.
v I Š;K K A
glasilo delovnega kolektiva
tovarne elektrotehničnih
in finomehaničnih
izdelkov
»Iskra«, Kranj
1960
št. 12
december
Izdaja:
Upravni odbor
VSEBINA ® Sklepi 6. zasedanja DS
© Samostojna sindikalna podružnica tudi v naši. prodajno servisni organizaciji
@ Peti kongres sindikata kovinskih delavčev Jugoslavije — Polde Mrak
9 Plan proizvodnje za leto 1961
9 V našem kolektivu 'blizu deset odstotkov invalidov — Jan
Ureja:
Uredniški odbor
® Letni plan bo dosežen ne pa naša interna obveznost — ing. Alojz Grčar
Odgovorni urednik: Boris Kryštufek
Naslov uredništva: Tovarna. »Iskra« Gorenja Sava 6 telefon 39-21 (interna 426)
Naslovna slika:
Naša koča na Krvavcu Foto:	.c T7*
■ Edo PHmožič:7
Klišeje ‘izdelala: klišarha CP »Gor. tisk« Kranj1
Tisk:-. : : ,
ČP »Gorenjski tisk« Kranj
Naklada:.
4700 izvo.dov
LETNIK VI.
@ Ob organizaciji kadrovske uprave —
Jože Benčič
© Gibanje osebnih dohodkov @ Prodaja v novembru — Igor Slavec ’
@ Pogled v delavnico elektroodseka IKŠ »Iskra«
— Jan
© S pravnega področja — Franc Logar
@ Novi izdelki za redno proizvodnjo —
Peter Mihelič
© Postavitev spomenika »Revolucije« v Kranju	?
® Kranj-^-Dortmund—München—Kranj —
Igor Slaveč	:	I
@ Na olimpiado gremo — ing. Potokar © Naši 'športniki so gostovali na Reki — Jan © Iz letošnje proslave Dneva republike — Jan ® Naša koča na Krvavcu odprta — Jan	i: >v
e
SREČNO NOVO LETO 1961!
Organi upravljanja, vse družbeno ~ politične organizacije v podjetju, prav tako pa tudi uredniški odbor, čestitajo' vsem elanom našega kolektiva k uspešno izpolnjenim nalogam v letu 1960 in telijo vsem prav srečno in uspešno novo leto 1961/	„	■
Pogled na Storžič in Julijce iz naše koče na Krvavcu
. Foto: Edo Primožič
Sklepi 6. zasedanja delavskega sveta
1.	Delavski svet odloča, da se za 29. november 1960 izplačajo kolektivne premije v višini povprečnega enomesečnega dohodka vsem članom matičnega podjetja in zunanjih obratov.
2.	Delavski svet odobrava začasni preliv sredstev v višini 1,300.410 din, ki so v fondu samopomoči namenjena za srednjeročna posojila; v sklad za kratkoročna posojila.
3.	Delavski svet potrjuje sklep upravnega odbora, da se izhodi privatnega značaja med delovnim časom ne plačajo.
4.	Delavski svet potrjuje poročilo upravnega odbora o njegovem delu v času od 26. septembra do 11. novembra 1960.
5.	Delavski svet določa,, da se v plan investicij za leto 1961 vnese nabava fakturnih strojev za potrebe prodajne službe in področnih organizacij ter knjižnih strojev za potrebe knjigovodstva, v skupni vrednosti 33 milijonov din. Finansiranje naj se izvede v breme prostega dela amortizacijskega sklada.
6.	Delavski svet odobrava najetje dodatnega posojila v višini 24,129.000 din za sklenitev pogodbe z Jugoslovansko investicijsko banko za posojilo za rekonstrukcijo proizvodnje merilnih inštrumentov s tem, da znaša lastna udeležba 14,254.000 din, katero bomo krili iz amortizacijskega sklada.
Za podpis pogodbe se pooblaščata glavni direktor, Silvo Hrast in finančni direktor, Janko Kralj.
7.	Delavski, svet odobrava najetje drugega dela kredita za stanovanja in sicer:
za stanovanja za vodovodnim stolpom	19j901.954
za stanovanja v Stošičevi ulici	22,342.284
skupaj din 42,244.238
z 20-letnim odplaičitoim rokom in 2-odstoitno obrestno mero v breme sklada skupne porabe.
Za podpis pogodbe se pooblaščata glavni direktor, Silvo Hrast in finančni direktor, Janko Kralj.
9.	Delavski Svet odobrava dodelitev doplačila 10 din k toplemu Obroku za delavce obrata avtoelektrike v Šempetru iz sredstev za osehne dohodke, enako koit to velja za delavce v matičnem podjetju.
Sklep velja za vse zunanje obrate, kjer je uveden topli obrok med delovnim časom in to od dneva uvedbe toplega obroka.
10.	V smislu člena 60. Pravilnika o štipendijah, delavski svet potrjuje dodelitev zneska 200.000 din neto fondu samopomoči za dajanje brezobrestnih posojil štipendistom. Z navedeno vsoto razpolaga komisija za štipendije kot podkomisija upravnega odbora samopomoči. Komisija za štipendije mora upravnemu odboru poročati, v kakšnih primerih so bila odobrena ta posojila, z navedbo, koliko sredstev je še potrebnih do konca šolskega leta 1960/61.
11.	Delavski svet potrjuje dopolnitev že sprejetega programa izobrazbe kadrov za leto 1960 s tem, da se vnese postavka 3,200.000 din za opremo novih prostorov izobraževalne dejavnosti podjetja.
12.	Za gradnjo bloka v Novi Gorici za potrebe obrata avtoelektrike, za katerega je s strani Republiškega stanovanjskega sklada dodeljenih 12 milijonov din, odobrava
delavski svet 40 odstotkov soudeIežbč'.v višini 6 milijonov din s tem, da,še polovica krije v letošnjem letu» polovica pa v. letu l?6i.
13.	Delavski svet sprejema na znanje poročilo gospodarske komisije in ga daje upravnemu odboru v podrobno obdelavo s tem, da upravni odbor poda delavskemu svetu svoje predloge k temu poročilu.
' 14. Delavski svet se načelno strinja s tem, da se v smislu poročila glavnega direktorja posamezne službe v podjetju izločijo in se združijo s službami sorodnih podjetij v okviru »Avtomacija«. Vse podrobnosti v zvezi s tem naj upravni odbor prouči in da delavskemu svetu predloge v razpravo in sklepanje.
15.	Delavski svet sprejema na znanje poročilo komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij.
16.	Pravilnik o dodatkih na delovne pogoje je treba dati kolektivu v razpravo. Člani kolektiva naj svoje pripombe na ta pravilnik dostavijo upravnemu odboru v roku enega meseca.
17.	Predlog dopolnitve pravilnika o uporabi motornih vozil za službena potovanja se odstopa pravni službi, da ga izpopolni in prek upravnega odbora ponovno predloži delavskemu svetu v potrditev.
Samostojna sindikalna podružnica tudi v naši prodajno servisni mreži
Kakor pred časom v obratu avtoelektrike v Novi Gorici, tako je bil tudi v naši prodajno-servisni organizaciji, 26. novembra, ustanovni občni zbor samostojne sindikalne podružnice, na katerem je .poleg gostov iz matičnega podjetja, bilo navzočih lepo število uslužbencev prodajno-ser-visne organizacije tako s področja Ljubljane, kakor tudi iz glavnih mest Jugoslavije, kjer je naša prodajno-servisna organizacija razvita.
Glede na število zaposlenih in specifičnost delovanja te organizacije, se je pokazala potreba po formiranju so-mostojne sindikalne organizacije, ki ¡bo imela obširne in pomembne naloge, 'hkrati pa dovolj pogojev za svoje delovanje.
T.ov. Metod Rotar poroča	Foto: Edo Primožič
Med poro Čilom tov. Metoda Rotarja
Na tem oBčnem zboru je bilo podano tudi poročilo o splošnem delovanju «prodajno-servisne organizacije, njenih prizadevanjih, ■ težavah zlasti, v. pogledu stanovanjskih vprašanj za uslužbence prodajno-servisne Organizacije ter o bodočih, še'obsežnejših nalogah, ki bodo rasle vzporedno s porastom proizvodnje in širjenjem našega podjetja.«
Na občnem zboru pa so nadalje razpravljali.tudi o potrebi formiranja samostojnega delavskega sveta in upravnega odbora v prodajno-servispi organizaciji. O tem vprašanju je 8. decembra razpravljal tudi- delavski svet »Iskre«. Sklenjeno je- bilo, da bodo volitve v. prvi obratni delavski svet, ki naj bi štel 21 članov, 24. decembra. Na 8. zasedanju DS so razpravljali in določili tudi pristojnosti obratnega delavskega sveta in njegovega upravnega odbora in tako bo prodajno servisna organizacija naše tovarne prva, ki bo izvolila svoje samostojne organe delavskega samoupravljanja in kar .se bo nedvomno pozitivno odražalo v njenem nadaljnjem poslovanju.
Polde Mrak
Peti kongres sindikata kovinskih delavcev Jugoslavije
Peti, kongres 1 sindikata kovinskih delavcev Jugoslavije se-je vršil ,od 17. do 19. «novembra v. Beogradu. Na njem so izčrpno pregledali razvoj gospodarstva, delavskega upravljanja in vseh faktorjev, ki so vplivali na ta razvoj v preteklih štirih letih. Prav «tako je bil sprejet obsežen program dela tega sindikata za naslednja štiri leta, ki je obsežen predvsem v sprejetih resolucijah in rpferatu tov. predsednika, v katerem so nakazani vsi aktualni problemi in naloge elektrogospodarstva, ladjedelništva ter kovinske in elektroindustrije. . ;
?• Na tem kongresu so iz našega «kolektiva sodelovali na polletni konferenci sindikalne podružnice izvoljeni delegati: predsednik sindikalne podružnice tov. Pavle, Rink,, tajnik sindikalne podružnice tov. Polde Mrak, predsednik gospodarske komisije pri IO' sindikalne podružnice tov. Vinko Šarabon, predsednik komisije za socialna vprašanja pri 10 sindikalne podružnice tov. Franc Božič in podpredsednik sindikata, kovinskih «delavcev Jugoslavije tovariš Janko Rudolf.
Naši «delegati so za razpravo «na kongresu pripravili ' štiri referate, ¡ki pa zaradi preobširnosti kongresne problematike niso bili prebrani in se bodo v Centralnem odboru obravnavali kot kongresni material kasneje.
Za kolektive in nadaljnje delo sindikalnih organizacij so vsekakor «najpomembnejše na kongresu sprejete «resolucije,, ki : v podrobnosti osvetljujejo stanje in bodoče naloge po posameznih vprašanjih.
Resolucija o problemih in nalogah v zvezi« z razvojem proizvodnje v raznih panogah' «kovinske stroke daje predvsem poudarek usposabljanju in aktiviranju rneposrednih proizvajalcev v razvoju proizvodnje in socialističnih «družbenih odnosov, v katerih bodo neposredni proizvajalci prišli še bolj
do izraza kot upravljavci in organizatorji proizvodnje. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno boljše sodelovanje med posameznimi podjetji, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, racionalno vlaganje v osnovna sredstva, proizvodni programi in poznavanje domačega ter inozemskega «tržišča, večja proizvodnja izdelkov za široko potrošnjo, specializacija in tipizacija proizvodnje, avtomatizacija in boljša priprava proizvodnje, kooperacija in tehnično sodelovanje med podjetji, povečati produktivnost «in kvaliteto, razvijati in izdelovati sodobne •izdelke, izboljševati organizacijo «dela, izboljšati povezavo in sodelovanje s komuno itd. Prav naša panoga proizvodnje ima zelo važno vlogo v nadaljnjem razvoju industrije in celotnega gospodar« stva, teli se bp razvijalo skladno s potrebami le, če bomo' upoštevali vše prej navedene pogoje; kajti kovinska industrija že sedaj pstvarja eno tretjino dohodka ;celotne «industrije in ' proizvaja ' predmete, ki so potrebni drugim industrijskim panogam in vejam našega gospodarstva. Za nadaljnji razvoj družbenega standarda pa so važne vse veje dejavnosti našega gospodarstva, zaradi česar bodo «morali sindikalni organi in organizacije v bo«doče še pojačati svojo dejavnost v kolektivih ter aktivirati vse družbene činitetje, da se bodo razni problemi hitreje reševali in odstranjevale vse. slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj produktivnosti dela in življenjskega standarda naših delavcev.
Resolucija o produktivnosti dela in notranji delitvi osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah govori o stimulativnih in pravičnejših oblikah nagrajevanja po učinku. Za prihodnje leto se pripravljajo tudi novi instrumenti delitve dohodka, ki bodo dali kolektivom še več stimulacije za produktivnejše, rentabilnejše in ekonomičnejše poslovanje. O novem sistemu delitve dohodka, nagraje-
vanju,' gospodarjenju in delavskem- upravljanju v podjetju je imel daljši govor tudi predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar, Vukmamovič-TempovNajpomembnejše izvlečke iz tega govora vam bomo posredovali:v ■•naslednji številki, našega lista. .
Resolucija o strokovriem izobraževanju kadrov poudarja, da moramo v bodoče vztrajata, da se strokovno šolstvo čim bolj približa potrebam proizvodnje in delovnih mest, da daje delavcem potrebno znanje, ne pa, da omogoča samo doseganje formalnih kvalifikacij. Razvoj proizvodnje jn , tehnološkega procesa nakazuje vse večje potrebe po številnejšem in ožje specializiranem kadru v industriji, pri vsem tem in pa pri poišolški izobrazbi delavcev pa bodo morali izobraževalni centri v podjetjih odigrati vlogo koordinatorja potreb in organizatorja dopolnilnega izobraževanja delavcev na strokovnem in ekonomsko-političnem področju.
Resolucija o kadrovsko-socialnih vprašanjih obravnava vse probleme od poškodbi, pri 'd§lU,’ zaščitnih. sredstev, psihoanalize, družbene prehrane, zdravstvene službe, itd.-, .terIdaje.-smernice za nadaljnji razvoj teh'služb v podjetjih. '
Osnovno gibalo za delo sindikatov v naslednjih štirih letih bo vsekakor, perspektivni razvoj našega gospodarstva, ki je . s politične - strani obeležen \ v prej navedenih resolucijah. Specifičnosti ^razvoja našega podjetja 'bodo od nas vseh zahtevale maksimalnih naporov za- dosego oiljev; ki jih je postavil peti kongres kovinarjev. V naslednjih petih letih se predvideva povečanje osebne potrošnje za na-
daljnjih 34 t/o, to pa je treba doseči, z večjo proizvodnjo, upoštevajoč vse faktorje produktivnosti, v Ža predsednika' Centralnega odbora Sindikata kovinarjev:-. Jugoslavije je bil ponovno izvoljen tov. Aco Ieev, za podpredsednika pa tov. ' Janko Rudolf, ’.predsednik naše sindikalne podružnice tov, Pavle Rink pa je bil izvoljen za člana plenuma Centr&lnega odbora. Naši delegatje so po končanem kongresu obiskali še, podjetji »Industrija motota« Rakovica in »Krušik« Valjevo, kjer so Imeli razgovore s predstavniki njihovih,sindikalnih organizacij in ; organov Upravljanja, Izmenjava izkušenj- ih mnenj je bila zelo koristna, posebno kar še tiče organiziranja ekonomskih enot ali obratno, delovanja organov upravljanja v novih pogojih, stimulativnih oblikah nagrajevanja in drugih problemih, s katerimi se spoprijemajo posamezne Sindikalne organizacije. Specifičnost v proizvodnji, problematika kadrov in njihove potrebe, so narekovale, da so nekatere dejavnosti njihovih sindikalnih organizacij, predvsem tarifna,’boljemazvite kot pri nas,, dbčim -je’ pri "nas špottna,' kultuina, socialna, skrb za letovanje članov kolektiva in še nekatere pri nas prepej boljše. Povsod- kjer smp bili, smo izvedeli, da je stanovanjska problematika še bolj kritična kot pri nas, da so delovni pogoji ponekod slabši itd.
• Povsod kjer smo bili, smo naleteli na'prisrčen -sprejem in delavci -teh podjetij so nam naročali, da pozdravimo delavce našega kolektiva. Povsod smo videli velik napredek in z združenimi,močmi lahko smelo pričakujemo še večji vzpon proizvodnje in izboljšanje življenjskih pogojev naših delavcev.
PLAN PRO IZV O DN JE ZA LETO 1961
Planske'nalogej ki jih bomo morali izpolniti v letu 1961 so ,že določene. Te nam določa plan proizvodnje, ki je bil pred časom-po-, trjen in odobren s strani UO. Osnova'za sestavo plana so bili podatki komerciale, ki šo rezultat potreb domačega in tuj ega tržišča, Že v Samih pripravah Za. ^sestavo plana proizvodnje je bilo ugotovljeno; da bi morali,-če bi upoštevali vse zahteve komercialnega sektorja, izdelati prihodnje'leto za 15 milijard izdelkov. To pa vsekakor presega naše možnosti, saj ima, proizvodnja, omejene kapacitete, ki šobile že v, letu 1960 ■na nekaterih mestih v'proizvodnji kritične točke celotnega tehnološkega procesa; Poleg tega t pa se pojavlja še cela vrsta drugih težav kot so:, težka situacija, glede nabaVe materiala, pomanjkanje obratnih sredstev itd, Z vsemi temi težavami smo se spoznali že-v prejšnjih letih a posebno še v letu 1960 in prav gotovo je,- da bomo na te -težave 'v taki ali-drugačni Obliki, naleteli tudi: v.prihodnjem letu.
Foto: Jože Zaplotnik
V našem kolektivu blizu 10 odstotkov invalidov
Kot ena hajtrilj' žalostnih- in najbolj .kritičnimi zapuščin naše: .preteklosti ,.je bilo -ob koncu :naše ljudske ■ revolucije in . ¿kuge . svetovne ,. , vojne . vsekakor .vprašanje vojaških vojnih’invalidov in mirnodobnih in delav; invaMddv. Kdor je ’.vsaj približno seznanjen ž razmera-
Levo: slepi Lojze Klenovšek
Zgoraj: slepi Tone Gorenjec Spodaj: Marko Življakovič
mi v bivši Jugoslaviji; temu je povsem jasno, da so-bili- invalidi pred vojno pri nas najbolj zapostavljeni. Prepuščeni povečini samim sebi, brez zadostnih sredstev za preživljanje, celo brez pravic in zaščite,, so ob minimalnih, skoraj smešno nizkih invalidninah, bili prisiljeni v precejšnji meri celo tudi k beračenju, če so se hoteli preživeti in dati svojim družinam košček vsakdanjega, grenkega kruha. Njihov položaj zares ni bil rožnat, kajti nekdanji gospodarji, .industrijci, trgovci, obrtniki in drugi delodajalci. so se invalidov branili jemati v službo, češ, kaj -mi koristi' invalid, katerega zdravje in telesne hibe mi ne morejo, jamčiti, da ga bom .za borno plačo na delovnem mestu res lahko polno izkoristil.
Kljub vsem .težavam, v katerih se je nova Jugoslavija znašla ob ..osvoboditvi, vsestransko izčrpana in gospodarsko onemogla, pa je naša ljudska oblast med prvimi svojimi pomembnimi in težkimi nalogami, začela reševati invalidsko vprašanje z vso resnostjo in željo, da bi ga čimbolj e in čimprej rešila .v celoti; Reševala:in rdšila ga je tako kot malokje na ,'svetu, o čemer
Perspektivni plan proizvodnje našega podjetja, ki predvideva desetletni razvoj našega podjetja, določa za leto 1961 vrednost proizvodnje v znesku 12,305 milijard. V skladu s to planirano vrednostjo je bil tudi plan proizvodnje za prihodnje leto določen v vrednosti 12,325 milijard dinarjev. Glede na planirano vrednost proizvodnje'za leto 1960 znaša to povečanje 29 °/o. V odnosu na predvideno izvršitev v letu 1980 pa 27,5 °/o. Ti odstotki predstavljajo, gledano z očmi statistika, že ustaljeno vsakoletno povečanje proizvodnje. Toda tako gledanje na vsakoletno povečevanje proizvodnje je brez dvoma zelo površno, saj ne moremo računati samo s številkami, temveč moramo upoštevati še Celo vrsto drugih elementov, ki omogočajo povečevanje proizvodnje. Glede na visoko stopnjo izkoriščenosti tehnične opreme, smemo pričakovati, da bomo morali dopolniti tehnične zmogljivosti podjetja in s sodobnejšimi postopki in boljšo organizacijo tehnološkega procesa uspeli povečati proizvodnjo do. planiranih vrednosti.
Primerjava plana proizvodnje .po tekočih cenah med leti 1960 in 1961 je takale:
Montaže	Blagovna proizvodnja		Skupna proizvodnja	
	1960	1961	1960	1961
Mont. rotac. strojev	231.356	517.200	252.769	545.084
Tovarna avtoel. N. G.	2,337.580	2,352.380	2,337.580	2,352.380
Tovarna instr. Otoče	534.150	625.265	599.250	693.825
Mont. splošna	3,426.356	4,382.280	3,451.255	4,405.385
Mont. kmoakustike	669.434	931.800	669.434	931.800
Mont. telef. central	1,549.050	2,138.700	1,549.050.	. 2,138.700
Mont. selen, usmer.	375.395	537.810	405.395	555.810
Mont. selen, stavkov	388.000	384.000	540.000	590.000
Mont. elem. za avtomat.		300.000		300.000
Obrat Lipnica	35.000	141.350	162.700	375.950
Usluge	23.670	14.215	34.567	20.066
Skupaj	9,570.000	12,325.000	10,002.000	12,909.000
Planirana vrednost proizvodnje		po mesecih za leto		1961 je v
primerjavi z letom 1960 naslednja:				
	1960		1961	
■ Mesec	blagovna proizvodnja	skupna proizvodnja	blagovna proizvodnja	skupna proizvodnja
Januar	662.650	689.347	952.645	997.559
Februar	707.174	736.920	949.118	995.131
Marec	808.336	837.766	1,056.032	1,108.936
April	786.735	814.599	1,077.180	1,128.346
Maj	785.420	814.730	1,032.031	1,084.214
Junij	806.709	850.986	1,026.784	1,075.686
Julij	714.928	759.989	852.867	887.601
Avgust	758.395	803.807	1,006.928	1,057.023
September	849.585	.892.370	1,066.356	1,116.581
Oktober	914.871	949.662	1,136.260	1,189.491
November	862.306	903.887	1,058.567	1,108.583
December	912.891	947.957	1,110.232 -	1,159.849
Skupaj	9,570.000	10,002.000	12,325.000	12,909.000
Povprečna planirana vrednost mesečne blagovne proizvodnje je v letošnjem'letu znašala 797,500.000 din, za prihodnje leto pa znaša 1.027,083.000 din, to pomeni, da bomo morali v prihodnjem
letu v povprečju izdelati za 229,583.000 din več proizvodov kot v letošnjem letu. Ni dvoma, da. bodo te planske naloge zahtevale od proizvodnje v celoti izredne napore. Prav tako pa bodo morali vsi ostali oddelki vložiti velike napore, da bo plan proizvodnje dosežen. Posebno to velja za nabavni oddelek, ki bo moral oskrbeti proizvodnjo z vsem reprodukcijskim materialom. Spričo težav, ki se pojavljajo v zvezi z nabavo materiala, bo od uspešne rešitve tega vprašanja v veliki meri odvisna tudi uspešna izvršitev plana.
Velika naloga je torej pred nami. Vsako leto, ko si jo zastavljamo, si obenem zastavimo tudi vprašanje: ali,jo bomo tudi izpolnili. V preteklih letih nismo razočarali naših pričakovanj in upamo, da bo prav tako tudi v novem letu 1961.
Letni plan bo dosežen, ne pa naša interna obveznost
V mesecu novembru so posamezni obrati oziroma oddelki takole dosegli svoje mesečne naloge:
Blagovna proizvodnja	Skupna proizvodnja
Oddelek	v 000 din	v 000 din
	predvid.	proizved.	%	predvid.	proizved.	%
Mont. rot. .str.	, 52,405	45.020	86,0	52,405	60,268	114,8
Nova Gorica	195,840	95,076	48,6	195,840	95,076	48,6
Mont. instr.	49,917	52,187	104,5	51,437	53,424	103,9
Mont. splošna	322,353	323,126	100,1	323,123	323,506	100,1
Mont. kinoak.	51,480	77,181	150,0	51,480	77,541	150,8
Mont. central	140,310	136,335	97,2	140,310	136,615	97,2
Mont. usmernik.	24,575	29,056	118,2	26,375	33,142	125,8
Sel. stavki	22,330	53,520	240,0	39,500	57,408	145,3
Lipnica		528		18,630	23,988	129,0
Ostalo	3,096	3,679	119,9	4,767	3,679	77,3
Skupaj	862,306	815,708	94,6	903,867	864,647	95,7
Iz pregleda je razvidno, da v tem mesecu montaža central ni dosegla svoje naloge. Ker pa je razlika minimalna, je ne bomo posebej obravnavali. Montaža rotacijskih strojev blagovne proizvod-^ nje sicer ni dosegla, dosegla pa je skupno proizvodnjo. To je ugodno, saj je prvenstveno gledala, da zadovolji* potrebe ostalih obratov, posebno Nove Gorice.
Kakor že nekaj' mesecev je pa tudi v mesecu novembru stanje v Novi Gorici naravnost porazno. Dosegli nismo niti polovico mesečne naloge. Zato je prav, da si stanje v Novi Gorici podrobneje ogledamo. Plan ni bil dosežen praktično pri nobenem izdelku. 130 W dinam smo izdelali namesto 600 kosov le 23 kosov. Montirati nismo mogli, ker nismo imeli polovih čevljev. 200 W dinam je bilo izdelanih namesto 1000 kosov le 150 kosov. Zastoj‘je nastal zaradi tega, ker je kupec zahteval spremembo konstrukcije. Morali smo izdelati dva nova sestavna dela in popravljati nekatere obstoječe sestavne dele. 300 W dinam je bilo izdelanih namesto 500 le 456 kosov. Tudi tukaj je vzrok v prepozni dobavi polovih čevljev. Starterjev 1,8 KM je bilo izdelanih namesto 400 kosov le 193 kosov. Vzrok je v premajhni dobavi sklopk iz matičnega podjetja. Poleg tega je pa nastala napaka na rotorjih in je morala Nova Gorica vrniti že izdelane rotorje nazaj v Kranj na popravilo. Starterjev 2,5 in 4 KM je
med drugim govori tudi .to, da tudi zastran. tega v svetu- uživa velik ugled in spoštovanje, saj je po vzorcu naše invalidske zakonodaje reševala to vprašanje tudi marsikatera -druga država.
Pri sprejemanju nove delovne sile v . našo tovarno, že od prvih let. sem ni-smo pozabili tudi na invalide; pač pa so imeli le-ti,1 prav tako kot zdravi interesenti za službo, enake pogoje. — Dokaz za to je sorazmerno visoko število raznovrstnih invalidov, zaposlenih v -naših montažnih in -drugih oddelkih, kjer opravljajo taka dela, ki njihovi invalidnosti v celoti ustrezajo -in na teh mestih lahko opravljajo svoj posel povsem enakovredno zdravim -sodelavcem, kar jim seveda zagotavlja tudi enake prejemke. '
Okrajni zavod za socialno zavarovanje je lani med invalidi, zaposlenimi v Iskri. izvedel zanimivo anketo, da bi se tako natančneje -seznanil k življenjskimi in delovnimi pogoji, ki jih le-ti imajo. Ta anketa je predvsem pokazala, da je v našem podjetju od okrog 3800 delavcev in uslužbencev, zaposleno nekaj manj -kot 360 invalidov, kar pomeni slabih 10 % članov delovnega kolektiva.
Zanimiv je odgovor anketiranih invalidov na vprašanje, če jim delo, ki ga v -našem podjetju opravljajo, ustreza. Le nekaj jih je odgovorilo z ne, ostali pa so z delovnimi mesti zadovoljni in na njih opravljajo svoje dolžnosti enakovredno zdravim. Toda Slani komisije, ki je zadolžena za' pravilno urejevanje invalidskega vprašanja, so brž po opravljeni anketi poskr-
Spodaj: Staine Šinkovec, slepi Franc
Gramc
Desno zgoraj: Lojze Sajovic, Maks Simonič
beli,. da- bodo tudi ti invalidi dobili ustrezna delovna mesta.
Nekaterim pri nas zaposlenim invalidom njihova invalidnost pri delu sicer ni povzročala kdo ve kakšnih težav, zato njihovih delovnih mest tudi ni bilo treba posebej ¡preurejati in prilagoditi njihovim hibam in poškodbam. Teže je bilo s tistimi invalidi, katerim je bilo treba zaradi okvar na rokah ali -nogah, ustrezno prilagoditi stroje, da zdaj lahko na -njih nemoteno delajo. Toda tu ni bilo nerešljivih problemov in po preureditvi - strojev delo tem invalidom, kljub njihovim telesnim okvaram ne pomeni nikakršnih težav.
Kakor je razbrati iz ankete, je med težjimi i-nvalidi v naši tovarni največ takih, 'ki so na različne načine,, bodisi zaradi poškodb ali zaradi posledic 'bolezni, izgubili vid. Le-tem težkim invalidom so v naših montažnih oddelkih dani najboljši -pogoji za zaposlitev, saj zanje ni tež-ko naučiti se določenih delovnih operacij, pri- katerih se njihovi prsti sčasoma tolikanj izurijo, da te operacije opravljajo povsem dovršeno in v marsikaterem pogledu celb bolje, in hitreje od zdravih delavcev, ker se v svojem zdravstvenem stanju in ker jih nič v njihovi okolici ne moti, pri delu laže zberejo in se mu v celoti posvetijo. Tudi samo priučeva-nje, in prekvalifikacija za -ta delovna mesta, ni pomenila kdo v-e kakšnih težav in so se menda tem opravilom prilagodili v sorazmerno enakem času kot zdravi delavci, ko -so vstopili v ¡tovarno.
Žal pa je kljub vsem preventivnim in, zdravstvenim ukrepom, med -našimi invalidi še vedno precej takih, ki bolehajo za tuberkulozo. Tudi zanje je bilo poskrbljeno, da so dobili takšna delovna meša,, na katerih -ni-pogojev, da bi se -njihova bolezen počasneje
bilo izdelanih namesto 1900 kosov le 954 kosov. Znano je, da smo vse do meseca oktobra prejemali rotorje za te starterje iz Anglije, ker ga doma še nismo osvojili. S proizvodnjo rotorjev smo začeli v mesecu oktobru in jih proizvedli okoli 700 kosov. Predvidevali smo, da bomo v mesecu novembru izdelali vsaj 1000 kosov rotorjev, poleg tega nam je pa nabavni oddelek obljubil, da bo do konca oktobra prispelo iz Anglije še 1000 kosov rotorjev. Na žalost smo pa prejeli pošiljko iz Anglije šele zadnji dan v mesecu novembru. Domačih rotorjev smo v mesecu novembru izdelali le 650 kosov. Večje količine nismo mogli izdelati, ker nam je sredi meseca zmanjkalo bakra in impregniranega platna. Tako smo montirali le polovico predvidene količine. Vžigalnih tuljav je bilo izdelanih le 905 kosov namesto 2000 kosov. Vzrok je v premajhni dobavi elekibrobakelita. Magnetnih vžigalnikov je bilo izdelanih od predvidenih 4000 kosov le 1994 kosov. Celotne količine nismo mogli sestaviti, ker Nova Gorica ni prejela dovolj osnovnih plošč. Zastoj, je nastal zaradi spremembe orodja. Sicer pa večje količine ne bi mogli montirati, ker smo šele koncem meseca prejeli iz Švedske vrteče dele vžigalnika.
Iz pregleda je razvidno, da je' v prejšnjem mesecu tudi splošna montaža le s težavo dosegla svoje naloge. Plan ni bil dosežen pri trofaznem števcu, ker smo magnete iz inozemstva prejeli šele konec meseca. Tokovnih transformatorjev smo izdelaliTe polovico, ker smo prepozno prejeli baker. Zračnih stikal smo izdelali le eno tretjino od predvidene količine, ker smo prepozno prejeli specialen bakelit. Mikrofonske vložke smo izdelovali samo za potrebe telefonskih aparatov, ker ne dobivamo zadostnih količin ogljenih membran.
Iz gornjih skopih podatkov je razvidno, da je glavni vzrok težav v pomanjkanju ali prepozni dobavi materialov.' Res je, da so naše kapacitete že do kraja izkoriščene, vendar bi se s tekočo dobavo materiala iste lahko še bolje izkoristili. Zaradi pomanjkanja materiala moramo namreč večkrat preurejati stroje kot bi bilo' to sicer' potrebno.
Mesec november nam je porabil več kot polovico »rezerve«, ki smo jo koncem oktobra še imeli. Naslednja tabela nam kaže kako so poedini obrati dosegli 11-mesečno obveznost.
Blagovna proizvodnja	Skupna proizvodnja
Oddelek	v 000 din	v 000 din
	predvid.	proizved.	%	predvid.	proizved.	%
MRS in N. Gorica	2.301,565	1.852,684	80,6	2.319,832	1.909,148	82,4
MI	481,153	461,010	95,8	530,043	513,059	96,9
MS	3.136,367...	3.313.854	105,5	3.153,607	3.341,504	106,0
MK	614,514	722,381	117,9	614,514	733,735	119,6
MC	1.405,552	1.456,173	103,7	1.405,552	1.460,694	104,0
MU	360,835	442,478	122,6	383,635	467,233	121,9
Sel, st.	300,530	407,568	135,4	465,000	533,088	114,6
Lipnica	22,200	3,833	172,8	133,320	152,695	114,2
Ostalo	34,383	.40,984	119,2	48,540	40,984	84,5
Skupaj	8.657,109	8,700,965	100,5	9.054,043	9.152,140	101,1
Pregled kaže, da imamo le še 0,5% rezerve ali 44 milijonov. Iz gornjega je razvidno, da v letošnjem letu ne bomo mogli doseči proizvodnje 10 milijard, saj nam manjka še 1 milijardo 300 milijonov. Ukrenili smo vse potrebno, da bo mesec december čimboljši, saj zadnji čas material bolje prihaja. Upamo,-da bomo v mesecu decembru dosegli proizvodnjo v ¡vrednosti 1 milijarde dinarjev, tako da bi bil povišani gospodarski plan presežen za 1 °/o. Pregled kaže, da 11-mesečne naloge nismo dosegli v prvi panogi in v panogi instrumentov. Vzrok je v izredno visokem planu za ti dve panogi v letošnjem letu. Primerjava med proizvodnjo v letošnjem in lanskem
letu nam pa kaže, da smo ravno v teh dveh panogah dosegli največje povečanje:
Oddelek	Jan.—nov. ,1959 v 000 din	Jani—nov. 1960 v 000 din	% ,.
MRS in Nova Gorica	1.339,387	2.087,221	156,0
MI	372,857	. 519,487	139,5
MS	2.518,150	3.339,029	132,6
MK	980,169	1.257,621	128,0
MC	1.159,099	1.449,574 •	125,0
MU	358,004	443,957	124,0
Selenski stavki	285,232	594,370	208,5
Lipnica	31,702	3,833	12,1
Ostalo	162,230	40,984	25,2
Skupaj	7.212,830	9.735,716	135,0
Proizvodnja prve panoge se je povečala z ozirom na isto obdobje v lanskem letu za 56 %>, proizvodnja instrumentov pa za 39,5 °/o. To nam kaže, da je težišče dela v proizvodnji bilo na pravem mestu, da pa nismo uspeli proizvodnje povečati v taki meri kot bi bilo potrebno.
Naša navada je, da uspeh podjetja cenimo po tem, kako izpolnjujemo trenutne naloge. Prav pa je, da ugotovimo, da je letošnja proizvodnja za celih 35 °/o višja kakor je bila lanska. Tp' je uspeh, ki ga doseže le malo podjetij. Seveda pa mora ostati v bodoče naša glavna skrb zadovoljiti prav vse potrebe tržišča.
zdravila, oziroma -bi -jo, ti-delovni pogoji, celo š.A.pospeševali. ■
Iz .ankete je■; nadal]S. razvidno, da se - naši .invalidi' v okviru delovnega kolektiva dobro: počutijo, zlas'ti-‘tudi še zaradi odnosov, ki-iso. se. razvili med njimi in med; zdravimi delavci. Pri
Slepa Kristina Gerbec
tem so v celoti odpravili občutek manjvrednosti in na svojih delovnih mestih delujejo kot "enakovredni proizvajalci, vlagajo ena-ke napore za izpolnitev proizvodnih nalog iin stremijo za tem, da bi skupno z ostalimi delavci prispevali svoj delež k izgradnji-,, socializma in lepše bodočnosti.
Jo^e Bentič
Ob organiziranju kadrovske službe
Reorganizacija našega podjetja na samostojne ekonomske enote' se vse bolj'približuje svoji-ures-nicitvi. Vzporedno z izvajanjem gospodarskih ukrepov v tej smeri, sta upravni odbor in delavski svet podjetja poskrbela tudi za nadaljnje urejevanje problemov socialno družbenega položaja zaposlenih delavcev. Delavski svet je potrdil organizacijo kadrovske uprave, ki ima nalogo združiti vse službe, ki se ukvarjajo z življenjskimi problemi zaposlenih delavcev in jih urejati tako, da bo o vseh teh vprašanjih vodena enotna politika, po enotnih vidikih in da bo po svoji odgovornosti, ki jo ima do.zaposlenih delavcev, izenačena z vsemi ostalimi službami v podjetju.'
V sklop kadrovske uprave ’ spadajo dosedanji kadrovski oddelek (personala), oddelek za izobraževanje (šoia in IC) in oddelek za socialno službo. Vsi ti oddelki se ukvarjajo s problemi zaposlenih de-
lavcev, njihovo delo se-med seboj prepleta in dopolnjuje. Da se zagotovi uspešnost in vrednost te službe ter enotno vodenje, bodo vse te službe dobile svoje mesto v dosedanjih prostorih industrijske šole, s čimer želimo doseči dvojen uspeh: boljšo povezanost in koordinacijo dela na vseh treh področjih in ekonomičnejšo uporabo prostorov, ki jih v podjetju tako primanjkuje.
■ Za pravilno ih smotrno gospodarjenje je nujno, da se samoupravni organi sistematično bavijo s problemi zaposlenih, ljudi od takrat, ko delavec vstopi v delovno razmerje, da. takrat, ko mu delovno razmerje preneha. Zato pa je potrebno, da dobi kadrovski oddelek, ki mora izvrševati kadrovsko politiko na osnovi smernic samoupravnih, organov, v organizacijski shemi kadrovske uprave tudi svoje mesto. Njegovo delovno področje se v nobenem primeru ne sme omejevati le na sprejemanje, odpuščanje, na registracijo premestitev in napredovanja, na nagrajevanje in podobno. Kadrovski oddelek bo moral razširiti svoje delo na področje svetovanja, ugotavljanja, zasledovanja objektivnega kontroliranja. Izdelati bo treba konkretnejše programe, v katero smer se bo razvijala kadrovska politika za daljše obdobje. Pri tem nam bo moralo biti vsekakor osnovno vodilo dejstvo, da moderna industrija, ne trpi stihijskega odnosa do ljudskih problemov v proizvodnji. Ljudski faktor je tako važen in kompleksen, da ga mora določeno število ljudi brezpogojno permanentno • strokovno obravnavati. Vse to pa narekuje osnovno smer kadrov-
ske politike. Le-ta mora nenehno spremljati probleme, želje, počutje zaposlenih delavcev, razvijati sistem nagrajevanja po delu na osnovi dejanske produktivnosti podjetja, obratov iii posameznika ter posvetiti vso skrb humanizaciji odnosov v podjetju. Pri pravilni kadrovski politiki gre namreč predvsem za to, da moremo s prizadevanjem, s pravilnimi metodami dela in jasno politiko zelo vplivati na razpoloženje ljudi, na njihov odnos do dela in da maramo s svojimi delovnimi napori na teh področjih prispevati svoj delež k razvoju naših gospodarskih ukrepov in k poglabljanju socialističnih človeških medsebojnih odnosov.
Krivično bi sodil, kdor bi smatral, da ni bilo v tej smeri do sedaj dovolj prizadevanj. V pogojih dosedanjega poslovanja personalnega oddelka so se ustvarili za izvajanje nakazane kadrovske politike vsi pogoji. Nadaljnji razvoj gospodarstva nasploh, decentralizacija podjetja na posamezne obrate, specializacija proizvodnje, vključevanje delavcev v celoten kompleks upravljanja pa zahteva prav na teh področjih določene prelomnice in večjega poleta, pri katerem nam mora biti vedno večja skrb naš delovni človek. Investicijska nalaganja in prizadevanja v tej smeri in na sedanji stopnji našega razvoja so naj rentabilne j ša za družbo, gospodarsko organizacijo in posameznika.
O problemih strokovnega izobraževanja se že dalj časa vodijo živahne razprave tako v podjetju kot v vseh ostalih odgovornih organih izven podjetja. O vprašanjih strokovnega izobraževanja je spomladi razpravljala tudi slovenska ljudska skupščina in sprejela določena priporočila. O tem vprašanju je s posebno odgovornostjo razpravljal OLO Kranj, ki je med ostalimi sprejel tudi sklep o prenosu industrijske šole na podjetje. Osnovo za vse te ukrepe je dala resolucija o strokovnem izobraževanju, ki jo je v začetku junija sprejela Zvezna ljudska skupščina. Osnovni temelji resolucije so dejstva, da se lahko boljša ;isoaiali®tična družba gradi samo pod pogojem, da ljudje sami — upravljavci in proizvajalci upravljajo s proizvajalnimi sredstvi. Da pa bi lahko opravljali to funkcijo, potrebujejo tako izobrazbo, za katero sami na svojih dolžnostih in delovnih mestih smatrajo, da jim je potrebna.
Drug princip, s katerim je treba računati je dejstvo, da imata v raizviti družbeni ureditvi pomembno vlogo znanost dn tehnika ter njuni dosežki. Za uspešen perspektivni razvoj podjetja, za izboljšanje pogojev zaposlenih ljudi, je torej tudi V našem podjetju potrebno dosti večje strokovno znanje, cela vrsta specializacij ne samo visokih strokovnjakov ampak prav vsakega proizvajalca.
Zaradi teh kvalitetnih sprememb, ki jih moramo doseči v sistemu nadaljnjega izobraževanja za podjetje, sta se upravni odbor in delavski svet odločila, da se vse veje izobraževanja v podjetju združijo, da se izobraževanje usmerja enotno ne glede na to ali gre pri tem za redni, dopolnilni študij, za izobraževanje na delovnem mestu ali za ekonomsko družbeno izobraževanje. Za vsako dejavnost posebej bo treba izdelati odgovarjajoče
programe na osnovi stvarnih analiz stanja, ki terja take ali drugačne ukrepe.
Vsekakor je kadrovska služba tista strokovna služba v podjetju, ki mora zgraditi zdrave temelje za razvoj takega izobraževanja. Brez plana, koliko in kakšne kadre potrebujemo, ne bo smotrnega izobraževanja. Hkrati s planiranjem bo treba ugotoviti tudi profile kadrov, da bomo vedeli, kakšna znanja so potrebna za določena delovna mesta.
Če sledimo duhu načel o strokovnem izobraževanju, bo treba organizirati izobraževanje v več smeri. Določeno število vajencev in že zaposlenih delavcev bo treba izobraziti v specializirane delavce. Ob analizi delovnih mest v podjetju pa bomo gotovo odkrili še druge profile delavcev. Prav tako bo treba misliti na ustanovitev tehnične šole, ki bo morala dobivati kader iz strokovne šole in iz vrst zaposlenih delavcev. Izobraževati ne bomo smeli le iz gledišča trenutnih potreb, nujno bo treba preiti na delo kadrovske politike za daljše obdobje.
Izpopolnjeni sistem nagrajevanja po delu ter demokratični način napredovanja zaposlenih delavcev bo ustvaril tak položaj, da se bo pri zaposlenih jasno izoblikovala težnja pridobiti si potrebno strokovnost za določeno delo. Zato so tudi odveč razprave, kje je izobraževanje pomembnejše, v šoli ali IC, saj gre predvsem za notranji vsebinski učni odnos, ki se mora na določeni stopnji vsklajevati in dopolnjevati v skladu s potrebami proizvodnje. Drugotnega pomena pa je vprašanje organizacije, prostorov, finansiranja in vodenja, izobraževanja.
Socialna služba je v podjetju že do sedaj najbolj razvila svojo dejavnost v skladu s potrebami današnjega časa. Gre samo za to, da preko nalog, ki jih ima, koordinira svoje delo z vsemi ostalimi faktorji, ki skrbijo za napredek zaposlenih. Delo socialne službe bo še v naprej baziralo na spoznanju, da od dobrega počutja ljudi v podjetju zavisi tudi njihova produktivnost.
Delavce bo treba še nadalje osvobajati raznih fizičnih naporov, psihološke zaskrbljenosti, bolezni, škrbi za družino, stanovanja in podobnega. Reševanju socialnih problemov, delovnih odnosov in tehnične zaščite bodo morale tudi družbeno politične organizacije v podjetju posvetiti več pozornosti.
Gre torej v bistvu za povečano skrb za delovnega človeka, ki so jo Samoupravni organi dolžni organizirati, s tem v zvezi pa za novo vsebino in metode dela. Tem stremljenjem pa se upirajo nekatere subjektivne sile v podjetju in izven njega. Ker so vkovane v stare navade in tradicije, niso sposobne spoznati, da so njihove navade in običaji poslovanju postali zavora novim oblikam, ki se porajajo z novo vsebino dela in poslovanja. Svoje delo utemeljujejo s tem, da so izkušeni v dolgotrajni praksi, ter da morajo nepreizkušene novosti povzročiti depresijo kvalitetnega poslovanja. Pri vsem tem pa taki pogledi zavirajo stvarni razvoj odnosov, ki z vso svojo močjo progresa silijo, da se tudi subjektivna praksa vodenja posameznih služb v podjetju mora menjati in prilagoditi zahtevam razvoja demokratičnih medsebojnih odnosov.
GIBANJE	O s	E B N	I H	D O	H O	0 1	
	Skupni čisti OD* 000/din	Skupaj opr. ure	Povprečno mesečno izp. OD	Skupni .čisti OD 000/din	Skupaj opr. ure	Povprečno mesečno izp. OD	INDEKS a/, 1960 3/4 1959
		■ I.-IX 1959			I.-IX. 1960		
Elektrarna Sava Kranj	14,178	120,013	24,573	14,230	118,205	25,039	101,9
Kovinar, Kranj	14,019	157,334	18,533	19,057	162,044	24,461	132,0
Iskra, Kranj	506,871	5.713,766	18,452	727,450	6.801,955	22,244	120,6
Oven, Kranj	5,350	58,493	19,024	6,496	54,676	24,712	129,9
| Kranjske opekarne	23,693	349,045	14,119	32,635	380,415	17,842	126,4
Roleta - mizarstvo, Kranj	20,028	290,832	14,323	22,244	256,516	18,038	125,9
LIP Preddvor	6,805	105,024	13,476	9,832	98,048	20,858	154,8
Lesna industrija	26,833	395,856	14,098	32,076	354,564	18,818	133,5
Tiskanina, Kranj	269,855	3.513,143	15,976	348,010	3.489,520	20,744	129,8
Inteks, Kranj	163,553	2,343,432	14,516	238,094	2.325,186	21,299	146,7
IBI, Kranj	54,847	700,954	16,276	69,880	817,204	17,786	109,3
Zvezda, Kranj	24,584	289,219	17,680	31,847	281,800	23,506	133,0
ŠPIK, . Kranj .	44,951	695,893	13,435	53,704	695,347	16,064	119,6
Tekstilna industrija	557,790	7.542,641	15,382	741,535	7.609,057	20,270	131,8
Standard, Kranj	25,029	318,406	16,351	33,550	301,261	23,163	141,7
Planika, Kranj	164,437	1,680,2.76	18,104	195,163	1.939,977	20,925	115,6
Alka, Duplje	13,648	205,764	13,797	20,862	210,802	20,584	149,2
Industrija usnja in obutve	203,114	2.413,446	17,503	249,575	2,452,040	21,170	121,0
Tov. gum. izd.. Sava, Kranj	165,893	1.757,081	19,637	231,359	2.070,314	23,244	118,4
Oljarica, Britof	9,486	106,467	18,533	12,885	100,931	26,553	143,3
Gorenjski tisk, Kranj	20,324	218,342	19,361	30,192	234,293	26,803	138,4
Industrija skupaj	1.547,551	18,832,394	17,091	2.097,490	20.338,494	21,451	125,5
* OD = osebni dohodki							
PRODAJA V NOVEMBRU
PRODAJNI PLAN ZA MESEC NOVEMBER 196.0, ni bil Izpolnjen, kar sledi iž spodnje tabele: >
Plan	Panoge	Izvršeno	v %
Avtoelektrika	243,000.000	163,776.924	67 °/o
Kinoakustika	53,500.000	85,180.566 ■	159 % :
Meril, tehnika	305,500.000	308,373.101	101 %
Telefonija	213,000.000	113,669.856	53 °/d
Usluge	22,000.000'	22,525.555	102 °/o 1
Skupaj	837,000,000	693,526.002	83 °/o.
Avtoelektrika ima še nadalje izredne težave, katerim se je ta mesec pridružila tudi telefonija.
Naša obljuba, da bo tudi prodaja izpolnila. svoj letni plan in prodala blaga za 10 milijard dinarjev, je zelo problematična.- Z vključno novembrom smo prodali blaga v višini 8 milijard 535 milijonov 738.271 dinarjev in.nam torej do 10 milijard manjka še 1 milijarda-464,261.729 dinarjev.
Pogled v delavnico elektr o odseka IKŠ Iskra
Spotoma sem., popasel radovednost tudi. v dielavnici elektroodseka naše industrijske šole. »Morda pa bo le kaj zame in za mojo beležnico!^, sem ši mišlil, čeprav .nisem računal, -da bom kaj prida novega in zanimivega izvedel takole, nepripravljen in dogovorjen z . ljudmi, ki jo vodijo. Toda, glej, že prvo srečanje in prvi pogled po delavnici, mi je odkril marsikaj, kar je bilo vredno zapisati.
Najprej so mi padle (čeprav precej prevelike za dobesedni pomen!) v oči lično izdelane, napajalne plošče, pravkar : pripravljene, da jibt odpošljejo interesentom, Seveda so mi morali šele razložiti, za kaj te napajalne plošče uporabljajo, ker so mi bile, pač laiku v tej stroki, nekaj povsem neznanega Preden sem izvedel za njihove naloge in namen,1 sem -si' pogledal podrobnosti
Slika zgaraj: Vrst-Mni transformator (variak)
Slika spodaj: Model asihromskega motorja (učilo)
Slika desno: Napajalna plošča NP5 izdelana za EST šolo iv Ljubljani
Foto Jože Zaplotnik
in moram Peči, da 'So bile res solidno izdelane. Prav zares, kar verjeti nisem mogel, da je to izdelek učencev drugega letnika!
Seveda se je moja radovednost začela brž stopnjevati, saj taiko »dobre letine« podatkov za reportažo res nisem pričakoval. In na tem mestu posebna pohvala vsem, M so mi povedali tolikanj zanimivega, da sem se lahko lotil' tega pisanja. Toda, spodobi se, da začnem v začetku, ne kar sredi tega, kar sem opazil v delavnici in kar so mi prijazni učenci in mojstri pripovedovali.
Povsem razumljivo je, da imajo gojenci Industrijske kovinarske šole razen’ teoretičnega pouka tudi praktično delo ih ko končajo šolanje v elektro-odseku te šole, imajo kvalifikacijo telefonskega mehanika, . elektromeha-nifca ali avtoelektrikarja. Pri praktičnem pouku že v drugem' letniku preidejo k izdelavi najraznovrstnejših elektrotehniških izdelkov, zlasti takih, s 'katerimi TK8 »Iskra« zalaga druge šole in fizikalne kabinete. Toda ne samo to. Pod vodstvom in nadzorstvom učiteljev praktičnega pouka in mojstrov, v šoli vse te izdelke tudi razvijajo, nato 'pa jih izdelujejo, največkrat v serijah," ki so že v naprej določene interesentom, ki jih potrebujejo.
Razen "tega so gojenci elektroodseka IKS »Iskra« v celoti sami izdelali tudi vse učne pripomočke za lastno šolo in si s tem zagotovili pogoje, pod katerimi ob dobrem vodstvu mojstrov in učiteljev pridobivajo solidno znanje v elektro stroki. Ko so 'bile potrebe lastne šole nekako zadovoljene, so začeli izdelovati razne inštrumente in aparature tudi za druge potrebe. Tako so na primer v šoli projektirali in v celoti
izdelali celo tudi 'kompletno opremo za nekatere industrijske šole, vštevši tudi specialno pohištvo, ki so ga zahtevale te šole. Dobavili pa so vrsti šol za njihove fizikalne in elektro kabinete tudi celotno opremo, ki sodi v takšne objekte.
Naj naštejem le nekatere odjemalce ličnih in kakovostnih izdelkov učencev Industrijske kovinarske šole »Iskra«, ki so jih doslej z zadovoljstvom prejeli in jih uspešno uporabljajo za vzgojo novih strokovnih kadrov.
Elektro oddelek Metalurške industrije 'na Jesenicah je IKŠ »Iskra« Opremila s kompletno opremo, pohištvom in vsem potrebnim. Prav to so iz tega vira dobili tudi v 'Rudarski industrijski šoli v Zagorju, nadalje pa še v Industrijski šoli v Zvečamu na Kosmetu, v Ind. rudarski šoli v Varešu v BiH, v elektrooddelku IKŠ »Litostroj« v Ljubljani, v Brodarski šoli na Reki, v fizikalnem kabinetu na osem-
letki »Lucijan Seljak« v Stražišču. Z že prej omenjenimi napajalnimi ploščami pa so predvsem založili Elektrotehniško srednjo šolo v Ljubljani, prav tako Elektrotehniško, srednjo šolo za rudarstvo in lesno stroko v Ljubljani, Osemletko v Novi Gorici in še dolgo vrsto drugih. S prodajo teh kvalitetnih izdelkov, učnih in drugih naprav, pa si šola ustvarja 'hkrati tudi zadostna finančna sredstva za svoje poslovanje, kar po svoje tudi izpričuje uspešnost njene vloge in poslanstva.
Preveč bi se reportaža razvlekla, če bi se zdaj lotil opisovanja posameznega od številnih izdelkov, ki so plod marljivih in spretnosti ter znanja željnih rok gojencev elektroodseka IKŠ. Bodi dovolj nekaj posnetkov o tem in podpisov, ki nam bodo pojasnili, v kakšne namene ti izdelki rabijo.
Zanimivo je, 'kako je v. naši industrijski .šoli razdeljen učni program. Učenci drugega jetnika na'primer imajo v šolskem letu teoretični pouk le tri mesece, medtem ko praktično delajo v delavnici šole tri mesece, 'naslednje tri pa v oddelkih v tovarni. Praktično delo gojencev tretjega letnika pa je izključno v tovarniških delavnicah.
Že v preteklem šolskem letu pa so v elektrobdseku IKŠ predlagali, naj bi praktični pouk kovinarske 'stroke za električarje skrajšali, in .sicer tako, da bi učenci pol leta imeli praktični pouk v kovinarski delavnici, četrt leta bi obdelovali osnovni elektro program, na-
'Slednji četrt leta pa bi imeli praktično delo v tovannišlri delavnici Tak način šolanja se letos lepo odraža v drugem letniku, saj se je močno dvignila kvaliteta dela pri izdelkih, katere prikazujejo pričujoči. posnetki.
Ne vem sicer, če mi je uspelo prikazati 'celotno sliko dela v delavnici elektro odseka naše industrijske kovinarske šole, vem pa to, da so me izdelki', ki sem jih tu imel priložnost videti in spoznati, vsestransko presenetili in zato 'menim, da je prav, da jih predstavim tudi našim bralcem, čeprav morda o delu in učenju gojencev .tega odseka šole le nisem povedal vsega.	-Jan-
Slika levo: Napajalna plošča NtP5, pogled iz zadnje strani Slika zgoraj: Vrtilna transformatorja za 0—250 V in 0—25 V Slika spodaj: Skupina napajalnih plošč pripravljena za transport
Vajenec v podjetju
Prevozna razvodna .plošča izdelana za gimnazijo v Murski Soboti
S pravnega področja
Državni prazniki
Piri državnih praznikih moramo ločiti tiste praznike, H se praznujejo na . vsem območju FLRJ i.n tirte. praznike, ki se praznujejo samo na območju LR Slovenije.
Državni prazniki, ki se praznujejo na. vsem področju FLRJ, so predpisani v zakonu o .državnih praznikih (Tir. Ust FLRJ, št. 18/55) in sicer 'so to:
Novo leto, Prvi maj kot praznik dela in Devetindvajseti november (20. november) kot ustanovitev nove. Jugoslavije. Razen .navedenih državnih praznikov pa še praznuje vsaiko leto v vsej ■državi , kot državni praznik tudi 4. julij — Dan borca — kot dan, ko.je Centralni komite .Komunistične .partije Jugoslavije sklenil oboroženo vstajo proti fašističnim napadalcem in okupatorjem In pozval ha vstajo narode Jugoslavije (Ur. list FLRJ, št. 27/56). Četrti julij je torej praznik vstaje .narodov Jugoslavije.
Republiška. državna praznika, ki se praznujeta samo* na območju LR Slovenije, Sta:
22. julij kot dan oborožene vstaje slovenskega.ljudstva (Ur. list LRS, št. 21/51) in 1. november "kot dan spomina na mrtve, zlasti na padle in. umrle borce za osvoboditev Slovenskega naroda in za izgradnjo socializma (Ur. Ust LRS, št. 38/59). 22. julija so se nam-
reč začele na slovenski zemlji prve organizirane partizanske akcije proti okupatorju, ki pomenijo začetek vseljudske revolucije in množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega ■naroda, - zato se je ta dan razglasil za državni- praznik LR Slpvemdje.
1.	november je bil do izdaje zakona o razglasitvi 1.. novembra za praznik LR Slovenije dela prost, toda neplačan dan. Z novim, zakonom pa dima delavec kot za ostale državne praznike, ko se , ne dela, tudi za 1. november pravico do nadomestila za osebni dohodek, obračunanega za redini delovni čas po tarifni postavki oziroma po drugi osnovi, ki jo določa tarifni pravilnik (čl. 39 in .247 Zakona o delovnih razmerjih).
Novo leto se praznuje 1. in 2. januarja, Prvi maj 1. in.2. maja, Devetindvajseti november pa 29. - in 30. novembra. Če je kakšen od teh dveh dni nedelja, se . šteje tudi prvihaislednji delavnik po teh dveh dneh. Letos, na primer je padel 1. maj na nedeljo, zato se je praznoval itudii 3. maj, ker morata, biti pri teh praznikih zajeta dva delovna dneva.
Kdo je upravičen do znižane vožnje. ■ v času izrabe letnega dopusta?
Po. predpisih, ki določajo ugodnosti pri potovanju delavcev in uslužbencev v- času izrabe letnega dopusta, so praviloma upravičeni' dd znižane vožnje delavci in uslužbenci-, ki imajo nepretrgano delovno dobo enajstih mesecev.
Ali imajo morda to ugodnost tudi delavci in uslužbenci, ki izrabijo dopust po. določba čl. 37 Zakona o delovnih razmerjih, to je tisti delavci ozir. uslužbenci, ki imajo do konca kole-
Vajenec z gospodarsko organizacijo (industrijskim, trgovinskim ali obrtnim podjetjem) ni v delovnem razmerju, pač pa je oseba, ki se s šolanjem ali ,s praktičnim delom • v gospodarski organizaciji usposablja za kvalificiranega delavca' v posameznem poklicu oziroma v posamezni obrti.
Za urejanje razmerij, ki nastanejo pri njegovem šolanju In pri praktičnem delu in za urejanje njegovih'pravic in dolžnosti, se uporabljajo-posebni predpisi, predvsem Uredba'o vajencih (Ur. list FLRJ, št. '39/52).
Zakon o delovnih razmerjih ima za vajence le nekaj splošnih določb, tako na primer določbo o opredelitvi pojma vajenec (154. člen ZDR) in o dolžnosti gospodarske organizacije, da sprejme v uk oziroma zaposli določeno število vajencev ob pogojih, ki jih.določa zvezni zakon (157. člen ZDR), sicer zakon o delovnih razmerjih zanje ne velja. '
Uredba o vajencih določa, da je za vajenca posameznega poklica oziroma obrti lahko sprejeta oseba, ki je dopolnila 14 let, vendar- pa ni stara več kot 18 let, da je duševno in telesno zdrava in sposobna učiti se zadevnega poklica oziroma obrti in ki ima..zadostno šolsko izobrazbo, ki ni za vse poklice potrebna enaka in to najmanj 4 razrede osnovne šole do dovršene nižje gimnazije oziroma dovršene sedem ali osemletke .
Razmerje do podjetja je urejeno z učno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pismeni obliki. Nadzor nad temi pogodbami se vodi .pri. pristojnem Okrajnem ljudskem odboru, oddelku za kadre in prosveto.
Učno pogodbo lahko razdere vajenec, kakor tudi podjetje.
Podjetje lahko razdere učno pogodbo, če ima važne razloge za to. Za važen razlog se šteje zlasti:
1.	če je bila učna pogodba sklenjena na podlagi lažnih listin ali če se je vajenec‘tedaj, ko je bila sklenjena učna pogodba že učil pri drugem podjetju;
2.	če se vajenec brez dovoljenja podjetja ali brez opravičenih razlogov neha učiti in se ne vrne na delo v 8 dneh;
3.	če postane vajenec telesno ali duševno nesposoben, da .bi se dalje učil
darskega leta, oziroma do prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo brez njihove krivde, neprekinjeno delovno dobo najmanj šest 'mesecev? AM imajo to pravico tudi njihovi družinski člani?
Po navodilu Generalne direkcije Jugoslovanskih železnic, izdanem pod GDJŽ, št. 140-51/56 z dne 12. septembra 1958 imajo pravico' do • ugodnosti pri potovanju ob izrabi let. dopusta delavci in uslužbenci, tel imajo v smislu določbe čl. .37 Zakona b. delovnih razmerjih in čl. 85 Zakona o javnih uslužbencih J— do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo brez njihove krivde,'neprekinjeno delovno dobo najmanj šest mesecev. To pravico dma'jo tudi Slani njihove ožje družine.
poklica oziroma obrti ali če bi 'nadaljnje učenje pomenilo resno nevarnost za njegovo-življenje ali zdravje, kar ugotovi z zdravniškim pregledom pristojni zdravstveni organ;
4.	če vajenec zboli za boleznijo, ki utegne biti nevarna za življenje ali zdravje drugih.
Za važne razloge, zaradi katerih lahko vajenec razdere učno pogodbo se štejejo zlasti:
1.	če postane vajenec telesno ali duševno nesposoben, da bi se dalje učil zadevnega poklica oiziroma obrti ali če bi nadaljnje učenje pomenilo resno nevarnost za njegovo življenje ali zdravje, kar ugotovi z zdravniškim pregledom pristojni zdravstveni organ;
2.	če se podjetje preseli v drug kraj, pa vajenec noče z njim;.
3.	če se vajenec po krivdi podjetja en mesec ne more učiti;
4.	če mu podjetje Onemogoča učenje ali z njim grdo ravna;
5.	če mu podjetje ne daje dovolj . .prilike za praktični pouk ali pa ga ovira, da ne more redno obiskovati vajeniško šolo;
6.	če mu podjetje rte izplača’ redno denarne nagrade za praktično delo;
7.	če je zasebni delodajalec obsojen na kazen prepovedi opravljanja poklica, daljšo kot en mesec;
8.	če zasebni delodajalec zboli za boleznijo, ki utegne biti nevarna za življenje ali zdravje vajenca.
Poleg primerov iz prejšnjega odstavka lahko vajenec tudi sicer vsak čas razdere učno pogodbo; v pogodbi pa se lahko določijo obveznosti-, ki zaradi tega nastanejo za njegove starše oziroma skrbnika.
Uredba o vajencih tudi določa, da se vajenci ne sprejmejo v uk poljubno vse leto, temveč praviloma le od 1. junija do 30. septembra vsakega kole-
darskega leta, kar vse je-v zvezi z Obiskovanjem vajeniške šole,
Vajenci imajo vsako leto pravico do 30-dnevnega plačanega letnega- dopusta med poletnimi šolskimi počitnicami in do 7-dhevn.ega dopusta med-zim-zimskimi šolskimi počitnicami.
Prepovedane so telesne kazni vajencev, Vajenci, ki se pregrešijo zoper svojo dolžnost ali storijo kaj zanje neprimernega, se smejo opomniti ali ukoriti. V primeru opetovanih kršitev dolžnosti ali neprimernih dejanj se to lahko smatra -kot razlog, da se učna pogodba med vajencem in podjetjem razdere.
Ker vajenec ni v delovnem razmerju s podjetjem, temveč le v učnem razmerju, se mu.tudi vajeniška doba ne more všteti v delovno dobo in vpisati v delovno knjižico. Prav tako se mu ne more vajeniška doba všteti v delovno dobo za izrabo rednega letnega dopusta.
Mihalič Peter
Novi izdelki za redno proizvodnjo
Iz leta v leto se proizvodnja naše tovarne veča in lahko trdimo, da se proizvodna kapaciteta vedno bolj izkorišča. Letos, kakor vemo, je prav zmogljivost naše produkcije postalo poglavitno vprašanje v zvezi s perspektivnimi plani proizvodnje. Predvsem tu ne gre za absolutno zmogljivost strojev, temveč ža nemoteno in časdvno urejenost.
Veliko število sestavnih delov iz pisane družine naših izdelkov narekuje stalno menjavo- proizvodnih procesov, menjavo orodij in naprav na posameznih strojih in na ta način izgubljamo dragoceni čas, ki pa je merodajen ko merimo efekt našega dela.
K temu že precej resnemu vprašanju pa pristopi še problem poskusnih seri-j in uvedba novih izdelkov v redno proizvodnjo. V zadnjem letu je pač. mnogokrat bil primer, da smo uspeli izdelati poskusno serijo nekega izdelka šele, ko je bil rok za redno proizvodnjo prekoračen -in našim odjemalcem nismo mogli več 'opravičevati, naše zamude. Jasno je, da te zamude niso samo odvisne od ažurnosti proizvodnje, ampak tudi od drugih faktorjev, kot so n. pr. zmogljivost orodjarne, od temeljnega študija konstrukcije in prototipa in nazadnje tudi od sposobnosti reševanja problemov v toku razvoja proizvodnje. Ni redek primer, da tudi zaradi pomanjkanja gradiva, polizdelkov ali plačilnih sredstev -več mesecev pri delu ne moremo napredovati.
K naštetim problemom pridejo še druga vprašanja kot so koordinacija in centralno vodenje terminov, ki bi predvsgm služile za osnovo pri sklepanju pogodb s strankami, na drugi strani pa vodili listo vrstnega reda pri osvajanju novih proizvodov. Na kratko br lahko rekli, da nam manjka člen v verigi naše organizacije, ki bi povezal delo na tem področju v celoto. Povsem razumljivo pa je,
da to ni tako lahko urediti, če je sploh mogoče v sedanji obliki tovarne. V tej smeri je pravzaprav že veliko storjenega., saj bodo stranski obrati v tem pogledu imeli obsegu dela določene strojne kapacitete, ki bodo vsekakor vplivale tudi na našo centralno produkcijo v smislu razbremenitve.
V	takem okolju je kljub težavam v mesecu februarju t. 1. Začela teči proizvodnja trifaznih števcev. Nismo uspeli rešiti vseh problemov v podrobnosti, ko se je morala montaža števca Tl ustaviti zaradi pomanjkanja magnetov.
V	montaži rotacijskih strojev se je po še nedovršeni prvi poskusni seriji pričela montaža univerzalnega motorja za sesalec prahu. Bolj pogumno je zakorakal v proizvodnjo tristebrni napetostni regulator, ki danes ne predstavlja za izdelovalce nobene skrivnosti.
Med drugimi izdelki je zapustil poskusno proizvodnjo tudi tonski adapter na svetlobni ton za ozkotračni kinoprojektor in več instrumentov za termotehnične namene.-.
Posebne pozornosti glede novih izdelkov, je vreden zaganjalnikov rotor za 4 in 2,5 KM. Zadnjih nekaj let gotovo nismo imeli tršega oreha, kot je prav ta na videz enostaven sestav. Če bi šli po vrstnem redu sestavnih elementov bi videli, da na celotnem rotorju ni dela, ki bi se v' toku razvoja.: proizvodnje rie bil spremenil. Da stvar ni tako enostavna bo takoj' jasno, če pogledamo samo kolektor, ki sestoji iz 116 elementov in če predpostavljamo, da je izmed J000 elementov eden slab, lahko nastane pri. sestavljanju več kot 10 % izmetnih kolektor jev.
Prav tako so vstavljanje rotorskih palic v izolirane utore rotorja, zavijanje istih in natiskovanje. kolektorja, operacije katere je potrebno izvrševati s posebno pazljivostjo in vestnostjo, če hočemo; dr^
žati odstotek izmeta čim niže. Tudi spajkanj e na-vitja in kolektorja s potapljanjem predstavlja za redno proizvodnjo nov način. Dosedanji izolacijski material veznih obročev ni prenesel tako visokih temperatur in bilo je potrebno spajkati ročno. Nazadnje naj omenim še impregnacijo in struženje rotorskega paketa, saj ga kot prvi primer obdelujemo šele po navitju. Vsa ta vprašanja so se reševala na podlagi izkušenj, ki jih je pokazala prva poskusna1 serija. Še zdaleka pa ni vse (rešeno in se bodo tudi v bodoče pojavili problemi v redni proizvodnji, vendar le posamezno, ki jih bo pa od primera do primera laže reševati. Trenutno teče proizvodnja tega rotorja splošno zadovoljivo in lahko trdimo, da je to eden naših najzahtevnejših izdelkov.
K tej skupini spadajo tudi žaganjači za 1 KM in 0,6 KM ter svetlobni dinamo za 120 W, vendar sta slednja podvržena spremembi, ki jih je izvedla tovarna FIAT ih tako se bosta poskusni seriji žaganj ača in svetlobnega dinama za vozilo FIAT 600 ponovili, predno stečeta v redno proizvodnjo.
V	panogi merilnih naprav pa se z drugo serijo 500 kosov zaključuje razvoj proizvodnje dvotarifnih enofaznih števcev, S svojim aluminijastim nosilcem predstavlja ta izvedba solidnejši temelj za veliko — serijsko proizvodnjo števcev. V prihodnjem letu bo ta izvedba le kot dvotarifni števec, nato pa ko se izdela tudi nova izvedba številčnika, bo tudi na traku v montaži nadomestilo aluminijasto ogrodje dosedanje pločevinasto.
Postavitev spomenika revolucije v Kranju
Pred tremi leti je Občinski ljudski odbor imenoval .pripravljalni odbor za. postavitev ¡spomenika NOB v Kranju. Odbor se j.e v .tem času sestajal in zbral potrebno gradivo o številu žrtev NOB, obsegu spomenika in njegovi vsebini, lokaciji in 'drugih pripravah. Odbor je smatral za potrebno, .da se 's tem v zvezi posvetuje z vsemi občinskimi, okrajnimi in republiškimi organi, ki so neposredno zainteresirani za gradnjo spomenika NOB v Kranju.
Na podlagi številnih in obširnih razprav je bil odbor mnenja, da se v Kranju postavi -spomenik, ki bo ovekovečil tri najvažnejša , obdobja v zgodovini delavskega gibanja, narodnoosvobodilne 'borbe in ljudske revolucije.
V	javnosti je bilo v razpravi več mnenj o spomeniku. Nekateri so zagovarjali stališče, naj bo spomenik grajen tako, dabi služil javnemu namenu t. j. socialni -ali 'kulturni ustanovi
Drugi so 'zopet tolmačili, naj bo spomenik postavljen v -spornih padlim borcem . NOB ih žrtvam fašističniga. nasilja. Posebej moramo poudariti še sklep in zadolžitev ObLO Kranj,1 ki je. bil sprejet na velikem .'zborovanju ob 20. obletnici tekstilne'stavke leta 1956 v Kranju, da se postavi spomenik predvojni borbi delavskega, gibanja, ki je dosegla višek v tekstilni stavki.
Ko je odbor analiziral vse te razprave, je prišel do zaključka, da bi se lotili gradnje spomenika na širši zasnovi. Zato je. bil sprejet sklep, da.ee ž glavnim odborom ZB NOV Slovenije sporazumemo za razpis -natečaja za idejni osnutek spomenika v Kranju,; ki pa naj bi upošteval vse tri že omenjene momente. Predlog za razpis natečaja nam je bil odklonjen, kerje do-sedanja
praksa pokazala -slabosti pri razpisih, odnosno natečajih. Svetovali so nam znanega kiparja Lojzeta DOLINARJA, .ki je napravil že'vrsto mojstrovin' s tematiko NOB in delavskega gibanja v Srbiji in drugih republikah.
Lokacijo za spomenik je odlbor skupaj z oddelkom za gradnje in komunalne Zadeve pripravil -ha' treh različnih mestih:
1.	Lokacija je v sedanjem parku Svobode med Okrajnim ljudskim odborom, Delavskm domom, .Gorenjskim tiskom in Gimnazijo.
2.	Lokacija je na tako zvanem »Bekslu«, kjer je v načrtu gradnja restavracije, kavarne in slaščičarne, z rušenjem bivše gostilne Boh in Pekarne pri Kernu.
3.	Lokacija je bila predvidena v novem parku pred novo zgrajeno kinodvorano na Žolariji.
4.	Lokacija, ki je bila pred časom najbolj aktualna na ploščadi pred novo zgradbo OLO pa je odpadla, ker ni primerna zaradi Restavracije »Park« in razširitve 'vrta.
Pred dvema mesecema smo po pristanku z gradnjo, tov; DOLINARJA : in ing.. Marjana. TEPINO povabili v Kranj, kjer smo preverili vse variante in prišli do zaključka, da bi vsebinsko lahko zajeli vsa tri obdobja na spomeniku le v parku'Svobode,- Odbor, ka je 'bil že prej-soglasen za prvo lokacijo, se j:e tako strinjal tudi š stališči kiparja in arhitekta.
Ideja, da vsebuje ¡spomenik tri najpomembnejše zgodovinske dogodke zadnjih 25 let, ko je delavski razred Kranja in okolice pod vodstvom Komunistične partije izbojeval najpomembnejšo zmago, je politično in zgodovinsko povsem opravičljiva. Zato je tudi odbor, sprejel sklep, da se imenuje »SPOMENIK ■. REVOLUCIJE« in odkrije ob 20. obletnici vstaje in 25. obletnici velike tekstilne stavke v Kranju, ob priliki praznovanja občinskega praznika, dne 1. avgusta 1961.
Spomenik bo posvečen vsem padlim borcem in žrtvam (fašističnega nasilja iz področja občine Kranj, od 1941. do 1945. leta. 884 žrtev, ki jih je današnja velika občina Kranj darovala za stvar ljudske revolucije in borbe delavskega razreda, nas resno opozarja na dostojno oddol-žitev.
IDEJNI OPIS SPOMENIKA
Za postavitev spomenika »REVOLUCIJE« se bo uporabil celotni prostor sedanjega parka Svobode, p Namen spomenika je, ovekovečiti najpomembnejše zgodovinske dogodke zadnjega časa, in to: štrajke delavstva, oboroženo vstajo 19.41 z narodnoosvobodilno' borbo, s posebnim poudarkom na udeležbo žena pri osvoboditvi, vse to v okviru revolucije naših narodov.
Lega parka in njegov tloris nudijo možnost, da vsaka tema dobi svojo (posebno lokacijo. S tem bi se na eni strani poudaril časovni presledek med poedinimi dogodki, a na drugi strani se daje možnost, da vsaka skulpturalna kompozicija dobi svoje karakteristično mesto.
Revolucija naših narodov je simbolično podana kot skulptura žene v dinamičnem poletu (material bron, višina 4 m). Stoji na okoli 8 m visokem kamenitem podstavku. -Postavljena je v zgornjem delu parka v njegovi glavni osi, gledajoč v severozahodno smer. '
»Strajk kranjskih delavcev« v predvojnih 'letih je prikazan v tr-ofiguralni kompoziciji (material bron, višina ca. 2,70 m). Ta kompozicija stoji na spodnjem delu parka ob Koroški cesti na 1,6 m visokem kamenitem podstavku, ki je vezan na robnik parka.
»Narodnoosvobodilna borba« je prikazana v kompoziciji dveh figur (material bron, višina ca. 2,70 m). Stoji v sredini parka potisnjena proti Delavskemu domu na 1,50 m visokem podstavku.
Ze sam idejni osnutek spomenika nam zgovorno priča, da je vsebinsko in umetniško zajeta vsa veličina prehojene poti z granitnimi temelji, na katerih danes gradimo našo socialistično zgradbo — novo Titovo Jugoslavijo.
Vse politične organizacije občine, zbori volivcev in ljudski odbor so predloženi osnutek spomenika sprejeli. Pogodba za kiparsko delo je -podpisana. Stroški za kiparska in 'livarska dela -bodo znašali 14,700.000 dinarjev. Urba-
nistična, arhitektonska m komunalna ureditev okolja s 'kamnoseškimi deli bodo po ocenitvi znašala 30,000.000, din.
Spomenik in ureditev okolja bosta gotova do 20. jul. 1961.
Odbor za postavitev spomenika »REVOLUCIJE-« v Kranju je že izvršil vse organizacijske priprave. Določil je komisije za finančna, kulturna, športna in gradbena vprašanja itd.
Za zagotovitev sredstev za spomenik so se vse politične organizacije, ObLO im odbor za postavitev spomenika sporazumeli, da 'bi sredstva za kiparska in 'livarska 'dela prispevali delovni ‘kolektivi tovarn, podjetij, uradov, ustanov, zadrug in organizacij, in sicer tako, da bi vsi prispevali na zaposleno osebo 10()0 din. Prav tako bi bila izvedena še velika akcija za prispevke posameznih občanov.
Sredstva za urbanistično in komunalno ureditev bo zagotovila občina v svojem proračunu za leto 1961.
V zvezi s to 'akcijo. .Se Odbor za gradnjo spomenika Revolucije obrača na vse 'delavske svete, upravne odbore, sindikalne organizacije, tovarniške komiteje ZKS, LMS, 'osnovne organizacije ZK, SZDL, LMS, ZB NOV, ZVVI, ZROJ in druge organizacije in društva, da to našo plemenito akcijo podpro, da v celoti uspe.
Odbor za postavitev spomenika Revolucije v Kranju je mnenja, da bo naletel pri vseh naslovih na posebno razumevanje. Zato je potrebno, da se te pomembne akcije, takoj lotimo. Denar nakazujte na naslov: Občinski odbor ZB NOV Kranj, tekoči račun pri Komunalni banki št. 607-70-3-218 z označbo — prispevek za spomenik Revolucije v Kranju.
daljevali kasneje v Dortmundu, in spet v Münchenü, vendar pa »tega« nismo našli. Ne morem vam natančno opisati oibčutke, Jri jih ima človek, ko prvikrat stopa na tla v Evropi najmočnejše kapitalistične države, katere sinovi, zdaj Vožnja ni ravno prijetna, 'ker je toliko ustavili, da bi si .te kraje že očetje ih stari očetje, so nedav-kar utrudljiva zaradi svoje dolži- lahko tudi ogledali, razen seveda no tega še do kolen gazili .po krvi ne, je pa zelo zanimiva. Namreč, Dortmunda, ki; je 'bil cilj našega razbite in okupirane Evrope. O tej potovali'smo preko Spittala na potovanja in pa Münchena, ki smo deželi smo slišali do sedaj toliko Dravi, Bad Gasteina, ‘kjer je Toni si ga. tudi ogledali ob priliki na- vsemogočih mogočih in nemogo-Saller na svetovnem prvenstvu šega vračanja v domovino.	čih vesti o visokem standardu, po-
prislužil dve zlati medalji, Salz- Naši prvi vtisi, ko smo zvečer tokih denarja, rekah avtomobilov burga (Solnograida), Münchena, v Münchenü še čakali na zvezo in in poceni tehniki, da smo bili res-kjer smo se preselili v ležalne va- smo imeli nekaj časa za sprehod nično zvedavi. Avstrijci in Av-gone, skozi Köln, Bonn, Essen v po mestu, so bili kaj mešani. V strija, skozi katero smo dopoto-Dortmund, torej skozi zelo zani- pričakovanju, kaj bomo videli,, smo vali v München in Zahodno Nem-mive kraje. Nikjer pa se nismo tisto »nekaj« iskali, in. s tem na- čijo, ki se^ uradno imenuje tudi
Zvezna republika Nemčija, nas niso preveč zanimali, zato pa smo
Dortmund je razvito industrijsko mesto	sedaj vzelj kar lepo pot pod noge
in šli na ogled. In čeprav je bila že noč, ni bilo teme, ker so izložbe in neonski napisi ter mestne svetilke, dajali pač toliko svetlobe, da je bilo svetlo skoraj tako kot za belega dne. Ogledali smo si najbližje izložb e, okoli železniške postaje in nato utrujeni cestnega tiar ka sedli v eno izmed številnih pivnic, se oddahnili, odpočili . in odžejali z vrčkom piva, pijačo, ki jo tu pije vse staro in mlado, in je: kar nacionalna pijača, kot pri nas vino...
Ker bom o Münchenü govoril kaj več, ko bom opisoval naš povratek v domovino, naj sedaj o njem malo prekinem. Zanimivo pa je morda tole, da smo se od tod dalje vozili v »ležalnem vozu«. Da ne bo pomote, v ležalnem in ne Spalnem'vozu. In v čem je razlika? Spalni voz je pač spalni Voz, kjer lahko živita in spita po dva potnika v spalnem kupeju, ležalni voz pa ima manj komfortne, ali po slor
Igor Slavec
KRANJ-DORTMUND MÜNCHEN - KRANJ
vensko manj udobne kupeje, ker v enem kupeju lahko živi, leži in spi po 6 potnikov, na vsaki strani po trije, drug nad drugim. Sicer pa je precejšen napredek od recimo prvega razreda, ko se ne sineš in večkrat tudi ne imoreš usesti po dolgem in stegniti svojih trudnih udov, kaj šele, da bi po tako prepotovani noči bil drugi dan sposoben za kakšno resnejše delo. Tako pa »smo odlično potovali, kar dobro in še; kar dosti dolgo spali, da smo bili ves naslednji dan v Dortmundu sveži, spočiti, naspani, da se nam zvečer nikakor ni mudilo v resnično, pravo posteljo. Take ležalnike bi kazalo uvesti tudi. pri nas, seveda bi morali strogo paziti na čistočo iti morda, še na kaj.
Torej, potovanje preko poči'nam je potekalo. V prijetnem spanju in bili smo že preko Bonna, ko- se je šele pričelo daniti,'rekel bi kar nekam kasneje kot pri nas, saj smo imeli dan šele okoli 8. ure zjutraj, čeprav še ni bil niti konec novembra. Jutranje zarje ni bilo, ker je bilo nebo sivo, neprijazno, vreme pa deževno, kot je tu v teh predelih, pravijo, kar šest dni na teden. Vlak je z veliko naglico hitel dalje, mi pa smo z zanimanjem opazovali neskončno ravnino proti severu, ki so jo motili, le številni tovarniški dimniki in pa "še bolj številni dimniki plavžev. Vse dela s polno zmogljivostjo že nekaj let, sedaj še »miroljubno« železo, jeklo, opremo, naprave ...
Mali griči med tovarnami; obra-ščeni z grmičevjem in brezami, so ogromni kupi leša in odpadnega premoga. Večni dim in prah, ki leži nad to pokrajino je močan vzrok za stalno deževno vreme in za neprijazen videz, ki ga vzbuja ta sivina neba. 25 ur po odhodu vlaka iz Kranja smo končno prispeli v Dortmund, naj večje industrijsko in trgovsko mesto pokrajine Vestfalije.
V enournem ogledu mesta smo videli pristanišče, ki. je" ob Dort-mund-Ems kanalu, ogromno železarno, peljali smo Se mimo številnih pivovarn, -tovarn mostovnih konstrukcij, .livarn in valjarn, po cesti, po kateri se'je peljal Napoleon in morda še .kdo, ko je odrinil v Rusijo in ki je svojo armado pustil tam v Večen opomin, ki pa ni zalegel, kot vemo.
Mesto, ki danes šteje okoli 630 tisoč prebivalcev, je skoraj na novo postavljeno, ker je bilo med zadnjo vojno zelo porušeno. Ruševine so precej bolj redke, kot v Miinchenu. To mesto pa ima tudi največjo pokrito dvorano v Evropi,' saj lahko Sprejme okoli 23.000 ljudi. Druga» atrakcija tega mesta, ki privablja dosti radovednežev pa je televizijski stolp, 220 m -visoki »Florian«, ki ima zgoraj .rotirajočo se restavracijo, ki se v end uri obrne enkrat okoli svoje osi (napravi krog 360°).
To mesto je v polnem gospodarskem razmahu, zato so dali mestni očetje precej poudarka šolstvu, priredili celo mednarodno razstavo šolstva pod naslovom »Sola včeraj, danes, in jutri«, kar smo si tudi ogledali. Vsa opažanja s te razstave pa bodo objavljena v pedagoškem biltenu, ki ga izdaja Pedagoška služba OLO Kranj, zato o tem ne bom pisal. Povem naj samo, da smo si ogledali dve šoli, eno osnovno šolo in eno šolo za odrasle, kjer so pripravljali zaposlene odrasle ljudi
Sončna ura, zadaj televizijski stolp »-Florian-«
za študij na visokih šolah. K temu bi pripomnil to, da so grajene v modernem stilu, da so zelo dobro opremljene, ker imajo pač denar, vendar se pa nam naših novih šol nič ni treba sramovati, 'čeprav niso tako bogato opremljene. Na neko značilnost govora direktorja šole pa sem postal pozoren, ko nam je pripovedoval o povojnih uspehih v šolstvu. Namreč nikoli ni dejal »po kapitulaciji Nemčije«, ali »po izgubljeni vojni« ali »po končani vojni, po porazu« ali. kaj podobnega, temveč je vedno rabil le izraz »po polomu« (Zusammenbruch). Sploh Nemci kaj neradi slišijo o pretekli vojni, grozodejstvih, okupacijah tujih ozemelj, temveč k vsemu temu govore, da je pač enkrat treba to že pozabiti, da je že 15 let preteklo od »poloma« in, da sedaj žive novo življenje, polno napredka in gospodarskih uspehov, da pa se svet lahko boji danes le vzhodnih držav, ki da so. agresivne, oni pa da so postali miroljubni zaščitniki zahoda. Sploh pa se mali ljudje presneto malo zanimajo za politiko, posebno mladina, ki več ve o Farah Dilbi, Marilyn Monroe ali
kakem gangsterju kot pa o voditeljih bivše in sedanje države. In če bi prišel spet kak norec na oblast ... Zato pa raje pijmo pivo, na zdravje, si pravi .navaden zemljan, saj' ga je dosti in poceni. In res nisem videl piti vino nikogar
Prometni vrvež v Dortmundu
ves čas mojega bivanja v Nemčiji, in tudi ne gostilne v našem smislu, za vsakim vogalom pa stoji najmanj ena pivnica, kjer se na veliko pije pivo.
(Se nadaljuje)
NA OLIPIADO GREMO
(Nadaljevanje iz 11. številke)
24. avgusta, dan pred slavnostno otvoritvijo XVII. olimpijskih iger, smo se na zagrebškem letališču vkrcali v redno jugoslovansko potniško letalo. Ker so mnogi med nami to pot prvič leteli, je bil ta polet sam po sebi pomemben dogodek. Odpotovali smo z velikimi upi, nekateri celo že kot pretirani optimisti, večina pa nas je gledala na naše možnosti precej realno in si nismo delali o uspehih na jezeru Albano nikakršnih utvar.
Za nami sta bila še nadaljnja dva meseca intenzivnih skupnih priprav, na katerih se je naš zvezni trener prizadeval, da 'hi nas pripravil vsaj za vstop v polfinale. Skrbelo nas je- edino
to, . da smo bili brez mednarodnih izkušenj, kajti Veslaška zveza Jugoslavije nas v vsej sezoni ni poslala niti na eno samo inozemsko regato in zato' niti približno nismo poznali kvalitete naših nasprotnikov. Naš glavni adut je bil čoln s posadko Lovec—Vlašič, za katerega smo vsi upravičeno pričakovali, da se bo boril v svoji disciplini zá eno od medalj. Medtem ko so ostale naše posadke komajda izpolnile predpisane norme, sta ta dva naša zastopnika redno preveslala 2 kilometrsko progo v ča-; su 5 do 6 sekund pod normo.
tega je določila Veslaška zveza Jugoslavije za rezervo v naši posadki, kar pa je bila prava ironija, saj je po svojih kvalitetah prekašal vsakogar izmed nas, določenih za četverec.
Po kratkem, dvournem poletu preko Jadranskega morja in Apeninskega polotoka, kjer smo še posebno uživali ob lepem razgledu na masiv Gran Sasso d’Italia, smo se znašli nad Rimom in, če nam ne bi takoj padle v oči impozantne razvaline Koloseja, bi komajda verjeli, da smo že na cilju. Na severnem obronku mesta smo zdajci že tudi ugledali velikanski štadion — Stadio Olimpico s številnimi atletskimi stezami in napravami, na katerih bo zadnji teden, olimpijskih iger zavladala kraljica športa — atletika. Temu stadionu za preddverje služi Stadio ded Mami z vencem'velikih marmornatih kipov, ki je kot dediščina Mussolinijevega napuha povzročil ■ že davno pred začetkom olimpijskih iger toliko žolčnih razprav in vroče krvi. Prav blizu se je kot velikanski smaragd lesketal Stadio del
Iz »Savice« smo bili v ekipi trije ve- Nuoto — plavalni stadion, kjer naj bi slači: Janez in jaz kot »janičarja« ter med seboj obračunale svetovne pla-glavni veslač saviškega četverca Radin, valne velesile. Malo dlje, proti sredini dobro znani hokejist »Ljubljane«. Le- mesta, je ob Vii Flaminii ■.kazal svoje
brezmadežno zeleno lice nogometni sta- posebno hudih primerih taksne gneče
dion, namenjen mojstrom okroglega usnja, tik ob njem pa je kot majhna rozeta čepel Palazzo dello šport, mala športna palača, kjer sta dva koša čakala na tiste najboljše košarkarje, ki so se uspeli obdržati na rešetih predolimpijskih turnirjev. Daleč na jugu smo na mestu nekdanje rimske svetpv-ne razstave opazili ovalno,. nagnjeno stezo velodroma terVeldkb 'športno par lačo. Vsemu temu so poseben pečat dajale , stare rimske razvaline, slavoloki, hrami in obeliski, Kolosej, Amfi, teater, še dobršen del nekdanjega obzidja, na jugovzhodu pa ostanki starega vodovoda, pravega tehničnega podviga tedanjega, časa.
Seveda si iz letala nismo pozabili ogledati tudi velikanske Stazzione Termini, rimske končne železniške postaje s pravo reko železniških tirov; kdor pa je vedel, kje mora iskati, je opazil tudi stopničasto lice Španskega trga, Angelski, grad, kupolo Petrove cerkve in ostale številne zanimivosti.. mesta ob Tiberi.
Sedaj smo razumeli, zakaj smo spoznali Rim .šele, ko smo bili že nad njim. Ne dela namreč vtisa strnjenega mesta, pač pa je nekako raztresen prek svojih sedmih gričev. Zlasti na jugu leže med kompleksi modernih blokov in mreže asfaltiranih cest, še večji kompleksi prave gmajne, puste in rjavo ožgane od mediteranskega sonca. Strnjen je le del mesta znotraj nekdanjega obzidja. Tu so parki zeleni — vendar se imajo za to zahvaliti le nenehnemu, noči ih dneve trajajočemu zalivanju. Pozneje smo ugotovili, da mora Rim' s svojimi številnimi fontanami in vodometi ter lepo zelenimi parki požirati dnevno kar celo reko vode.
Prvi živi utrip olimpiade smo začutili po pristanku na rimskem letališču, ki je prav gotovo eno najbolj živahnih letalskih 'križišč. Nevajeni takšnega prometa in zares veEkanskih potniških letal, kakršne smo doslej videli morda le na slikah ter spričo tega, da smo končno -prispeli na cilj, smo bili v prvih trenutkih kar nekam zmedeni. — Toda, brž nas je zgrabil vrvež, olimpijske ekspeditivnosti.
Italijanom gre tu vse priznanje: o kakšni carinski proceduri niti govora, le vprašali so nas, če imamo morda kakšno strelno orožje, ker bi pač lahko bili tudi strelci. Samo vstopne olimpijske kupone so nam pobrali in še preden 'smo se dobro zavedali, smo že sedeli v avtobusu, ki se je s polno hitrostjo prebijal proti Rimu. Pred seboj smo imeli živ dokaz, kakšen problem so morali rešiti organizatorji, da so, v že tako in. tako divjem- in gostem rimskem prometu, vzpostavili mrežo novih avtobusnih prog, ki so morale hitro in zanesljivo prepeljavati tekmovalce ter njihove trenerje na določena ipesta. — »Hitro .in zanesljivo«, v duhu tega gesla'so šoferji pogostokrat izbirali celo dvakrat daljšo pot po manj. prometnih cestah predmestij; kajti v središču je ob večernih urah kljub- izredni spretnosti in temperamentu italijanskih voznikov, prišlo do pravih »zamaškov«. V
je bilo včasih videti, kot da hočejo avtomobili kar drug prek drugega, za vsako ceno naprej.
Prometnih predpisov, vsaj pri prehitevanju in prednosti desnega, se tu nihče ne drži; prednost ama pač hitrejši -in spretnejši voznik, prehitevajo levo in desno, križišč s semaforji je prav malo, ker je očitno, da bi le-ti promet preveč ovirali. Vozniki si sami sproti krojijo predpise tako,' da je vse skupaj, videti kot neusmiljen ’boj za obstanek. Závore cvilijo, nemalokrat padajo sočne italijanske kletvice — ampak začuda, karambola v vsem tem navideznem -kaosu ni, v-saj v vseh teh- dneh našega bivanja v Rimú ni-’ smo videli niti najmanjše nesreče. — Edino, zares veljavno pravilo je: pešec na cestišču — tu vsak Italijan, če je treba, pritisne zavore do konca. Človeško življenje in zdravje izredno cenijo ter so do pešca na cesti kljub vsej naglici.— zelo obzirni.
Še eno vsemogočno pravilo je: bela rokavica in piščalka prometnega-miličnika. Prometna policija je. bila za časa olimpijskih iger v Rimu zelo okrepljena. Kadar smo se vozili na tekme in se je mudilo, ismo dobili spremstvo na motorjih, ki je tako temeljito čistilo -pot pred nami, da smo drveli kot gasilci na.svojo akcijo. ■■
Poučen dogodek, kako težko še -tuj, nevajen človek, znajde v-rimskem, prometu, smo doživeli še isto popoldne, ko smo se hoteli s »Kompasovim« avtobusom, ki je pripeljal funkcionarje in čolne, peljati:iz olimpijske vasi na jezero Albano, na -prvi trening v tujini. Skozi središče mesta’ smo se še nekako prebili, potem pa smo se polni dve uri lovili v mreži avtocest, enosmernih in stranskih cest v južnem delu mesta, se znova in znova vračali na iste točke, vpraševali za pot in na koncu obupali, ker se je že znočilo ter smo se zbali, da tistega večera celo olimpijske vasi ne bomo več našli. In pri tem — prejšnji dan je riaš šofer enkrat že bil na jezeru Albano!
To je bil naš prvi in zadnji poskus, da bi se vozili po Rimu v. svojem avtobusu. Odslej smo se raje zaupali voznikom olimpijske servisne službe, ki jih je sicer tudi včasih malo zaneslo s prave poti, a so nas le pravočasno »dostavili« na cilj. Pa tudi družba je bila v teh .avtobusih bolj pisana. V »Komr pasovem« avtobusu pa so odslej ^stanovali« nekateri (manj petični!) funkcionarji, trenerji in poročevalci.
Slavnostna otvoritev olimpijskih iger in z njo, povezani -tradicionalni ceremonial, je prav gotovo za vsakogar,- za gledalca, posebno pa še za tekmovalca, veličastno in nepozabno doživetje. Šele ko vstopa v bučeči stadion,, kjer se deset in deset tisoči vzklikov zlivajo. v en Sam, mogočen pozdrav, človek dojame tisti globoki pomen, ki ga je imel v mislih pokojni Coubertin,: ustanovitelj modemih olimpijskih iger. Zal so letošnje igre iz dneva v dan vse bolj dobivale videz neizprosne in vrtoglave dirke za rekordi, olimpijskimi in svetovnimi in je Coubertinovo geslo: . »Ni toliko vazno zmagati, važno je sodelovati;«, vse bolj bledelo, čeprav je ob otvoritvi zablestelo -na velikem svetlobnem semaforju olimpijskega stadiona Če drugega ne, je pomenilo vsaj tolažbo tisti veliki večini , tekmovalcev, ki jim ni bilo dano stopiti na zmagovalni oder.
Ta dan je bil eden iz serije najbolj vročih olimpijskih dni in obleke so se nam kar lepile po hrbtih, ko smo na Marmornem stadionu čakali, da se bodo zbrale vse nastopajoče državne reprezentance. Ko je Grčija kot prva vstopala na stadion in je od tam zaoril buren aplavz, .še vedno.nismo 'bili vsi zbrani.
Na splošno So bile letos vse reprezentance oblečene zelo elegantno, okusno in po modi, iznenadile pa so nekatere afriške in azijske države, katerih športniki so prišli,na otvoritev v svojih originalnih, živopi-sanih narodnih nošah in, oblačilih.
Tudi Jugoslovani smo pri sicer kritičnih Italijanih poželi precejšnje odo-
Hangarji na jezeru Albano
bravanje, vendar kar zadeva naše čevlje, že sami o njih nismo 'imeli kdo ve kako dobrega mnenja. In de .so morda tudi bili videti elegantni, so bili izdelani nekje v Beogradu na tako nemogočih kopitih, da so kasneje, ko smo se že razporedili na olimpijskem stadionu, j prisilili dobro polovico naše reprezentance v »sedeči« položaj. Smo pa to storili šele potem, ko smo opazili, da ne bomo osamljen primer, kajti tudi ostali so imeli nove čevlje! Številnim pa tudi sedenje ni olajšalo bolečin ter so ,še morali kar sezuti: Nek veslač iz Šibenika je potem, ko se je začel ceremonial, z grozo ugotovil, da čevljev ne more več obuti in je že tarnal, da bo moral kar bos mimo vseh tribun in nazaj v olimpijsko vas. K sreči se je našel eden naših, ki je imel. svoj e čevlje dovolj velike, da sta si jih zame-njaia.
Se pred začetkom ceremoniala se je med tekmovalci razvila živahna trgovina in izmenjava vseh mogočih olimpijskih znakov. Nas so še posebej nadlegovali Športniki iz Kenije‘in, ker smo mislili, da bo njihova značka prava red-
kost, smo seveda pristali na zamenja--vo. Nismo vedeli, da imajo teh. značk polne žepe in z njimi so v naše razočaranje napravili pravo inflacijo! Po drugi strani pa je naš veslač Cupin naredil naravnost neverjetno kupčijo, ko je zamenjal povsem navadno belo kapo za čudovit klobuk iz snežno bele slame, vreden najmanj desetkrat več. — Pozneje ga je menda zapekla vest, da je nekoga opeharil, namreč nekoga, ki je v trenutku navdušenja povsem pozabil, da je ta klobuk pravzaprav sestavni del njegove olimpijske »uniforme«.
Pred odhodom iz olimpijske vasi k otvoritvi so nas obvestili, da na olimpijski stadion ne smemo jemati fotoaparatov, toda na stadionu smo ugotovili, da ‘je' imel všaj. vsak peti tekmovalec v rolki -fotoaparat ali celo filmsko kamero. Vsakdo se je pač hotel ovekovečiti na posnetku, kjer -so ozadje tvorile državne zastave, olimpijiski ogenj,, častne tribune ali pa samo številne množice gledalcev. Slikanje je doseglo vrhunec,, ko je na stadion pritekel nosilec olimpijske bakle. Objektivi kamer so ga spremljali na slehernem koraku in videti je bilo, kot v areni ne bi stali najboljši športniki sveta, pač pa najbolj navdušeni, fotoreporterji.
Na splošno je na otvoritvi med tekmovalci vladalo zelo prisrčno in sproščeno vzdušje. Nič več ni bilo tistih togih šesteroredov in negibnih, -strogo slavnostnih obrazovč Ko so dvignili olimpijsko zastavo, prižgali olimpijski ogenj in prebrali olimpijsko prisego ter so fanfare naznanile, da so se začele največje olimpijske igre v zgodovini človeštva, so po tradicionalnem običaju Spustili 6000 golobov, da bi ponesli to radostno vest na vse strani sveta.
Ko pa smo se vračali v olimpijsko vas, so se razigrani obrazi- jeli polagoma resniti. Vsakdo se je namreč zavedal,. da bo šlo v prihodnjih dneh presneto trdo, da bo tekel neizprosen boj
Naši veslač
za sleherno sekundo in centimeter ter se bodo vsak dan radostni dogodki neusmiljeno prepletati z bridkimi razočaranji.
Naslednjih šest dni smo bili od ostalih olimpijskih dogajanj docela odrezani, ker smo jih od jutrai do večera preživljali na jezeru Altoano. Glede na naše priprave oa Bledu, ko smo le sem in tja ■ kdaj. uspeli ujeti, kak sončen dan, nas je. pripeka na. jezeru Albano nemalo prizadela. Treninge smo morali skrajšati, da nas ne bi preveč izčrpali. Da bi nam prihranili opoldanski povratek v Rim, so za nas veslače preuredili letno rezidenco pokojnega papeža Pija XII. na bližnjem hribčku nad jezerom. Preuredili so jo v nekakšno gostišče, kjer smo kosili, v prostorih ih hladnih hodnikih pa so nam postavili preproste postelje, kjer smo lahko počivali; do popoldanskega treninga:
Na tekmah, v dneh od 30. avgusta do 3. septembra, nismo izpolnili upov, ki so jih polagali v nas. Naši rezultati ■sicer niso bili bič slabši od tistih, ki smo jih dosegali na Bledu, vendar konkretno za naš četverec, bi bili lahko še za polnih 5 sekund boljši, pa nam še ne bi zagotovili vstopa v polfinale, da o finalnih tekmah niti ne govorim. Edinole dvojec brez krmarja zagrebške »Mladosti«, ki bi ga tehnična komisija Veslaške zveze skorajda »pozabila« doma, se. je skozi 'tri težka predtekmovanja prerinil v finale, čeprav je v finalu privozil na. cilj zadnji, je. .bila njegova posadka med nami tehnično, kondicijsko in' psihično. najbolj ■ ipiii-,pravi jena ekipa, Vsi ostSli pa smo finalna tekmovanja spremljali le še kot gledalci..
Vodstvo jugoslovanske -reprezentance je na naše uspehe ustrezno reagiralo: takoj naslednji dan, 4. septembra, so nas- že poslali z letalom domov! In čeprav je bilo. vreme.prav tako lepo kot
i z ameriškim lahkoalletotm Tompsonom
ob našem prihodu, smo ob odhodu zrli na Rim pod krili letala, z mešanimi občutki. Žal .so šli naši upi, da si bomo lahko ogledali mesto ih vse te športne stadione,: zlasti pa še veliki Stadio Olimpico, kjer se je šele začelo tekmovanje najboljših atletov, po vodi. Spet nas je za silo »potroštalo« Coubertinovo geslo in zavest, da smo v mejah naših človeških moči na tekmovalni stezi dali vse od sebe. -Uspeli nismo, ker pač tudi nismo bili tako dobro pripravljeni kot ostali, morda pa je bila že tudi sama izbira tekmovalcev v marsičem zgrešena.
Vedeli in pričakovali smo tudi, da bodo na naš račun doma deževale pikre pripombe in očitki. Prav zato so naju z Janezom, ki sva v Splitu še za nekaj dni morala obleči belo mornarsko uniformo, ob odhodu domov,- na ■splitski železniški postaji, posebno globoko ganile in potolažile besede nekega železničarja, ki se mu je poznalo, da je vneto, in navdušeno zasledoval olimpijska dogajanja. Rekel nama je ob slovesu: »V veliko-čast si štejem in nikdar ne bom pozabil, da sem osebno spoznal dva naša olimpijca!«
Ing. Potokar
Naši športniki so gostovali na Reki
»Pridite k nam v goste in s športnimi tekmovanji: dajte še večji poudarek našemu -praznovanju Dneva republike in desetletnice našega delavskega samoupravljanja!« Tako'nekako je bilo zapisano v dopisu, ki ga je Izvršni odbor naše sindikalne podružnice prejel iz Tovarne motorjev »Torpedo« na Reki. Že na prihodnji seji Izvršnega od-
bora je bil ta predlog sprejet in tako je skupina nad 50 nogometašev, šahi-stov, strelcev, kegljačev, rokometašev in igralcev namiznega tenisa s potniškim vlš&oin, v posebnem vagonu/»od-rajžala« proti Rekij dan pred praznikom. republike..
Samega potovanja podrobneje ne mi« kar prijetno ip,' da je mimogrede minilo. Menda'šb prav vsi -naši' športniki štiriurno vožnjo koristno. uporabili za »-suhi trening« — v ,'kvartanju! Upam, da me zaradi'teh 'besed ne bodo grdo ■gledali, 'bil sem' jim 'pan. malo .-nevoščljiv, ker pri nobeni skupini- nisem prišel »v Štih«.
Toda, kakor smo dobre volje odhajali z doma, tako smo na reški železniški postaji presneto klavrne volje izstopili —' zunaj je namreč prav prisrčno lilo! Kako bi nam prav prišli naši dobri, stari »TAMI« — a žal smo morali peš. Prvim, ki so šli z zastopnikoma iz tovarne »Torpedo«, ki sta nas sprejela na postaji, je bilo lahko. Kar brž so se znašli v tovarniški restavraciji. Manjša skupinica pa nas je nekoliko zaostala. Tako nismo vitjeli, kam so zavili''naši, zato smo jo ubrali kar naravnost do hotela »Continental« na Sušaku,.. kjer so nam .pripravili.prenočišča. Seveda smo do tja prišli srečno
Zgoraj: Tudi rokometaši niso uspeli dokazati svoje 'kvalitete Levo spodaj: Nogometni reprezentanci »Torpedo« in »Iskra«
Spodaj: Z razgovora .predstavnikov sindikata, političnih organizacij in samoupravljanja obeh kolektivov
le zato, ker smo bili vsi kolikor toliko dobri plavalci, tfa okrog .2 km dolgi poti - š postaje-do hotela -.nas je. dež namreč, .tako pral,: da bi' bili res. malone utonili v. mokrih, oblekah.. Sredi tistih kletvic na račun. nemogočega, vremena je padla tudi ta, da nam je pravzaprav vreme zagodlo takšno .le zato,, ker. nismo spoštovali .stare kranjske tradicije in smo šli na pot brez — dežnikov! .
Tekmovanja in celotno srečanje méd športniki »Torpeda« in »Iskre«- je bilo dobro, pripravljeno, le s hrano v to-varniški restavraciji ¡nismo bili zadovoljni in naj v uteho našim kranjskim tovarniškim »gostincem« povem-, da bi v tekmovanju s tovariši z Reke prav
gotovo odnesli zmago! K sreči smo dvt dni prej dobili , dobiček in, ga del »investirali« v dodatno prehrano. Tako . nas morebitna »podhranjenost« ni mogla Ovirati pri izvrševanju programa tega srečanja s tovariši iz tovarne «-Torpedo«.;	-, -
Po tako imenovani večerji, se'je brž razvilo razpoloženje; lé ■ žal so Za ve- ' čino od naš zvoki' godbe ostali neizkoriščeni, ker-smo bili- pač moški v večini; 'Seveda‘smo pomanjkanje ženskega-spola narahlo zamenjali' s kapljico, ki je prav tako ženskega spola in počasi tudi ogreje od dežja in mokrih oblek premrlo kri. Zdaj je bilo med nami že več članov kolektiva »Torpeda« in brž; je stekel'razgovor o. našem délu, itovarnah, ureditvi ’posameznih vprašanj, vendar vsetir na neuradni mački; kajti za uradne razgovore . je bilo določeno, da jih bodo zastopniki obeh podjetij imeli prihodnje dopoldne, medtem ko se 'bodo-, športniki na raznih igriščih pehali za zmago.
Ko smo se vračali v hotela »Continental« in »Nebod-er«, ; je dež že prav -' tako padal, vendar to pot smo se ' že znašli. Zbrali smo skupaj nekaj »fič-nikov« in jih dali zaslužiti rèskim taksijem, ki so za razliko od na primer ljubljanskih tudi v nočnem časti cenejši. Tako -smo Si prihranili še eno' »poplavo«.
Naslednje jutro, še vedno deževno in čemerno, so se brž po zajtrku začela športna tekmovanja, za katera je vladalo precejšnje zanimanje s strani članov delovnega kolektiva,., saj;| se je na vseh popriščih .dvoboja ¡med. »Tor-pédovci« in »Iskram«, 'zbralo kar lepo število domačinov,- (ki so, sicer,-»navijali« za 'svoje, igralce, niso pa skoparili tudi s priznanjem za -vsak uspeh naših. Zal le, da ¡so bila. 'posamezna prizorišča tega športnega" dvoboja med ¡Seboj precej oddaljena in mi tako ni uspelo, dia bi .Si ogledal vsa tekmovanja. Moral bom o posameznem ; tekmovanju povedati pač to, kar sem , slišal pozneje.' .
Najslabše se jé..godilo nogometašem, in rokometašem, ker so pač v imo&iém dežju in hladnem vetru odigravali svoji tekmi, a kljub, temu se- je na obeh igriščih zbralo kar precej igralcev; ki. so z zanimanjem spremljali potek tekem. No, in ker so bili na Reki prav -naši nogometaši .-najbolj »torpedirani«, najprej nekaj več o njihovi tekmi.
Za začetek najprej vse olajševalne okoliščine;, za dvoboj med »Torpedom« in »Iskro«, v nogometu je 'bilo izbrano mladinsko nogometno igrišče, čigar posebnosti ,so v tem, da leži kot na dvorišču med velikimi stanovanj si imi bloki in, da teren ni travnat oziroma takšen, kakršen je v navadi pri nas, pač pa posUt s premogovim odpadkom, katerega so trdo zvaljali, dà je podoben veliki betonski plošči. Trdota in hrapavost 'igrišča se je nekaterim ■našim igralcem vtisnila v stegna za spomin na to srečanje. Seveda so ¡bili prvi- koraki -naših nogometašev na igrišču -precej negotovi, pozneje pa so .se ga privadili.
Ce -primerjam povprečno .starost obeh moštev, potem ¡so bili domačini v pre-
eejšmji premoči, ,saj so ,y (njihovem moštvu povečini mladi, 'hitri, in spretni igralci» ki se odlikujejo tudi po svojem hitrem in natančnem podajanju žoge in dobrem kritju. Tehnično vsekakor dobro .mlado moštvo, ki zavoljo teh. svojih sposobnosti v conski ligi' zasluženo zavzema tretje mesto. Pa naši?. Žal že menda vsi starejši od reških tekmecev in precejšnjemu delu polagoma raiste že tudi trebuh, -ta. tako odvisna »-objekt« moških,.ko 'začnejo »prihajati v leta«.. Vx tolažbo končno-.ugotovitev, da fantje iz Kranja to pot res niso. imeli lahke naloge, a -prizadevali so si, da; bi jo opravili- čimbolj fe. .	-
Medtem ko so bili naši y -prvem polčasu v-terenski premoči, saj -je imela obramba »Torpeda« dovolj dela, se je v drugem polčasu'»bojna sreča« sprevrgla -in zaradi uspešnejše igre doma-
Levo zgoraj: Strelska ekipa
Sredina: Šahovska ekipa po nesrečnem izidu dvoboja
Spodaj: Kegljaška ekipa
Desno zgoraj: Šahovski dvoboj je privabil precej navdušenih ljubiteljev šaha
Desno: Ekipa namiznega tenisa
činov in »spodrsljajev« našega vratarja, je prišlo do rezultata, ki. smo ga najmanj pričakovali — do 5 :1 za »Torpedo«. Domače moštvo je s to visoko zmago opravičilo sorazmerno precejšnja finančna sredstva, ki jih nogometna sekcija »Torpedo« dobiva od svoje sindikalne podružnice. In kakor smo bili vse do konca tekme živahni, dobro razpoloženi, smo z- igrišča odšli nekam poparjeni, redkobesedni, ■ kot da foi se vračali s pogreba. A kaj hočemo, žoga je pač okrogla. Žalostilo nas pa je v glavnem le to, da 'je domačinom »pomagal« s tremi goli celo naš vratar, ki je pni taroku v vlaku igral precej bolje'. ..!
Naj vam 'še predstavim »torpedirano« moštvo »Iskre«? 1 Torej:: Dagarin, F. Štular, Bašeljj I. Perkovič, M. Brezar, Čebulj,' Hiti, S. Brezar, Mihelčič, A. Brezar ('Strelec častnega gola za Iskro), Šalej.
• Strelci so' se pomerili v dveh orožjih in sicer -z malokalibrsko puško v olimpijskem dvoboju in -z malokalibrsko pištolo »Druldv«. Medtem ko so v prvi disciplini zmagali za dva kroga,, so v tekmovanju s pištolo srečanje izgubili s ,120. 'krogi razlike. Streljanje s pištolo tudi ni .bilo predvideno,, zato se tako visokemu porazu naših strelcev ne smemo čuditi; saj se na to tekmovanje tudi-niso pripravili. Z malokalibrsko puško so tekmovali: Lombar ‘(355), Naglič (335), Malovrh (333), Brejc (327) in F. čeme (327)-,- rezervni: strelec pa jfe bil Bukovnik s 327- -krogi. Najboljši izmed domačih strelcev je bil Milinko-.vič,. ki-'je dosegel .341 krogov, ostali v njegovi ekipi.pa so bili povprečno slab-
ši od . naših. Naši strelci Brejc, Lombar in F. Četne pa’'so v streljanju z malokalibrsko» 'pištolo (»Drulov« dosegli 196, 153 in 154, skupno torej 508 krogov, medtem ko so domačini dosegli 623 krogov in je. bil strelec Vesovič najboljši na tekmovanju. Dosegel je 219 krogov.
Najboljši vtis so na Reíd poleg igralcev . -namiznega .tenisa, napravili naši kegljači,, ki so svoje nasprotnike: odpravili ',z trazliko 135 kegljev v svojo korist. Tekmovanje kegljačev je bilo na dvoetažnem kegljišču kegljaškega kluba »Primorac«. Našim 'je šk> • odlično, vendar pa moramo pripomniti, da so bili kegljači »Torpeda« prav. tako dobri ih močni nasprotniki, saj bi bila sicer ob "taki »rušilni moči«; naših kegljačev razlika v podrtih .kegljih prav gotovo ; še večja. To pot pa so naši kegljači.jpbleg zmage nad1 nasprotnikom premagali itudi ' sebe,, saj -so za 130 kegljev, izboljšali svoj 'doslej .najboljši ekipni rezultat.
Tekmovali so v disciplini 6 krat 100 lučajev mešano im .pri tem dosegli rezultat: »Iskra« 2392, »Torpedo« 2257 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi »Iskre« je bil Andrej Žiberna, ki je podrl 425 kegljev, ekipo pa ,so sestavljali še naslednji kegljači : Ivan Stružnik. (403), Stane Valentan (394), Jože Zevnik (392), Stane Bregar .(389) in Alojz Kordež (389). Najboljši tekmovalec »Torpeda« je pa, bil Ivan Falaš s 393 podrtimi keglji.
. Prav tako kot kegljači, so se odlično "odrezali člani namiznoteniške ekipe, ki so nasprotnike odpravili s končnim re-' zultatom 5 : 0. V ekipi so nastopili: Petrovič, Brenk in Pogačnik, ki je edini odigral .tri sete, medtem ko sta, ostala dva naša igralca premagala svoja partnerja že v dveh setih. ,
Rokometaši »Iskre« šo. nastopili. na Reki v naslednji postavi: Vagaja, Bernard, Čebulj, Polka, St. Bregar, Sotel-šek, Gašperšič, Arikele. Tekma je ,'bila odigrana na dobrem igrišču im pod
vodstvombelo'objektivnega' Sodnika. — Čeprav/ sta-, st bili. -obe moštvi; povsem, enakovredni, • jé morala’ »Iskra« • 'kloniti -. z rezultatom 14 :12 (5 : 2). Naši so v drugem polčasu zaigrali precej bolje kot ' v prvem, vendar pa vsO feili. zelo netočni pri -streljanju ná gol. Z netočnimi 'Streli- so Zapravili sičer zanesljivo: zmago,, zlasti še,..ko so záistréljali. kar 4 sedemmetrovke. Najbolj'ši-..m’ed,igralči. našega moštva je bil Vagaja, ki je zabij 7 .golov..
Tudi -naši, šahisti so sé-'morali to , pot zadovoljiiti . s .porazom in sičer z dvema točkama razlike. »Iskro« So zastopali tile igralci: Gavrič, .Gidi, Bombic, Dro-le, Mršek, Nemanjič, Škrubej. in Drev. Po sicer zanimivih in napetih borbah so med našimi zabeležili zmago édi-
nole Gavric, Gril in- 'BamMči>-riiedtem kO- šo vsf ostali/igreb- naipiotiiijjTdz-.gubilii Končni .rezultat šahovskega dvoboja med'»Torpedom« in-»Iskro« je bil torej 5 :3. /
Medtem Jšo /sp Si športniki obeh delovnih kolektivov prizadevali, da bi to prvo medsebojno srečanje ... čimbolj e opravili, pa so .predstavniki Sindikalnih podružnic, delavskegasamoupravi j an ja, Žv.eze komunistov, ih mladine sedli, k razgovorom. Pomenili so se o najvažnejših vprašanjih - in o tem, kako le-ta rešujejo' 'v obehpodjetjih. Drug drugemu so imeli povedati -marsikaj zanimivega,.. da Pa hi delovne izkušnje že lažje izmenjali, šo se, dogovorili za izmenjavo nekaterih .ipraVilihikov,' - iz katerih bi podrobneje razbrali, kako so
posamezna 'vprašanja urejena .v oibeh podjetjih-.
Po kosilu so nas gostitelji z Reke z dvema' avtobusoma - odpel jhli na izlet v • Opatijo in 'Medvej o. Medtem se je tudi - vreme izboljšalo in smo uspeli ujeti .celo nekaj sonca, preden smo se vrnili na Reko, kjer ' je bila po večerji 'razglasitev rezultatov in izmenjava spominskih’ daril. Do odhoda vlaka smoI še malce- pokramljali' V veselem, razpoloženju, nato pa- se poslovili od tovarišev iz podjetja »Torpedo«, katero bomo v prihodnjem letu 'spet srečali na športnem' dvoboju v Kranju. — Obžalovali smo le to, da nam niso uspeli razkazati svoje tovarne, ¿a- kar pa upamo, da bo izvedljivo ob'drugi -priložnosti.	-Jan-
S proslave Dneva republike
Naš -delovni kolektiv vsako leto dostojno proslavi . naš največji praznik. — Dan Republike. Letošnja proslava tega praznika pa je. bila po svoji. vsebini in 'programu še pestrejša bot doslej, prav tako pa bogatejša za pomembendogodek — za razvitje prapora naše sindikalne podružnice.
Po uvodnih besedah , zastopnika. Izvršnega- odbora- sindikata,, se je začel prvi del proslave, posvečen spominu borcev NOV, , z uspelo kombinacijo recitacij, pesmi partizanskih pesnikov, glasbe in pripovedi v naši ljudski revoluciji. Pri tej pestri in lepo izpeljani točki' programa so sodelovali poleg člana -, našega delovnega kolektiva, Bena Dežmana, še recitatorji: Mara Černe , in Janez Roha-ček, člana RTV Ljubljana, in igralec ter režiser Jože Kovačič, kakor \tudi godba na pihala kranjske «Svobode«, pod vodstvom dirigenta Zdenka Motla.
Sledil 'je- pozdrav pionirjev z osemletke, v Kranju in Predosljah, ki so čestitali preb predsednika delavskega sveta, tov. Julija Novljana; celotnemu delovnemu kolektivu za Dan Republike. Tov. Novljan se je pionirjem zahvalil za čestitke, nato pa je sledil ceremonial ob razvitju sindikalnega prapora, čigar ,pokrovitelj jt. bil preds.ednik sindikata kovinarjev Jugoslavije, tov. Aca Icev. Ob tej priložnosti sta poleg predsednika naše sindikalne pO'družnice, tov. Pavla Rinka spregovorila tudi -tov. Aca Icev in predsednik republiškega sindikata ko-vinarjev, tov. -Sanber-t. Tov, Aca Icev je razvil sindikalni prapor in. ga nato ob zvokih *Internacionale« izročil predsedniku IO, tov. Rinku, ler-ta pa praporo-noši, tov: Pernarju, ■
-- V tretjem, zadnjem delit akademije v počastitev Dneva republike, so . »Dobri znanci« iz Celja urezali nekaj veselih in poskočnih viž. "Vmes sta zapela Franci Drofenik in Marjan Roblek, slednji pa je -Ogrel prisotne •tudi s svojim šaljivim nastopom.
-Jan-
Levo zgoraj: Mladinki predajata šopke tov. Aei Icevu in tov. Šanbertu
Levo: Pionirji iz Kranja čestitajo predsedniku DS tov. Juliju Novljanu
Zlasti naša mladina je letos s ponosom pričakala praznik republike. Kako tudi ne, saj je -s prostovoljnim delom, ki je terjalo nemalo naporov in znoja, zgradila temelje in vse potrebno, za postavitev naše planinske postojanke pod vrhom Krvavca.
Za. mladino sp isvojo besedo izrekli tudi mizarji. in ostali, ki so vzppredno s svojimi .delovnimi'nalogami v podjetju, izpolnili obljubo in kočo dovršili do dneva, ki je bil določen -za.njeno otvoritev .
2e sam pogled na fotografijo nam pove, da je kočica po zamisli našega -. orhitekta Davorina Savnika, 'kakor tudi njena notranja ureditev in okolica, v katero je bila postavljena, popolna in dovršena. Zato je pričakovati, da bo za prvo skupino 'članov delovnega kolektiva, ki so 27. novembra prisostvovali, njeni otvoritvi, skozi vse leto privabljala številne naše ljubitelje gorskega sveta, ki bodo v tej prijazni ¡kočici našli udobno zavetje.
Seveda bo kočica pod vrhom .Krvavca rada sprejela slehernega člana našega delovnega kolektiva, če bo le-ta imel do nje itak odnos, ki ga terja vsaka Skupna stvar. Pozabiti namreč ne smemo .potu in naporov vseh, ki so po-magall pri njeni gradnji, prav tako ne' sre.ds;tey, ki jih je zahtevala njena gradnja in zatorej ne smemo dopustiti, da'.bi že po nekaj obiskih postala le žalostna slika »kulture-« nekaterih, ki no znajo pravilno graditi svojih odnosov do lastnine skupnosti..
»■Pod mojo streho bo lahko vsakdo našel prijetno zavetje, toda varuje naj me v vseh pogledih, ko.t bi bila njegova osebna last!« 'Tako mislijo razen koče tudi vsi, ki so si prizadevali za njeno uresničitev!
Zgoraj: Prvi sneg je pobelil našo kočico Spodaj: Zastopniki sindikata in mladine pri otvoritvi koče
Foto: Jože Zaplotnik
Invalidi iz Poljske so obiskali naše podjetje Pred dnevi so nas obiskali zastopniki poljskih vojnih invalidov, ki so se mudili na nekajdnevnem obisku v naši državi., .Ogledali so si nekatera naša industrijska podjetja, da bi v njih proučili vprašanje rehabilitacije in prekvalifikacije invalidov.
Tudi v našo tovarno so prišli z enakim namenom. Ogledali so si ¡pri1 nas proizvodnjo in montaže, zlasti pa še delovna me-, sta, na katerih pri nas delajo težji in lažji invalidi. Glede na to, da jS v iskri zaposleho kar., le'-' po število vojaških';vojnih} delovnih in drugih invalidov, katerim so bila dodeljena ustrezajoča delovna: mesta,iisos'. •sev.go-stje iz- ..Poljske pohvalno izrazili o skrbi našega, podjeij'a za pravilno zaposlitev; invalid in za splošne možnosti njihovega zaposlovanja.
Naša koča na Krvavcu odprta
Jan-