Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 1–2 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani ( AGRFT) je razpravljanje o govoru v najširšem smislu besede pripravila pe- tič. Novo, tretje tisočletje se je začelo s kolokvijema o umetniškem govoru (gl. zbornika Kolokvij o umetniškem govoru, 2000, in Kolokvij o umetniškem govoru 2, 2006), sledili so trije simpo- ziji: leta 2013 mednarodni simpozij o umetniškem govoru (gl. monografijo Govor med znanostjo in umetnostjo), leta 2019 mednarodni znanstveni sim- pozij o poučevanju govora (gl. mo- nografijo Govor v pedagoški praksi), leta 2021 pa mednarodni znanstveni simpozij o govoru in prostoru (mono- grafija je v pripravi). Če je bil kolokvij leta 2006 organiziran ob praznovanju 60-letnice AGRFT, pa je bil simpozij Govor in prostor del še večjega in po- membnejšega dogodka: vodstvo sim- pozija ga je pripravilo ob odprtju novih prostorov AGRFT na Aškerčevi ulici 5. AGRFT naj bi zdaj postal kulturni cen- ter ljubljanske univerze, zato lahko ob vzpostavitvi časovne kontinuitete ome- njenih simpozijev in po rešitvi večde- setletne prostorske stiske postane tudi središče teoretičnih razmislekov o naj- različnejših teatroloških, filmoloških in sodobnomedijskih vprašanjih, kar je bila (ob splošnem poudarjanju praktič- nih izobraževanj) želja snovalcev prvih študijskih programov akademije. Zgodovinski dogodek je pospremil kulturni program, o katerem je govor v nadaljevanju, na tem mestu pa omeni- mo zgolj še to, da sta simpozij že tretjič skupaj vodili Katarina Podbevšek in Nina Žavbi. Uvodoma omenjena ko- lokvija je Katarina Podbevšek pripra- vila skupaj s Tomažem Gubenškom, torej lahko njeno vlogo razumemo kot garancijo za vzpostavljanje tako časov- ne neprekinjenosti kot tudi vsebinske povezanosti oziroma raznovrstnosti teh srečanj. Tokrat sta vodji k sodelo- vanju povabili 25 avtorjev, ki so v šes- tih sklopih predstavili 23 prispevkov. Med povabljenimi so bili strokovnjaki iz teorije in prakse: med prvimi je bilo več visokošolskih učiteljev z različnih področij, ki so vpeti tudi v praktično delo (od humanističnih in umetnostnih do naravoslovnih ved), med drugimi pa smo poleg strokovnjakom s področja dramske igre, gledališkega lektoriranja, dramskega prevajanja in dramaturgije lahko prisluhnili tudi strokovnjakom s področja stripovske umetnosti, novi- narstva, jezikoslovja, umetnostne zgo- dovine, računalništva in nevrologije. Po nagovoru dekana Tomaža Gubenška in pozdravu vodij simpozija smo spre- mljali krajši kulturni dogodek, sicer magistrsko produkcijo Kajuh – doku- mentarni literarni kamišibaj o Karlu Destovniku Vanje Ive Kretič, ki je na OCENE IN POROČILA Mednarodni znanstveni simpozij Govor in prostor Ljubljana, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 23. in 24. septembra 2021 JIS_1-2_2022-FINAL.indd 283 2. 07. 2022 09:48:01 284 Ocene in poročila dokumentarno-literaren in presunljiv interpretativen način predstavila pe- snika in narodnega heroja. Sledila je predstavitev prispevkov prvega sklopa, katerega tema je bila prostor in govor v umetnosti. Ana Bogataj je predstavila različne možnosti oblikovanja govornih izrazil v likovnem prostoru stripa, in sicer od klasičnega zapisa v govornem oblačku do oblikovanja govora v spe- cifični vizualni podobi. Živa Čebulj se je ob seriji Primeri inšpektorja Vrenka osredinila na odzive strokovne in laič- ne javnosti na govorno podobo serije ter ob izbranem primeru razmišljala o (ne)uresničljivosti pokrajinskega bar- vanja govorice. Že omenjena Vanja Iva Kretič je ob predstavitvi kamiši- baja pouda rila pomen izrabe prozodič- nih izrazil, ki pomenljivo dopolnjujejo vzdušje, predstavljeno na slikah, ob praksi izvajanja kamišibaja po spletu v koronačasu pa poudarila, da sta temelj- ni cilj in smisel kamišibaja skupno ču- tenje kamišibajkarja in gledalca. Polona Petek je govorila o primerih sodobnega slovenskega filma, v katerih je vse manj dialoga, in razmišljala o tem, ali mini- maliziranje dialoga zagotavlja uspeš- nost slovenskega filma v tujini. Čeprav so bile v tem sklopu predstavljene raz- lične zvrsti, pa je vsem prispevkom skupno osredotočanje na pomembnost in oblikovanje govora kot temeljnega igralskega izrazila. V razpravi je največ pozornosti pritegnilo prav oblikovanje govora v seriji in filmu, kar dokazuje, da govor v umetnosti še vedno intrigira tako ustvarjalce kot naslovnike. Drugi sklop je bil tematsko dvodelen: povezava med prostorom in govorom je bila predstavljena z naravoslovno- -tehničnega in igralsko-izkustvenega vidika. Blaž Koritnik je pojasnil vlogo sodobne nevroznanosti pri raziskova- nju možganskih govornih omrežij s po- močjo funkcijskega slikanja možganov ter s primeri ponazoril, kako se tudi stroji lahko pogovarjajo med seboj in kako lahko človeški možgani komuni- cirajo z računalniki. Simon Dobrišek je to tematiko dopolnil s predstavitvijo tehnologij umetne inteligence, ki pre- tvarjajo govor v besedilo in obratno, poustvarjajo psihofizična stanja govor- ca in samodejno razpoznavajo govorce, pojasnil pa je tudi, da bi biometrična tehnologija v prihodnje lahko pre- pozna(va)la osebnost govorca ter nje- govo izobrazbo, družbenoekonomski status in kraj rojstva. Kristijan Muck je z metodo introspekcije razmišljal o prostoru, v katerem se rodi govor in iz katerega nastaja ustvarjalnost, ki omo- goča iskreno izjavljanje ter neposredni stik izvajalca in naslovnika, Katarina Stegnar pa o takšnem načinu obliko- vanja govora v snovalnem oziroma do- kumentarnem gledališču, s katerim bi lahko dosegli karseda želeni učinek na naslovnika. Svežo snov za razpravo sta prinesla predvsem prva dva prispevka, ki sta razprla pomensko polje razmi- šljanja o govoru in omogočila razpra- vo o uspešnem apliciranju teh strok na področje umetniškega govora, medtem ko sta druga dva prispevka tvorno do- polnila razmišljanje predhodnikov in razprla nove poglede v igralski ustvar- jalni proces. Tretji sklop je moderirala Alida Bevk, ob njej pa so svoje prispevke predsta- vile tudi tri strokovnjakinje iz tujine. Shannon Holmes je po Zoomu predsta- vila delo s študenti v koronačasu na pri- meru ustvarjanja ambientalne avtorske predstave na prostem ter izzive pri delu z glasom in svobodo izražanja v mrzli JIS_1-2_2022-FINAL.indd 284 2. 07. 2022 09:48:01 285Ocene in poročila kanadski preriji. Ellen Foyn Brunn, ki se nam je pridružila v živo, je ob me- todi Fitzmaurice Voicework® razi- skovala prostorsko dimenzijo glasu in ugotavljala, da se govorčev glas nahaja tako znotraj kot zunaj njega, kar lahko ponudi uvide transformativnih praks v umetnosti in v vsakdanjem življenju. Kot tretja je prav tako po Zoomu nasto- pila Catherine Fitzmaurice ter poudari- la vlogo domišljije in vizualizacije ob učenju besedila za doseganje ustrezne glasovne prezence, kot soavtorica pa je njeno predstavitev osnovnih principov dopolnila Alida Bevk z opisom izku- šnje metode Fitzmaurice Voicework® pri študentih dramske igre na AGRFT ter poudarila razliko med čustveno in prezentno uporabo glasu. V razpravi je več slušateljev želelo izvedeti, kako so v praksi videti postopki omenjene metode, česar pa na simpoziju ni bilo mogoče ustrezno predstaviti zaradi kompleksnosti teh postopkov in zara- di omejitev ob upoštevanju ukrepov za preprečitev širjenja novega koronaviru- sa. Za ustrezno predstavitev te metode bi najverjetneje potrebovali več časa oziroma bi bilo najučinkoviteje po- stopke doumeti s pomočjo izkustvene metode, zato bi lahko v prihodnje pri- pravili kakšno krajšo delavnico na to ali sorodno temo. Prvi dan simpozija se je končal s četr- tim sklopom na temo scenografskega jezika, oblikovanja odrskogovorne- ga koncepta in govora pri predmetu dramske igre v spletnem okolju. Ana Kocijančič je na primerih izbranih uprizoritev predstavila sovisnost med scenografijo in odrskim govorom ter vpliv tega razmerja na pomensko raven uprizoritve. Martin Vrtačnik je prikazal oblikovanje odrskogovornega koncepta ob upoštevanju arhitekturne kompo- nente (igralnega prostora), miselne komponente (s poudarkom na igralčevi duševnosti, umu in zavesti) ter geograf- ske komponente (ob primerih izbranih uprizoritev Gledališča Koper). Branko Jordan pa je predstavil izkušnje o go- voru pri poučevanju dramske igre po Zoomu in ob tem ugotavljal, da so iz- zivi pri tem povezani z umanjkanjem skupnega prostora dejanja in govor- jenja, se pa vzpostavlja nov, nefizični prostor s svojimi zakonitostmi, v kate- rem je treba najti načine za omogočanje umetniškega, živega, neposrednega go- vora. V razpravi se je debata razvnela glede (ne)zmožnosti institucionaliza- cije splošnega pogovornega jezika na Slovenskem, pri čemer so divergentna stališča zagovarjali jezikoslovci na eni in gledališki praktiki na drugi strani. Pokazalo se je, da je problem v težnji po nedvomno upravičenem eksaktnem pojmovanju pogovorne zvrsti posa- meznih jezikoslovcev in zavestni flu- idnosti pojmovanja te zvrsti nekaterih gledališčnikov, ki se ob vsakokratnem ustvarjalnem procesu na podlagi da- nega besedila vedno znova in nenehno trudijo oblikovati odrski govor z raz- ličnimi glasoslovnimi, oblikoslovnimi, leksikalnimi in drugimi (tudi) (ne)jezi- kovnimi izbirami, ki pa je rezultat spe- cifične izoblikovanosti jezikovnega čuta profesionalnih in angažiranih go- vorcev (predvsem igralcev, morda tudi drugih članov ustvarjalne ekipe). To so v razpravi o splošnem pogovornem jeziku, ki omogoča nepregledno mno- žico jezikovnih izbir med zbornim in narečnim, potrdili tudi prisotni dramski igralci. Ob koncu dneva smo si na Študijskem odru 3 na AGRFT ogledali produkcijo JIS_1-2_2022-FINAL.indd 285 2. 07. 2022 09:48:01 286 Ocene in poročila drugega semestra študentov dramske igre in gledališke režije z naslovom Stevardesa, nastalo pod mentorstvom prof. Matjaža Zupančiča. Besedilo je sicer radijska igra Milana Jesiha, ki ga je ustvarjalna ekipa s poudarjanjem oksimoronov v besedilu na izviren in učinkovit način prestavila v gledališko uprizoritev, ki v središče postavlja igral- ca in njegovi temeljni igralski izrazili – telo in glas. Tako je uprizoritev gledalcu olajšala spremljanje izvirnih igralskih stvaritev najmlajše generacije in mu do- pustila, da se je ob asketski scenografiji (le-to je sestavljalo zgolj nekaj stolov) velik del uprizoritve »zgodil« v gle- dalčevi zavesti. Prisostvovali smo tudi projektu Poetika praznega prostora Za- voda Senzorium (režiserka Barbara Pia Jenič). Konferansjejka nas je najprej vodila po večjem delu nove zgradbe in nam ob tem predstavljala zgodovino AGRFT, v osrednjem delu projekta pa smo se udeleženci s pomočjo senzorial- nih tehnik prelevili v soustvarjalce pro- jekta. Tako smo udeleženci simpozija dobili priložnost spoznati nove prosto- re AGRFT in jih tudi občutiti ter tako posledično vzpostaviti intimnejši odnos do novega prostora, ki si želi zaživeti s kulturo, ustvarjalnostjo, domišljijo, čustvi – človeškim izkustvom. Drugi dan simpozija se je začel s pe- tim sklopom in predstavitvijo prispev- ka Tomaža Grušovnika z aktualnim vprašanjem: zakaj se teoretik zarote in znanstvenik o določeni temi ne moreta sporazumeti. Grušovnik je razloge iskal v neuspešnih strategijah izkoreninjanja teorij zarot, pri tem pa kot razlog za to navedel kompleksnost vzgoje uspešne- ga komuniciranja. Jakob Ribič je raz- mišljal o teatraliki fašistične politike in sklepal, da fašisti prav s spektaklom novačijo množice, ki svoje interese ob spremljanju različnih političnih pra- znovanj, zbiranj, javnih nastopov in govorov zamenjajo za interese fašistov. Sara Horžen je ob porastu populizma predstavila primere govornega spro- ščanja v javnem diskurzu na primerih govora politika, voditelja informativnih oddaj in umetnika. Nina Žavbi je govo- rila o pomenu prostora gledališke upri- zoritve pred epidemijo covida-19 in v koronačasu ter pojasnila vpliv spreme- njenega fizičnega in mentalnega pros- tora na gledališko uprizoritev, posledič- no pa tudi na odrski govor in njegovo recepcijo. Tomaž Toporišič je (ob od- sotnosti soavtorice prispevka Eve Pori) prikazal vzpostavljanje dinamičnega fonično-prostorskega modela v upri- zoritvenih umetnostih v drugi polovici 20. stoletja, njegovo dekonstrukcijo ter vzpostavitev nove vidno-slušne izku- stvene perspektive prostora, pri tem pa poudaril neločljivo povezavo med gla- som, telesom in prostorom kot bistveno govorico gledališča. V zadnjem, šestem sklopu je Tina Mah- kota na primeru prevajanja drame The Playboy of the Western World Johna M. Syngea predstavila problematiko preva- janja nemimetičnega in neverističnega govora iz kmečkega okolja ter svoje pre- vajalske izbire primerjala s prevodom Cirila Kosmača in Vesne Jurca. Nataša Jakop je ob številnih primerih prikaza- la rabo in funkcijo frazeoloških enot, ki tematizirajo govor oziroma pros- tor, z lingvokulturološkim pristopom pa potrdila obstoj kulturnih vrednot in mentalitete slovenske jezikovne skup- nosti v izbranih frazeoloških enotah. Matejka Grgič je ob primeru slovenšči- ne v Italiji opozorila na nezadostnost poudarjanja zgolj simbolične vrednosti JIS_1-2_2022-FINAL.indd 286 2. 07. 2022 09:48:01 287Ocene in poročila manjšinskega jezika v javni rabi in opo- zorila tudi na pomen njegove funkci- onalne vrednosti v jezikovnem načrto- vanju. Maja Đukanović pa je po Zoomu predstavila razvoj statusa slovenščine v Srbiji ter specifike pouka sorodnih jezi- kov (slovenščine in srbščine), zlasti na ravni fonetike, fonologije, morfologije in leksike ter medjezikovnih homoni- mov na najvišjih stopnjah učenja jezi- kov. Zadnja razprava je bila tematsko podobna kot razprava ob koncu četrte- ga sklopa, saj je večino slušateljev za- nimalo prevajanje pogovorne zvrsti za gledališče, zato se je na neki način že oblikovala morebitna tema naslednjega simpozija, ki bi lahko obravnaval govor in prevajanje za gledališče. Na koncu želimo še na kratko povze- ti namen in vsebino vseh do zdaj or- ganiziranih razpravljanj o govoru na AGRFT, ki ob prisotnosti povabljenih razpravljavcev in tudi zainteresirane javnosti (ta aktivno sodeluje v razpra- vah teh srečanj in s tem potrjuje rele- vantnost in odmevnost simpozijev) utrjujejo aksiom, da je govor temeljno človekovo oziroma človeško izrazi- lo. Ob kolokvijih leta 2000 in 2006 so različni teoretiki in praktiki razpravljali zlasti o igralčevem govoru, simpozij leta 2013 je s poudarjanjem hibridiza- cije umetnosti in interdisciplinarnega raziskovanja govora z vsebinskega vidika v razpravljanje vključil že več strokovnjakov z različnih področij, medtem ko zadnja simpozija, ki ju je AGRFT pripravil leta 2019 in 2021, ka- žeta vsaj tri razvojne usmeritve teh sre- čanj: 1) pre obrazbo kolokvijskih raz- pravljanj v simpozije, ki so postali ne le mednarodni, ampak tudi znanstveni; 2) zamejitev razpravljanja na določeno temo, tj. od splošnega razpravljanja o igralčevem govoru k izbrani, specifič- ni temi; 3) morebitno bienalno orga- niziranost simpozijev (za primerjavo: Istraživanja govora v Zagrebu je trie- nalna prireditev). Če se na prvi pogled zlasti prvi dve točki zdita kot del samo- umevnega evolucijskega procesa, pa se lahko pomisleki pojavijo zlasti ob tretji točki, a neupravičeno. Zadnji simpozij namreč dokazuje, da se za nadaljnjo tematsko raznovrstnost simpozijev in število relevantnih razpravljavcev o govoru ni bati – sploh ob upoštevanju dejstva, da je govor človeku imanen- ten oziroma da je govor z ontološkega vidika človeku lasten način izražanja ter zato nenehen vir preizpraševanj in revidiranj različnih misli in koncep- tov. Poleg tega je treba omeniti, da se z govorom ne ukvarjajo le že davno ute- meljene discipline, kot so jezikoslovje, filozofija, psihologija, družbene vede in podobno, pač pa tudi tiste, ki so se oblikovale ob razvoju novih tehnologij in razmahu interdisciplinarnosti, torej tudi umetna inteligenca in nevrozna- nost – skratka discipline, ki jih pove- zuje krovni pojem kognitivna znanost. Ob tem velja poudariti znano dejstvo, da se je po osamosvojitvi Slovenije in ob pojavu novih govornih medijev zlasti v tretjem tisočletju povečalo šte- vilo raziskav govora, posledično naj- verjetneje tudi število strokovnjakov, ki se ukvarjajo z govorom. Tudi to je lahko spodbuda za bienalno organizi- ranost simpozijev v prihodnje, obenem pa se zdi, da je prav zavestno uvrščanje različnih disciplin kognitivne znanosti v zadnji simpozij upravičilo aktualnost simpozija in začrtalo njegovo prihod- njo programsko usmerjenost. Martin Vrtačnik Mestno gledališče ljubljansko JIS_1-2_2022-FINAL.indd 287 2. 07. 2022 09:48:01