j*- -a * * n st. 71 umni (wi mm mu mm i-vzemSI pondeijelc^-vsak' dan zjutraj. Uredm«v ^ i St. 20. I.Uft^stropi« Dopisi aaj se pošit j ^ ^ j.;..;-ne sprcjelS^^jkopisl se ne vračajo. Ie< ... .on Gerbec. - ni? riinost. J a za mcse L 7.—N^akdfift 0, pol leta i. oJ - -.oitiasivo mesečno' 5 lir : elcfon uredniSiva in uprave št. 11-57. V Trstu, v soboto 22. marca »24, Posamezna številka 20 cent Letnik XLIX .1 in celo leto L 60.— EDINOST Votamezne številke v Trstu tn okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v tirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11*57. Sodelovanje z državo nosilca, dan za dnem. Zato moremo reči, da je na O volilnem govoru dra. Tinzla, kandidatske liste poadiških Nemcev, fe j naii oživljati t Ali Draga o splošnem preganjanju turškega i K^reb poslanika Vesnića i življa ter a sro£ lojalnosti napram Srbiji BEOGRAD, 21. Včerajšnjega pogreba j že med vojno in dokazoval« da džemijet I bivšega predsednika vlade in poslanika v ni v nikaki zvezi s kačaki O dogodkih v Parizu g. dr. Milenka Vesnića se je ude- I Y*V ___• « ____t .t. 4«CI lronolrn 11 Vil I a 1 __1_ ..t. J_ _ j »i Ji__S..I,- stranT državotvorna politika, ki hoče I Dumnici pravi, da sta dva kačaka ubila ležila cela vlada z g. Pašičem na čelu, „ _ . .. . .. T j* tisti ki nima štiri orožnike, nakar je orožništvo zažgalo predstavniki vseh skupščinskih klubov, ročilo italijansko gladio .11 Brenncro*: ozivt^h taav^ m««- Razumevanja za hišo, v kateri sta bila skrita in podalo predsedništvo skupščine, predstavniki voj- Glasom izvajani dra. 1 mzla pomeni pro- pravega m Hia*u « ^ ---'--*—»-- 1— I j---- ----i- ~ .Nemške zveze* sodelovanje * dri-vo j resn.au, ! za. vse njene splošne interese in v zaščito gospodarskih, narodnih in kulturnih inte- jescv domačega czemlja! Dr, Tinzl je izda se ti dve smernici morata ■ar.il mnenj zlivati v eno, ker blaginja države ni možna brez blaginje posameznih območij, ki tvorbo državo». Take misli sta razvijala, kakor znano, :i dr. Wilfan in dr. Slavik na volilnem she iu v Ricmanjih in bi se mogle razvijati i razlagati tudi na vsakem shodu slovan-skih volilcev in uverjeni smo, da bi jim teti, naj voditelji državne politike prezirajo to resnico. Le ljudje, ki so se zarili v kake svoje posebne pretirane ideje, morejo oznanjevati nauk, da naj država ureja svojo upravno politiko po neki splošni šabloni in brez vsakega ozira na razmere in potrebe v njenih poedinih delih. Tuai pri nas je tisto tolika razkričano .izenačenje* na jne srečnejše geslo za koristi dr- žave. Dobro tolmačenje je podal dr. Tinzl za . sodelovanje z državo: zasledovati mora >flasno in brezpogojno pritrjevali vsi raz-j obenem splošne koristi ^ave m zas^to ."odni Slovani In pozdravljati je z zado- gospodar^ narodnih m kulturmk po vol-istvom. da jih je ponatisnilo italijansko treb poedimh delov* . . X i oTe d« bi kaj oporekalo. i Tato tolmačenje smo * mi usvojili ta- * Sodelovanje z držalo za obojestransko koj čim so nam svetovni, dogodki pnsod* korist — države in naše narodne manjšine i priključitev k sedanji nas i državi. V v sen n njenega ozemlja — to je temeljna točka programatičmh izjavah z nase strani smo našega pfograma. To hočemo in po tem izjavljali in izjavljamo, da hočemo ^delo-- iremimo To se naglasa z naše strani vati z državo za njeno splošna korist, obodno v vseh programatičnih izjavah na- enem pa smo naglasak in naglasamo vedno, Cetfa 'vodstva. V tem smislu pišejo naša da se ravno r?di te koristi morajo upoSte-irodna glasila. V tej smeri se poučuje vati in spoštovati posebne koristi tega nabaše ljudstvo ob vsaki dani priliki. šega ozemlja in prebivalstva ki živi na \odstvo narodne manjšine v takem po-! njem! Vsi udi morajo biti zdravi, da bo ; faju v kakršnem se nahajamo mi v Ju-i zdravo vse telo! Zdravnik, ki hoče zdra-ski Krajini, ne bi razumelo svoje dol- viti telo, ne bo hotel zastrupljati kak po- in ž p. osti in ne bi se zavedalo svoje odgovor- edini njegov del! , . .. nosti ;>ko bi odklanjalo sodelovanje z Z o žirom na ugotovitev dra. Tinzla (ki ji :rHvo Ali ne bi razumelo poverjene mu mora pritrditi vsak raz^den m posten in težke naloge, ali pa bi bilo lahko- človek), da so namreč med posebnimi ko- 6 - ..... .....— dela države tudi na- •V. vavieno m brezvestno, ker ne bi hotelo nstim tega našega # računati s podarimi dejstvi Narodnim ve- rodni in kulturni interes* godnih manjšin^ ciaam, ki so že nasičene v vsakem pogledu, moremo trditi brez pomisleka, ki so jim u si varjene vse neomajne pod- sedanji sistem s tei iaće za. kulturni, gospodarski in socijalni kratil narodne in tem, da je naši manjšim kulturne pravice, za- razvoj, in ki se nimajo bati pred kako ne- strup!jal ta del naše države, ker J? ogor varnostjo za svoj narodni obstanek -"ta- čal in žaUl prebivalstvo v n,em in tako ki;n večinam ne mo ' "' j| 1 L! skok s poti realnosii nimajo trdnih tal pod nogami, — ---------- ——. , . - sele ustvarjati podlage za svoj obstanek" itfj tudi dosegel Bog ve kedaj, ne bi bdo to «e morajo šele boriti za vsako mrvo pra-lna korist države! Zlasti po vseh vehkA vice, bi bilo usodno, če ne bi računale z dogodkih zadnjih dm na katerih je bila dejstvi in resničnostmi, ki se ne dajo od- It^a ^ektno pravih ali spremeniti. iasno vsakemu, nmArtl{i V takem položaju se nahaja nasa narodna manjšina v Julijski Krafini. Zato je sreča, da ima voditelje, ki prav razumejo ta položaj in ki se v polni meri zavedajo------------------------- . . oje velike odgovornosti. Le čutu dol- umetnega raznarodovanja prebivalstva na žnosti in odgovornosti sledi naše vodstvo, tem ozemlju! naše države, če bi hotela nadalje prezirati posebnosti našega ozemlja, posebno tndi one kulturne in narodne narave, in če bi hotela nadaljevati s poizkusi nasilnega in ko uči svoje ljudstvo, da le s sodelovanjem z državo inore koristiti tudi sebi! Ali, kakor je menil dr. iinzl: da se morata zliti Činitelji, ki jih obremenja odgovornost za usodo in bodočnost lastne države, naj enkrat in definitivno odrečejo te se ze , ena obe smernici, katerih ena zasleduje misli! Naj se zavedo, da so splosm interesi splošne interese države, druga pa gre za države — seveda prav in pravilno razu-zaščito gospodarskih, narodnih in kultur- me vani — v skladu s potrebami in ženami nih potreb posameznih nje delov! Dr. naše narodne manjšme da od Slovanov v Tinzl Je hotel reči s tem povsem pravilno, j Julijski Krajini, zadovoljenih v vseh njiho-Ja solosni interesi države in interesi po- vih pravicah, ne more prihajati nikaka ne -sameznih nje delov ne le da niso v na- j varnost ali škoda za državo, marveč da vzkrižju med seboj, marveč so v skladu in bo njih zadovoljstvo le na njeno največjo e ie spepoinjujejo medseboj! ; korist v smislu apostrofa na volilnem — r r ' - t ------- — 1 - j —i c.. t..««... Italija naj bo vesela, korist v smislu apostrola na To j? neoporečna resnica/Tudi naši vo- shodu pri Sv. Ivanu: Italija naj bo vesela, uitelji jo naglašajo vedno in ob vsaki pri- da ima na tem svojem obmejnem ozemlju L ki in naša glasila jo oznanjajo ljudstvu nas — Slovane!________ Ukaz za ureditev ci&linesa stana na Reki RIM, 21. Kralj je včeraj podpisal sledeči ukaz: «Na podlagi 4. člena zakona od 26. zakona od 1.9. sveta, jo bo oskrbelo skrbstveno sodišče. 4. in 5. člen kr. ukaza od 24. septembra 1923, št. 2013 se preklicujeta. Člen 4. Z dnem, ki bo sledil razglasu pričujočega ukaza v uradnem listu .Gazzet-ta ufficiale», bedo prišle ob vsako veljavo decembri ! vWe to.be za razporoko, tudi 6e je bila 1 - - tozadevni obravnavi že izrečena, raz- odreja: Člen 1.: Na sodba, s katero se^ prošnja zavrača, ali pa od 22. februaiia 1924, št. 2!1 se na predlog v ^ justičnega ministra odreja: Člen 1.:^ Na soidba^ Reki in°na ozemlju, anektiranem po kra- ^ eaen obeh zaKoncev lievini Italiji s kr. odiokmn-zakonom od V slučajih pa, kjer je bila Ijevini Italiji že pred omenje- zakoncev že vložil priziv. >d om< ka sc ,^^-Tet^l^jevi'ukaz^^: ^ r-odba izvila tudi v sUrib po- tembra 1923, St. " pos.e^ce^tudT^ raztegnjene na nove pokrajuie določbe, ki y f . __. j^i^U _ sc tičejo ureditve civilnega stana. Do 10. dn^vu vloženih pnzivov. Ta dokreba se predsedniku krajevnega tribunala ki boj ^ razglasu v teku nadaljnjih 10 dni poskrbel za nji- .. . ,1 , ŽUT io>a hovo ove rov ljenje v smislu 16. člena kr. ^ga ukaza, do 1. ma>a^1924 b^lo veljale ukaza od 16. novembra 1865, št. 2602 ter - anektiranih pokrajinah jih potem vrnil komisarju. Člen 2.: Raz- k^cev tozadevne določbe italijanskega rflašaio se ter bodo s 1. marca 1924 stopile zfkon^ m civilnopravdnega reda v srm-v veljavo določbe civilnega zakonika o ^ le določeno v 2. in 3. členu zalconskem pravu, vključene v 5. naslovu teŽa ukaza. \. knjige, 1. glava (členi 53—69), 3. glava (členi «2—92), 4. glava (členi 104—116), 8. o je predložil 3 mesece prej, nego Ferad beg Ali Draga. Trdi, da obstoja kačaško vprašanje vsled tega, ker podpira kačake džemijet, ki podpira tudi vlado, a vlada njega tako, da je začetek te korupcije na najvišjem mestu. Nato je govoril o dokumentih m jih deloma čital, iz katerih izhaja, da so radikali podpirali džemijet pri volitvah. Očita Ferad begu, da je svoječasno nagovarjal Arnavte, da napadejo Jugoslavijo. Smatra džemijet za protidržaven element. Nato je govoril Ačif Ahmetovič (džem.) o istem vprašanju in napadal vlado radi mnogih nepravilnosti od strani policijskega oblastva in radi nasilja nekih komitašev nad turškim življem. Za njim je govorilo še več govornikov in končno še minister notranjih del. Pripombe džemijeta so se vzele na znanje, na kar je bil z veČino glasov sprejet predlog: prost prehod na dnevni red. Minister Vujičič je naglasil, da se "bo preiskava nadaljevala in da se bo postopalo po zakonu. Nato je slecfilo glasovanje za prosti prehod na dnevni red, kar je bik> sprejeto z radikalskimi in džemijet-skimi glasovi. __ Parlamentarna situacija v jagcflavsji BEOGRAD, 21. Vsi poslanci opozicijo-nalnih skupin so brzojavno pozvani, da pridejo v pondeljek v skupščino. Ta poziv se spravlja v zvezo z namero opozicije, da začne na seji borbo. V opozicijonalnih krogih se je pojavila namera, da se vrže vlada s pomočjo radičevcev pri debati o finančnem zaJkonu. Radičevci zagovarjajo ta načrt, ker se boje iznenadenj. Ostala opozicija pa trdi, da b| nova vlada ostala bre* proračuna in bi morala nadaljevati proračunsko razpravo. V tem slučaju pa bi radikali utegnili spraviti na dan vprašanja, ki bi lahko ogrožala slogo v bloku. Zato se v opozicijonalnih krogih razmišlja o načrtu, da bi se po končani proračunski razpravi skupščina odgodila za en mesec, ne da bi se vrgel Pašičev kabinet. V tem času bi se mogel sestaviti trden delaven program opozicijonalnega bloka. Opozicijonalni blok včeraj ni imel sestankov, temveč le kratke konference. Prieakuje vesti iz Zagreba, tako dolgo pa ne bo ničesar ukrepal, razen da bodo poslanci opozicije urgirali pri vladi, da se sestane verifikacijski odbor. Vlada inisli, da je situacija v njenih rokah, vsled česar nadaljuje svoje delo in akcijo proti opoztcijotialnemu bloku. Radikali ne pričakujejo nikakih iznenadenj, ker so prepričani, da so si zasigurali zaledje. Opozicija pričakuje odgovora radičevcev iz Zagreba v smisku instrukcij iz Dunaja. Včeraj dopoldne je demokrat Dragotin Pečič kot odposlanec opozicije posetil skupščinskega predsednika Ljubo Jovano-viča, da bi se informiral, zakaj še ni sklicana seja verifikacijskega odbora in kdaj se to vprašanje uredi. Ljuba Jovanović je izjavil, da je razlog za odlašanje v zunanjih momentih in da se ne sme sklepati, da bi se hotela verifikacija odložiti. Seja verifikacijskega odbora bo sklicana čez nekaj dni. Demonstracija beograjskih dijakov BEOGRAD, 21. Včeraj so se vršile velike manifestacije slušateljev vseučilišča v Beogradu, povodom katerih je došlo skoro do krvoprelitja. Na dvorišču vseučilišča se je vršilo zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč dijakov. Prečitala se je izjava vseučUiškega sveta, da so se sprejele vse točke dijaške resolucije, namreč, da se predavanja nadaljujejo, da se nihče ne kaznuje in da se vrnejo v službo reducirani profesorji. Ko se je to z navdušenjem vzelo na znanje, je odšlo dijaštvo v mesto demonstrirat. Ko je prišlo po ulici Kneza Mihajla do restavracije «Ruski car», sta mu policija in žandarmerija zabranili nadaljnji pohod. Ko je policija za-pretila s streljanjem, so se dijaki vrnili na Kalimegdan in tam protestirali proti postopanju vlade. ske mirovne pogodbe. Predsednik te komisije je načelnik dr. Milan Kostić. Posvetovanja teh komisij se imajo končati 25. t. mM na kar se prično meritorna pogajanja za ureditev normalnih odnošajev med obema državama, ta rnzRrltJn K poročilom „Berliner Tagblatta" PRAGA, 21. List «Prager Presse* objavlja senzacijonalno primero med besedilom takozvanega «Tajnega zapisnika beograjske konference z dne 10. februarja 1934», ki ga je priobčil «Berliner Tagblatt» in besedilom zapisnika, ki sta ga podpisala grof Andrassy in Bismarck dne 24. septembra 1879 glede bodočega zavezništva med Avstrijo in Nemčijo. Iz primerjanja med obemi besedili je jasno razvidno, da se je potvoritelj «Ber-liner Tagblatta» posluži! zapisnika An-drassv-Bismarck kot vzorca za svojo po-naredbo ^Tajnega zapisnika beograjske konference*. Zapisnik Andrassy-Bismarck se glasi dobesedno: «Grof Andrassy je izjavil, da se strinja glede informativnega pojma, temu nasprotno pa je rekel, da mora ugovarjati proti zaključnemu delu pogodbe v obliki in obširnosti, ki ju je zamislil nemški kancler; tem ugovorom se ne more odreči, ker mu ne dopuščajo, da bi priporočil svojemu vladarju sprejem predlogov v predvideni ob liki Besedilo takozvanega aTajnega beograjskega zapisnika*, ki ga je izdelal potvo-ritelj «BerIiner Tagblatta», je sledeče: »Minister Ninčić je izjavil, da se strinja glede informativnega pojma predlogov Eredložene pogodbe, nasprotno pa je re-el, da mora ugovarjati proti zaključnemu delu nove pogodbe v obliki in obširnosti, ki ju je zamislil minister Beneš; tem ugovorom se ne more odreči, ker mu ne dopuščajo, da bi priporočil Nj. Vel. vladarju kraljevine SHS sprejem predlaganih pred-logov». _ ChnrcMll daje kandidatom dober zgled Pogum velja LONDON, 21. Kakor znano, je Winston Churchill propadel pri volitvah v okraju Westminster za 43 glasov proti konservativcu Nicholsonu, ki je bil izvoljen. Nicholson je dobil 8187, Churchill 8144, laburist Fenner Brockway 6656 in liberalni kandidat 291 glasov. Splošno je bilo mnenje, da bo zmagal Winston Churchill, še posebno, ker je razvijal zelo živahno volilno propagando. «Daily Mail» prinaša slike z volilnega potovanja Churchilla. Churchilla sta spremljali na potovanju njegova žena in hčerka. A vse zaman. Ko so se šteli glasovi — bili so skoro že blizu zaključka — se je Churchill, gotov zmage, zmagoslavno pokazal na balkonu in množica je ploskala. Churchill je nato stekel k svoji ženi in ji veselo stisnil roko. In minilo je le par minut, za izvoljenega je bil proglašen Nicholson. Churchill je pre-bledel, smotka mu je padla iz roke. Toda Churchill se ni izgubil. Povzel je besedo in govoril s povzdignjenim glasom: Konssrva-tivna stranka ne bo mogla prezreti dejstva, da je on, kandidat, ki se je predstavil brez protekcije kake organizirane stranke, ampak le kot protisocijalist, dobil S144 glasov. Angleški narod, ki je patrijotičen, ne more odobravati strankarskih prepirov. On vidi jasno, da se morajo voditelji c|veh zgodovinskih strank na Angleškem, liberalne in konservativne, združiti v boju proti socijalistom, ako hočejo braniti pro-speh domovine. V teku enega leta bo vsa Anglija prišla do prepričanja, da mora priti do spojitve konservativne in liberalne stranke. _ Gdanskii priznala sovjetsko vlado MOSKVA, 21. Gdanski parlament jc sklenil priznati «de jureo Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Foch v Italiji PARIZ, 20. General Foch je odpotoval s svojo soprogo proti Rimu. Listi poročajo, da ima potovanje popolnoma zaseben značaj. v opoziciji. Čim radikalnejša je opozicija, tem izdatnejša; to je bilo geslo sedanjega ministrskega predsednika. Toda, ko je prišel Papanastasiou na vlado, je moral pač ublažiti svoj program. Papanastasiou razpolaga v zbornici le s 75 glasovi, medtem ko mu je treba najmanj okoli 200 glasov, ako hoče izvesti svoj program. Okoli 50 glasov bi mogoče debil pri revolucionarnih republikancih toda to ni še dovolj. Papanastasiou potrebuje neobhodno pomoči centra, kateremu načeluje Roussos. Toda Roussos je sicer pripravljen glasovati za odstavitev dinastije, a o vpeljavi republikanskega režima bi se moral razpisati plebiscit. Da si zagotovi večino v zbornici, je moral torej Papanastasiou nekoliko popustiti od svojih zahtev. Od zbornice bo sicer zahteval, da odstavi kralja in proglasi republiko; obenem pa bo po glasovanju v zbornici razpisal plebiscit, ki naj sklep zbornice potrefi. Na ta način se bo vladi pridružilo bržkone mnogo pristašev Kafandarisa, ki razpolaga v zbornici s 170 poslanci. Papanastasiou se je pogajal tudi s kraljem in njegovimi pristaši. Kralju je predlagal, naj se prostovoljno odpove prestolu. Toda Jurij II. je predlog zavrnil, dasi mu je njegova žena svetovala, naj to stori. Nekateri listi poročajo, da Papanastasiou računa na to, da bo postal prvi predsednik republike. Večina tiska je mnenja, da bo Papanastasiou vsekakor dobil večino v zbornici. Grozovita eksplozija dinamita Številne človeške žrtve. - Ogromna škoda. MOR. OSTRAVA, 21. K veliki eksplozijski katastrofi, ki je nastala v skladišču eksplozivnih snovi podjetja *Eruptiva» preje -Nobel« pri Hermanicah, javljajo, da je ta nastala med nakladanjem eksplozivnih snovi na rudniški voz. Štirje delavci, voz in par vpreženih konj so bili popolnoma zmečkani. Hiša skladiščnika jc zletela v zrak. Skladiščnik in njegova žena sta bila ubita. Skladiščnikova slu. .inja je vsled eksplozije znorela. MOR. OSTRAVA, 21. Včeraj* ob 12. opoldne je v okolici rudnikov pri Hermanicah zletelo v zrak veliko skladišče baruta in dinamita, last tvrdke cEruptiva», katere glavni delničar je znani grof Wflczek. Detonacijo je bilo slišati 18 km na okrog. Na rudniškem skladišču je zletelo v zrak med nakladanjem dinamita na rovski voz 9000 kg dinamita. Nastalo je velikanko in grozno opustošenje. Uničena jc popolnoma delavska kolonija v Petrovem. Veliko število človeških žrtev še ni ugotovljeno. Rešilna akcija je bila zelo otežkočena. Veliko je ranjenih. V zrakoplovu okoli svela Prva ovira NEW-YORK, 20. Štirje amerikanski zrakoplovci, ki so sklenili napraviti pot okoli sveta v zrakoplovu, so zapustili včeraj Sacramento ob 9.40. Ob 16. uri so pristali v Eugcne City, v državi Orcgon. Prvotno so nameravali zrakoplovci pristati v Vancouvvu v državi Washington. Na nekem banketu na čast zrakoploveem, je major Armstrong izjavil, da bo potovanje trajalo 4 mesece in pol in ne 5 mesecev in pol, kakor je bilo prvotno rečeno. Seveda nima vsa ekspedicija značaja tekme. VANCOUVER, 21. Zrakoplovci, ki se udeležujejo ekspedicije okoli sveta, so odpotovali včeraj ob 18.30 proti Seatle; toda vsled nevihte so se morali vrniti v Van-couver. Rusija vidi v odpravi kaliiata napredek turškega naroda. MOSKVA, 21. Sovjetska javnost sledi z veliko pozornostjo razvoju dogodkov po odpravi kalifata. Moskovsko časopisje vidi v odpravi kalifata zgodovinski napredek turškega naroda, a izraža bojazen, da bo imel dogodek za posledico resne komplikacije. Izvestja smatrajo, da znači sprejem kalifata s strani Huseina začetek mednarodnih komplikacij in pravi, da bi bilo preveč enostavno, čc bi se smatralo Huseina za slamnatega moža Anglije, Čeprav bi se priznalo stike med Husei-nom in angieško diplomacijo. List opominja dalje rui nasprotja, ki obstojajo med Huscinoui in Angleži, ki niso izpolnili obljub, danili kralju Hedžiazu leta 1915. Končno opisuje list zgodovino angleško-francoskega tekmovanju v Arabiji, ki se jc sedaj radi vprašanja kalifata še poostrilo, ter zaključuje, da se bodo mednarodne komplikacije glede omenjenegu. vprašanja sedaj še le pričele. nepopustljiva napraši Kitajski MOSKVA. 21, Kitaska vlada jc dne 18. t. nv odgovorila na note kitajskega d«jlc£aia Ka-jr&hana ;: nnc 14. 1. m., izjavljajoč, da je tridnevni rek prekratek, da bi sc mo£lo presoditi spe/arum, ki sc mora podvreči raspravi. Včeraj je Karahan odgovoril, da ni mogoče jazpraviiati o že podpisanem sporazumu. Akcija proti rakonu o zaščiti države na Bol-gsrrkeni. - Prcrecen za h 1924—25. SOFIJA, 21. Neodvisna delavska stranka, podružnice zadruge Osvebcjvnjc.> in strokovne zveze pri splošnem sindikalnem udru-žesiu io začele energično akcijo proti zakonu o za*ćiti* države, ki se pa hoče država poslužiti, da razpusti te delavske organizacije, V nedeljo so sc vršili po vseh večjih krajih protestni shodi, na katerih so govorniki cstro kritizirali in napadali vlado Csnkova, ki hoče vzeti delavstvu tako težko pridobljene pravice. V resolucijah delavstvo zahteva, da mora \lada nemudoma ukiniti zakon o zaščiti države, v kolikor krši delavske pravice in nasprotuje interesom bolgarskega proletarijata. Vladni kroži so presenečeni, ker niso pričakovali tako odločnega nastopa. Mnogi so mnenja, da lahko povzroči ta akcija končno i ni imcJa že dve leti rednega proračuna. kooperacijo med vsemi delavskimi organizacijami in ustanovitev enotne fronte proletarijata. — Prof. Kulev je izdelal načrt nofega stanovanjskega zakona, ki znatno omejuje najemninske pravice. Vlada stoji na stališču, da je treba ščititi v prvi vrsti interese hišnih posestnikov in ostalih pridobitnih krogov in v ta namen je poverila prof. Kulcvu sestavo novega stanovanjskega zakona, ki pride te dni pred narodno sobranje. Socialistična stranka, demokrati in delavna skupina radi-kalne stranke so izjavili« da ne bodo glasovali za ta zakon, ker nasprotuje interesom širših slojev in socijalni pravičnosti. Ce bo vlada vztrajala na tem, da pride zakonski osnutek na dnevni red narodnega sobranja- ji preti nevarnost, da se pomnože na njen račun opo-zicijonalne vrste. — Finančni minister To-dorov je pripravil proračun za 1. 1924-25. Proračun je brez deiicita. Dohodki znašajo 6 miiijard 200 milijonov levov, in sicer direktnih davkov € 15.000.000 levov, indirektnih 21S.000.000, razne kazni in konfiskacije 53.000.000, železnice 917 milijonov, pošta 134, državna posestva 642 milijonov. 1'datki so nekoliko manjši tako, da je spravil finančni minister budžet v ravnovesje. To je vzbudilo v javnosti splošno odobravanje, kajti država stopniki sekcije Trst, polkovnik milice 59. zbora in os. Banelli, kandidat fašisLovske liste, ki je v tržaškem narečju orisal namen fašizma. Vse je obljubil. Nato je govoril gen. tajnik fašja v tržaški pokrajini. Na koncu vsakega govora 90 posamezni govorniki zaključili z klici «živijo», ki so pa ostali brez odmeva s strani ljudstva. Na vsak način so govorniki na ljudstvo napravili neljub vtis, ker je ljudstvo razumelo in videlo, kako usodo mu obetajo. Po dokončanem obredu so se gospodje povabljenci podali v Tavčarjevo dvorano, kjer je bi! pripravljen častni banket. mm v 11. uri V Zgc^iku v ncdo!>o, 23. predpcldne, V Nabrežini v nedeljo, 23, t. m, ob 15. uri (ob 3, pop ). V Sežani v soboto, 22. t. m. ob 13. uri na Na Vzročku, 25, t, m. ob 11. uri. V Dekanih, 25, t, m. ob 4. pop. V Munafc, v nedeljo. 23. t. m. popoldne. V ISTRI: V Jelovicah, v soboto, 22. t. m. ob 16. uri. V Vodicah, v nedeljo, 23. t. m. ob 10. uri. Na Golen, v nedeljo, 23. t. m. ob 15. uri. Na Rupi, v nedeljo, 23. t. m. V Lipi pri Jelšanah, v nedeljo, 23. t, m. V Novokračini, v nedeljo, 23. t. m. V Starcdu, v nedeljo, 23. t. m, V Žejanah, v nedeljo, 23. t. m. V Munafc, v nedeljo, 23. t. m. V Sv. Ivanu £n Pavlu (v Zabrežanih), v nedeljo, 23. t. m. ob 9. url V Ferencib pri Vižinadi, v nedeljo, 23. t. m, ob 10. uri. V Bademi, v nedeljo, 23. t. m, ob 11. uri. j V Pričinili, pri Sovinjaku, v nedeljo, 23, t. m, ob 10. uri. V Sv. Martinu pri Buzetu, v nedeljo, 23. t. m. ob 3. uri pop. Na Pi-ernu, 25. marca. Volile i, udeležite se volilnih shodov v polnem številu! __ Nepoštena agitacija Iz soške doline nam poročajo, da hodijo po on-Oi krajih neke osebe, ki se predstavljajo pisal volitve. V pondeijek se bo odločilo, aii naj se Pašič vrže že med proračunsko razpravo ali pa še le pozneje. Radič smatra za taktično napako, ako dovolijo opozicijske ] stranke proračun, ki so ga pobijale upravičeno s stvarnimi razlogi. Radič pravi nadalje, da je odločilno za razvoj v Jugoslaviji približanje srbskih zemljoraidnikov k hrvatski seljački stranki. Ako se posreči ustvariti socijalno in napredno moč s skupnim nastopom obeh strank v novi skupščini, potem more nastopiti zmerno zasledovanje državnopravnih ciljev. Glede zunanje politike pravi Radič, t da bi se morala resno nasloniti na Anglijo in 1 da se mora takoj priznati Rusija. Končno je izjavil Radič, da bo še enkrat odpotoval v London, nakar sc bo v 2 ali 3 tednih vrnil v Zagreb, _ Upokcfcaci novih pokrajin pri Mussoliniju. Včeraj zjutraj je ministrski predsednik sprejel zastopnike upokojencev novih pokrajin gg. Rcicha, Stanghelio ter gospo Delles, ki so mu razložili težaven položaj teli upokojencev. Predočili so mu tudi vzroke, radi katerih zahtevajo gotova gospodarska zboljšanja, in to tudi z ozirom na nedavna zvišanja po-j kojnin upokojencem starih pokrajin. Tudi ' zahteva ukaz od 6, aprila, kateri se tiče upokojencev, ponovno proučitev njihovega položaja. Ministrski predsednik je pazno sledil izvajanjem zastopnikov upokojencev ter je obljubil, da bo dal v prvi priložnosti proučiti njihovo vprašanje. Popust davka na avtomobile. Tukajšnja finančna inicndanca javlja: Finančno ministrstvo je odredil©! da se dovoli popust dveh dvanaj-stin letnega davka na avtomobile vsem tistim posestnikom avtomobilov, ki plačajo ta davek v zadn'em desetdnevju tekočega me- GLASOViK *SchnabeI^; v dobrem stanju, sc ceno proda. Švagelj - Barkovlje 51o. Resnim reflektaniom olajšano plačevanje. 347 PREDKG PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — ura iti o via Gia-ciito Gallina 2 (nasproti hotela Moncenisio). Velika izbera ur. Popravila. Cene nizke. 13/2 KRONE, srebro, zlato in platin Plačam več kot drugi. Z'ita.-'na Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ZLATO, srebro, briljauie, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Franccsco 15, II. . 26 TISKARNA, v najboljšem obratu se proda. Kavcije zmožnemu strokovnjaku sc da tudi v najem. Eventuclno se prodajo tiskarski stroji in materijal posamezno. Ponudbe pod «Tiskaraa» na upravništvo. 326 Ves« z Gorfikesa Pesek ▼ oči. Preteklo poletje I. 1923, so bile mnoge občine v gorenji vipavski dolini in v gorah hudo prizadete po povodnjih. Poškodovane občine so vložile na vlado prošnje za podporo in menda edino občina St. Vid je dobila pičlo podporo v znesku 7000 lir, medtem ko je vlada v istem času nakazala za ustanovitev Leginih otroških vrtcev v Štandre-žu in Št. Petru znesek 20.000 lir. Sedaj, po-ml~ 'i 1, 1924,, ko so državnozborske volitve pred durmi, razdeljujejo prizadetem po povodnjih na Vipavsttcm in v gorah neke pod-pore.^In kdo jih razdeljuje? Razdeljujejo jih pak* fašistovskeDorganizacije, ^oUČ^ tTm TfSt - VIS 030 POlOBlO Šf. 3 (pfCj Budi!) originalni vrčki - po f kg Jg«r L g Beli emaij po L 5, fcJr:, zelena ia dri-ic hzi -kupujem. P° L 4 k^. j^arve za pročelja, zajamčeni pro'i vremenski sili po L 3,80 kg (Ta količine, ki presegajo leg ?ti). mmm m cfisiEUtKaio im* s. mm 2 12-23 (nasproti cerkve) (28) BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 i ZaloSff prmrstniti m dokazati prizadetemu prebivalstvu, da so oni njega dobrotniki. Toda slovensko ljudstvo se ne bo dalo prevariti s temi darovi, ne bo se dalo zaslepiti s tem peskom, temveč bo enodusno glasovalo za slovensko listo. Vsled današnjih gospodarskih razmer smo zares berači, toda naših duš ne prodamo za skorjo kruha, za to srno p repo nos ni i Borzna poročila« Valuta na tržaškem trga. ogrsfce krone .....U.o3 0*04 avstrijske krone . . . .....0.C826 0.0335 češkoslovaške krone . , • ••••• t)7.— 67 75 d narji ....... ......£8 60 2 12.25 marke •«•«,,,, ■ • • • • *• -1» dolarji...... . . , • ■ • • • 23 25 23.*» francoski franki . • , . 121.50 Švicarski franki .... ..... .401.— v.b.- angleški funti papirnati ......H* JS0 10.6 ' Prodaja briškega, furlanskega in istrskega vina po najnižjih cenah. Briško L 2 80 — 2 litra L 5.20 Furlansko L 2.80 — 2 litra L 5.20 Istrsko L 2.60 — 2 litra L 4.80 Za krčmarje in gcstilničarje cene po dogovoru (320) Cesare Zorzettig. Mali oglasi glasoval tacija je nepoštena. Prvič zato, ker smo uver- glavni postaji. — Športniki! Ne mamkaUe! jeni, da taka sredstva volilne agitacije ne od- j Odbor, govai jajo namenom ministrskega predsednika. A — Drugič zato, ker takega varanja ne more ho- gg ZStJSJSflS« teti noben pošten človek, ker pomeni moralno ; pretep> Zidarski podajač Andrej Del Sa-izsiijcvanje. Kako na, bi Mussohm — i« je star 41 ^ stanujoč v Crocefisso odkrit in pošten človek — odobravat agita- f3 2apo&lcn pri gradM neke na ^ cijo, ki bi pomenila, če bi bila v sktadu z perugino sc - včeraj ^utraj spri na delu resnico, da hoče vlada kupovati nase glasove! % drugim podajačem, po priimku Valentino. Akcija za izplačanje vojnih odskoonm je ze l% ira -c nastai pretepi je za Dcl Sa-davno v teku in ni v nikaki zvezi z volitvami. balo giabo končalf kajti V^IentilK) JC pograbU Vojne odškodnine so dolg države ^pram lop&iQ tcr loputcii nasprotnika po glavi in oškodovancem in sc izplačujejo kot dolg, ne trebuhu. Del Sabato je moral iskati popa kot kaka nagrada za glasovanje na vo- v mestai ^^^ kjcr so rau ranc litvah. Agitatorji, ki vzbujajo domneyo, ka- obvezalL Okreval bo v 10 dneh. kor da si hoče vlada na tak naein koristiti na Valentino je bil aretiran. volitvah, pomeni nezaslisano žaljenje iste Nezgcirokc opMine abrazu in po vlada! A Mussoiimjeva se posebej zato ne, rokah povcdaI |c§ da je ^ dclu v Jadjedel- ker ne potrebuje takih sredstev za svojo nici y Triie kj-gr zaposlcnf rabil varilno zmago. Zato je agitacija z vojno odškodnino pripravo na b€ncill| ki sc je nenadoma raz- nepoštena in volilci na, se ne puščajo begati počUa; bcndn sc jc vnei ter ga opekel na s takim sleparjenjem! t omenjeni način. Ponesrečenec je dobil po-Nadalje nam poročajo, da izredni obemski ^^ pon3QČf a ni hotel ostati v bolnišnici, komisar v Pre^tranKu, Arturo Bufloni, razv;ja , ^ ^ mn ^ odtrgaIo< Včeraj predpol-hudo agitacijo med slovenskimi vohlci. Po- dng gc . y tovarni olja pri Sv. Andreju posebno pa se obrača do vseh tistih, ki so ka- ncsrcčil ^^ Anton Barut, stanujoč pri Sv. korsibodi odvisni od državnih obiastev: go- -- -- ......... stilničarjcv, trgovcev, obrtnikov itd- z oči M, Magdaleni sp. št, 863. Pri dehi »e prišel po nesreči z levo roko med zobasto kolesje sumn-aij*.«, , ..r-----. xiT t * P° nesreči z levo roKO mea zooasio «otesje vidnim namenom, da bi iih zastrašil. luđi to nckega strojaf k£ mtl jc odtrgalo dva prsta, je moralno nasilje. Opozarjamo na to podpre- . ^ mu dejoma zmečkalo. Ponesrc- fekluro v Postojni in preiekturo v irstu. , čcncc . dobfl Q pomoč ^ travnika Te-Kaj drzni so agitatorji v Rihemberku, do- lilne ki i« HI telelonično poklican mači oapadniki a la Cigoj, Krsevan, kodnč. j ^ licc mQsta ^^ ^ ga prepe!Jali v mestno Tud; ti žugajo ljudstvu s hudimi posledicami, bo]nišnlco k- - bil ^ejet v kirurgiji od-če ne bi glasovali za vladno listo. Nasilje se dc^k ' je začelo z nas i! s tvom, ki je imelo tragično :. ^ ^^ ^^ okoU - ^traj je posledico. Nočemo Rovorih o tem podrobneje | izbuW na glavn€m kolo/v^, T lopi, kjer dok er ne dobimo obljubljenega poročila . spravli<;noK oljc za mazanje strojev, ogenj, konkretnimi podatku Kaj prav.,o gospodje pri ^ ^ fe ^ iz loR€| jc obudil podprefekturi v Gorici? Ali niso tudi oni rnost nckaterih železničarjev; obvestili so podrejeni gospodu Mussohmju, ki je slovesno , q dogodku posUjenačelnika, ki je telefonično izjavil svojo voljo, da si nasa narodna man,- | ^^ na ^^ gasilce. Ti so ogenj po sina svobodno izvoli svoje parlamentarno za- enournem de]u^ pogasili. Lopa je deloma zgo- stopstvo ter da ne bo vlada dopuščala nika-kega nasilja, ne fizičnega, ne moralnega!! V raznih krajih strašijo agitatorji naše ljud- rela. Škoda se ceni na približno 6000 lir. Truplo utopljene ženske najdeno pri Mira-maru. Snoči okoli 22. ure so nekateri ribiči, sivo s tem, da se bodo delali na glasovnicah^ ^ gc ^^ v čo|nu z ^^ naS|i v blitini znaki in da bodo oni natančno vedeli, kako grada Miramar truplo mlade ženske, Ju je je kdo glasoval. In potem — gorje njemu! ;pIavalo na površini vode. Ribi« so zavlekli Opozarjamo naše vohlce, da je to le enostaven t k bfcgu tcr obvestili Q do oblcko in nosi rumene čevlje; vsem zagotovljena, Nikdo ne bo mogel vedeti, nc p^tanov, ne uhanov. kako je kdo glasoval. Zato naj se voiilci ne * 2di se, da gre za samomor. Truplo je kilo plašijo takih groženj, kakor smo jih gori na- v vodi je mai0 časa- vedli. . ' ..................1 Radić o opozijonaliBin bloku JSsKtSS n^S^!.^. j« Zagreber Tagblatt* prinaša razgovor svo- tukajšnji praznoval blagoslovljeni« za- jega dunajskega sotrudnika z Radićem. V tem stave. Povabljeni so bili župani razne vo- razgovoru pravi Št. Radič, da bo njegova jaške in civilne oblasti. Ob 10.30 so bili za- stranka morala vsega skupaj predložiti v ve- stopniki civilnih in vojaških oblasti sprejeti v rifikacijo najmanj 62 mandatov, da zagotovi občinskem uradu, odkoder se jc podal sprevod opozicijonalnemu bloku absolutno večino, ako imenovanih gospodov in Šolskih otrok na bi Pribičevič prestopil k Pašiču. Davidovič je .glavni trg, kjer se je imela vrftiti ceremonija, dal zadostna jamstva, da se bo demokratski Na odru je politični tajnik sekcije v kratkih KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5-kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6, L, desno. 20 POSESTv 3, enonadstropna hiša, dve gospodarski poslopji, 6.000 m2 zemljišča, 10 minut crd Celja, se proda. Kupcu stanovanje na razpolago. Lastnik: G. Medved, Sp, Šiška (nad cerkvijo), Ljubljana. Pojasnila v via Madonnina 4, II. 348 GENTILLI Se. CRISMANCICH - via Mazzi-ni 40. Največja izbera maniiakturnega blaga, v vseh vrstah in po najnižjih cenah v Trstu. 33S IT. družba z om. j. Trsi - Via AriUti 9 - Trs! Kupuje zlalo, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragoceno kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (29 M gflfla na mn Suknje, izdelane iz najfinejšega sukna, moderni kroji. Bzd&iane ei>3ek&» Izbera blaga za obleke po meri. — Srajce, kolesarske srajce, nogavice. Izdelane obleke, iz dobrega blaga po L100.-—• lilegantne, trpežne hlače od L 20-— naprej. Trsi — Via Ghega '/, Ifc. (30 NacE^ii^ie se f 1 KUHARICA, pridna, se išče. Via Bellosguar-do 15. 349 9 slamoreiftice vseh velikosti, kakor tudi vsi poljedelski in ofcrtnijski stroji se dobijo po najugodnejših cenah pri tvrdki m. Rfglii & N. Uldoulch Trst, Via Sanštd 3 — 1314 (v jg»S VSa Psrporella) vsega obuvala, ki se nahaja v skladišču A. Mayer Grego TrSt Corso GtisMAl tik kim&rafa Isial 30 /,, popust na vse obuvalo. Ogiejte si našo prodajalno brez obveze za nakup In našH bodete največjo prikladnost. Izbera slap za dečke, ženske In meške od L 10.— naprej. (4) vsake vrste in v vsakem slogu v veliici izberi ODLIKOVANA KROJAČNICA AVGUST ŠTULAR, Via S. Francesco 34, m. izdeluje vsakovrstne obleke po konkurenčnih cenah. Obleke po meri od L 300 naprej. Prvovrstno delo. VeKka izbera tu- in inozemskega blaga. 350 POTNIKA* veščega špecerijske stroke, kolonialnega blaga in deželnih pridelkov za Goriško, sprejme tvrdka Marmoi>a & Delpin t Gorici. 351 PEKOVSKI vajenec, nckolikđ>wazttrjenf sprejme. Pekarna Sv. Križ - Cesta. se 352 ZLATARNA F. BUDA Trst — Corso Garibaldi 35 (f»odru£atica Via Scafinala t) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-iov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) po izredno nizkih cenah VIA RETTOR1 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 11 □ □□□□□□□□□□□□□□o □□□□□ □□□□ □ □ □ □ □ Ustanovljena leta 1905. DelnfSka glavnica Lit. 15.000.000«- popolnoma vplačana. Glavni secME s Trst, Via S. NicoS6 9 (Lastna palača). Podružnici: A3ea£IAf ŽARA. Olajšuje vsako trgovsfco operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti •kredrtlve za nakup blaga. — Inkasl afektov In raCunov. Informacije. — Kupuj« In prodaja fa tm valut«. Jaaistv«na pisma In druga operacije p« najugodnejših pogojih, p v tirali m hrani«n« knjižic« In Jih obrestuj« po letno netto, a vlogs na tekoči rafun PI ve sen« vlog« proti odpovedi obrestuje najbolje p« dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Uvriuje nakazila v Urah In dinarjih za Jugoslavijo □ DoaaoDOaooaaaoEjaoaa □□□□□□□□□ □□□□□ □□□□□nacaaaaa ; □ i r-. ; □ jo . □ o ! □ □ □ □ PODLISTEK Peni Beartfct; JEČA (U G^k) Posloreali F. r* (86) — «D*,» fe raltla uma pri mK ko tc jt oblatila, «včeraj predpldie je tope! ▼ London. Čim |e bU v koicla. sti amds nI mogel brzojavi ti. pač pa. mi je pisal ki gotovo ic o pravem času, da je mo^Lo pumo odHS s poito istega dne. Izvedela bom, kako je potoval, kaf misli... Ah, te me psrni, naj pridem! Kako veselo bi ila I. S takimi častvi je stopala le pred drsečimi '' ozi vrata poštama luadi v ulici Datrteof. Uradnik jo je T"««*' In s a snahom nekake sokrivde je takoj Id k predalom za leiečo poito. Vrati sa je prasnili rok ter rekel: — «Daxaea nimam nič za vas, fospa.» — «Poftta iz Anglije torej nt prišla?» ec je drznila vprašati ona. — .Pač, foapa, pršila je in je tudi bila ure- je bilo? Ta straatni ljubavnik, ki jo jc še pred se nam zdi čas včasih neznosno dolg, včasih tremi dnevi tako blazno stiskal k sebi, je pač zopet nenavadno kratek. V duhu se nam pri-ni mogel pozabiti? Ona pa ga je predobro kazuje nešteto možnosti, napolnijo nam gu z poznala, da bi mislila, da se igra ž njo. Toda raznimi videnji, ki si sledijo eno zadrugim v tudi on jo je predobro poznal, da bi ne vedel, obliki nekakega vrtinca, tako da se nam zdi da jo i svojim molkom žene v obup, Sabina vse naše dejanje in nehanje kot nekake sanje, se sedaj ni več brigala za očitanja svoje vesti Ker si predstave prenaglo sledijo, ne morejo spričo dobrote svojega moža ne spričo biti več nikako merilo časa. Niti cn cel teden nervoznosti svojega sina. Ker ves drugi ni še bil minil od onega hipa, ko se je ob-mht dan ni bilo pisma, jo je obhajal vsak hip velik na pragu v ulici Fortuny ter rekla Saiiitcnoi&u: strah. Kljub temu pa je zahajala v družbo, *Na svidenje tam doliU Njej pa se jc zdelo, hodrla je na obiske in v prodajalne. Drugi so da jo ločijo od onega slovela že meseci in govorili z njo, ona jim je odgovarjala, toda meseci. Po vsakeu* novem brezuspešnem pobila je obsedena od neštetih predstav. Ali skusu na pošti v ulici Dufrenoy, kjer so jo; ni morda postal Saintenois žrtev nesreče z ▼lakom ali s paznikom? Ne, zakaj listi bd o tem kaj pisali. AH je nevarno zbolel? Ko ga je pustila, je vendar bil tako odločen, tako poln življenja. Zato se je silila misliti, da gre le za pomoto v poštni službi. -— <«Ako pa jutri ne dobim pisma, mu bom brz o javila je rekla končno sama pri sebi. Drugi dan tod* nobenega pisma. Brzojavila pozidali sedaj že v$i uradniki in so jo gledali' eni z izrazom usmiljenja, drugi z izrazom ironije, se jc vrnila z zmanjšano sposobnostjo za nadaljnje vztrajanje v tej neobveščenosti, v tej noći, v tej smrti. Biii pa sta dve priči, ki sta bili preveč opom-( njeni, da bi mogli prezreti njeno bolestno v.ivčno razdraženosl: Ivan-Marija in njegova mat:. Odkar jc bila hipnotizirana po pomanjkanju vsake vesti, ju je bila Sabina popolnoma, je. Nobenega odgovora. Druga brzojavka, isti pozabila in njena fiksna ideja je bila popoP molk. Sedaj pa je bil že Četrti dan in njej noma osamila tudi njeno lastno življenje, so že začele postajati njene družabne dolž- Vsled tega se je nekega predpoldncva — bil nosti težke. Ves četrti in tudi peti dan jc ho- jc že šesti dan — vsa zdrznila, ko sc jc vr- dila tjaveadan v osem mrzličnem stanju, ki niia z novega brezuspešnega poskusa v uradi* Ko je priila dve uri peacja v isti urad - ----------------- . —--------.--- kabinet ki naj bi zamenjal Pašičevega, izogi- besedah, v italijanskem jeziku in slovenskem zopet vprašat, je dobila enak odgovor in ga povzroča negotovnost ter ima na naše za ležečo pošto ter našla v svojem muletr baJ vsakega nasipa, pobijal koruociio in raz- prevodu, pozdravil navzoče. Govorili so za- ravnotako tudi popoldne in proti večeru. Kaj * mišljenje oni bolestni učinek, radi katerega salonu gospo Vialis, ki 10 ie čakala.