag pred križem In aAjo šestnajst milijonov! In zato sem odklenil tudi Besedniakovo ponudbo, da bi šel on namesto mene. Drugih razlogov za to seveda spet ni mogoče zamisliti, — dokler faz enkrat ne razkrijem, kakšne pofct&ne poele fli jeje takrat priporočal naš tako politik. Kako je moQa črna, kirska duša še enkrat petati za tastih sem že dosti boritelji g očnih zaveznikov, da bi Aft in agilni mladi ban-morala tre-lir, o tem •e je W - «« ITOU cel& proti — kakor poparjene ostrižene ovcei «Komedi->a!» so mi pravili prijatelji. «Hoče>o pokriti svojo blamažo!» «Ne,» sem jim odgovoril jaz, ki jih poznam dobro, «odkritosrčen je ta izliv, ker odgovarja popolnoma njihovi morali v njihovem srčnem prepričanu!« Poznam dobro njihovo dvojno moralo, po Biteiniku izrecno očitovano. Vem« da niso sposobni ločiti zmage od poraza, poštenja od lo-povstva, dobro od slabega. V njihovem kričavem pisanju, v katerem kopičijo le debele prazne besede, ae da bi kej stvarnega povedali, je irmžeee vsa ajibm duševna in mural- AK sle kdo* kje dilaH ali čitali, da bi kdo opao val — kar j* M obsojen — pravnega za-mtaftiM«jr ki vrti le svojo po-ali — kakor v naietn slučaju — todi sitnost T Kje na tam božjem sve ta bi ae kdo, Id ni moralo* popolnoma alep, dsmfl omilili priče ta teka eoitenjaka, kakor ofie). Sprejem naselbine se bo vršil na konzulatu (trg Venezia) od poldne do 13.30. — Lzpušoeai Orjunaši V četrtek popoldne so bili iz zaporov celjskega okrožnega sodišča is-puičeni inž. Marko Kranjec in dr^gi soobto-ženi Orjunaši razen treh, ki bodo izpuSčeni v par dneh. Izpuščeni so bili, ker so se vse obdolžit ve izkaza Jhe kot popolnoma neresnične io izmišljene. Druitv ZADNJA PREDSTAVA MADAME BONTVARD*. Na splošno željo ponovi »Čitalnica® pri Sv. Jakobu zadnjič to velezabavno burko danes ob 3.30 popoldne. Igro režira g. Marij Sila. Vloge pri tej igri so res srečno zasedene. Taka igrajo v glavnih ulogah: g. Sila, ga Sil ova. predvsem naše okoličane na to predstav«* Predprodaja sedežev še danes od 10—1 v gostilni DKD pri Sv. Jakobu, Campo San Gia-como 5. — Kolaše m. Danes ob 14.30 od borova seja, ob 15 pevska vafa. Prosi se za točnost! — Miklavžev večer priredi podružnica Šolskega društva pri Sv. Ivanu v nedeljo 7. t. m. Ob 15. uri za otroke, zvečer ob 20 za odrasle. Pred nastopom Miklavža svira elitni orkester in poje pevski zbor. Po nastopu Miklavža se prikaže autor nove - veseloigre. — Žensko dobrodelno udruženje priredi v sredo 3. dec. ob pol osmih zvečer predavanje pri Sv. Ivanu v društvenem prostoru. Predava zdravnik-strokovnjak o «Slabokrvnos t i». Opozarjamo, da je predavanje namenjeno le odraslim, zato naj matere ne vodijo s seboj premladih deklic. Pač pa vabimo vse članice, naj se ga gotovo udeleže. Ta bolezen je jako razširjena pri dekletih in zrelejših ženah, zato pa je potrebno, da pozna vsaka vzroke, posledice in odpomočke. — Rojsn. Danes popoldne ob 5. uri bo v Marijinem domu (S. Ermacora 13} igra «Dve materi* v 4 dejanjih. Nato burka «Brez zajtrka.* — Javna knjižnica pri Sv. Jakoba. Ker mnogi čitatelji niso vrnili v predpisanem roku izposojenih knjig, jih vodstvo knjižnice tem potom opozarja, naj knjige nemudoma vrnejo, sicer bo prišel knjižničar ponje, in v tem slučaju bodo morali plačati globo. Sploh pa velja ta opomin vsem Čitateljem, ker nepotrebno pridržanje knjig ovira redno poslovanje knjižnice, kar je seveda le na Škodo rednih čita-teljev. Knjižnica posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predp, v prostorih stare policije pri Sv. Jakobu, kjer se tudi vpisujejo novi člani. Stroški za izposoje vanje knjig so neznatni in ker je knjižnica preskrbljena z velikim številom raznovrstnih knjig, se vodstvo nadeja, da jo bo občinstvo pridno obiskovalo. Okoličani, ki jim je knjižnica pri Sv. Jakobu predaleč, si lahko izposojujejo kn ige pri podružnici knjižnice, ki jo ja «5ent. čit.» otvorila v hiši DKD v Rocolu. Ta knjižnica posluje v nedeljah od 10.—12. ure. * — Miklavž pri Sv. Jakobu. Tudi letos kakor vsako leto, nas pride obiskat Sv. Miklavž, bogato naložen z darovi za naše malčke in tudi za odrasle. V nedeljo dne 7. decembra opoldne ob 3 se predstavi Miklavž otrokom v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, ki bodo videli lepo igrico in bodo občudovali škrateljčke in angeljčke, ki tvorijo spremstvo Miklavža. Zvečer pa ob 7 pride Miklavž v dvorano v drugič, kjer ga bo mnogobrojno občinstvo pri pogm'enih mizah pričakovalo. Pred nastopom se bo igrala krasna francoska komedija, kateri bodo sledili balet in razni šaljivi prizori, tako da bo za vsakega zabave dovolj. Miklavž je poveril Šentjakobski; Čitalnici nalogo nabirati darove, katere bo on popoldne in zvečer delil. Čas za sprejemanje darov je določen od 9. ure zjutraj do 1. yre popoldne v nedePo 7. decembra. Paketi naj bodo dobro zavezani in naslov naj bo vidno napisan, ter drugačno ne bodo sprejeti. Podrobnosti prihodnjič. — Tečaj za ročna dela ▼ Skednja prične zopet poslovati v torek, 2, dec. ob navadni uri in v navadnih prostorih. Škedenjska ženska mladina, posečaj pridno tečal za ročna dela! Odbor «Žensk, dobrod. udruženja. — M. D. Z. Rojan priredi danes izlet v tržaško okolico. Vabljeni so vsi člani; ob 12.30 zbirališče pred cerkvijo, ob 13ih odhod. Nada Peganova v Franc Skarja poročena Ljubljana, 30. novembra 1924. 719 Mali oglasi 28 HL ČRNEGA in 11 hI belega prvovrstnega vina iz koper&ke okolice na prodaj. Natančnejši naslov pri upravništvu. 1531 ČUVAJ za dvorec in zemljišče v bližini Lovca se išče. Naslov pri upravništvu. 1548 MOTORNO KOLO «Stuchi» 2 cilindra, tri menjave, frikcijon na roko«, magnet «Bosch»^ karburator «Eureka», porabi 4K 1 na 100 km, v prav dobrem stanju se proda. Na ogled v Nabrežini 216, Tence. 1549 PO NAJVIŠJIH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. Znideršič, Via S. Giustina št. 8. Trst. 1454 PONUDBA. Prva mlekarska zadruga v Vol-čah prodaja svoje odlikovano centrifugirano (čajno) maslo najboljše vrste, katerega izdeluje od 25—30 kg na dan skozi celo leto. Ponudbe za leto 1925 se sprejemajo do 20. decembra t. I. Prva mlekarska zadruga Vol-če — Volzana. 1537 HIŠICA (vila) s 4 do 6 prostori se kupi takoj. Ponudbe z navedbo cene in lege pod «Hi-ška» na upravništvo. 1544 PiANINO, s križanimi strunami, mehanizem Renner, Struttgarth se proda v ulici Solita-rio 25/IH. 1545 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega L t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 BABICA, avtorizirana, sprsjems noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla^ vec. Via Giulia 29. 1459 KDOR ZELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj n obrne na Gospodarsko pisano d. s. o.-z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 GLASOVIRJE v vsakem stanju uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Molino a vapore 3/H. popr; • Trst, ravlja, Via DVA dvouprežna voza, v dobrem stanju, proda po nizki ceni Makso Milič; Repnič 3 p. Prošek. 1550 ANTON JUG, krojaški mojster, priporoča svojo dobroznano delavnico v via Udine št. 65. 1551 SLUŽKINJA, dekle, od 1 do 7 popoldne se išče. Naslov pri upravništvu/ 1555 NaSa zavarovalnica „UNION" le največla svetovna zcv&rcroftricu Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, za v. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1826. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L *** Zastopniki se še sprejemajo. — Ha eespHanka zadruga i Mm vabi na občni zbor ki se bo vršil dne 14. decembra 1924, ob 2. url pop. v Postojni št. 73. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelništva s predložitvijo bilance. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Sklepanje o teh poročilih. 4. Volitev članov načelništva. 5. Volitev članov nadzorništva. 6. Slučajnosti. V Postojni, 28. novembra 1924. (715) Načelništvo. Županstvo občine Knež&k pri £t. Petru na Krasu razpisuje sliii iMm tajnik Prosilci morajo vložiti na Županstvo Knežaku najkasneje do 10. decembra t. toz. prošnje, opremljene s sledečimi pri gami: 1. Krstni list. 2. Potrdilo o ital. državljanstvu. 3. Kazenski list 4. Nravstveno spričevalo. 5. Šolska in službena spričevala. Predpogoj: Znanje italijanskega in slovenskega jezika v govoru in pisavi. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Prednost imajo prosilci s prakso. (718) Župan : Smrdel j. Nekateri primeri: Rokavice. vofnene, bele in barvane od • L 4.58 v Cepin volnena, v vseh oblikah fn barvah m 4.50 PredpasBib (čevljarček) za dečke • m 6.80 PmtaBirik fortuneilo za otroke . . . . « . . . . 8.88 Roluvia usnjate, v vseh velikostih.....• • • f§ 8.98 Bfljuo flanela, vezen, v lepih barvah ........ 13.58 Horsfcfliro 22 vezeni€ in Šivanje, usnfati, imit. usnja, pe- 1B ~ nCltt&UIiC luche in slama ..........95 JjtHpre) JOPIČU volnena, pletena.............9 9 16« ~~ OUeHClI volnena, v vseh barvah......L 19,50 n 16« "" Suknjica volnena, v vseh barvah..........99 25« KIOlHlČCk usnjat, s pasom, novost ........99 KožnSek lapin, bel • . . ...........JZO.- Veliko Izberi punčk, kletk z Mlml, torbic, msnlcores, črslUkov, potetets, oblek. {Helenin, robcev i. t. d. f. t. d. ALOJZIJ POVH isrmr in zlatar Nbzzo SarltaMi 2.1. B. Tel. 3-29 Lastna tovarna tn delavnica. Prodaja, kupuje, p*pravl}a vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriCa o cenab. MRODILMCA HARIO FERL&f^J Sv. M. Kfl&L ZSOOle 2 BMl M 774 prodaja na debelo ki drobno. 10 Barve, laki, čopiči 9|pe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika iatera eepilmk potrebščin. FU1 Veliki popustil! Vse obuvalo, ki se nahaja v skadiščm CORSO GARIBALDI št 4 (tik kinematografa Royal) bo prodano vsled odpustitve trgovine .Z!jelitensKimi popusti 1 GIUSEPPE SPECHAR - TRST i Via S. Caferina 7. vogal Via Mazzinl 0 naznanja Cenjenim odjemalcem, da je prejel 1 uellfeo Izbere tu- in inozemskega blago i i i i u moško In ienske obleke po konkurenčnih cenah, Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. imimHiliHi nmmwmmnwtmnmammamu\ i j 4 SUKNJE, 2 površnika in več oblek se prodajo. 'Piazza degK Studi št. 2 11. Majerl 1556 TRGOVSKI POTNIK, z večleno prakso, zmožen več jezikov išče primerno mesto. Ponudbe pod «zanesljiv» na upravništvo. 15554 IZGUBIL SE JE majhen pes, temnorumene barve, po gobcu črn, pod trebuhom belkast; sliši na ime «Piči». Kdor ga pripelje v ulico Enrico Toti 4, Furst, dobi 200 Hr nagrade. 1557 POŠTENO močno in zdravo dekle, zmožno vseh hišnih del, išče službe pri boljit družini. A. Jug, via Udine 65. 1553 BRINJE čisto, suho, plačamo od L 65 do 70.— q. Kupimo tudi med. Kmetijsko trgovsko društvo, Trieste, Raffineria 4. 1552 KAM GREŠ? K Maksu Guliču, kije odprl gostilno «Bar Bayadera», Corso Garibaldi št. 32. Prodaja istrski refošk in belo «malva-zijo» po L 2.80 liter, maršal o in vermouth po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinja z gorkimi m mrzlimi jedili, vedno pripravljenom. Kava expres in vsakovrstni likerji. Specialitete gnjati pečene v testu, po I. 1.50 porcija. Odprto do 1 ve popolno£L Svoji k svojim. 1451 SADJARJI! Če hočete pridelati lepo in zdravo sadje poškropite v zimi vaša drevesa z 15* raztopino «Antiparassita» v vodi. To odlično sied&tvo prodava tvzdka «Viaofradia» v Gorici, Via Cark> Favetti 6. 1484 PODLISTEK W. Collinj: BREZ IMENA (180) Roman. «Ali je to vse 7» je vprašal Noe! Vanstone začudeno. «Dovolj je, da dobi admiral vaše premoženje po vaši smrti. — Zdaj pa nastane vpfa-šanje, kako obvarujemo admirala, ki je samec, pred spletkami tiste na vse pripravljene ženske? Z nekaterimi vrsticami. Premoženje zapišite admiralu tako, da bo vaša> žena o tem zvedela, toda v pismu, ki more ostati tajnost med vami in admiralom, naložite mu, da naj sprejme denar za svojega nečaka Jurija Bart-rama. Recite mu, da se zanesete na njegovo poštenost in prijateljstvo do vas in vašega očeta, sicer pa ga itak dovolj časa poznate, da mu smete zaupati. Tako ste obvarovali oba moža pred svojo ženo.» Hotel ji je izraziti svoje občudovanje za ta krasni bojni načrt, toda ona ga je prekinila: •Počakajte ie. Toda a tca si As vsaka nevarnost odstranjena. Prej ali slej bo tajnost pisma izdana in vaša. žena se bo lotila Jurija. Zato is potrebna Se ena ovira. AH jo poznate?. •Zastavimo ji pot s Imhl je šepetala. «2easkam ni »ena lepota ne zapeljivost prav nič nevarna. V pismu stavite pogoj, da se mora Jurij, če bi bil za vaše smrti ie neoženjen, poročiti t določenem roku, sicer izgubi dedftčfno. In če se ne oženi, tedaj izberimo zopet žensko« na katero naj preide premo- v Duroiriesu, torej ga lahko treba. Vaše služkinje so poiščejo, čc je same grde ženske, ženja in ta ženska bodi poročena sestra vašega nečaka Jurija.» Zopet-je hotel nekaj pripomniti, toda zopet : toda kuharica se mi zdi še najman slr.ba. ga je ustavila. Pokličite kočijaža in kuharico in recite jima:, «Morda boste vprašali, čemu to tajno pismo? j »Podpisati moram neko listino in želim, da Ta tajna bo vašo ženo spoljala na napačno pot: podpišete za priči.® Niti besedice več, gospod in ona bo izgubila mnogo časa. Cim dalje ji: Noel. Ko bo to končano, uredim že jaz »se ostane vsebina pisma prikrita, toliko bolje potrebno za potovanje.» za nas. — Kaj pravite k temu, gospod. Ali j Šla je k vratom, da pćkliče kočijaža. Ko; nisem skoraj tako spretna kakor vaš prijatelj se je vrnila, je bila kuharica žc lam, se ćudnoi Bygrave?» Noel Vanstone je občudoval njeno bistroumnost z istimi izrazi kakor nekoč kapitanovo bistroumnost. »Pustite sedaj poklone,» ga je prekinila, «najprej mora biti pismo spisano,» Narekovala mu je pismo, v katerem je admiralu nalagal, da mora dedšcino odstopiti svojemu nečaku Juriju pod pogojem, da se mora poročiti (če ne bi bil že poročen ali pa če bi bil vdovec) tekom šestih mesecev po testatoijevi smrti. Poročiti pa se ne sme z vdovo, poroka mora biti javna in se mora vršiti v na ženo tedaj postane dedinja gospa Girdl&stone, Ju rije v a sestra. Končno zaklinja admirala, naj drži to pasmo tajno. Ko je bilo pismo napisano, ga je gospa Le-oount ie enkrat prebrala, zgrnila papir, ga je »velela zapečatiti in napisala naslov s tem le dodatkom; ^Lastnoročno shraniti in odpreti na dan moje smrti. Noel Vanstone.* «Sedaj pa je treba napravil »ti prtljago!» je rekel Noel Vanstone, ki je mislil, da je končal •Oprostite, gospod, oporoka mora biti podpisana v navzočnosti dveh prič. — Pred nišo čaka kočijaž, ta bi bil za eno pričo, doma je muzala in gledala gospo Lecount prav malo' spoštljivo. Kočijaž, postaran mož, je dišal po žganju, toda kot pristen Škot ni v ničemer du£era izdajal svoje pijanosti. Noel Vanstone je ponovil, kar mu je bila upraviteljica naložila. Kočijaž je pogledal na, oporoko, kuharica pa ni odvrnila pogleda od gospe Lecount. «Ali mi boste povedali prej, kaj je zapisano v listini, gospod?* je pripomnil koči^ž previdno. Predno je hotel Noel Vanstone izrazit: svoje ogorčenje, je gospa Lecount rekla: - Morate Ossoryju. Premoženje inora prepisati povedti možu, da je to vaša oporoka, gospod, in otroke. Če bi se pa ne poročil, Ko se podpiše, bo itak videl naslov oporke > «Aj, ail» je rekel kočijaž in naglo pogledat naslovne besede oporoke, «Njegova zadnja volja in testament. Torej smo blizu smrtilj Vsako meso je slama!» je nadaljeval in iz usti mu je dahnil oblak duha po žganju. Pobožna) je obrnil pogled k nebu in nadaljeval: -Nado-vezite te besede k onim: Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih in dalje razodetje, prvo po* glavje, od prve do petnajste vrste. Če to uva-j žujete, kaj je potem vreden vaš denar in vaša bogastvo? Kolikor zadnja smet, gospod! Itf vaše telo? Ilovica za lončarja. In vaše življeg nje? Sapa v vašem nosu.» — Po dolgem romanja okoli zemlje je Miklavž naznanil, da bo spet enkrat, po dolgem času, obiskal naše Magdalenčane. In sicer jih bo obiskal v dvorani gosp. društva «pri Tirolcu* v soboto, 6. decembra popoldne, kjer bo obdaroval nase malčke in v nedeljo, 7 dec. zvečer, kjer se bo prikazal tudi odraslim in jih tudi obdaroval, če bo videl, da so bili med njegovo odsotnostjo pridni. Uprizorila se bo tudi ena burka in razne druge stvari. — Kdor se hoče malo pozabavati in nasmejati, naj pride v nedeljo, 7. decembra zvečer v dvorano gcsp. društva «pri Tirolcu*. _ Iz triaškega iivlienia — Drzno vlomilsko podjetje v prosto luki V. E. III — Blagajna Javnih skladišč izpraznjena. Zdi se, da se neizsledljivi tržaški vlomilci bo?e, da bi jim ne zarjavelo orodje, kajii v zadnjem času so postali nekam zelo delavni. Skoro ne mine tedna, da bi ne poskušali svoje veščine na kaki blagajni. Predpreteklo noč so se podali na cdeLo» v prosto luko V. E. III., kjer so se vlihotapili v hangar št. 4 javnih skladišč. Očhidno so svoj načrt dobro premislili ter ga izpopolnili v vseh podrobnostih, ka',ti prišli so v hangar brez posebnih težkoč. Kakor se je pozneje dognalo, jim je nekdo — brezdvomno njihov pomagač, ki se je zvečer skril v hangarju — odprl vrata od znotraj. Zlikovci so nato s pomočjo ponarejenih klučev prišli v urad ekonomata Javnih skladišč, kjer so "Operirali» veliko blagajno; navrtali so jo na levi ptrani ter s posebnimi vlomilskimi škarjami izrezali v jeklenem plašču dve trioglati luknji; pobrali iz blagajne znesek 4000 lir v gotovini ter za približno 37.000 lir kolkov in znamk. Tatvino je odkril včeraj okoli 6. ure zjutraj neki nočni čuvaj, ki je na svoje veliko začudenje našel vrata hangarja odprta. Ko je stopil notri in zapazil prevrtano blagajno, se je bil takoj na jasnem, za kaj gre. Varnostni organi, ki so na tozadevno obvestilo prihiteli iz kve-sture na lice mesta, da ugotovijo okolščane, ob katerih je bila izvršena tatvina^ so zaplenili razno vlomilsko orodje, ki so ga svedrovci pustili na licu mesta. _ Tatovi oplenili vilo avstrijskega konzula. — 20 000 lir škede. Neznani zlikovci so predpreteklo noč izvršili veliko tatvino na škodo barona Edvina Wersbach, konzula avstrijske republike. S pomočjo ponareienih ključev so se pr kradli v vrt vile ,ki se nahaja na trgu Scorcola št. 529, ter šiloma odprli omreženo pritlično ckno, skozi katero so se skobacali v hišo. V jedi'ni sobi so odprli vse omare in predale ter pobrali vse srebrno jedilno orodje in dragocena posode. V drugi sobi so se preskrbeli z oblekami in finimi kožuhi. Pred odhodom so se zlikovci spomnili, da se po tako nevarnem poslu prileže dober prigrizek. Zato so na vrtu odorli kurnik ter pobasali ves kokošji rod — po številu 12 glav — v svoje malhe. — Očividno dve kokoši nista bili zadovoljni z nepričakovano selitvijo in ker sta najbrž preglasno izražali svoio nevoljo, so jima zlikovci kratkomalo vzeli glave ,katere so potem pustili pred k urni kom. — G. konzul Wirsbach trpi radi nezaželjenega obiska okoli 20.000 lir škode. O zlikovcih ni nikakega sledu. Loterijske Številka izžrebane dne 29. novembra 1924. Bari 74 56 71 19 85 Firenze 28 85 76 36 83 Milano 33 11 4 75 44 Napo li 39 27 54 46 59 Palermo 7 66 52 2 33 Roma 83 46 38 19 69 Torino 77 32 41 30 57 Venezia_76 65 86 44 37 tz tržaške pokrajine — Postojna. V petek dne 5. decembra se priredi Miklavžev večer». Stariši, kateri žele obdarovati svoje otroke, naj izroče darila pri g. Petricu ali g. Piklu. — iz Krepelj. Dne 22. t. m. je umrl tukaj Av-peljah, ki se je imel vršiti dne 2. decembra, je prepovedan radi bolezni med živino na parkljih. Tudi prašiči ne smejo priti na semenj. Semenj z drugim blagom pa se bo vršil kakor po navadi. — Vaški načelnik. — Iz Krepelj. Dne 22. t. m. je url tukaj Avguštin Orel, oče občinskega iajnika g- Franca Grel. Pogreb se je vršil dne 24. t. m. ob veliki udeležbi ljudstva pevsko društvo iz Dutovelj, mu :e zapelo nagrobnico, prečastiti naš duhovnik gos. Henrik Sonc je imel ganljiv govor. Blagi pokojnik je bil rojen v Avberju in je dosegel starost 72 let. Leta 1882. je prišel s soprogo sem v Kreplje. Bil je gostilničar, potem je kupil neko posestvo in je s svojo pridnost jo postal premožen. Bil je tudi občinski starešina ter več let predsednik tukajšnjega vinarskega društva. Bil je prijazen z ljudmi zato so ga tudi vsi spoštovali «Večna luč naj mu sveti! Naj or nirri ob te! priliki, da je tukajšnje pokopališče lepo okinčano z raznimi nagrobnimi spominki, katere je jako izvrstno naredil klesarski mojster gosp. Anton Šuc iz Dutovelj. Njegovo delo občudujejo odlične osebe. — Vreme je letos zelo spremenljivo. Dne 16. t. m. smo imeli 4 stopinje Celzija pod ničlo, dne 27. t. m. pa 12 stopini nad ničlo. Ker je mraz prepustil, se razvije bolje tudi promet z mestom. Iz Trsta so pričeli prihajati kupci v naše kraške vasi in kupujejo teran. cele skladiSča blaga. Kupuj rajSe pri manih domačih trgovcih I Blago fe sicer dražje, a toliko velja. 2) Pazi na listnico in denarnico, ker ne veš ne ure, ne hipa, ko Ti lahko izgineta. 3) Pazi, zlasti pri plaćanju in menjavi denarja-; kajti — kakor je med pšenico mnogo lulike — tako je med dobrim denarjem mnogo ponarejenega. 4) Ne pij in ne jej preveč, ker po pijači rada glava boli, po preobilni jedači pa želodec 5) Ne pohajkuj pred komedijami gktmačev; pojdi raje ob 15.30 v Trgovski dom k francoski komediji. — Ravnaj se po teh naukih in vesel se boš vračal iz Gorice. — Srebrna poroka v Kostanjevici na Krasu. Dne 2. decembra t. L praznujeta v Kostanjevici srebrno poroko g. Karel Tramptiž in njegova družica ga. Terezija Trampuž, teta veleč. g. kurata Trdana. Minilo je torej 25 let, odkar sta si slavljenca podala roko v nerazdružljivo vez in neomajno zvestobo. Daleč naokoli je znan vzorni zakon in ljubav, ki spaja ta kii-stalnočista značaja; nevenljive so usluge in obile dobrote v vsakem oziru, ki jih izkazujeta bližnji in daljni okolici v bratski blagohotnosti, zlasti pa posinovljenima vojnma sirotama, pri katerih se že kažejo sadovi skifane vzgoje. Temu i dejansko krščanskemu zakonu se morajo diviti celo najhujši nasprotniki in se klanjajo tujerodci. Vsevečni na to plemenito dvojico ohrani zdravo in čilo do najvišje starosti njej in ostalim v čast in ponos! — S. K «Sparta v Gorici vabi vse člane in prijatelje na izredni občni zbor, ki se vrši danes v nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri predpot-dne v društvenih prostorih v Via S. Gtovanni št. 7 I. — Iz Idrije. Pred kratkim se je tu pri nas ustanovila nekaka skupna slovensko-italijan-ska čitalnica v prostorih nekdanje gostilne pri «Črnem orlu», kjer se je prej nahajal «Circolo di lettura». Omenjeno društvo se je ustanovilo po večkratnem ponovnem predlogu od strani tukaj se nahajajočih Italijanov. K društvu je pristopilo več uradnikov, učiteljev in nekaj trgovcev. Društvo hoče biti popolnoma nepolitično; njegov namen je baje samo pripravljati boljše odnošaje in stike med tuka/šnjo inteligenco obeh narodnosti, pospeševati medsebojno spoznavanje in tako pomagati do boljšega in prijaznejšega sožitja. V koliko se bo stvar obnesla bomo šele videli. Uvidevamo potrebo boljšega medsebojnega spoznavanja in ne dvomimo, da je med Italijani mnogo razumnikov in poštenjakov, ki imajo resno voljo živeti s Slovenci v lepem in prijateljskem razmerju. Toda ravno pri nas, v Idriji, smo morali biti dosedaj, žalibog, o ravno nasprotnem prepričani. Koliko rudniških in drugih nameščencev je blo ob službo, in to deloma najboljših, samo zaradi tega, ker niso zatajili svojega narodnega čuta. Če se pričakuje beljče sožitje, potem ko se gotove osebe moralno in gmotno uničijo, ne •bomo prišli še tako kmalu do tega. Osebe, o katerih je znano, da so bile udeležene pri takih krivicah, bi po našem mnenju ne mogle biti člani takega društva. — Vsled vedno rastoče draginje, so naši rudarji naslovili na vodstvo tukajšnjega živo-srebrnega rudnika prošnjo, da bi se jim zvišale sedanje 5-lirske dnevnice za 150 odstotkov, to je na 12 L 50 cent. dnevno, in to za toliko časa, dokler bo trajala draginja. Ker je cena živil in drugih potrebščin bolj poskočila, kakor bi dohodek rudarjev, če se Hm prošnja ugodi, je njih zahteva gotovo popolnoma upravičena. Ker so razna podjetja v ItaKji že sama prišla do tega, da je treba delavcem v sedanji draginji pomagati, upamo, da se bo tudi vodstvo našega tukajšnjega rudnika oziralo na prošn:o delavstva in jo upoštevalo. — Iz Kanala. Naša okrajna sodnija ali kr. Pretura — kakor jo sedaj imenujemo, se vendar s 1. decembra preseli v KanaL Če pomislimo, koliko poti, koliko dragega časa so naši tjud e izgubili ko so morali za vsako najmanjšo stvar v Gorico, bo s preselitvijo vsem ustreženo. Nekoliko predolgo je bila naša sodnija v begunstvu, no hvala Bogu da bo vsaj sedaj na svojem starem mestu. Svoj sedež bo imela v predvojnem poslopju, katero je bilo na novo sezidano. Le škoda da nimamo več slovenskih sodnikov, da bi lahko ž n'imi v našem jeziku razpravljali. Vesti z GoriSkega TRG SV. ANDREJA. Za starodavni trg so že vse priprave gotove. Letos bodo oni, ki so pokopani na starem pokopališču, lahko mimo spali večni sen, ne bo motilo ropotanje in bresčanje «ringenšpilov»; kaiti letos so stojnice postavljene na Izvoznem in Telovadnem trgu. Po mestu se že kvačijo bahati kramar i, ki bodo s svojo zaokroženo besedo povzdigovali svojo robo: «Kupite ga, te hlače se ne zlomi!» In po lepi besedi omamljeni obiskovalci bodo kupili cele kupe blaga za malo denarja, a radi tega za malo časa. Tudi gostilničarji so že pripravljeni na jutrišnji dan. Iz Standreža so že priromali «pičula-ti», piščanci pa iz cele dežele. Manjkajo le gostje z žepi, polnimi denar;a; a takih bo prišlo na semenj le malo. Trgovci ne polagajo na semenj velike važnosti, ker vedno bolj in bolj hira. Pričel je hirati že pred vojno; po priključitvi goriške dežele k Vidmu pa bo semenj kmalu zaspal, man kajo mu življenske siie iz zaledja, ki je bilo Gorici s silo odtrgano. Na drugi strani pa vlada v deželi gospodarska kriza, ki ima za posledico pomanjkanje denarja. Sv. Andrej, posebno pa goriški trgovci bodo morali računati s temi dejstvi. Ti pa, ki se jutri pripelješ v našo Gorico, vzemi si k srcu te zlate nauke in ne bo ti žal: 1) Ne ver jami sladkim besedam lažnjivih kramarje v, ki ti bodo oonuiali za malo denaria Znanost in umetnost — Tedenski pregled gledališč in koncertnih prireditev. Pretekli teden nam ni nudil prav nič posebnega. — Gledališče Filpdrammatico je spet prevzelo klavrno operetno družbo «Stella», ki se je na novo sestavila. Napovedala je vse stare operete in jih tudi uprizarja, ali zaman, ne gre pa ne gre. _ Gledališče Rossetti je z amerikansko reklamo naznanilo prihod filma Jakic Coogan z varijetetnimi točkami baletke Leonidove z Ro-stovom. Film ne nudi nič posebnega in je poleg tega še škodljiv za mladino, ker naravnost uči, kako postane deček lahko spreten žepar. Sploh ne vemo kako morejo oblasti dovoljevati prevajanje takih filmov, posebno pa dostop otrokom. Parček Leonidova Rostov sta sicer gibčna in fina plesalca, pa ne proizvajata nikakršnih klasičnih komadov kakor napovedano. — Gledališče Verdi. Irma Grammatica privablja še precej Tudi v gledališče, pa vendar le ne toliko, kot jih imajo razna kino-vaTi:e-tetna gledališča. Od vseh predstav je bilo najboljše delo Juškove B«Tipalnice», ki so ganile do solz marsikaterega poslušalca. Obečana dela Ibsenova so izostala. S polno paro se pri- Eravlja Beethovnova deveta simfonija, o kateri omo pisali v četrtkovi številki bolj obširno. Par besedi bomo rekli tudi Še o pustno - postni sezoni v tem gledališču. _ | Zobozdravniki ambulatorij I D! CICERO S v privatni kliniki r Postojni I Tehnični ravnatelj Jak Fridmann : Vsako delo zajamčeno i I Cene zmerne Sprejema od In 16—19 Podružnici: (562) . v Vipavi In v So. Petra no Kroso i NarotaJte in »rite „EDINOST" S Zlato, srebro, krone, « S platin, zobovje - 12 g Hočemo, da spojna vsakdo milo za madeže «Urax», ki odstrani takoj radikalno vse madeže iz vseh vrst otblek ter ne škoduje niti najfinejšim tkaninam. Zato razpisujemo« nastopno nalogo za nagrdo: Česa nam je treba za odstranitev vseh madežev?........... Odgovor: Mila proti madežem «Urax» in čiste v........... 1. dar ivo; novo kompletno spalno sobo v prvovrstnem lesu (aH v gotovini), 2. nov pisaihii stroj «Adler» (ali na željo proti vrednosti v gotovini), 3. nov šivalni stroj «Centai-Bobbm» po-grezljiv (ali v gotovini), 4. novo) damsko kolo) Puch M. 7 (ali na željo v gotovim), 5. novo moško* kolo* Puch M. 6 (ali na želpol v gotovini), 6. nov šivalni strolj »Singer Langsch» (ali na željo v gotovini), 7. nova zlata moška ura, 8. ,, zlata, damska ura, 9. nov fotograifičm aparat 9X12, 19. „ daljnogled, 11. nova srebrna moška ura« 12. ,, srebrna damska ura, 13 doi 40 daril prvovrstne žepne in za- pestne ure, 41 do 500 daril različna dobra tolažilna darila. Pogoji: 1. Reševanja uganke se lahko udeleži vsak, kdor naroči in takoj plača kos mila za madeže «Usax» s poštnino vred 5 lir; zraven sc posije še 1 tuba prvovrstnega kita in lima, vse franko. 2. Visled nepotrebnih manipulacij je priložiti 5 lir pri naročitvi ter odgovor na vprašanja, kakor tudi natančno pisan naslov. 3. Darila se bodo razdelila pod nadzorstvom javnega notarja in se bodo dobi-telji takoj obvestili ter objavili v tem časopisu. 4. Gorenja darila so preračun je na na najmanj 15.000 vpoSiljateljev, ne glede na to aJi so rešitt vsi pravilno ali ne, ter tse percentualno z vpcšiljatvami zvišajo ali znižajo. 5. Vsak udeležnik se podvrže notarjevi odločbi ter je pravna pot nedopustljiva. 6. Na stavljene i fcvrdke se ne smejci udeležiti tekmovanja. Vsa darila in naročeno milo se pošlje carine in poštnine prosto. 7. Kdor naroči 12 kom. = 60 lir mila «Urax», dob« fino Nike! Anker Remon-toir uro gratis. 8. Kdor naroči 40 kom. = 200 tir mila dobi krasno zlato damsko uro 14 kar. zlato. Mednarodna trgovska dražba „ADRIfl" GRM Postfach 205. kupuj« I Zlatarna ALBERT POVH i» Trst, Vsa Ma zini 46 ^ JI m tfft OTtSi« ■ II II II II II II II II II IIII II II II ■ ■■ z ZOBOZDRAVNIK Z \ Dr. LOJZ KRAIGHER i ™ specialist za bolezni v ustih in na zobeh. J ™ sprejema za vsa zobozdr. in zoboteh. opravila JJ ■ v Gorici, na Travniku 20 (Piazza della J Z Vittoria 20) od 9-12 in od 3-5. « NalbolJSi šivalni stroji so Najboljši materijal. Hajvecie jamstvo. I. R. I. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za Šivanje in vezenje L 570.—, zaklopili z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-nejših cenah. Zaloga šivainih strojev in potrebščin z« Cerveiliai, Trst. Via G. Carducci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. fJH2Ui= i !! Na obroke!! ♦♦♦♦♦♦ Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. Lastna krojačnica za ženske ebleke. - Cene in pogoji najudodnejši!! Prvovrstna krojačnica za moške obleke Ulole XXX ottobre 3,1.Tel. 39 20 NB. Tvrcfka cx „Provvidonza** Via Gmnasiica 15 sc je združila z našo. :__~ ' —'J ' J Nepretrgani dohodi H. STEINER v BJT Najvišje cene plačujem za K O kun, zlatic, lisic, dihurjev« vider, Jazbece v* mačk veveric, krtov, divjih In domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesar a Batlisti S«. 10 II« nacistr., vrata 16 na tekočih računih po 4 V% % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. GORICA, Brežice. Cefc ČernoaeJI, Kiaig» Maribor NoiprilMelSa zveza z Jugoslavijo ■ ■ ■ ■■ ' ' - ■ ■. ' ■ i . ■ 11 . — Blagajna Je odprta od 12'/» in od I41/,—16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split nss: