ŽELE Z AR Leto XIX. 1979 JULIJ št. 14 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE KAKO SMO DELALI Objavljamo rezultate poslovanja za mesec junij 1979: SKUPNA PROIZVODNJA V juniju je znašala skupna proizvedena količina proizvodov 23,379 ton: — v primerjavi z operativnim planom je bila nižja za 270 ton oz. za 1,1 %, — v primerjavi z 1/12 letnega plana je bila višja za 572 ton oz. za 2,5 %, '.v primerjavi z, dinamičnim planom pa je bila nižja za 291 ton oz. za 1,2 %. ELEKTROPLAVŽ Elektroplavž je presegel planirano količino tako pri proizvodnji grodl j a kot aglomerata. Pri aglomeratu je bil operativni plan, ki je bil postavljen v višini 3.726 ton, presežen za 95 . ton oz." za 2,5 %, ož. za 2,6 % več kot je bilo planirano. Težave so imeli pri proizvodnji specialnega grodlja za nodulacijo, ker je he-matit, ki ga uvažajo iz Mavretanije, vseboval visok %' Si02. JEKLARNA ■Skupna proizvodnja odlitega jekla, ki je bila planirana v višini 5.600 ton, je znašala 5.922 ton ali 5,8 % več kot je bilo predvideno v, operativnem planu. Proizvodnja je bila višja tudi v primerjavi z 1/12 letnega plana in dinamičnim planom, in sicer v primerjavi z 1/12 letnega plana za 540 ton oz. 10,0 %, v primerjavi z dinamičnim planom pa za 472 ton oz. za 8,7 %. Remont v jeklarni je bil zaradi del na visokonapetostnih napravah prestavljen za dva dni kasneje, kot je bilo predvideno, kar pa je negotovo vplivalo na povečanje zastojev zaradi vzdrževanja sten peči. VALJARNA I : Proizvodnja valjanih izdelkov je znašala 2.142 ton, kar je v primerjavi z operativnim planom za 178 ton oz. ža 7,7 % manj, v primerjavi z 1/12 letnega plana za 25 ton oz. za 1,2 % manj in v primerjavi z dinamičnim planom za 258 ton oz. za 10,7 % manj kot je bilo predvideno. Nižja proizvodnja je posledica večje količine intervencijskega valjanja za FVK Kraljevo. VALJARNA II Skupna proizvodnja valjanih profilov je znašala 7.662 ton. V primerjavi z operativnim planom je nižja za 748 ton oz. ža 8,9%, v primerjavi’ z 1/12 letnega plana nižja Za 504 ton oz. za 6,2% in v primerjavi z dinamičnim planom nižja za 948 ton oz. ža 11,0 %. Nižja proizvodnja je posledica pomanjkanja gredic in spremembe programa široko ploščatih profilov, katerih valjanje je namesto planiranih 12 dni trajalo 20 dni. JEKLOVLEK Skupna proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov je znašala 723 ton, medtem , ko jih je operativni plan predvideval 690. Proizvodnja brušenih profilov je bila planirana v višini 330 ton, realizirana pa v višini 308 ton zaradi težav pri brušenju 0 14,1 za Trstenik. Proizvodnja vlečenih profilov je bila planirana v višini 360 ton,J realizirana pa v višini 415 ton zaradi višje storilnosti pri vlečenju okroglih in specialnih profilov. LIVARNA I Skupna proizvodnja v juniju je bila višja od predvidene v operativnem planu za 250 ton oziroma za 13,3 % višja proizvodnja je bila dosežena tudi v primerjavi z 1/12 letnega plana in dinamičnim planom, in 'sicer: — v primerjavi 2 1/12 letnega plana je bila višja za 455 ton oz. za 27,3 %, — v primerjavi z dinamičnim planom pa za 394 ton oz. za 22,9 odstotka. Težave so imeli s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev, še vedno nimajo rešenega problema ogrevanja in razvoda vode za kopalnice ter še vedno nimajo sklenjenega dogovora za izdelavo livnih jam za valje. LIVARNA II Operativni plan je bil postavljen V višini 705 ton, realiziran pa v višini 652 ton (i — 92,5). V primerjavi z 1/12 letnega plana je bila proizvodnja višja za 7 ton (i = 101,1), v primerjavi z dinamičnim planom pa je bila nižja za 48 ton (i = 93,1). OBDELOVALNICA VALJEV Dosežena proizvodnja obdelo-valnice valjev je bila višja tako v primerjavi z operativnim planom kot tudi v primerjavi, z 1/12 letnega plana in dinamičnim planom, in sicer v primerjavi z 1/12 letnega plana .in dinamičnim planom je bila proizvodnja višja za 24 ton .(i = 108,2), v primerjavi z operativnim planom pa za 18 ton (i = 106,0). Težave so imeli s pomanjkanjem delovne sile. OBDELOVALNICA LITINE Operativni plan obdelane litine je bil postavljen v višini 64 ton. realiziran pa v višini 68 ton (i = 106,3). Proizvodnjo je oviralo pomanjkanje delavcev. TOVARNA TRAKTORJEV Proizvedli so 490 traktorjev od planiranih 600. V primerjavi z o-perativnim ih dinamičnim pla- nom je bila proizvodnja nižja za 18,3 %, v primerjfivi z 1/12 letnega plana pa za 16,0 %. Poglavitni vzroki za nedoseganje plana so bili: — pomanjkanje ulitkov ohišja menjalnika, — nepravočasna izdelava in dobava gredi izdanih priključkov ter odpreskov, — nepravočasno ocarinjen in dobavljen material od Fiata iz Italije. REZULTATI POSLOVANJA JANUAR—JUNIJ 1979 V obdobju januar—junij 1979 je bilo na nivoju DO Skupno proizvedeno 126.944 ton, kar je za 429 ton oz. ža 0,3 % več kot je bilo planirano. Planirano količim so presegli v TOZD jeklarn in valjarn (i = 101,9) in v TOZD Livarne I (i = 108,3), medtem ko o-stali tozdi za planom zaostajajo. Primerjava na preteklo razdobje nam pokaže, da je bilo v letu 1978 v tem obdobju skupno proizvedenih 129.150 ton ali 1,7 % več kot to leto. Za lanskoletno proizvodnjo največ zaostaja TOZD elektroplavž (i = 90,7) zaradi- remonta na TH peči y februarju'in marcu, v največji meri pa jo je presegel TOZD TT (i = 138,4). Na nivoju DO je bil evidentiran izmeček v višini 1.550,1 tone, katerega vrednost je znašala 35,365.500,00 din, kar je za 22,3 % manj od planskega normativa. Največ izmečka je bilo evidentiranega v TOZD livarne II, in sicer 644,4 tone,'njegova vrednost pa je znašala 13,549.300,00 din. Odpadek na nivoju DO pa je bil evidentiran v višini 11.086,7 tone. Največ ga je bilo v TOZD jeklarn in valjarn, in sicer 7,669,2 tone, najmanj pa v TOZD livarne I gjj 1.609,4 tone. Povprečno število zaposlenih je zhašalo 3.419, kar je za - 4,7 % manj od planiranega št_evila v letnem planu. Z upoštevanjem števila zaposlenih iz nadur in pogodbenega dela je. bilo v tem obdobju zaposlenih 3.588 delavcev, kar predstavlja 100 % realizacijo letnega plana. Produktivnost v obdobju januar—junij je .bila za 6,6 % nižja od predvidene v letnem planu. Najvišja produktivnost je bila dosežena v TOZD livarne I (i == 102,7),, naj nižja pa v TOZD elektroplavža (i = 52,1). Livarja pri ulivanju Oskrba tržišča z domačimi izdelki črne metalurgije V »Družbenem dogovoru o razvoju črne metalurgije za obdobje od leta 1976 do leta 1980« je bilo zapisano, da se mora delež uvoza gotovih jeklenih proizvodov Zmanjšati v domači potrošnji iz 35 % v letu 1975 na 20 % y letu 1980 oziroma s 540 milijonov dolarjev na 420 milijonov (v cenah ' iz leta 1975). Prav tako je bilo poudarjeno, da se mora vrednost u-voznih surovin in polizdelkov po toni gotovih jeklenih proizvodov zmanjšati za 30 % ali s 130 dolarjev v letu 1975 na 90 dolarjev v letu 1980. Z drugimi besedami to pomeni, da bi morali domači viri v letu 1980 pokriti uvoz v vrednosti 175 milijonov dolarjev. Pri gotovih jeklenih proizvodih bi -morala biti nadomestitev še‘večja, saj bi razvoj domačih proizvodnih kapacitet moral -pokriti 1,6 milijona ton uvoza v letu 1980. Toda plani iž leta 1976 doslej še niso ustvarjeni, saj še Investicijske izgradnje v posameznih železarnah ne odvijajo po načrtih (npr. železarni v "Smederevu m Zenici). Prav -tako -se tudi .dane kapacitete ne izkoriščajo -v---celoti, zato lahko ugotavljamo, da se planirani obseg nadomestitve u-voza surovin, polizdelkov, in gotovih*’jeklenih- izdelkov odvija. izredno počasi.’ Vrednost uvoza surovin- !in polizdelkov pa toni go-. tovih. proizvodov. v i črni metalur-giji je- bila 121 dolarjev letu •1976, 106 dolarjev v letu 1977, a v.letu-19-78- celo 116 dolarj.ev (primerjava po tekočih cenah). V< letu 1978 je bilo uvoženih-600.000 ton rude In železovega koncentrata, 500.000 torn-jeklenih odpadkov, preko milijon tori gredic in-ingotov, precej premoga' za koksarne, .ognjeodpomega materiala, grafitnih elektrod itd. . *Po drugi strani je v potrošnji ^gotovih jeklenih proizvodov do--mača proizvodnja v-letu-1977 pokrivala' 76,2 %; uvoz pa 33,8 %. V letu 1978 je uvoz padel.na 21,3% «vekupni'potrošnji, ki je- znašala 3,96 milijona, ton jeklenih proizvodov. Uvoz je tedaj.--znašal 934.000 ton gotovih;jeklenih-proizvodov. -Če primerjamo še vred-nostni.prikaz po tekočih cenah, je stal uvoz gotovih jeklenih proizvodov v 1077.. letu 441,5 milijona dolarjev,'v'1978. letu pa 415,6 milijona dolarjev.1 Kljub ' 5,9 % 'vrednostnemu zmanjšanju' uvoza so se v leifii 1978 pojavili resni problemi v oskrbi tržišča z nekaterimi 'proizvodi, kot 'So hladno-valjana pločevina, brezšivne cevi, pocinkana pločevina itd. | Vendar tega pomanjkanja niso povzročala pomanjkanja valjamiških kapacitet; temveč nerazvitost1 eks-traktivnega: dela črne metalurgije, ki ne uspeva' pokriti vse- razpoložljive kapacitete s potrebnimi polizdelki. “ 'Vzroki za' takšno "stanje niso Samo’v slabi izkoriščenosti kapacitet in prepočasni investicijski izgradnji, ampak tudi v sami na-rodno-gospodarski > situaciji. V tem ''srednjeročnem obdobju se gradijo namreč mnogi objekti iz-, ven integriranih železarn in sprejetih planov, kar istočasno pomeni dupliranje kapacitet (npr. v proizvodnji šivnih cevi, raznih vrst pločevin, betonskega železa, toplo in hladno oblikovanih pro- filov itd.). Izgradnja takšnih kapacitet zahteva manjša finančna sredstva, saj se gradijo brez primarnih faz; a ta proizvodnja, čeprav naj bi po osnutku izgradnje slonela na domačih surovinskih osnovah, proizvaja z uvoženimi polizdelki zaradi prej opisane kasnitve- izgradnje bazičnih kapacitet v železarnah. Dejstvo je, da zaostajanje primarnih faz proizvodnje v železarnah in slaba koordinacija pri naslanjanju na surovinsko bazo v valjamiških kapacitetah izven železarn močno Ogrožajo realizacijo plana iž »Dogovora o razvoju črne inetalurgije za obdobje 1976 —1980«. Vsi ti vzroki ogrožajo planirano nadomestitev uvoza z domačimi proizvodi, saj se' ocenjuje, da bodo proizvajalci uvo- Proizvodnja v maju je bila v odnosu na operativni plan dosežena s 95 %, blagovna: proizvodnja, s 84 %, v TOZD tovarna traktorjev pa s 94 %. TOZDJEKLARN K IN'VALJARN Proizvodnja -v- mesecu..... maju 19-79 je bila Pri tem opozarja vse prevzemnike Obveznosti, da si pred podpisom obveznosti priskrbijo mnenje finančne službe oz. likvidnostne komisije o možnostih plačila prevzete oz. dogovorjene obveznosti. Za Vse prevzete obveznosti, ki jih posamezniki prevzemajo brez zagotovitve finančnih sredstev in iz tega izvirajoče posledice, odgovarja vsak prevzemnik obveze po zakonskih predpisih in določilih naših ■ samoupravnih aktov. 2. S tem V zvezi odbor posebne finančne službe pooblašča in naroča tako likvidnostni komisiji, kot tudi ustreznim. strokovnim službam, da dnevno spremljajo likvidnostno situacijo na podlagi prilivov sredstev in z njo.seznanja odgovorne delavce. Dokler delovna skupnost za.finančno-ra-čunovodske posle ne prične striktno voditi stanje sredstev po tGŽD, ugotavlja prioriteto nabav likvidnostna komisija na ravni delovne organizacije. Predvsem vsi večji nakupi se lahko vršijo, ko so zagotovljena finančna sredstva, sicer pa se vse nabave lahko gibljejo samo v okviru razpoložljivih sredstev.:; 4. Odbor posebne finančne službe naroča delavskim svetom in ostalim službam, da se takoj primerno organizirajo in pripravijo za poslovanje v nastali situaciji. 5. Odbor posebne finančne službe sprejema sklep likvidnostne komisije z dne 28. 6. 1979 o prioriteti investicij in posebej podpira sklep, da se investicijska vlaganja lahko vršijo samo, če so razpoložljiva sredstva v te namene. 6. Delovna skupnost za finanč-no-računovodske pošle je še naprej dolžna vršiti vso aktivnost za pridobivanje tako kratkoročnih, kot drugih kreditov za premostitev nastale, situacije. 7. Odbor posebne finančne službe ugotavlja, da je za nastalo situacijo več vzrokov, zato predlaga tako kolektivnemu poslovodnemu odboru kot delavskim svetom TOZD in DS, da aktivno pristopijo k analizi vzrokov majhne poslovne uspešnosti ter pripravi takšnih ukrepov,; ki bi kratkoročno olajšali-likvidnostne težave, dolgoročno pa privedli do večje poslovne učinkovitosti. 8. Odbor posebne finančne službe predlaga, da se o nastali situaciji obvestijo tudi drugi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije s ciljem, da se tudi oni vključijo v razreševanje nastale situacije. 9. Odbor je obravnaval likvidnostni plan za julij 1979 in ugotavlja, da je le-ta, sprejemljiv in ga kot takšnega sprejema. hidravliko dobro napreduje ročil izvršilnemu, odboru RSS, da nam ■ kredit odobri, ,;Ta nam je v decembru 1977. leta odobril kredit v višini 20. %. od predračunsko vsote, kakor pravilnik RSS. dovoljuje. Na osnovi odobrenega dela kredita - od RSS smo si - u-stvarili; pogoj,: da lahko prosimo pri Ljubljanski, banki še za, 5.0 % kredita. To možnost smo izkoristili in v maju 1978 dobili zaprošen kredit. Tako smo zbrali 70.%, potrebnih sredstev, ostanek pa so lasten prispevek. V tem času-rsmo formirali delovno, skupino,. -izvajalcev naloge, ki smo jo.P9večali z novim livarskim strokovnjakom, ki je v juniju lanskega- leta1 prišel -v mašo-DO. Tako smo dosegli vse pogoje, da smo se naloge lahko lotili po predvidenem planu. konstrukcijami zmanjšali do te mere, da je na ulitkih ostala samo nujna mehanska obdelava. Iz ulitka so bila odstranjena vsa večja Joplotna vozlišča, z namenom, da se izključi možnost nastanka gnezd prozornosti in mi-kroprozornosti. : Prva .. informativna , paralelna litja iz feritne nodularne litine in perlitno feritne lamelarne litine .so pokazala,,da. je pri lamelami litini lažje doseči kompaktnost in homogeno strukturo. V razčiščevanju pogojev,- .katerim je raz-vodnik pri delu izpostavljen, smo s konstruktorjem ugotovili, da jih lamelama litina lahko zadovolji. Posebno trdno so nas v to- prepričale informativne'. preiskave; podobnih elementov vodilnih proizvajalcev v svetu. Iz dosedaj od- Pri izdelavi informativnega tehnološkega procesa smo izhajali iz kvalitetnih zahtev, ki so jih postavljali bodoči koristniki. Po njihovih zahtevah mora bjti litina kompaktna, da lahko prenaša visoke pritiske fino tekočih fluidov. Funkcionalna oblika ulitkov Zahteva več ulitih utorov, prekatov in veznih kanalov, oblikovanih tako, da se upori pri pretoku fluidov zmanjšajo na najmanjšo dopustno mejo. Zaradi strogih zahtev na mehansko. obdelanih površinah. mora biit litina v strukturnem pogledu zelo homogena. Mehka in trda mesta na obdelovalnih površinah onemogočajo dobivanje Zadovoljive kvalitete obdelanih površin. Predpostavljali smo, da bomo lahko zadovoljili upravičene zahteve bodočih koristnikov, če se odločimo za, izdelavo jeder in kalupov po Schell-molding postopku. Pri izbiri litine smo izbrali perlitno feritno litino z A grafitom velikosti 3—5. Ker nam vse važne notranje površine za mehansko čiščenje niso pristopne, smo se morali odločiti za kemijsko čiščenje. Sistematsko raziskovalno delo smo začeli v marcu lanskega leta, ko smo na osnovi načrta o-hišja krmilnega ventila nabavili prva orodja za jedra in maske. Po prvih litjih so se pokazala slaba mesta, ki smo jih v sodelovanju z 'raziskovalci iz Kladivarja z re- litih in analiziranih litij smo dobili naslednje odgovore-: 1. Stalnost zunanjih mer pravokotno na spoj maske je v 68 % v meji ± 0,2 mm, v 95,3 % pa v meji fH 0,35 mm; v enakih dimenzijskih tolerancah, so tudi ostale dimenzije. 2. Po lastni zamisli je bila o-svojena litina, ki je za naše razmere (sp. grodelj, in izbrani jekleni odpadki) najprimernejša. Ugotovljen je temperaturni interval, hitrost litja in ferostati-čen pritisk, pri katerem se dobijo, dobri ulitki. 3. Razvit je proces elektrosta-. tinčega čiščenja notranjih površin ulitkov v vročem lugu, ki daje-zelo. zanesljive rezultate. Čiščenje s pomočjo istosmernega električnega toka v elektrolitu nam je bilo informativno poznano. Nismo pa mogli v nam dosegljivi literaturi dobiti nobenih opisov postopka. Zavedali smo se, da je zelo zahteven v pogledu potrebnih naprav, zato smo skušali najti enostavnejše rešitve. Mehanski način čiščenja, ki je enostavnejši in v livarstvu najbolj razširjen, ni bil izvedljiv, ker notranje površine kanalov niso pristopne za nobena orodja. Poizkušali smo z raznimi načini lužen j a v žvepleni in fosforni kislini. Eksperimenti nam niso dali zadovoljivih rezultatov, zato smo jih opustili. Mnenja delovodij eleklrojeklarne na članek „Razmišljanja o odnosih“ Na sestavek RAZMIŠLJANJA O ODNOSIH, objavljenega v 12. št. Zelezarja, smo prejeli članek Mnenja delovodij iz elektrojeklarne, ki ga v celoti objavljamo. Razmišljanja o odnosih so našla odmev v raznih delovnih sredinah, nekje bolj, drugje manj. Vsekakor se z vsemi mnenji delovodij ne moremo strinjati. Bralci bodo to lahko sami ugotovili. Namen članka RAZMIŠLJANJA O ODNOSIH je bil vzbuditi v vseh sredinah humanejši pristop pri obravnavi delavčevih težav in hkrati k boljšim medsebojnim odnosom. O teh odnosih je tekla razprava tudi na seji delavskega sveta DO dne 12, 7. 1979, ko je le-ta obravnaval poročilo o delu disciplinske komisije delovne organizacije. Ugotovljeno je bilo, da ni vse v kaznovalni politiki, temveč da moramo storiti več tudi na področju medsebojnih odnosov. Kot delovodje elektrojeklarne ne bi, če dovolite, podali svoje mnenje o sestavku, ki je.bil objavljen v zadnji številki Štorske-ga železarja z naslovom RAZMIŠLJANJE O ODNOSIH. Moramo priznati, da nas sejanje takih »cvetk«, ki jih je podal določeni anonimnež .verjetno ni bil (ali bila) toliko pogumen, da bi se podpisal s celim imenom, sili v smeh. Kolikor vemo, je OZD Železarna Štore delovna organizacija, ne pa socialna ustanova, kot je sklepati iz članka. Delovodje v proizvodnih obratih v naši delovni organizaciji so V Zaključeno je delovno tekmovanje V kovinarjev Železarne V petek, 22. junija je bila v domu železarjev na Teharjah krajša slovesnost ob zaključku internega tekmovanja kovinarjev, na kateri so bila podeljena priznanja in praktične nagrade. Prvouvr-ščeni v posameznih poklicih so prejeli priznanje in knjižno nagrado, vsi ostali tekmovalci pa priznanje za sodelovanje. Slovesnosti so se udeležili tekmovalci in strokovni sodelavci, ki so s svojim delom pripomogli, da je bilo tekmovanje strokovno dobro pripravljeno in izpeljano. Priznanje tekmovalcem je podelil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore tov. Ladislav Kaluža, ki je pri- Politična koordinacija je nujna. Gotovo se spominjate, kako je Edvard Kardelj govoril, da nobeden ne bo mogel preprečiti tega, da ne bi posamezni vodilni ljudje sedli, se posvetovali, si izmenjavali 'svoja stališča in mnenja. Tudi to je oblika demokratizacije našega življenja, da predsednik neke organizacije nima kar naprej nekak prav, ampak, se o svojem pogledu pogovarja, i-šče potrditev ali različno argumentacijo za svoja stališča. Politično koordiniranje je tudi nujno zaradi izrednega mednarodnega položaja, zaradi razmer, ki lahko nenadno nastanejo v deželi. Tudi časovna stiska dostikrat narekuje, da uporabljajo pooblastila, ki jih imajo posamezni predstavniki v družbenopolitičnih organizacijah za to, da lahko hitreje ukrepajo, da bi določena stališča prišla hitreje do svojega izraza v političnem življenju naše. organizirane socialistične družbe-. To je nujno, toda prav tako je nujno, da ta politična koordinacija ne bi nadomestila rednega dela družbenopolitičnih organizacij, da v ničemer ne bi zmanjšala politične odgovornosti, da bi sklepe ter stališča aktivov stalno ne le potrjevali, pač pa tudi o-cenjevali v rednih voljenih orga- sotnim spregovoril o pomenu tekmovanja kovinarjev in o načrtih za v bodoče. Svet konference osnovnih organizacij sindikata je bil letos pobudnik, da smo v železarni organizirano pristopili k pripravam in izvedbi internega tekmovanja. Imenovana je bila 7-članska komisija, ki je bila zadolžena za pripravo in izvedbo tekmovanja. Tekmovanje je lahko potekalo v vseh kovinarskih poklicih, in to: varilci v štirih postopkih varjenja (ročno obločno, plamensko, v zaščiti CO2 in TIG) orodjarji, strugarji, brusilci, rezkalci in livarji. Glede na to, da je cilj delovnih tekmovanj kovinarjev do- nih in v celotnem našem organiziranem političnem življenju. Če pa hočemo v praksi to uresničiti, priporočamo, da ne spreminjamo naše notranje organiziranosti iz nekih prestižnih razlogov, kdo naj bo tisti, ki bo v OZD odločal, kje naj bi bila koordinacija, ali na tem ali na drugem sedežu, kdo naj postavlja stvari na dnevni red, kdo ima prvo besedo, kdo vodi itd. Vsa ta vprašanja so popolnoma nesmiselna, ker mora biti sindikat odprt za vse pobude in mora stremeti za tem, da se aktivnost čimbolj prenaša iz sindikalne organizacije in njenih forumov na vse mogoče organizme v OZD in da vsako akcijo vodi tam, kjer ta da naj večji učinek in vpliv. Čisto vseeno je, ali se dobivamo pri sekretarju ZK ali predsedniku ZSMS oz. delavskega sveta ali sindikata, enkrat je pobudnik aktivnosti eden, drugič drugi — važno je to, da teh sklepov, vseh teh stvari ne obravnavamo kot politično direktivo in obvezujoč sklep, ampak mora vsak od nas na svojem področju v smislu svoje notranje odgovornosti prevzeti obveznost, da bo argumentiral stališča v rednem delu svoje družbenopolitične oz. samoupravne organizacije. seči čim masovnejšo udeležbo delavcev, predvsem iz tistih TOZD, ki zaposlujejo ustrezno število delavcev navedenih poklicev, se s številom tekmovalcev ne moremo preveč pohvaliti, vendar .pričakujemo, da se bo interes povečal. V nekaj besedah je potrebno predstaviti potek internega tekmovanja. Tekmovalo se je v štirih poklicih: strugarji, orodjarji, varilci in livarji, vendar nismo u-speli, da bi vsi tekmovalci tekmovali po istih kriterijih. Varilci so svoje tekmovanje združili z vsakoletnim obveznim atestom, livarji so opravili tekmovanje v delovnem procesu in izyedli drugačen izbor. Najbolj tekmovalno pa je bilo pripravljeno tekmovanje strugarjev in orodjarjev, za kar se je potrebno zahvaliti strokovnim sodelavcem. Izdelane so bile propozicije tekmovanja, vsem tekmovalcem so bili nudeni enaki pogoji. Ocenjevanje je bilo o-pravljeno strokovno in nepristransko. Vsi doseženi rezultati so bili zelo dobri, tekmovalci pa so bili med sabo zelo izenačeni. Prva tri mesta, dosežena na internem tekmovanju, vodijo na republiško tekmovanje, ki bo v začetku meseca septembra v Celju. Po posameznih tekmovalnih panogah so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Rakuša Branko, 2. Platovšek Božo, 3. Recko Ignac. Varilci (elektr. obločno): 1 Žohar Karl, 2. Romih Ivan, 3. Teržan Franc. Orodjarji: 1. Hribernih Alojz. Livarji niso razvrstili tekmovalcev po vrstnem redu, ampak objavljamo imena tekmovalcev, ki so se uvrstili na republiško tekmovanje: Judež Ivan, Škoberne Jože, Stojan Ivan, Tržan Milan, Fidler Jože, Pirš Rafael, Ka-senburger Franc. Vsem . tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate in se jim zahvaljujemo za sodelovanje, i-stočasno pa naj bo to spodbudno vsem ostalim sodelavcem, da se naslednje leto udeležijo tekmovanja. Tekmovalcem, ki so se uvrstili na republiško tekmovanje kovinarjev, želimo, da z uspešnim nastopom, s kvaliteto in znanjem dostojno zastopajo kovinarje Železarne Štore. Ponovno o politični koordinaciji (aktivih) delovodje, to pomeni, da morajo zadane naloge v redu, pravočasno in učinkovito izvrševati. Predvsem delovodje so tisti, ki naj bi oziroma morali skrbeti za nepretrgan proces in da le-tega ne morejo izvrševati, če imajo v svoji delovni skupini ljudi, ki niso disciplinirani in ki prav zaradi neopravičenih izostankov motijo proces dela. Ne razumemo, kako lahko nekdo tako lepo »meditira«, ko bi vsaj kot delegat disciplinske komisije sicer moral imeti zdravo humano stališče do problemov kršiicev delovnih obveznosti; po drugi strani pa bi se ta tovarišica ali tovariš moral zavedati, da je disciplina temelj vsake zdrave družbe. Tega tovariša ali tovarišico (ker ne vemo, kdo je članek pisal) bi vprašali, kako bi se znašel (ali znašla) v dani situaciji pri delovnem prodesu v jeklarni, ko je potrebno odliti šaržo težko 45 ton, katere vrednost je okoli 35 starih milijonov in zaradi odsotnosti nediscipliniranih delavcev tega procesa ni možno izvršiti uspešno in zadovoljivo. Kako lahko pisec članka v glasilu napiše, da je neopravičen izostanek z-dela neizogiben pojav, ki na eni strani zelo otežuje redno proizvodnjo in dalje navaja — citiramo:: »če pa se ozremo na drugo stran, to je na stran delavca, bi se morali zamisliti.« Delovodje v jeklarni, kot enem osnovnih obratov DO, se vprašujemo, nad čem naj se zamislimo: ali nad piscem članka, ki sploh ne ve, kakšen položaj ima delovodja v osnovnih proizvodnih o-bratih; ali naj se zamislimo nad tistimi delavci, ki zaradi svoje malomarnosti in nediscipline motijo normalen potek v osnovnih proizvodnih obratih. Ne strinjamo se ž izjavo, ki jo anonimnež (Nadaljevanje na 6. strani) Raziskovalno delo HL (Nadaljevanje s 3. strani) Prve pozitivne rezultate smo o-pazili šele, ko smo si po obsežnih študijah elektrolize izdelali pro-vizorno napravo za elektrolitič-no čiščenje v vroči talini natrijevega luga. V tej napravi se dosežejo zadovoljivi učinki čiščenja, niso pa možne nobene meritve, da bi dobili potrebne podatke za projektiranje ind. naprave . I- Da bomo lahko, opravili tudi meritve, . smo pripravili projekt polindustrijske naprave, ki nam bo to omogočala. Iz dosedaj opravljenega dela smo si nabrali toliko podatkov, da že lahko sestavimo projektne naloge za vse naprave, razen za čistilnico, ki bodo bodočemu o-bratu potrebne. Bodoče študije bomo usmerjali v osvajanje ulitkov večjih in manjših izmer. Te študije so nam potrebne, saj že sedaj vidimo, da bo treba za razne velikosti ulitka najti najprimernejšo kemijsko sestavo litine in tej prirediti livne pogoje. Mihael Vuk, dipl. inž. Inventivna dejavnost - tehniško tehnološka in še kakšna!? Od prvih začetkov do danes je bilo v Železarni Štore prijavljenih okoli 450 inovacijskih predlogov: nekaj čez 60 pred letom 1975, ostalo pa po tem prelomnem letu, ki ga je Skupščina SFRJ proglasila za leto invacij. Ogromna večina prijavljenih inovacij posega. na tehniško tehnološko področje, kar je verjetno povsem razumljivo. Pri tem gre v glavnem za: — uporabo znanih odkritij ali tehniških izboljšav za izboljšanje tehnoloških procesov, lažjega ravnanja ž materialom ...; — ustvarjanje ali uvajanje originalnih rešitev, konstrukcij, strojev ali naprav, ki imajo bolj- boljše izkoriščanje posameznih obrazcev, — izboljšanje administrativnega procesa pri posameznih delih zaradi skrajšanja potrebnega časa, — spajanje več sorodnih opravil na enem mestu, ’’ jt?" zamenjava kompliciranih postopkov del z enostavnejšimi, itd. Racionalizacija kadrovsko splošne narave: — uvajanje modernejših metod za sprejem delavcev, — organizirano spremljanje lastnosti delavcev, — vnašanje humanejših odnosov, Delo na kaluparskih strojih še proizvodne ali delovne karakteristike kot obstoječe; —Zamenjavo orodij ali naprav z novimi, prikladne j širni, katerih uporaba pospešuje proizvodni proces ali omogoča prihranek materiala, ki se obdeluje; — izpopolnjevanje obstoječih konstrukcij ali naprav, pri čemer se znižajo stroški izdelave; — usposabljanje, neuporabnih ali zapuščenih strojev za uporabo v proizvodnem procesu; — tehniške .prijeme, s .katerimi se prihrani material ali energija, itd. Ko danes ocenjujemo dosežene rezultate, smo lahko Vsekakor zadovoljni; Vseeno pa mislim, da bi morali ob nenehnem spodbujanju sicer še kako pomembnih tehniško tehnoloških inovacij spodbuditi 'to dejavnost: tudi na 'drugih področjih. Morda ne bo odVeč, če omenimo nekatere. Racionalizacije finančno komercialne narave: — nabava materiala iste vrste po nižjih cenah, — izmenjava uvoženega materiala z domačim, če je enake kvalitete,, — zmanjšanje stroškov transporta, — prodaja nekurantnega materiala in delov, — prodaja prostih kapacitet, ■ -— izboljšanje evidence V skladiščih, itd. Racionalizacije organizacijske narave: — menjava obrazcev s primer-? ne j simi, — zmanjšanje števila potrebnih obrazcev, g -»7=, organiziranje strokovnih in kulturnih predavanj, — izboljšave v zvezi s tovarniškimi glasili, itd. Izboljšave s področja varstva pri delu: — izboljšave pri razsvetljavi delovnih prostorov, delovnih mest... - — izboljšave za zmanjšanje ropota sft ¿zvočne zaščite raznovrstnih' delovnih priprav in naprav, — sodelovanje pri izboljšanju raznih sredstev in opreme za o-šebno varstvo, — ureditev raznih električnih priključkov, ‘mejnih stikal za u-stavitev delovnih priprav v sili, ipd. — dopolnilna zaščita strojev,in naprav, npr. na avtomatih za stiskanje; zaščita vlečnih strojev, vztrajnikov.. —. izboljšave pri toplotnih izolacijah, itd. Omenjena področja so le drobec iz mozaika možnosti, ki nam jih ponuja delovno okolje; vseeno pa upam, da zadosten impulz za vse tiste, v katerih je želja, da bi prispevali' del lastne domiselnosti in iznajdljivosti, Dušan Krošl OBRAVNAVANE INOVACIJE Komisije za gospodarjenje TOZD so na svojih sejah obravnavale inovacijsike predloge in spreejle naslednje sklepe: Komisija za racionalizacije v TOZD livarna II 1. Predlog tov. Jakoba REZARJA, upokojenca, št. 132 »Izdelava .druge konti peči«, je komisija ob- ravnavala in sprejela. Odločila je, da avtorju pripadajo tri posebna nadomestila, faktor' ustvaritvene sposobnosti je la. V prvem letu uporabe predloga je dosežena gospodarska korist 232.602,25 din, na osnovi česar se izplača prvo izmed nadomestil. 2. Predlog' tov. Jožeta FENKA in Vinka BULETA iz TOZD livarna II, št. 403 »Racionaliziranje odvoza usedline vodnih filtrov«, je komisija obravnavala in sprejela. Predlagateljema pripadata dve nadomestili, faktor ustvarit-vene sposobnosti je 2a. Prvo izmed nadomestil se izplača na osnovi enoletne gospodarske koristi predloga 247.800 din. Nadomestilo se deli v razmerju 50: 50. 3. Predlog tov. Franca SELIČA in Tomaža LEBRA iz TOZD Livarna II, št; 404 »Sprememba sifona pri kiupdlki v 'livarni II«', Komisija je predlog obravnavala in ¡sprejela. Predlagateljema pripadajo tri posebna, nadomestila, faktor ustvaritvene . sposobnosti je 2a. Prvo izmed nadomestil se izplača na osnovi prihranka 210.000 din in se deli v razmerju 50 : 50. 4. Predlog tov. Zdravka SRE-BOTA iz TOZD livarna II, šit. 401 »Litoželezne letve za pritrjevanje modelnih plošč na formarškem stroju«, je komisija sprejela, faktor. ustvaritvene sposobnosti je 2a. Prvo nadomestilo se izplača na osnovi prihranka 157.500 din. din. Komisija za gospodarjenje TOZD energetika 5. Za predlog tov. Janka JAZ-BIN.ŠKA iz TOZD energetika in tov. Franca SMUKOVCA iz TOZD KK, št. 198 »Izboljšava na KSU reaktorju za mehčanje v.ode«, je komisija odobrila izplačilo drugega posebnega nadomestila, ki se izplača na osnovi gospodarske koristi predloga 14,736.580,18 din, ki je aritmetična sredina doseženih prihrankov v letih 1-977 in 1978. Faktor ustvaritvene sposobnosti je lib, nadomestilo se deli v razmerju 50 : 50. 6. Predlog tov. Jožeta KOREN-TA iz TOZD energetika, št. 387 »Uporaba ločilnih transf. za popisovanje števcev in merjenje elek-trofconice«, je komisija obravnavala in sprejela Sklep, da.se predlog sprejme, avtorju pripada enkratno nadomestilo na osnovi gospodarske koristi; predloga po enem letu uporabe predlaga (po 1. 8. 1979). Komisija za gospodarjenje TOZD tovarna traktorjev 7. Predlog tov. Boža PLATOV-ŠKA iz TOZD TT, št. 395 »Naprava za pehanje na univerzalnem reškalnam stroju ALG 200«, je komisija obravnavala in . sprejela. Odločila je, da predlagatelju pripada enkratno nadomestilo. Komisija za gospodarjenje TOZD MO '8. Predlog tov.. Srečka- GOBCA iz TOZD MO, št. 393 »Izboljšava rezkanja nosilnih ležajev«, je komisija obravnavala in odločila, da se predlog ne sprejme zaradi ukinitve naročila. 9. Predlog tov. Franca LOGARJA iz DS PP MO, šit. 408 »Sprememba obdelave površine na re-ducirnih valjih' 0 250—310 za Železarno Sisalk«, je komisija sprejela im odločila, da avtorju pripadajo tri posebna nadomestila, faiktor ustvaritvene sposobnosti pa 2a. Prvo izmed nadomestil'se izplača na osnovi gospodarske koristi predloga 40.584,35 din. ilO. Komisija je odobrila izplačilo II. posebnega nadomestila za predlog tov. Borisa TOVORNIKA, št. 186 »Šablona za nastavitev kopirnega tipala«. Aritmetična sredina 'gospodarske koristi, dosežene v letih 1977 in 1978, je 99.178,25 din, na osnovi katere se izplača drugo nadomestilo. Faktor ustva-ritvene sposobnosti je,3a. Oddelek za inovacije Makedonija je spregovorila -Makedonski narod je dolga stoletja tlačani! turškemu carstvu. Pozneje je postalo makedonsko ljudstvo predmet spletk med velikosrbskimi, velikobolgarskimi in velikogrškimi hegemonisti (zagovorniki prevlade), ki so si vsak zase jemali pravico za izkoriščanje Makedoncev. Goce Delcev je leta 1.903 povedel makedonsko ljudstvo v borbo za osvoboditev, a llindenska vstaja je bila zatrta. Po prvi svetovni vojni je bil makedonski narod razdeljen med tri države: Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo, nikjer pa ni bil svoboden. V stari Jugoslaviji mu ni bila priznana niti narodnost, niti ni bil dovoljen materin jezik, Pravico do obstoja in vsestranskega razvoja je mekadoiiski narod izbojeval šele v narodnoosvobodilni borbi. Že leta 1941 so se v prilepskem in kumanovskem okraju . pojavili prvi oboroženi partizanski oddelki. V začetku leta 1943. je ljudska vstaja že zavzela velikanski obseg. Partizansko gibanje .se je še bolj razmahnilo po II. zasedanju AVNOJ. Višek horbe predstavlja zaseda- nje predstavnikov makedonskega naroda 2. avgusta 1944 v zgodovinskem samostanu sv. Proikopa Pčinjskega. Tu je bila ustanovljena L. R. Makedonija v okviru Federativne demokratične Jugoslavije. V enotnosti in bratstvu z ostalimi jugoslovanskimi narodi. gradijo danes Makedonci socializem in s tem dosegajo svoj nagel razvoj v vseh smereh, v gospodarstvu, v kulturi in vsesplošni preobrazbi družbe. R. U. Dopisujte v ŽELEZAR Usmeritev aktivnosti sindikatov v akciji „NNNP" V morebitni vojni, ob napadu sovražnika ali ko bi ta začasno zasedel del našega ozemlja ali vse naše ozemlje, bi imela sleherna družbenopolitična in družbena organizacija prav tako pa tudi sleherni posameznik, vključen v sistem splošne ljudske obrambe in • družbene • samozaščite, svojo vlogo in dolžnosti. Da bi vsi kar najbolje obvladali težavne razmere in boj v taki ali drugačni obliki, se moramo za to usposobiti in pripraviti v miru. Sindikati kot najmočnejša družbenopolitična organizacija delavcev in delavskega razreda imajo: pri razvijanju, spodbujanju in organiziranju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite toliko večjo vlogOj saj neposredno sodelujejo z delavci pri uveljavljanju (družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja, v tej zvezi tudi splošne ljudske obrambe in družbene ' Samozaščite, kot šebtavnih ■delov sistema ter pravic in dolžnosti braniti domovino. Naloge Sindikatov s tega področja so zajete v dokumentih, podrobneje pa jih opredeljujejo sklepi organov Zveze sindikatov. ‘Usmeritve za aktivnost sindikatov: morajo biti pobudniki organiziranja različnih predavanj, -seminarjev ali tečajev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; — skrbeti morajo, da bo sleherni delavec seznanjen s pravi- cami, obveznostmi in nalogami v obrambnih pripravah; — da bo ljudska obramba postala sestavni del našega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema; —- prizadevati si morajo za krepitev zavesti članov sindikata za delo v obrambnih pripravah in morebitni vojni. Pri delovanju sindikata je bistvena naloga ustvarjati najosnovnejše pogoje od zagotavljanja socialne in praviie varnosti, uveljavljanja ustave in zakonov do krepitve samoupravnih odnosov, spodbujanja k večji produktivnosti za stabilizacijo gospodarstva, delavske kontrole itd; to je ustvarjati .zaupanje dela^ev in delovnih ljudi v pravilnost, moč in enotnost našega samoupravnega socialističnega sitema. Delovni ljudje danes že vedo, da sta ljudska obramba in družbena Samozaščita poroštvo za' nemoten razvoj dela in 'njihovega življenja, njihovih samoupravnih organizacij in celotne socialistične samoupravne skupnosti. Toda tako obveščanje je potrebno še naprej, da ne bo .omahljivcev, da ne bo takih, ki bi dvomili o moči, enotnosti, usposobljenosti. Tako so sindikati dolžni- krepiti in trajno razvijati nadaljnjo politično in akcijsko enotnost delavskega razreda, enakopravnost, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, razvijati socialistično domoljubje, zavest in prepričanje vsakega delavca o nujnosti in mož- Mnenja delovodij... (Nadaljevanje s 4. strani) podaja v svojem seštevku, da so nam ti delavci vsak dan potrebni; nam v DO šo potrebni disciplinirani delavci, ker samo ti lahko sledijo gibanju, razvijanju, dopolnjevanju, dograjevanju naših delovnih procesov, ker samo ti so nosilci in graditelji naše zdrave samoupravne, socialistične družbe. Pisec članka je pozabil, da so tudi delovodje ljudje, ki imajo prav "tako I svoj e zasebno življenje, probleme tega življenja pa morajo ob vstopu v tovarno povsem izključiti. - Ne strinjamo sp'z' izjavo pisca tega" članka, "v katerem' navaja, da so prvi in neposredni vzgojitelji delovodje. "Pisec članka" je povsem pozabil, kaj pomeni vzgoja. Zrelerhii človeku, ki je svoje mentalne sposobnosti dogradil v svojem okolju, jih delovodja ne more dograjevati, ker-delovodja: ni psihiater v pravem pomenu besede ih ne socialni delavec, ampak vodja dela, ki na eni strani vodi delovni proces, na drugi 'Strani pa tudi za ta proces odgovarja. Hkrati'opažamo, da je pisec članka enega ali dva primera nepravilnega komuniciranja med delavcem1 in delovodjo posplošil. Vemo, da Vsi delovodje v DO morda res nimajo vsega pridobljenega šolskega znanja o psihologiji dela, o didaktiki; vendar so morda prav ti delovodje večkrat izvedli svoje delovne naloffe prav tako kvalitetno kot tisti, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo. Mi vsi vemo, da se človek najbolje izgrajuje ob delu, ne pa ob nestrokovnem sanjarjenju in »razmišljanju o odnosih«. Dobri delavci ne delajo prekrškov, nedisciplinirane delavce pa je potrebno kaznovati ž načeli naše samoupravne socialistične družbe. Pisec tega članka se ni 'zavedal in se še verjetno ne zaveda, da je i s takšnim pisanjem: porušil razmerje že tako krhke discipline, v kateri mi, delovodje jeklarne razumemo dolžnosti in pravice delavcev, ki so tako lepo zapisane v naših pravilnikih in v Zakonu o združenem delu. V članku, v'katerem pisec razmišlja o odnosih v naši tovarni, je pozabil, da so v naši delovni Sredini bili odnosi vedno zdravi in jedri, da pa teh odnosov he more j o kvariti s svoj o nedisciplino tisti tovariši, ki so nedisciplinirani in rušijo odnose do svojih sodelavcev, ki ob njihovih izostankih z dela delajo namesto njih. Še enkrat delovodje jeklarne poudarjamo, da so pri nas v jeklarni delovne procese vedno o-pravljali Samo disciplinirani delavci, ker nedisciplinirani delavci v našem delovnem procesu ne morejo in ne smejo sodelovati. Delovodje V" jeklarni nimamo namena polemizirati o stvareh, ki so nam delovodjem povsem jasne, niso pa piscu, ki nikdar, to vemo iz članka, ni bil vključen v podoben proces,' ker ni delovodja. Delovodje elektrojeklarne nosti obrambe in zaščite dežele v vseh razmerah, razvijati politično zavest in budnost delovnih ljudi. Ob tako zastavljeni in nadalje okrepljeni obrambno varnostni pripravljenosti- v Sloveniji, poglabljanjih, podružbljanju odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite široke aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov ter organiziranih socialističnih sil bo letos izvedena vsesplošna družbena akcija za preverjanje obrambno varnostne pripravljenosti delovnih ljudi.-in občanov ter vseh družbenih dejavnikov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«;: Akcija ima zlasti politično-mobilizacij ski pomen in bo poleg okrepitve moralno političnih' vrednot in zavesti delovnih-ljudi in občanov prispevala k nadaljnjemu izpopolnjevanju zasnove splošne ljudske obrambe in družbene Samozaščite. Glavni organizatorji in nosilci akcije so organizacije socialistične zveže skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in- družbenimi- organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske o-'brambe in družbene samozaščite na vseh -ravneh njene organiziranosti. Za pripravo, organizacijo in izvedbo akcije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so posebej odgovorne osnovne organizacije Zveze sindikatov; Za realizacijo teh nalog v okviru železarne je bila seja Sveta konference osnovnih organizacij, sindikata Železarne Štore dne 20. 6. 1979. Na tej seji <-o bili sprejeti Sklepi za usmeritev aktivnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v letošnji akciji »Nič-nas ne sme presenetiti«; Aktivnosti sindikata bodo predvsem v naslednjem: v sleherni TOZD je potrebno imenovati koordinacijski odbor za vodenje priprav akcije. Koordinacijski odbor sestavljajo: vodja odbora je predsednik OOS, sekretar OOZK, predsednik DS, vodja TOZD, predsednik ZSMS, predsednik odbora za DO in DS, poveljnik civilne zaščite, načelnik NZ. Aktivnosti vodi IO OOS, ki mota izdelati konkretni program dela za TOZD. Program informacije: — Seznaniti čim več delavcev z' zasnovami LO in DS. Vsak delavec mora biti seznanjen s svojimi'obveznostmi, in nalogami v obrambnih pripravah in drugih nesrečah in v družbeni samozaščiti. - ■ —■ Ugotoviti dosedanje pomanjkljivosti dela OOZS v obrambnih pripravah- in družbeni samozaščiti in jih Odpravljati. — 'Oceniti delo odbora za LO in DS v TOZD, še posebej delo in aktivnost delegata sindikata v . tem odboru. — Zahtevati, da se v TOZD izdela varnostna politična ocena in da se s tako oceno seznanijo delavci ter prevzemaj o obveznosti, ki izhajajo iz tega. — Sodelovanje med posameznimi TOZD v obrambnih pripravah in DS. — Usklajevanje obrambnih priprav in delo v DS med TOZD in krajevno skupnostjo. Krajevna skupnost je temeljna enota naše- ga obrambnega sistema, zato mora biti tako usklajevanje stalno, konkretno, ažurno. — V sodelovanju z. občinskim svetom zveze sindikatov izdelati navodilo za delo v vojnih pogojih za tiste OO ZS, ki bodo delovale tudi v vojnih pogojih, vključno s kadrovskimi rešitvami. Taka navodila se hranijo in so sestavni del obrambnega načrta TOZD oziroma OZD. — Organizirati usposabljanje delavcev za delo v LO in DŠ! — V OOZS formirati komisije za LO in DS v večjih organizacijah, v manjših pa to nalogo poveriti IO osnovne organizacije sindikata. - V- Uresničevati naloge-v družbeni samozaščiti; zlasti je pomembno uveljavljati samoupravne odnose, skrb za delavca in varno ter humano delo, varovanje premoženja, delo delavske kontrole, odnos do dela in produktivnosti, prometno • varnost, požarno varnost, preprečevanj e sovražnega delovanja itd. — Organiziranje in delovanje narodne zaščite. Pri tem je zlasti pomembno, da vsi delavci, ki so sposobni Za to, sodelujejo v NZ in da jih za to delo usposobimo. Sodelovati v uresničevanju nalog civilne zaščite (vključevanje delavcev v enote CZ, usposabljanje, gradnja zaklonišč in zaklonov ter druge naloge). — V sodelovanju ž rdečim križem organizirati krvodaj alske akcije, skrb za ljudi, solidarnost, reševanje socialnih problemov, zdravo okolje, zdravi delovni pogoji' in bivanje. — Uresničevati politične nalo-ge, ki jih opredeljuje odbor za LO in DS v TOZD. — Uresničevanje nalog v LO in DS, ki so specifične in pomembne za posamezne OOZS. — Vključevanje članov sindikata v društvene organizacije in formiranje novih društev, če jih še ni (planinsko, | 'taborniško, strelsko, 'ža telesno kulturo, rdeči križ, gasilsko itd.). — Angažirati informacijska sredstva OZD pri razširjanju akcije »NNNP« in spremljanju tekoče problematike. (»NNNP« — NIC'NAS NE SME PRESENETITI.) — Po prometnem odloku :— par — napar — sem se odpravil na delo normalno kot vsak dan. Ker pa sem šel peš, sem pač zamudil. Energetika in razvojne možnosti v slovenskem gospodarstvu Sredi priprav smo za izdelavo srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1981 do 1985. Obravnavamo različne osnove za razvojne možnosti in med temi so energetiki viri gotovo med. najpomembnejšimi. Energija jc danes eden osnovnih problemov v sve- -torvneim gospodarstvu in' razumljivo. tudi .za jugoslovansko gospodarstvo. Splošno problemati-, ko z vrsto podatkov obravnavajo skoraj dnevno «razna sredstva javnega obveščanja, od dnevnikov, radia, televizije, do strokovnih, tehničnih in - gospodarskih revij. Moj namen niiponavljati to, kar ste že prebirali in mogoče občutili na svoji koži in žepu. Podatki, ¡ki jih navajam, so Zaokroženi, ker sestavek ni namenjen strokovni razpravi, temveč vas želim seznaniti.s tern,.kakšna je' Skupaj z drugimi sestavinami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se civilna zaščita ob načrtovani akciji v letu 1979 uspešno vključuje s svojim programom skupnih nalog SZ Železarne in Krajevne skupnosti Štore. Ta aktivnost je zasnovana na množičnosti in različnih oblikah delovanja. Težišče aktivnosti je v tem, da s.e izboljša pripravljenost iii sposbnost delovnih ljudi za izvajanje samozaščitnih nalog, krepitve pripravljenosti in u-spešnosti, predvsem mobilizacijske pripravljenosti. za izvajanje ukrepov CIVILNE ZAŠČITE. Program skupnih nalog Železarne in Krajevne skupnosti; Štore je bil sprejet kot izhodišče aktivnosti na območju KS Štore. Ža realizacijo. programa sc z zavzetim aktivnim delovanjem jin;. g polnp odgovornostjo angažirata oba štaba civilne zaščite. Iz programa .so realizirane naslednje naloge: Program usposabljanja .1. Za ¡ štab civilne zaščite: železarne, TOZD in štab civilne zaščite: Krajevne skupnosti’ —. Štore je bil organiziran skupen semi- sptošna problematika z energijo v železarstvu, predvsem pa. na ožjem gospodarskem področju. Železarstvo spada med velike porabnike vseh vrst energije. Splošno merilo je, da je potrebno za vsako tono jeklarskih izdelkov 3,5 tene surovin in okoli 5,4 Gcal toplote. Zato ni slučaj, da pomeni energetska (kriza za železanje po vsem svetu še . posebno skrb. Uvodni referati na raznih- mednarodnih siiecamjih , strokovnjakov so posvečeni nastajajoči energetski problematiki. Cela vrsta inštitutov in raziskovalcev je zaposlena na. raziskavah, kako omiliti ali rešiti;nastopajoče energetske probleme. V svetovni proizvodnji jekla je sedaj • in bo še vrsto let najpomembnejši tehnološki postopek proizvodnja jekla na klasičen na- nar v času od 23. aprila do 8. .maja. Na tem seminarju sp udeleženci obnovili znanja s področja vloge in nalog civilne zaščite. U-deležba na seminarju je bila zadovoljiva. 2. Strokovn del programa je izvajala Gasilska enota civilne zaščite.-Železarne in krajevne skupnosti. Aktivnost se je predvsem stopnjevala v času priprav za tekmovanje gasilskih enot CZ, ki je bilo organizirano v počastitev dneva CZ v Vojniku. Na tem tekmovanju- so sodelovale ekipe iz delovnih organizacij iz krajevnih skupnosti; v posebnem razredu so bili starejši članigNa tekmovanju s®- sodelovali: 'gasilska ekipa civilne zaščite Železarne, ekipa civilne zaščite krajevne skupnosti in: starejši člani.; 3. V času od 12. do 20. junija je bila organizirana razstava civilne .zaščite: v' Kulturnem domu v Štorah. Razstava je bila v času Skupnega prikaza razvoja Železarne in inventivne dejavnosti. Krajani Štor in okolice, delavci iz Železarne in šolska mladina so ob ogledu razstave pokazali zanimanje in izražali želj o, da bi se v bodoče tovrstne razstave organizirale po možnosti vsako leto.- čin, «to je. prek proizvodnje surovega železa v plavžih in z vpiha-. vanjem kisika v tekače surovo železo v konv.emto.rj ih. Kar 61 % svetovne proizvodnje jekla -je bilo izdelanega leta 1978 pohtej poiti in tekoče surovo železo ima po tej ■ tehnologiji., okoli 75 °/o delež ’ v vložku. Siemens Martinov postopek, 'M je bil. udeležen v svetovni proizvodnji jekla leta 1978 lé še s 16 % in kjer je v vložku okoli polovica surovega železa, bodo postopno še nadalje opuščali,. pretežno v, korist proizvodnje v kon-verltorjih. Poraba koksa. za proizvodnjo-surovega železa je odvisna od.veliko dejavnikov. Zanimiv je podatek, da so v železarnah Zahodne 'Nemčije znižali povprečno porabo od 938 kg za tono' proizvedenega surovega železa v. letu 1956 rta povprečno, porabo 484 ¡kg v letu 1977. Podatki za leto .1976 po-, vedo, da je iznašala iskupna poraba koksa im težkih olj preračunano na ikokš za proizvodnjo surovega železa: na Japonskem 482 kg, v Zahodni Nemčiji 520 kg in v ZDA 582 kg. Kaj to pomeni v svetovni .proizvodnji surovega železa, nam da izračun za leto 1975, ko je bila ta največja in je znašala okefti 505 milijonov ton. Vzemimo, da znaša povprečna poraba koksa 560 kg za tono, potem je znašala svetovna poraba koksa za proizvodnjo surovega železa 283 milijonov ton. Svetovna proizvodnja koksa je. bila v resnici okoli 345 milijonov ton, isaj železarstvo ni edini porabnik’ koksa. Veliki porabniki :so še livarne, proizvodnja železovih zlitin, proizvodnja barvnih metalov, plinarne in diuigi. Za tolikšno proizvodnjo koksa so koksarne na svetu porabile v enem. letu 514 milijonov iton premoga za koksanj e. Poraba koksa bo rasla in računajo, da bo, leta 1985 poraba črnega premoga dosegla že 1.000 milijonov ton, od tega za 'koksanje 675 milijanov ton, za kar'svetovne ¡žrnoigljivoisti premogovnikov ne bodo več zadoščale in bo nastal pomemben, primanjkljaj. Računajo, da znašajo znane svetovne zaloge. premogov za koksanje 138 milijard ton, kar tudi ni za večno. Ob rastoči svetovni proizvodnji jekla bo rasla tudi poraba koksa in čim bo nastal 'primanjkljaj v oskrbovanju koksarn s premogom, bodo cene ’ premogu poskočile. Razumljiva so torej prizadevanj a "raziskovalcev, da bi iz slabših vrst .premogov izdelali nadomestek za metalurški koks. Poznanih je že. več polimdustrijskih poskusov, proizvodnje »formkeksa«; pri Čemer uporabljajo nekaj slabših vret premogov z zadovoljivimi rezultati. 7, V Jugoslaviji premogov za koksanje ni in ga morajo koksarne . uvaažti. V slovenskih železarnah znaša letna poraba koksa okoli 150.C00 .do 160.000 ton. V primeru, da bi proizvodnja belega jeklarskega surovega železa z ukinitvijo SM postopka v. železarni Jesenice -postopno opustili, ostaja še odprto vprašanje ekonomike proizvodnje sivega surovega železa. V nobenem primeru se letna potreba keksa ne ib o v naslednjih . fenih bistveno povečala. Če bi bila ustavljena tudi oba ' jeseniška plavža, se’bo letna potreba koksa znižala na vsega okoli 25.000 ton za proizvodnjo sivega in posebnega surovega železa v Železarni Štore. Koks, ki se dodaja kot re-dueent pri proizvodnji sivega in specialnega surovega železa v elektroredukcijsko peč, pa ni treba, da ima visoko-trdnpsjt, želeno je le,, da nima škodljivih spremljaj očih elementov,, ki negativno vplivajo na kvaliteto proizvedenega ¡surovega železa posebno pri specialnem surovem železu za no-diulamo litino. Potrebe koksa za slovenske železarne niso velike in ne bi '.smele predstavljati problema pri o-skrbovamju. Treba pa je vedeti, da je ’ potrebno za vsako tono koksa uvoziti okoli 1.350 kg premoga za koksanje, če koks proizvajajo v domačih koksarnah. Pregled porabe koksa v zadnjih 5 letih v jugoslovanskih in slovenskih železarnah je bil (v tonah): Leto :S tP c7) cš s . - & 0 cš s'? i ill 33® ”‘(E¡ Č/5 Od (tega iz uvoza K jm faSS) & |S S s ® H ¡¡¡p JN (n e>>n 1973 1,432.000 268.600 155.000 1974 '1,575.000’ 370.000 163.000 1975 '1,482.000 293.000 154.000 1976 1,424.000, 23.000 161.000 ,1977 1,487.000 115.000 140.000 Naslednji, velik .porabnik energije v železarnah je proizvodnja jekla, vendar be pri vseh tehnoloških .postopkih. Pri postopku vpihavanja kisika v tekoče surovo železo v konvertorjih ni treba dovajati toplote, ker ta nastopa Ob igareuju nekaterih elementov, ki so v surovem železu. Pri SM postopku so v rabi tekoča ali plinasta goriva,, pri proizvodnji jekla v električnih pečeh daje pa ¡potrebno toploto električna energija. Vse do letošnjega leta je bil v jugoslovanski proizvodnji jekla prevladujoč proces proizvodnje'SM jekla. Še pred 15 •leti sp za gorivo uporabljali pri pretežnem delu SM jeklarn v Jugoslaviji generatorski plin iz domačih premogov. Ukrepi za zaščito okolja, 'slaba kvaliteta premaga zaradi visoke vsebnosti žvepla in. pogosti problemi v o-siedbovanju. šo pripeljali vse jeklar j e, z izjemo tistih, ki so upo-. rahljali zemeljski plin, da so prešle na kurjenje z mazutom. V slovenskih železarnah je. znašala leitna poraba premoga leta 1976 nič manj kot 272.000 ton. Štiri leta kasneje.se je znižala skoraj na polovico. ih je bila leta .1971 samo še 84.500 ton. Zadnja leta znaša ta poraba samo še okoli 13.000 do 15.000 ton za podrejene namene ter za proizvodnjo pare in ogrevanje. Vzporedno s temi premiki' je pa rasla poraba tekočih goriv. Leta 1967- so v slovenskih železarnah porabili • 77,800 ten 'tekočih goriv, v lanskem, 1978. letu je pa znalšala ta poraba že 155.000 ton. (Nadaljevanje na 8. strani) Še enkrat, ogled razstave Zel. 79 Civilna zaščita uspešna Energetika in razvojne možnosti v slovenskem gospodarstvu »Neizkoriščenost železnice« (Nadaljevanje s 7. strani) iPoraba tekočih goriv v jugoslovanskih in slovenskih železarnah (v tonah): Leto Poraba v jugoslov. železarnah Poraba v slovenskih železarnah 1973 488,200 136.000 1974 506.300 141.200 1975 518.400 146.000 1976 501.800 145.300 1977 570.200 150.000 Podatki o porabi tekočih goriv veljajo za celotno porabo in ne samo za jeklarne. V slovenskih jeklarnah je bil pretežni del jekla, lata 1978 že 54 %, izdelanega v električnih pečeh. V letošnjem 1979. letu bo ta delež narasel nad 60 % in kasneje naj bi proizvajali samo elektro jeklo. Pri tekočih gorivih v Jugoslaviji načrpajo 'toliko nafte, da pokriva islabo itretjino potreb. Nalita in naftni . derivati so predmet vsakdanjih razprav in mislim, da te problematike ni treba posebej obravnavali. Med naftne derivate spada tudi del plinastih goriv tj. propan-butan, iki smo ga že doslej uporabljali v slovenskih železarnah. V naslednjem pregledu so podatki za porabo propan-bu-tana in zemeljisega plina, ki ga je doslej uporabljala predvsem Železarna Sisak in nekaj Železarna Smederevo. Kot je razvidno iz pregleda je pa pretežni del porabe prapan-butan plina odpadlo na slovenske železarne. Zem* Propan-butan Leto edisiki (v tonah) SjPffi jugoslov. Ihta železarne slovenske železarne 1967 45.400 1973 89.700 15.400 15.400 1974 88.800 22.400 21.400 1975 94.300 43.200 40.700 1976 80.000 29300 26.000 1977 91.300 36.300 27.700 Gotovo vam je znano, da v Železarni Štore in v Železarni Ravne že Od lani uvajajo uporabo zemeljskega plina. V Železarni Jesenice je vse nared, da pniono z uporabo, čim bo zemeljski plin na razpolago. Če letos še ne bi imeli na razpolago zemeljskega plina, bd morali gotovo že večkrat ustavljati peči, kjer je bil prej v rabi propan-butan, kot se je ito dogajalo v zimskih mesecih v preteklih letih. Tekoča goriva in zemeljski plin so za slovenske železarne posredno uvoz, čeprav za plačila ni treba neposredno dajati deviznih sredstev. Za državno devizno bilanco 'so pa vsekakor uvoz. Temu primemo se moramo ravnati za njihovo racionalno koriščenje Električna energija je od doslej navedenih virov energije, ki so v slovenskih in jugoslovanskih železarnah v rabi, gotovo najbolj domač vir energije. Domači premogi so v rabi tudi prek električne energije in pare. V prihodnosti obstaja možnost, da (bi uporabila ponovno domače premoge kot plinasto gorivo, vendar tako, da bi jih upiraj evali že pri rudni- kih in transportirali (plin. Takšne rešitve na svetu obstajajo in postajajo ob sedanji svetovni energetska križi vse bolj Zanimive. Perspektivne rešitve' tpa do leta 1985 ne bodo še realizirane, mi pa potrebujemo za načrtovanje našega razvoja v tem času dosegljive energetske vire. Naslednji pregled pokaže, kolikšna je' bila poraba električne energije v Slovenskih železarnah (KPkVi/h): Leto Srednje- ročni načrt Poraba 1973 _ 593,5 1974 — 651,7 1975 . 6663 1976 706,0 673,4 1977 738,0 705,9 1978 774,0 703,8 1979 844,0 765,7 (plan) 1980 929,5 ¡¡¡j V letu 1979 ¡ne bomo porabili toliko električne energije kot je predvideno z gospodarskim načrtom, ker bodo nastopile nadaljnje kasnitve pri realizaciji investicij. Verjetno letna poraba ne bo večja kot 725,0 GWh. V primerjavi is porabo leta 1975 je v štirih letih celo povečanje komaj okoli 8 °/o. Poraba, ki je bila načrtovana v srednjeročnem planu za leto 1980, bo lahko realizirana šele leta 1984 ali 1985. Leta 1985 naj bi se poraba'približala 930,6 GWh na leto. V šestih letih bi v tem primeru potreba odnosno poraba narasla za 205GWh ali letno v 6 letih' za 28 %, ali z letnim trendom rasti približno 4,2. Tolikšna rast bo pa dosežena verjetno v razvoju elektrogospodarstva SR Slovenije v naslednjih 6 letih že s temi naložbami, ki so v teku in s sovlaganji v drugih republikah, ter z reah-zaeijo gradnje še nekaj že načrtovanih central. . V naslednjem rje pregled, kolikšna je bila v nekaj preteklih-letih v slovenskih železarnah poraba električne energije na eno tono blagovne proizvodnje. Opozarjam, ida porabami primerljiva, ker je struktura proizvodnje v vseh treh delovnih organizacijah različna. (v kWh/tono) Leto Jesenice. štore ' Ravne 1973 749 1.435 918 1974 753 1.470 1.134 1975 735 1.476 1.025 1976 782 1.558 1.085 1977 783 1.408 1.067 1978 725 1.480 964 Če sedaj vso porabljeno energijo seštejemo in izračunamo, koliko je v poedini železarni porabijo za eno tono izdelkov, 'ki gredo v prodajo, potem dobimo: na Jesenicah 5,40 ido 5,75 GcaO/itono na Ravnah 4,25 do 4,80 Gcal/tono Razlika v porabi energije je 20 do 27 % , kar ustreza približno navedbam v literaturi o razliki v porabi energije med klasičnim postopkom prek visoke peči in proizvodnjo jekla v električnih pečeh. Amerilkanci so izračunali, da je s starim železom v vložku prisotno tudi 33 % energije. Raz- lika je-očitna in kaže, da je pri klasičnem postopku proizvodnje jekla, prek visoke peči in SM peči poraba energije daleč višja, kot pri proizvodnji jekla v električnih pečeh. Iz vsega doslej napisanega lahko zaključimo: V načrtovanju razvoja ;se bomo naslonili prednostno na domače vire energije. Elektrika je domač vir energije. Napovedi predvidevajo, da bo na svetovnem trgu prišlo do pomanjkanja premogov za kOksanje. Razvojne možnosti z izkoriščanjem, vodne energije, domačih premogov in še nuklearne, energije v elektrogospodarstvu iso take, da količine električne energije potrebne za razvoj Slovenskih železarn ne bi smele biti problem in ovira v obdobju do leta 1985 in tudi za nadaljnje razvojne zasnove. ¡¡¡| Z letošnjim letom bodo vise tri železarne sposobne, da koristijo Zemeljski plah kot glavni vir toplotne energije. Obstoječe skladiščne zmogljivosti za tekoča in plinasta goriva zadoščajo za potrebne rezerve. , V vseh treh železarnah so možnosti, da z manjšimi racionalizacijami in pri potrebni pozornosti prihranijo še precej energije, ker stanje porabe ni ravno vzorno — dela je tudi v tej smeri na pretek. Varčevanje z vsemi vrstami porabe energije mora biti eden osnovnih vodji pri delu na pripravah za srednjeročni plan za obdobje 1981 do 1985 in upoštevana tudi pri načrtovanju investicij za to razvojno obdobje. ¡Druge energetske medije ne obravnavam v .sestavku, ker moramo potrebe pač kriti z investicijami, a ne predstavljajo poseben problem. Tudi ekonomiko odnosno .vprašanje cen nisem prav nič Obravnaval, kar je sicer važno, vendar menim, da je najvažneje upoštevati tiste vire energije, ki so za nas dosegljivi, predvsem pa domači. ■I fSr Nizkotlačni ind. plinski gorilnik Q 158 PB 103 kcal M, nov proizvod Železarne Store, ki dobiva vse večjo veljavo na jugoslovanskem tržišču Medsebojne menjave v slovenskih železarnah Obljuba dela dolg — pravijo. Ko sem iz januarju pisal o proizvodnih rezultatih v preteklem letu, sem obljubil, da bom kasng-je napisal nekaj tudi o,medsebojnih dobavah, kako so potekale v preteklem letu. Zadevo sem si predstavljal daleč bolj enostavno, kot v resnici je. Verjetno je bila moja predstava podobna vaši. Zainteresirani se med seboj dogovorijo, koliko posamezna delovna organizacija potrebuje letno od druge, to potrde in vnesejo v letni načrt. Dogovorijo se za specifikacijo proizvodov, za dinamiko dobav, cene in vse, kar je še potrebno, potem pa tečejo dobave kot dogovorjeno, saj so , medsebojne dobave — prednostne dobave. V samoupravnem sporazu- mu namreč o temeljih srednjeročnega plana- razvoj a SŽ nekaj podobnega piše. V 17. členu je dobesedno navedeno: »Notranji blagovni promet v SZ se vrši na podlagi letnih gospodarskih načrtov. Na tej osnovi se sklepajo pogodbe o medsebojnih dobavah po pogojih, ki jih določata samoupravni sporazum in posebni pravilnik.« Tako. se glasi prvi odstavek 17. člena. Po prvem odstavku se zatakne, ker nekaj manjka. Ne v členu, temveč nasploh manjka »posebni pravilnik, ki ga člen odreja. V drugem/odstavku nadalje piše: »DO dobavitelj ne more blaga, ki je potrebno drugi DO SŽ prodati, tretjemu, če se porabnik sporazuma temu ni odpovedal.« Da se prodajne službe tega določila ne drže, ni treba posebej naglašati, ker se nihče nad tem tudi ne pritožuje ali vsaj ne posebej glasno. Vsaka medalja ima dve plati in vsaka palica dva konca. Celotnega člena ne bom niti navedel, za lias je posebno zanimiv še zadnji odstavek, ki se začenja: »DO mora prvo zahtevati ponudbo od DO SŽ. DO naročnik je dolžan prvenstveno v DO SŽ kupovati blago itd.« .Nabavne službe v delovnih organizacijah, ki naj bi bile naročnik, pa v interesu boljšega poslovnega Uspeha svoje DO kupijo potrebni izdelek za svoj vložek, ki ga je prodajna služba predvidenega dobavitelja načrtovala v planu in predvidela za dobavo v tekočem 'letu — drugje. Včasih, če tako bolje kaže, tudi iz uvoza, da ne bomo' rekli — o-bičajno. Včasih, kar pa ni čisto opravljanje, poleg pokrivanja lastnih potreb,'še malo za preprodajo. Tako se te zadeve prepletajo, napisal sem pa zato, da boste lažje razumeli podatke o medsebojnih dobavah v preteklem letu. Medsebojne dobave delimo zopet naprej v dvojne. Medsebojno Oskrbovanje železarn s tipično metalurškimi proizvodi, kot so: valji, kokile, livne plošče, posode : za žlindro in podobno,/ ter z delom, ki služi kot vložek za nadaljnjo predelavo ali obdelavo. Načrt medsebojnih dobav -med železarnami za leto 1978 j$ predvideval dobave: 23.000 ton gredic, 800 ton paličnega jekla, 250 ton žice, 20Ô ton odkovkov, 4.300 ton odlitkov, 12.500 ton kokil in 400 ton valjev, kar je skupaj 41.450 ton izdelkov. V planu je bilo tudi predvideno, da bodo znašale dobave železarn predelovalcem žice: 23.867 ton valjane žice, 10.850 ton vlečene žice, 8.505 ton paličnega jekla in 300. ton odlitkov, kar je skupaj 43.522 ton. Medsebojne dobave so bile planirane v okviru sozda SŽ v'višini 84.972 ton ali okoli 10% celokupne letne načrtovane blagovne proizvodnje. - Železarne so medsebojno dobavile: 14;845 ton gredic, 1.632 ton paličnega jekla, 207 ton vlečene žice, 65 ton pločevine, 99 ton odkovkov, 17 ton vlečenega jekla, 2.775 ton odlitkov, 11.140 ton kokil. in 268 ton valjev, ali 31.048 ton, kar je 63 % letnega načrta. Železarne so dobavile predelovalcem žice: 8.917 ton valjane žice, 5.096 ton vlečene žice, 5.996 ton paličnega jekla, 2 toni debele pločevine, 893 ton vlečenega jekla, 197 ton kovanega jekla in 29 ton izdelkov hladne predelave, ali skupno 21.130 ton, kar je 49 % letnega načrta. Železarni Ravne in Štore nista naročili na Jesenicah valjane žice, Ravne so naročile 93 ton pločevine. V Tovarni verig Lesce so načrtovali, da bodo potrebovali z Jesenic 8.000 ton valjane žice, naročali so jo 5.792 ton, dobili pa 4.743 ton. Vlečeno jeklo za dobavo z Jesenic na bilo načrtovano, specificirali so 967 ton, dobili pa 393 ton. Nabavo Vlečene žice so (Nadaljevanje na 10. strani) Notranjost hale z žarilno pečjo Pričevanje iz NOB 18 TRN V PETI In ker so ob očitnem koncu vojne bežali zaveznikom v naročje, jim seveda ni bilo vseeno, kaj ti porečejo o njihovem postopanju z vojnimi ujetniki. Dejansko je torej poteza načelnika Steva rešila življenje trem . uj etnikom, čeprav tega takrat še niso vedeli in ne razumeli. Zaradi Janeza pa je nastal hud spor med Nemci in Nedičevči. Nemci so ga namreč zahtevali zase, Srbi pa jim ga niso hoteli izročiti, sklicujoč še na dogovor med nemško'komando za Balkan in Nedičevim štabom, po katerem imajo sami pravico razpolaganja s svojimi ujetniki. Njegove izročitve niso mogli izsiliti niti gestapovci, čeprav se je v ta namen pripeljal v Šempeter eden višjih funkcionarjev te tajne nemške polioije. Dosegli so samo toliko, da so Nedičevči Janeza Nemcem le »posodili« za zaslišanja, medtem ko so končno določitev o njegovi usodi pridržali, "sebi. iKpV.se je Janez vrnil s prvega zaslišanja pri Nemcih; med svoje tovariše v zaporu, jun je seveda natanko razložil, kako .je bilo in kako je uspel verjetno urediti, da jim bodo hrano v zapor prinašali s. terena. Vse jima je natančno obrazložil, kako je bilo in kakšno srečo je imel, da je pri nemškem nadporočniku srečal rojakinjo — Celjanko, ki se je zavzela za to »prehranjevalno akcijo« in tako natprej. Naletel pa je na nepričakovano oviro — na nezaupanje svojih , dveh tovarišev. Po nepotrebnem sta namreč zasumila, da je Janez vse izdal Nemcem in da je zato kot nagrado dosegel, da bodo lahko dobili hramo v zapor. To Sta Janezu tudi 'na glas, očitala, vendar pa se je ta branil, naj kar počakata, saj bo kmalu, postalo, .vse' jasno, če ’bodo Nemci držali besedo , in se bodo lahko dogovorili z okoliškimi prebivalci. Kljiulb temu, da Janezu niso povsem verjeli in pričakovali zato kdove kaj hudega, pa so. novico vendarle sporočili tudi drugim sojetnikom v zaporu. Med njimi je zalšumelo kot v čebeljem , panju, saj so .drpgi Janezu takoj brez pridržka verjeli. Kot piš je šlo skozi zapor. — če pa je ,to res-, potem tudi naša svoboda ni več tako daleč |.. Ko pa se je prvo veselje le malo poleglo, so se seveda; prikradla tudi sumničenja. Nekateri so celo začeli Janeza obMadkti z lažniv-' cem in mu očitati, da. je vse iz-.' blebetal, ker je nasedel nemški provokaciji. Iz vsega skupaj tako ne bo nič, je bila končna ocena vseh. Janez je Nemcem vse povedal in zato so mu obvezali ramo in. mu še obljubili nemogoče reči. Kdo je” že kdaj slišal, da bi se Nemci dogovarjali z ljudmi na' terenu, naj pomagajo zaprtim partizanom in .domačinom? To mora biti očitna laž! Najbolj glasen je bil spet Blisk in ker je bil med vsemi tudi najbolj. ugleden, je komaj še kdo verjel, da bi bilo lahko res vse; tisto, kar je povedal Janez. Temu je zdaj'bilo hudo in skoraj žal, da je vse povedal vnaprej, ker že tudi sam-ni bil več popolnoma prepričan, da § bodo 'Nemci držali besedo. Hudo mu je bilo in neugodno se je počutil, ker so mu že- vsi obrnili: hrbet. Komaj je še.'imel kaj upanja, da bodo Npmci le morda u-redili s'terenom in Nedičevči vse potrebno glede prinašanja hrane v zapor. Pokazalo pa :se je, da so Nemci le nekaj posredovali pri Nedičev-cih. Taisto popoldne namreč jetnikov niiso peljali na običajno zaslišanje, marveč so jim prišli v zapor obrazlagat »novi« hišni red. Bili so to običajni zasliševajei s . .poročnikom Batom na čelu. Talko so jim povedali, da imajo poslej vsak dan pravico do enournega sprehoda po dvorišču, in to' zvečer od šeste do sedme ure. Razen tega bodo - . lahko poslej imeli v sobi svežo pitno vodo,; kar poprej hi bilo mogoče. Tudi na stranišče bodo lahko šli ob vsakem času, stražar jih bo dolžan spremiti tja tudi sredi noči, če bo to potrebno. Nalto pa je ob štirih popoldne prišlo presenečenje! Celjanka iz nemške komande je .držala besedo. Uredila je s pre-bivailci Šempetra na Krasu in ti potem naprej v drugih naseljih, da bodo po nekem redu vsak dan prinašali svojim rojakom v zapor dovolj hrane, da ne bodo stradali. Njen šef pa je uredil z.Nedi-cevci, da so morali ito hrano spustiti brez ovir do zapornikov. Tako sta se na vratih zapora nenadoma pojavili dve ženici, vsaka s svojim jerbasom in cekarjem. Nedičevči so seveda besneli in niso nobene prihranili tudi ženicama, ki sta hrano prinesli,, saj so ju celo klofutali in zmerjali,' da je bilo joj. Toda obe sita vse junaško prenesli in. se samo. nasmihali zapornikom, ko sta videli, s kakšno slastjo so se vrgli na jed. To je; bilo dovolj, bila je obilna in še ostajala je, ker sestradani jetniki niti niso mogli kdove koliko jesti. Tako je bilo to da prvi dan in nato potem vse naslednje. Hrano so redno prinašale starejše žepiče im čeprav so jim Nedi-čevci ’skušali na vse načine zagreniti življenje, so bile srečne, da so lahko to delale. GREGOR KLANČNIK Vtisi iz Kitajske (Nadaljevanje iz 13. št.) Brez izkoriščanja naravnih virov energije, vode, premoga, nafte in urana, bi na sv.etu lahko živelo največ 10 milijonov ljudi. Kdor se upira jedrski- energiji, sili.svet v zaostalosti. ' Na Kitajskem se še vedno bavi s poljedelstvom tri četrtine prebivalstva, v Združenih državah Amerike pa je le 2 % ljudi vezanih na zemljo. Razumljivo je, da je v Ameriki ¡temu primemo večja poraba naravnih virov energije in sorazmerno tudi produktivnost dela. Kitajci se tega dobro zavedajo im to izražajo v svoji razvojni naravnanosti. Do večjega pridobivanja in koristne . porabe energije se ni mogoče dokopati čez noč, toda na poti v boljše čase se je treba preživljati. . Množica mož, žena in otrok na terasah kitajiskih polj v potu svojega obraza prispeva prehrano tistim, ki z duhom, topljenjem, vlivanjem, kovanjem in odlivanjem jekla gradijo .čase, ko bo stroj prišel na deželo. Pridne roke so Kitajsko spremenile v en sam rastlinjak. Vsaka ped zemlje mora tam dajati plodove. Tisočletja so Kitajci oblikovali svojo naravo, ji dali drugačen iagled, napravili vodoravne, zardbljene terase, ki jih zalivajo z vodo, da bi riž dal bogat pridelek. Pogled od zgoraj na doline, kotanje in pobočja je čudovit, nekatere terase so na novo prekopane, druge zalite z vodo, tretje svetlo zelene, na četrtih v vetrn valovi pšenica. Tudi dež Kitajcev ne prežene š polj, do kolen v vodi presajajo sadike ali z bivoli orjejo potopljeno zemljo. Na polja na ramenih znosijo vse, kar tam potrebujejo in tudi vse plodove, prenašajo sami. Kaže, da je za Kitajca zemlja v prvi vrsti dana za plodove in jo je zato škodljivo uporabljati v druge namene. Domovi podeželskega prebivalstva so majhni, steze na polja zavzamejo malo prostora, na poljih pa hodijo po robovih, ki po terasah zadržujejo vodo in tako jim poti ne zmanjšujejo obdelovalne površine. Kitajski kmet vso svojo skrb vlaga v zemljo in niti za lasten dom mu ne ostane časa. Moški in ženske na ravnotežnem drogu prenašajo sadove domov in v mesto, nazaj pa druge potrebščine. Polja sem gledal iž letala v o-kolici Pekinga, kjer. še niso bila zelena, na jugu v Sovanu in okolici Kantona, kjer so dozorevala, povsod je vtis isti: staro in mlado je obrnjeno k zemlji. Edinstveni so pogledi na terase po bregovih in dolinah. INDUSTRIJA SE ROJEVA Na Kitajskem sem obiskal Peking in njegovo okolico, pokrajino Sčvan, ki leži na robu Tibeta 1.600 krni jugozahodno od Pekinga, mesta Čengtu, Čungking in Kanton, dalje .10 tovarn, jugoslovansko gospodarsko razstavo v Pekingu in kantonšfci velesejem. Videl sem zgodovinske znamenitosti, tekel po velikem ■ kitajskem zidu, občudoval namakalni si- stem, grajen v tretjem stoletju pred našim štetjem, kraljevske palače in templje, obiskal kitajsko gledališče, kino -in muzeje. Naključje, značaj industrije v Sčvanu, ali še kaj drugagla je hotelo, da smo Obiskali tovarne, ki so v celoti ali delno namenjene proizvoidnji.orožja ali vojne opreme. Videl sem izdelovanje reaktivnih motorjev, pušk, protiletalske' muhicije, vojaških vlačilcev, izdelovanje batnih motorjev, e-leflatro opreme, optičnih merilnih naprav, radio oddajnikov, orodja in drugih izdelkov. Obiskal sem kovačnice, livarne, mehanske ob-delovainice, obrate termične obdelave, orodjarne, laboratorije in drugo. Vse te dejavnosti so v sklopu kovinskopredelovalnih tovarn. Značilnost.kitajskih tovarn je namreč avtarkija,, vse kovinske tovarne imajo obrate za izdelavo potrebnih ulitkov in celo strojev za lastne potrebe. Specializacija, ki je ,pogoj linijske .proizvodnje, in visoke produktivnosti dela, na Kitajskem še ni zaživela. Zaposlitev velikega števila ljudi je osrednja naloga industrijske proizvodnje, zato se. tovarne same oskrbujejo z reprodukcijskimi materiali, sestavnimi deli in orodji. Poleg kovačnic in livarn za sivo, jekleno in barvno litino, imajo vse, tovarne velike orodjarne, ki so pravi proizvodni obrati. V tovarni vojaških vlačilcev imajo v orodjarni zaposlenih prek 500 delavcev, izdelujejo vsa mogoča rezalna orodij a od svedrov, rezkar jev, izviačilnih igel do staugarskih nožev iz hitroreznega jekla in s trdokovinskimi vložki. Dalje izdelujejo orodje za utopno kovanje, ulivanje pod pritiskom, stiskanje plastičnih mas in drugo. : , To ne pomeni, da na. Kitajskem nimajo posebnih tovarn orodja. Na kantonskem sejmu sem videl' velik izbor vseh vrst orodja od poljedelskega, orodja za zemeljska dela, obdelavo lesa, kovin in plastike do raznega ročnega ■ in itiudi mehaniziranega pnevmatičnega in elcktro orodja. Na .sejmu razstavljajo tudi ročna orodja, klešče, kladiva, pile in druga; orodja iz tovarn, lociranih v raznih; pokrajinah. To podmeni, da se že pojavljajo prvi znaki notranje konkurence, kar .zmanjšuje dostop zunanjih dobaviteljev. , Stroji v kitajskih tovarnah so okrog tri četrtine domačega izvora; uvožena japonska, ameriška in evropska oprema je predvsem namenjena precizni Obdelavi ali posebnim potrebam. V specializiranih tovarnah in v obratih kovinskih tovarn se spekter' domače proizvodnje strojev stalno, širi od rotacijskih, pehainih, izvlačil-nih in drugih koviniskoobdeloval-nih strojev do strojev za preoblikovanje kovin ter plastičnih mas s ■ kovanjem, stiskanjem; in ulivanjem. Izdeluje ekscentrične, frakcijske, karoserijske, kovaške, mehanske in hidravlične, stiskalnice do največjih dimenzij in moči. Jugoslaviji nudijo licenco in o-premo za tovarno stiskalnic jakosti od 2.000 do 12.000 ton. Vedeti je treba, da Kitajci stroje in orodja izdelujejo predvsem iz lastnega jekla. PRODOR SODOBNE TEHNOLOGIJE OB NIZKIH ZASLUŽKIH Ob obisku mi je padla v oči uspešna proizvodnja lastnih (krogličnih in valjčnih ležajev, razvitost precizne litine in kovanje toplega ter hladnega jekla. V devetih tovarnah sem zasledil livarno z voskovnim postopkom, kjer komplicirane komade, ki bi zahtevali veliko mehanične obdela- Medsebojne menjave v slovenskih železarnah (Nadaljevanje z 9. strani) načrtovali v višini 4.000 ton, specificirali so 932 ton, dobili pa 852 tOn. V Verigi so si v zadnjih 'letih omislili zmogljivosti za vlečenje žice, kot pripravo vložka — predvsem za lastne potrebe. Plamen Kropa — načrtovali so letno dobavo 6.400 ton valjane žice iz Železarne Jesenice. Specifikacijo naročil so dali za 5.128 ton, dobili so 4.153 ton. Vlečene žice so načrtovali le 160 ton, specificirali 43 ton in toliko tudi dobili. Žična Celje — z Jesenic so načrtovali 3.000 ton valjane žice, specificirali so 20 ton in 21 dobili — vse v decembru. Potrebo po vlečeni žici so načrtovali s 5.700 tonami, specificirali so za 3.690 ton naročil in dobili 3.484 ton.. 'Iz Železarne Ravne so predelovalce dobro oskrbovali. Veriga je dobila 3.919 ton vlečenega jekla pri letnem načrtu 3.000 ton. Žična je od načrtovanih 80 ton nerjaveče žice naročila 22, ton in dobila še večjo količino, kot so jo specificirali. Dobava gredic iz Železarne Ravne za’Železarno Štore ni potekala brez pretresov in urgenc. V Železarni Štore so načrtovali, da bodo dobili 20.000 ton, naročili so 18.417 ton in dobili 14.759 ton. Kadar je bilo najbolj kritično, so običajno našli izhod in so iz Železarne Ravne dobavili najnujnejše količine za izpeljavo načrtovanega programa valjanja. Na drugi strani je tudi res, da so v. Železarni Štore izvršili letni, plan blagovne proizvodnje 102 °/o, v Železarni Ravne pa 97 %>, pri čemer so izvaljali na Ravnah 3 odstotke valjanega jekla več, kot je predvideval letni načrt', v Štorah pa 10 °/o več. Železarna Jesenice naj bi dobila iz Štor 1.500 ton valjanih izdelkov. Naročil,so specificirali 498 ton in dobili 620 ton. V Železarni Ravne so načrtovali, da bodo dobili iz Štor 1.530 ton valjanega poličastega 'jekla, naročili so manj in dobili naročeno količino v teži 1.012 ton tudi dobavljeno. Iz verige so načrtovali, da jim bo Železarna Štore dobavila 1.500 ton valjanega jekla, naročili so 845 ton in 859 ton dobili.. V Plamenu niso načrtovali dobav iz Štor, naročili so 250 ton in 261 ton dobili. V Žični Celje — so vnesli v načrt letno potrebo 3:000 ton valjanega jekla od sosedov iz Štor, naročil so dali za 950 ton in dobili 957 ton. Če navedeni podatki niso' čisto v redu, se pogovorite kar med seboj, dobili smo jih iz delovnih organizacij. Tovil Ljubljana se oskrbuje samo iz Železarne Jesenice. Pred leti. so dobili za pokrivanje svojih potreb že več vložka. Njihov proizvodni program se med predelovalci najmočneje naslanja na porabo plemenitih'jekel. Politika razvoja Slovenskih železarn je naravnana na večjo porabo plemenitih jekel v lastni hiši in seveda v slovenski kovinsko predelovalni in strojni industriji. V letnem načrtu je bila predvidena količina 950 ton, specificirali so 842 ton • in dobili 717 tbn. V Tovilu pravijo, da bi radi dobili z Jesenic vsaj toliko izdelkov, kot so jih nekoč v boljših časih že dobivali, če ne še več. Za letošnje 1979. leto je predvideno z gospodarskim načrtom, da bodo znašale medsebojne dobave železarn 46.030 ton. Železarne naj bi dobavile predelovalcem žice 27.930 ton. , V letu 1978 so znašale te dobave 21.130 ton od 43.522 ton, kolikor je bilo predvideno z načrtom,- Letošnji načrt je'torej 15.592 ton nižji od načrta za leto 1978, vendar 6.800 ton večji, kot so znašale dobave v lanskem letu. Končen dogovor o medsebojnih dobavah sedaj, v marcu še vedno ni potrjen. Potrdile naj bi ga komercialne službe v železarnah. Medsebojno oskrbovanje je tudi eden izmed skupnih ciljev združevanja v sestavljeno orga- nizacijo Slovenske železarne," kot navaja samoupravni sporazum 6 združitvi in kot pravijo sprejeta načela o medsebojnih družbenoekonomskih razmerjih, ki ’so v tem samoupravnem sporazumu obsežena. Naj mi ne. zamerijo tovarišice in tovariši, ki so tudi y skupnih službah na vseh ravneh odgovorni, da izpolnjujemo določila! katera smo s sprejetimi samoupravnimi sporazumi potrjevali z izjavljanjem v vseh temeljnih organizacijah. in delovnih skupnostih v sozd Slovenske železarne vsi zaposleni delavci. Samoupravni sporazumi imajo trajno vrednost v obdobju, za katere jih sprejemamo in če pozabljamo pa njihova določila, jih je treba večkrat brati ža obnavljanje, spomina: Verjemite mi, če bomo vsi to delali in tudi izvajali določila in haloge, ki jih samoupravni sporazumi obsčgajo, bodo tudi medsebojne dobave tekle veliko bolje. No, za konec pa šeto. Konjunktura se za proizvode železarn na svetovnem trgu 'popravlja in cene že rastejo. Interes, za domačo: proizvodnjo jeklarskih , izdelkov se bo izdatno dvigal in z njim tudi pritisk za naročala. Milan Marolt, dipl. ing. ve, ulivajo v lupino, ki kot peščena skorja voskovnaga .modela ostane potem, ko ta v peči izteče. Po tem .postopku ulivajo v grozdu tudi turbinske lopatice, ohišja optičnih aparatov in dingo. Drog primer je razvitost kovanja v hladnem. To sem zasledil v tovarni reaktivnih motorjev in v tovarni municije. Po tem postopku kujejo razne čepe, puše in tulce protiletalske in puškine municije. To delajo iz domačega materiala na domačem orodju in na lastnih strojih. Kitajci izdelujejo stroje tako, da uvožene pri prvem remontu posnamejo in izdelajo dvojnik. To smo ugotovili tudi pri zahtevnih brosilinih in' kopirnih strojih. V tovarni štiritaktnih bencinskih' motorjev; so. nam povedali, da so kopija japonskega izdelka. Enostavno povedano, Kitajci se že na žačatku industrializacije o-samoisvajajo. Ta dežela je prevelika i(isaj ima 50-krat več: prebivalcev kot Jugoslavija), da 'bi postala odvisna, saj skoraj na vseh področjih ilabko razvije tako porabo, da je proizvodnja rentabilna. V tem je tudi razlog, da je zunanja itrgoviniska' menjava Kitajske lani znašala le 20 milijard dcllarjev in da bi tudi petkratno povečanje iše vedno, pomenilo zapiranje. v lasten krog. Usoda majhnih dežel je obratna. Brez' ■ Visckega ■ odstotka: Sziunanj etrgo-; vinskega ali predvsem visokega izvoza ne morejo ib iti talko produktivne, da (bi življenjiska raven rasla1-skladno. e. zahtevami-ljudi., KonfcureničnoSt je pri tern poseben problem. To velja tudi za Kitajsko. Zmotno bi bilo zanašati, se, |da smo Jugoslovani sposobnejši itrigpvei;, isaj Kitajci igrajo1: glavno Vlogo v trgovini mnogih azijskih in tihomorskih dežel in celo zahodne obale ZDA. Na kitajskem tržišču se .lahko proda le to, kar rabijo, in-¡Sicer po; svetovno konkurenlonih pogojih. Nobenega 'Skoka' Jugoslavije zato ni treba pričakovati pri povečanju blagovnega prometa, s Kitajsko, kar pa ne pomeni, ida se ;ta iz se-. dan jih skromnih okvirov (lani je znašal samo MS milijonov dolar- -jev) he da hitro podvojiti. Vedeti; pa moramo: Kitajci ;so delovno ljudstvo. So kot mravlje, vsak opravlja svoje in pri tem ga tulih slabi vremenski: in drugi pogoji ne- odvrnejo. Dopustov ne poznajo. V sedmih dneh imajo praviloma en dan prost. Proste, dneve imajo med, tednom enakomerno razdeljene, kar je olajšanje 'za promet. Raz-I- like med nedeljo in delavniki na cesti zato ni. Tudi -trgovine so ob nedeljah Odprte Za državnepraz-: nike omaje. Kitajfei-dodatno 7 prostih dni letno in to je vse. V tovarni orodja 'so mi-povedali, da imajo skupaj 6.% •izostankov, od tega je 3 °/o -bolezenskih, 3-. % pa zajema odsotnost zaradi prazni-, kov in -obiskov ‘-svojcev oziroma.. -Oddaljenih družin. -Takemu siste-.. mu dela lahko -konkurira le visoko mehanizirana proizvodnja trazr: vitih držav. Dolbro je -vedeti, da, so delavci na Kitajskem- zelo poceni. Mesečno dobijo povprečno okrog 50, -juVanov';" obratovoldja-okrog 120 in direktor tovarne s 6.000 zaposlenimi 'M? juvapov. Juvan je okrog 12,5 dinarjev. Osebni prejemki so v primerjavi z nami torej 10-krat nižji; za objektivno sliko Ibi morah vedeiti. itudi za cene žMjenjiakih-potrebščin.. Ni. nobenega 'dvoma, življenjski pogoji Kitajcev so 'Skromni tako med delavci V tovarnah, kot med delavci na poljih. Bicikal je za-Kitajce še vedno najvačjii: luksu«. Vse ravninske ceste so levo in desno polne kolesarjev. V čengtuju so nam rekli, da polovica zaposlenih prihaja s kolesom na delo. Tudi tovore prenašajo ali prevažajo ljudje sami. Vpirežejo se v garo z gumijasto kolesno dvojico na krogličnih ležajih ih tako prevažajo gradbeni material, prehrambene izdelke in' drugo do 60Qkg teže. Težko je.na klancih. Po pet še jih takrat vpre-že v take gare. Tudi kolesarji so tam redki. V -čungkingu, ki je na hribovitem terenu ob izlivu reke ©žaliii v Jangce, hodijo peš in se vozijo z avtobusi, zato si tudi najbolj želijo mopede. TOVARNE NA DEŽELI Zanimivo je, da je bila polovica obiskanih tavam na deželi brez i-nd usitiri jake tira drcij e. Zgradili so jih po načelu združevanja poljedelskega in industrijskega délav-ca. Tržnica, ki se nahaja v vsakem kraju s .tovarno, je neposredna . stična tačka. Tja ,organizacije, in posamezniki s spojih o-hišnic prinašajo tiržne presežke, sočno zelenjavo in'druge poljščine. Ogromna 'množica ljudi ise. nambira ob; improvizirano ¡pripravlje-; nih prodajnih mestihwstojnicah ter preprostih odprtih trgovinah. Ugotovil !sam> ida prodajne pro--■ store to obrtniške delavnice zvečer samo zadelajo z zbitimi lesenimi-ploščami,.kar je .zopet dokaz, da slabosti potrošniške družbe, ko se poštena in nepoštena pridobitev: združita, še m uspela omajati fcnltama poštene kitajske: morale. Tovarnar strojev leži okrog 60 km severno od Čengtuja v bližini Tiuigiangyena, . kjer je že pred 2.200 lati človek-ukrotil, naravo in vode reke Mingiang usmeril na žejna polja. Tam ha'iskali razvod-: aia .stoji tempelj‘ dveh,- kraljev, v bližini je tempelj ukročenega rečnega zmaja, posvečen prvemu l graditelju: ..namakalnega -sistema Libihu. čengtu, glavniO mesto pokrajine Slčuvah s 3 milijoni prebivalcev, ima bogato zgodovino. Bil je glavno mesto v času treh kraljevin v tretjem stoletju, zato je poln pomembnih spominskih izročil. Tam smo v naravnem narodnem parku videli krasno gravirane napise v marmornate plošče iz tretjega 'stoletja, ulite bro- naslte, z reliefi idekorirane kotle iz tretjega stoletja, 28 velikih figur. kralja in generalov v barvah, izdelanih v.-P., stoletju in muzej.-, siko. zbirko preroka ter pesnika Dl Fuja iz 8. stoletja. V čungkingu, ki je med okupacijo Japonske od leta 1937 do 1945 bil (prestolnica Kitajske in ima z okolico vred 'sedaj 6 milijonov prebivalcev, smo.videli sedež Čangkajiškove vlade, muzej z ddkaai ameriške intervencije in zapore, kjer so mučili in pobijali komuniste, dalje tovarno municije pod zemljo iz druge svetovne vojne. .Posebno zanimiva je. bila avtomobilska vožnja v. kraj 150 km' severno od Čungk 1 riga, kjer je tovarna optičnih aparatov za protiletalska orožja.. Med potjo smo gledali živahen' .promet po reki Džali, preprosto izdelovanje, koksa, lomljenje marmorja in predvsem skrbno obdelavo 'zemlje. Povsod, tudi v restavraciji te tovarne, smo bili deležni tovariškega gostoljubja. Veliko zanimivega je 'tudi v Pekingu: kraljevska palača, ograjena z visokim, zidom in vodnim rovom, mesto, ki ni bilo dostopno za Kitajce, letna kraljevska rezidenca na jezera, razni templji in hrami. KUHARSKI UMETNIKI Kitajci so poznani s svojimi u-meitniškimi izdelki iz i porcelana, poldragih kamnov in slonovine, z grafikami, plastičnimi slikami, vezeninami na svili, manj pa je' poznana njihova kuharska sposobnost, Prepričan sem, da so tam kuharji pravi-umetniki. Kitajci za iboljša kosila ali večerje servira jo 25. in več različnih jedil in to. talko pripravi j enih,’ da se lahko jedo s paličicami, Vsa jedila, med katerimi je mnogo zelenjave, jajc, riža, peratnine, svinjine, rib, rakov; sadja _in 'drugih sadežev, so odlično, pripravljena in lahka. Med drugim sem z užitkom jedel kuhani bambus, lotosova semena, plavuti morskega psa. Jedila še .servirajo zelo dekorativno. Nokoč so nam na mizo prinesli na krožnik položenega pisanega petelina s ¡kljunom, očmi, krono, peratmi, repom in rumenimi kremplji, .vse izdelano iz užitnih jedil, žal mi je bilo kuharja, ki si je moral pošteno prizadevati, mi pa šmo njegovo u-mdtnino pojedli. Drugič so nam na krožnikih postregli s špinačo, ki iso jo v krogu »zobali« zajčki, dalje gosto juho, na kateri so plavale, račke, pa v pari kuhane ptičke, pravcate vrtnice ¿iz korenja, juho pripravljeno v buči ter drugo.. V vseh krajih, kjer smo bili, smo srečali mnogo turistov, ki jih zanima za tujce odprta Kitajska, posebno v Kantonu, kjer je bilo največ. poslovnih gostov. Hoteli na Kitajskem so dobri, turisti imajo dostop tudi v tista gostišča in znamenitosti, ki'so bili do pradjeratkim dostopni le ozkemu krogu. Veliki umetniki so Kitajci tudi pri izdelovanju umetnih Cvetlic. Talke so kot naravne, zlasti tiste iz svile. Z ročnimi deli jim je redko kdo kos, zato so ta tudi glavna postavka kitajskega izvoza. POSLI ODVISNI OD POTRPEŽLJIVOSTI Namen Tomasa, da bi na Kitajskem sklenil dolgoročen posel, ni uspel. P O: daljšem pogajanju o izgradnji, tovarne in uresničitve proizvodnje mopedov ter motornih., koles po dokumentaciji Tomosa se -.je:.dekli ustavilo, Kitajci so zahtevali kompletno dokumentacijo in tehnologijo ter. osvojitev izdelave vseh .sklopov in -tir pav mopedov, dalje tržno neomejenost prodaje,, zahtevali pri izgradnji tovarne najmanj 30 % ■u-daležho.. Tomosa, v katero, bi se vključili sodobni stroji in, vrednost tehnične : dokumentacije Ter prenos ¡tehnologije. Taki pogoji so bili ža Tomos težko sprejemljivi, saj bi kljub velikim naložbam pomenili dolgoročno nezanimiv ¡blagovni promet in možnost nastanka nove konkurence. Pogajanja se bodo zato nadaljevala v Jugoslaviji. Zasnova predvideva proizvodnjo 200.000 motornih koles in mopedov v tovarni Džajin MF v vrednosti okrog 70 milijonov dolarjev letno. Pogodba naj hi zagotovila pravično delitev koristi. V 'Pekingu je bila od 12. do 25. maja organizirana razstava jugoslovanskega gospodarstva. Ta prireditev je pomenila predstavljanje proizvajalcev in izdelkov, zato šele v prihodnosti lahko da konkretne rezultate, železarna Ravne je bila edina delovna organizacija Slovenskih žealzann, ki je bila na tej razstavi prisotna, ih to s-.stiskainieo, pnevmatičnimi - stroji ter orodji in industrijskimi noži. Po. tem, kar sem videl na kaotanškem spomladanskem sejmu, kr traja od' ■ ¡1'5-.. aprila do 15. maja, menim, dia lbl s kovanimi, ¡valji in. inidustri iškimi noži morali prodreti na krtaijsko tržišče. Pri razgovorih s predstavniki zunanjetrgovinskih organizacij sem ugotovil, ida bodo. Kitajci kljub- lastni proizvodnji še naprej uvažali- orodna in vzmetna jekla, razno pločevino in varilne elektrode. Tudi določena hitro-rezna in. druga orodja bodo še uvažali, težko pa bo na to tržišče prodajati obdelovalne stroje in stiskalnice. Več izgledov ima prodaja ¡pnevmatičnih strojev in metalurškega orodja. Na sejmu so sicer, bila med eksponati podobna ndlkopna in vrtalna kladiva, kat jih-ima v proizvodnem programu Železarna Ravne; vedeti pa je treba, da Kitajci širijo rudarstvo in ~ nizke gradnje. Za obdelavo tega 'tržišča sta potrebni velika potrpežljivost in poslovna poštenost. (Nadaljevanje na T3. strani) Zborovanje Človek Človeku - Človek Ko je človek v stiski, ko ga. zadene nesreča, se šele pokaže, koliko je okoli njega 1 j ud i ¡v .tistem najibolj človeškem pomenu, ljudi, ki mu z žrtvovanjem priskočijo v pomoč. Plemenitost in srčna 'kultura prideta v takih primerih najbolj do izraza. In kje je to najbolj potrebno, če ne tam, kjer je zaposlenih več ljudi v delovni skupnosti, ali pa tam, kjer je naseljena soseska in to, koit že povedano, v primeru nesreče, bolezni. Takrat stopi na delo zdravstvena služba, Rdeči križ in seveda najpomembnejši dejavnik — človek kot darovalec krvi. Z radostjo in ponosom, s ¡tisto resnično zadovoljnostjo lahko ugotovimo, da imamo v naši .delovni skupnosti in tudi v naši krajevni Skupnosti lepo število darovalcev brvi. To smo že dostikrat ugotovili in lahko vedno 'znova ugotavljamo, to je bilo podčrtano tudi na letošnji, proslavi krvodajalcev iv celjski občini v mesecu juniju. Krajani štor. in okolice, zlasti pa še člani ¡delovne skupnosti železarne, ¡so pili med krvodajalci, 'ko še ni bilo krvodajalstvo organizirano v Celju; kri ¡so darovali ekipi ljubljanskih zdravstvenih delavcev. Čim je; pričela z ¡delom transfuzijska služba pri celjski bolnišnici, je lahiko z zadovoljstvom ugotovila, da je v Štorah in Okolici, posebno pa še med železarjd, lepo ¡število zanesljivih krvodajalcev. Od tega je že petindvajset -let, če ne še kakšno leto več. Nasleclnja preglednica nam pokaže,-koliko krvodajalcev imamo v Štorah in okolici v zadnjih ¡desetih letih: število krvodajalcev :— odlikovancev do 22. 6. 1979 Leto 5X 10x 15x 20 X 25 X 50 X Skupaj 1970 . 3 1 ‘ ' . 4 1971 27 13 2 5 12 — 59 1972 41 11 20 2 5 1 80 1973 33 16 6 5 3 4 67 1974 37 19 12 7 4 2 81 1975 30 19 11 5 4 1 77 1976 36 23 10 8 • 4 — 81 1977 35 23 15 6 3 1 83 1978 34 32 16 8 7 2 ’ 99 1979 32 22 12 10 5 1 83 Skupaj 315 179 104 56 47 -12 714 Ure za 50-ikrat darovano kri so v teh ¡letih prejeli: 1. Podajžčr Frančiška —. teren 2. Zupanc Jožefa — upokojenka železarne 3. Lešek Štefan — upokojenec železarne 4. Kresnik Ivanka — teren 5. Rezar Ivanka — teren 6. Rozman Marija — teren 7. Kočar Jože — železarna 8. Žerdoner Jurij — železarna 9. Krevs Vlado — železarna 10. Ing. Jevšinek — železarna (¡sedaj teren) 11. Tanjšek Jakec — železarna 12. Kazelj Bogdan — železarna S tako .požrtvovalnimi ljudmi so izredno zadovoljni pri transfuzijskem oddelku celjske bolnišnice, ¡s katerim^ naši organizatorji izrednoulepo sodelujejo. Sicer pa lahko ponovno poudarimo, da je lepo sodelovati z ekipo, se pravi z osebjem, kakršno je pri transfuzijskem oddelku omenjene bolnišnice, na čelu s prim. idr. Stanislavo Štravsovo. In če bi povprašali njih, 'bi verjetno dobili prav tak odgovor, saj se na krvodajalce v Štorah vedno lahko zanesejo, zlasti v najhujših, najnujnejših primerih. Ob tej priložnosti je treba, .dati priznanje tudi organizatorjem krvodajalstva v Štorah in vsem tistim, ki jim pri tako humanem delu pomagajo; predvsem odborniki in člani Rdečega križa, potem funkcionarji sindikalne organizacije, -vodje temeljnih organizacij združenega déla, obraitovodje, ¡skupinovodje, vodje izmen in še bi lahko naštevali, seveda tudi oigane upravljanja, če povprašate koga izmed dolgoletnih sodelavcev pri organiziranju krvodajalstva, kako mu uspeva dobro organiziranje, bo takoj odgovoril, da' so pri nas ljudje, ki imajo za to dejavnost posluh in razumevanje, o svojem požrtvovalnem ¡delu pa sam ne bo.znal veliko govoriti. Poleg drugih odlik Človeškega dobrega značaja jih krasi tudi skromnost. Letošnji nagrajenec za petdesetkratno darovanje krvi, asistent za vzdrževanje v temeljni organizaciji združenega dela za ¡vzd-rževa- mje, ki je na tem delovnem mestu že devet let, tov. Bogdan Koželj, ki se je na -talko odgovorno delovno mesto povzpel z resnim in požrtvovalnim delom, is potrebnim čultom odgovornosti za delo, ne govori veliko, ko ga povprašaš, zakaj je daroval že lepe litre krvi za človekoljubne namene. Za njega je samoumevno, da je 'treba človeku v nesreči, bolnemu, -ogroženemu, pomagati koilikor se največ da. Vesel je, da je sam zd-rav in da zato lahiko daruje kri. »Če pomislimo -samo na hude nesreče v naši delovni skupnosti, nes-reče ob delu, hude opekline in .podobno, če pomislimo samo, koliko krvi je potrebno za udeležence v prometnih nesrečah, potem pač lahiko razumemo, da morajo zdravi, darovati kri bolnim, ponesrečenim«, pravi Bogdan. Bogdan Koželj je bil rojen leta 1932 v Celju, mladost je preživel v Jurkloštm in v Rimi sikih Toplicah, kjer so živeli, od leta 1936. Oče je bil.namreč šolski upravitelj, znan prosvetni delavec. Bogdan se je pri Titanu v Kamniku izučil za strojnega ključavničarja, oktobra 1953 se .je zaposlili v Železarni Štore' — pri nas dela torej že petindvajseto leto. Kri je daroval prvič leta 1954 v naši delovni organizaciji, od takrat jo daruije približno dvakrat letno, daroval jo je že 51-krat. Z ženo sta si pred 1;1 leti zgradila lepo stanovanjsko hišico na -Upi nad Štorami.. Lepo življenje, sožitje v družini, razumevanje v poklicnem delu — pa premaguješ vse težave in skrbi in še se lahko žrtvuješ za soljudi. Če bi povprašal dolgoletnega organizatorja krvodajalstva v Štorah, tovariša Štefana Krumpaka, kako zmore toliko organizatorskega, odgovornega dela v gasilskem p Oklicu, pri krvodajalstvu in ne vem kje še vse, bi bil prav talko skromen, redkobeseden. Požrtvovalnost, odgovornost v Službi, skrb za dom, nepretrgano organizatorsko delo — pa .ti ostane malo časa, da bi pomislil' na osebne skrbi in težave, tudi pe si bolan. Vendar si zadovoljen-. Končajmo, zakaj predaleč bi zašli, če bi govorili o vseh organizatorjih krvodajalstva in o krvodajalcih na našem Območju. Ob petintridesetletnici krvodajalstva v Sloveniji čestitajmo vsem sodelavcem, predvsem organizatorjem in medicinskemu osebju v tej stroki, vsem krvodajalcem; zahvalimo se jim za čas-tno človekoljubno delo. R. U. Tudi stolpnica je že dobila ogrodje petega nadstropja »Dom zdravja« vse bolj dobiva dokončno obliko ■NA CESTI NISI SAM V Celju lani manj Iz (nekaterih statističnih podatkov je razvidno, da se na Območju občine Celje kažejo tendence zmanjševanja prometnih nesreč. V občini Celje je lani izgubilo na cestah življenje 16 ljudi, kar je 4 manj kot leto, poprej. V letu 1978 je bilo hudo telesno poškodovanih 115, leto poprej kar 197. Lani je bilo zabeleženo 297 prometnih nesreč, v letu 1977 pa 727. Za lani je ocenjeno približno 45 milijard starih dinarjev materialne škode. Številke sicer kažejo, da je lani prometna varnost na celjskih ce-■ stah ugodnejša od leta 1977, vendar še vedno zaskrbljujoča. Prav gotovo je zmanjšanje prometnih nesreč v Celju tudi odraz nekaterih ureditev cestnih površin v lanskem letu, kakor tudi večje število preventivnih ukrepov postaje milice, ki jih je bilo kar 12.648, 'kar je za več kot 4.000 več kot leto poprej. V letu 1978 je. v celjski Občini v prometnih nesrečah umrlo 7 pešcev (med njimi 2 otroka), 5 voznikov osebnih avtomobilov, 1 'sopotnik, 1 traktorist, 1 kolesar in 1 voznik kolesa z motorjem. Zaskrbljujoče, je dejstvo, da je (Nadaljevanje z 11. strani) Ob prihodu v Peking šo predvideni družabniki predstavnikom Tomosa razložili program Obiska mi, oblikovanja pogodbe o .poslcv-notehničnem sodelovanju, ki je podpis dokumenta predvidel za 25. april. Visi smo bili prepričani, da je to možno izvršiti v enem tednu; na koncu pa se je skrajšanje na 14 dni maščevalo, saj je zmanjkalo časa za usklajevanje stališč. Amerikama! so objavili vest, da se je njihov predstavnik vrnil de LR Kitajske 6 tednov pozneje kot je predvidevali in zaradi tega prinesel pogodbo za odpiranje dveh rudnikov železove rude v vrednosti. 180 milijonov dolarjev; tisti na' korejski meji bo menda najveojd. na svetu. Brez skrbnega in potrpežljivega pogajanja na Kitajskem ni možno računati na posel. Slovenske železarne so. leta 1978 v tej, deželi dosegle 4,25 milijonov dolarjev obojestranskega prometa, za letošnje leto računamo na povečanje za 50 %, Plemenite le-gure in jedovec sta protiblago, ki ga za naša jekla dobivamo iz Kitajske. Tudi v konstrukcijo Tomosovega posla smo vključevali ferowoifiram in feromolibdem, ki bosta zanimiva v vseh izvoznih poslih Slovenskih železarn. Železarna Ravne je na Kitajsko izvažala orodna jekla že pred prvo svetovno vojno; pred petnajstimi leti je ponovno prišla na to tržišče Daljnega vzhoda, zato v sedanjih ugodnih političnih razmerjih prometnih nesreč bilo v vseh prometnih nesrečah udeleženih kar 17 otrok. Večina smrtno ponesrečenih je izgubila življenje po lastni krivdi. Velikokrat- so bili vzroki prometnih nesreč nepravilnosti pešcev. Zato: udeleženci v prometu, ki vas ne varuje pločevina, pamet v glavo In strpnost v noge, saj z avtomobilisti (bijete neenak boj. Zavedajte se, da le nimate tako trde glave kot je pločevina. Vsebina glave naj ostane v njej, da boste razmišljali o svoji usodi, ki vas čaka, če me boste pravilno hodili im prečkali ceste! Med najpogos-tejišimi vzroki vseh prometnih nesreč je izsiljevanje v 77 primerih, neprimerna hitrost v 71 primerih, vinjenost: v 27 primerih, nepravilnosti pešcev v ,14 primerih im nepravilno prehitevanje v 12 primerih. , Največ prometnih nesreč, kar 174, so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, vozniki tovornih avtomobilov so povzročili 28 prometnih nesreč, vozniki motornih koles 24, pešci 20, vozniki koles z motorjem 32. Več kot polovico vseh prometnih nesreč so povzročili 'vozniki .’iz domačega ragistr-■ skega območja med 17. im 21. uro ni objektivne ovire, da Slovenske železarne me bi postale eden od pomembnih kitajsko-jugoslovan-skdh izvozno-uvoznih organizacij združenega dela. Iz Kantona sem z vlakom,,poto-v vail v; Hongkong, ki je aniglčška kolonija in v resnici samostojna država, kjer je na majhnem hribovitem Obmorskem terenu natrpanih 5 milijonov, ljudi. Meja' je tam očitna pri razliki v obdelavi zemlje, največja pa je razlika v mentaliteti. V tem velemestu, ki raste samo v zrak, je prekupčevanje pogoj obstanka.. Vse ulice so polne trgovin, od najbolj razkošnih do najbolj preprostih. Vse je usmerjeno na pridobivanje dolarjev, zato tudi kovček na. letališču ih denarnica v žepu nista več vama. Vtis imam, da je na Tajskem še slabše. Iskal sem- najhitrejšo letalsko zvezo, na- žalost pa so takrat vsa letala za Evropo bila za ves teden .vnaprej zasedena. Po enodnevnem, čakanju na letališču v Bangkoku sem namesto nekoga, kn. ni prišel, le dobil sedež v letalu za Frankfurt in se srečno vrnil v domovino.' Za zaključek naj še enkrat povem, da je kitajsko ljudstvo de-, lovno, kul turno, skromno in pošteno. Vsi pripadniki tega naroda, ne oziraje se na to, kje na svetu živijo, so ponosni, da so Kitajci, zato njihova veličina ne bo ostala le v veliki zgodovini ih številu, temveč tudi v ustvarjalni, duhovni ter materialni prihod n osti. KONEC in med 13. ter 17. uro ob sredah, petkih, ponedeljkih .in torkih. Največje število prometnih nesreč, kar 188, se je zgodilo na mestnih ulicah. Med najbolj problematičnimi je odsek Mariborske ceste od hotela Celeia do Šmarjete, kjer je bilo 35 nesreč; Ljubljanska cesta do Medloga je zahtevala 22 nesreč, od Celja do Prožinske vasi je bilo 36 nesreč, kar precej jih je (bilo tudi na Cesti v Laško, pa na Dečkovi, Kersnikovi, Čopovi in Kidričevi cesti. ■ Zato 'bodimo pri vožnji po teh cestah še posebej previdni. Teh nekaj statističnih podatkov o prometnih nesrečah v 1978. letu v Celju v primerjavi s prejšnjim letom mi daje pravico, da vas, dragi Celjani, pohvalim, hkrati pa vam zaželim, da hi letošnje leto za vse 'bilo še varnejše. To je odvisno .od- vseh nas, uporabnikov cest. Mi smo tisti, ki odločamo, koliko krvi ho teklo po naših ce- Na naših cestah je vsako leto več nesreč in mrtvih. Leto. 1978 bo najbrž rekordno leto V žalostnem prelivanju krvi. Zakaj vse to? Najbrž samo zato, ker ne znamo ali nočemo brzdati svojih nagnjenj po hifri in nepreudarhi vožnji. Samo zato, ker se začnemo posledic take vožnje zavedati prepozno — šele tedaj, ko je že počilo in teče kri. Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih- odsekih vrivanje vozila med vozila sovoznikov, nenapovedano ali prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje', izsiljevanje prednosti, nepazljivost pešcev in podobno ravnanje ' v cestnem prometu zanesljivo privede do hudih nesreč in strahotnih posledic. . -Vsak nevaren poizkus ali tveganje posameznika naj se umakne vselej preudarni oceni situacije in dejanjem, ki zagotavljajo varnost v prometu. Saj smo vendar ljudje — tista živa bitja, ki z razumom spremljamo dogajanja okrog sebe in zavestno s posegom v ta dogajanja zmorejo obrniti vsakršno situacijo sebi v prid. Ali pa tudi ne!? Voznikom, posebej še tistim, ki upravljajo motorno vozilo, je ' včasih v trenutku treba uporabiti vse svoje sposobnosti, Zato se bodo zavestno in pravočasno izognili vsem vplivom, ki bi lahko zmanjšali njihove vozniške sposobnosti. Na zmanjšanje voznikove sposobnosti za vožnjo vplivajo predvsem utrujenost, alkohol, zdravila in mamila. Ne glede na omejitve, ki jih postavlja zakon, se bodo zavedni in odgovorni vozniki docela odrekli takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj še spomnijo, da nekatera zdravila skupaj z alkoholom, četudi oboje v majhnih količinah, | lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo voznikovo sposobnost za varno ' vožnjo. Alkohol je predvsem lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola je v prometu večkrat solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši, ali ki nam niso nikoli storili nič žalega. stah! Zato obudimo v sebi tiste značajnostne lastnosti in 'kvalitete, ki bodo narekovale defenzivno, varno vožnjo, saj najbrž ne želimo občutiti in okusiti zla, ki nam ga lahko povzročijo konjske moči našega železnega konjička. Tisti, ki ste zdajle za volanom, pazite! Ali morda ne vozite prehitro? . Približujete se križišču! Popustite nogo s stopalke za plin ter povečajte pozornost in previdnost! Obvarujte. kakšnega' neprevidnega pešca! Ugasite; prosim, cigareto, ta vam zmanjšuje pozornost. In tale vaša desna roka se naj s kolen vaše lepe sopotnice .preseli raje na volan; če pa ne uboga, raje ustavite vozilo! Oprostite mi, menim pa, da bi si večkrat morali takole in še drugače izprašati svoja početja za volanom. Avto zahteva celega človeka, zato si .pozornosti ne zmanjšujmo z drugimi opravili za volanom! Gotovo bomo.lahko z upoštevanjem vseh prometnih predpisov in pravil, podkrepljenih ’z medsebojnimi tovariškimi in kulturnimi .odnosi vplivali na zboljšanje naše prometne varnosti in s tem zagotovili manjše prelivanje krvi. Kulturno in humano obnašanje v prometu je sestavni del etike voznika. Težnja po defenzivni vožnji mora postati osnovni moto varnosti prometa. Hrupno ravnanje z vozili, čezmerno zastrupljanje zraža z izpušnimi plini, onesnaževanje prometnih površin in okolja ter podobni brezčutni odnosi do narave in človeka niso le odsev neosveščenosti o prometni ' kulturi ter osnovnih zahtev ekoloških razmer, marveč predstavljajo neposredno poseganje po zdravju udeležencev v prometu in hkrati ogrožanje njihove prometne varnosti. Tovarne so utihnile Pri pošti v Kranju je bilo 21. avgusta 1936 veliko protestno zborovanje tekstilcev, ki se ga je udeležilo nad 2.000 delavcev. Zahtevali So novo kolektivno pogodbo. Da bi ši izboljšali svoj položaj — mezde so namreč znašale ponekod manj kot 2 din na u-ro, so 22. avgusta kranjski tekstilci začeli s stavko. Kmalu za njimi so pričeli stavkati tudi tekstilci v Škofji Loki, Tržiču in Ljubljani. Zasedli so tovarne in pisarne ter pričeli razgovore z delodajalci, toda brez vsakega u-speha. Da bi takratni ban Natlačen pridobil na času, je obljubljal posredovanje v korist- delavcev, hkrati pa je nad stavkajoče poslal ljubljansko policijo in žan-darmerijo. Ta je nasilno vdrla v Jugočeško in Jugobruno ter izgnala delavce iz tovarn. Sledile so številne aretacije in preganjanja delavcev. V tej stavki je naš delavski razred prišel do novih izkušenj v revolucionarnem boju za oblast. . R. U. Vtisi iz Kitajske Humani in tovariški odnosi krepijo prometno varnost Iz krajevne skupnosti Šentjur V tem članku vam predstavljam KS Šentjur — okolico, v kateri živi lepo število naših žele-zarjev. Ta KS je v šentjurski občini od enajstih KS največja, tako po obsegu kot številu prebivalstva, kar pa ni vse. Posebno zanimiva je po svojem geografskem položaju, saj zajema -celotno obrobje mestnega jedra od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Tako je v tej KS zajetih 18 vasi. Te vasi so po večini razpotegnjene v zaselke čelo do obrobij težko dostopnih krajev oziroma domačij. Zato je delo težko usklajevati z željami in potrebami krajanov: prvi'si želijo zagotoviti oziroma pridobiti "najosnovnejše (vodo, za silo urejene ceste), drugi si prizadevajo doseči boljšo standardizacijo (telefon, igrišča in podobno). dali komunalno ureditev, s tem da v prvi vrsti pristopimo k izgradnji vodovodov, nato modernizaciji vaških cest, kanalizaciji, napeljavi telefonov, izgradnji večnamenskih prostorov, igrišč in drugo. Za omenjene realizacije pa so sredstva v KS. premajhna. Želje in potrebe nas vseh so večje, kot to dovoljujejo sredstva, zato si pomagamo z dodatnimi samoprispevki. Lep primer za to je realizacija vodovodov in asfaltiranje vaških cestišč, kjer je finančna soudeležba na gospodinjstvo dostikrat presegala 10.000 din. K temu ni prišteto prostovoljno delo, s čimer dodatno prihranimo skupna sredstva. Podobno pridejo v takih primerih v' poštev najetja kreditov itd. Sadovi tega delo so vidni in razveseljivi. Pri tem je priznana nostih; določeni so zelo aktivni in prizadevni in polni optimizma. Pod takimi pogoji bo težko nadaljevati načrtno zasnovana dela. Pri njihovem delu, jim primanjkuje mentorjev. Občinska konferenca ZSMS pa jim tudi,ne more kaj dosti pomagati. Delo delegatov v zboru KS je zadovoljivo glede na situacijo v KS, ki ni rožnata, čeprav je KS Šentjur — okolica. Aktivni delegat v naši KS mora biti motoriziran, z lastnim vozilom in sredstvi. V nasprotnem primeru je prepočasen. Ovira je tudi prepoved vožnje motornih vozil, zato naj se na take dneve ne sklicujejo sestanki. Ob sobotah in nedeljah pa je vsak rad prost. Tako bi za delo v tem pogledu ostali samo trije dnevi v Spregovorila je Del vaške skupnosti Grobelno — vas Stopče ^ JjSSV o t \ * fmBmB Zaradi tega' je ta KS razčlenjena v 5 stalnih območij, ki se imenujejo vaške skupnosti, kot so: Grobelno, Jakob, Nova vas, Kameno in Vrbno. Vsaka Vaška skupnost je KS v malem, če lahko tako rečem, čeprav to ni. Tako usklajujejo interese in potrebe tu živeči krajani. V KS je bil do nedavnega problem prostor za tekoče poslovanje. To smo sedaj uskladili s souporabo najnujnejših prostorov s KS Šentjur — center. Posebno nas tare problem, kako si pridobiti večnamenske prostore v o-menjenih vaških skupnostih, ki bi služili za najosnovnejše delovanje, in. sicer: za referendume, za zbore občanov, za delo vaških svetov, za delo mladine itd. Trenutno si pomagamo v KS bolj. • po domače. Sestanke 'sklicujemo v privatnih kmečkih hišah ali garažah, ki že po velikosti ne ustrezajo za masovne sestanke, saj na njih vaščani dostikrat izjavljajo, »kje jih čevelj žuli«, kaj si želijo” itd. Delo V. taki obliki'ne trpi” saj je pestro in tudi privlačno. Zavedati pa se moramo, da je treba - k problemu pridobitve u-streznih prostorov načrtno pristopiti. Vse to je povezano s finančnimi 'sredstvi, ki jih, kolikor vemo, v vsaki KS močno primanjkuje, Ker je naša KS bolj podeželskega porekla, smo' Si za plan za- zasluga , .delegatov in slehernega krajana z zavestjo za boljši jutri. Delo delegatov in zastopanost v KS je frontna, kakor tudi v KO SZDL, ki ima obširno področje delovanja. Pravkar je temeljni nosilec akcije NNNP; pri tem bomo morali vložiti vse napore in aktivirati slehernega občana, ne samo za vajo, ki bo v mesecu septembru, marveč za stalno pripravljenost v morebitnih in nepričakovanih neprilikah. Da je novi delegatski sistem v KS in navzven dovolj močno zaživel, si ne bi upal trditi; tu mislim predvsem na svete in komisije, ki še ne delajo tako, kot bi morale. Tudi s SIS zadeve ne teko tako, kot so bile prvotno zamišljene. Posebno težka pa je ak-tivacija delegatov KS v OZD — TOZD predvsem izven občine': mislim, da je tudi tukaj treba iti s časom naprej. Zavedati se moramo, da vse to ne more biti u-rejeno čez noč, pri vsem tem mora biti pravilno in usklajeno sporazumevanje ne samo med občinami, tudi’ na višjih forumih. Omenil bi, tudi delo naše mladine v KS, ki je ravno tako razdrobljena po vaških skupnostih in' nima možnosti skupnega snidenja; kljub željam se med seboj ne poznajo v okviru KS, Tako so ustanovili svojo OO in aktive po pósámeznih vaških skup- POMEMBNE OBLETNICE Konec junija 1859 so v bilki pri Soiferinu francoske in piemontske čete porazile avstrijske, toida nihče se ni pobrigal za mrtve iri'ne za ranjence. Ta grozovita usoda ..ranjenih in mrtvih, ki' jim niso nudili nobene pomoči oziroma jih niso pokopavali, • je spodbudila Švicarja Paula Henrija Dunanta, da /je pričel z obsežnejšo akcijo za. mednarodno skrb za ranjene v vojnah. Osnovan je bil oidlbor peterice. v Ženevi,' jedro poznejše organizacije Rdečega križa. Na poziv tega odbora so se leta 1863 sestali v, Ženevi predstavniki 16 držav in osvojili načelo o osnovanju Rdečega križa-po vsem svetu. Že leta 1864 je bila sprejeta .Ženevska konvencija, po kateri uživajo ranjenci, zdrarvniško osebje, ambulante in sanitetno osebje'v vojni nevtralnost, na .sanitetne objekte pa se nadene zastave Rdečega križa. Po tej konvenciji je treba negovati vse ranjence, ne oziraje se na to, kateri vojski pripadajo; trajno onesposobljene .ranjence pa Vračajo.domov.. Lata .1919 je bila v Parizu osnovana liga društev Rdečega križa, katere sedež, je bil leta 1939 prenesen v Ženevo. Zanimivo je,, da je bil Rdeči križ že,leta 1875 osnovan tudi na Cetinju. Pred štirimi leti simo torej praznovali, stoletnico. Rdečega križa na našem ozemlju. Cetinje je bilo takrat, leta 1875, prestolnica kneževine Črne gore. Proslava stoletnice je bila tudi na Cetinju. V Beogradu je bila prva svetovna konferenca Rdečega križa o miru' (1975), ki je sprejela: pomemben dokument o 'programu akcije te večmilijonske, organiza-■ cije o miru. V treh dneh konference je govorilo okoli 60 predstavnikov nacionalnih in mednarodnih društev te organizacije. Poslanico š toplimi pozdravi je poslal konferenci tovariš Tito in izrazil prepričanje, da lahko ta mednarodna humana organizacija stori še več za krepitev 'trajnega miru ter da bo ta konferenca velika manifestacija privrženosti miru, močna spodbuda za nadaljnjo dejavnost Rdečega 'križa, s tem pa tudi prispevek k sploš- - okolica tednu ali 12 dni v mesecu. Vse to je premalo, ker ima vsakdo poleg rednega dela še druge aktivnosti. Ob vsem tem skupnem prizadevanju nam letošnje leto ni naklonjeno: Tako smo v naši KS u-" trpeli veliko škodo ob neobičajno veliki toči in še ob dodatno hudem neurju, ki je napravilo neprecenljivo škodo celotnemu gospodarstvu. Najbolj so prizadete poljščine in makadamska cestišča, ki jih ni malo. Za zdaj naj bo to dovolj. Zavedam se, da številčno in poimensko dopolnilo ne bi bilo odveč, saj bi s tem bolje osvetlil naše delo v krajevnem samoupravljanju. Tone Uršič človekoljubnost niim prizadevanj etn v svetu v boju za mir, napredek in srečnejši jutrišnji dan človeštva. Sprejeti program akcije te organizacije v vsem- potrjuje Titove želje in želje vseh pripadnikov in zagovornikov trajnega miru v svatu, saj poudarja, da si morajo vsi člani družine Rdečega križa vsega sveta nenehno prizadevati za ohranitev in krepitev miru v duhu svoje vodilne ideje »po poti humanizma k miru«. Ta program tudi poudarja, da Rdeči križ ne gleda na mdr le kot na ne-vojno, temveč kot na dinamičen proces sodelovanja vseh držav in narodov, ki temelji na svobodi, neodvisnosti, suverenosti, spoštovanju človekovih pravic dm na pravični delitvi sredstev, da bi zadovoljili potrebe narodov. Akcijski program mednarodne organizacije Rdečega križa je obširen in bi ga morali poznati vsi miroljubni ljudje. Ob Obletnicah delovanja te mednarodne človekoljubne organizacije poskrbimo za povečanje članstva v taj organizaciji in se potrudimo, ida , bomo sodelovali v vseh akcij ali Rdečega križa. R. U. — In zato predlagam: tako kot ne smeš dvakrat na teden z avtom na cesto, da dvakrat na teden ni sej, sestankov, pitja kave, kajenja, sprejemanja sklepov... RAZVOJ JEKLARSTVA V SVETU DO LETA 2000 Konec maja 1978 je bilo letno Srečanje svetovnega združenja metalne industrije, kjer je svetovalec te grupacije g. Michael Dowing podal projekcijo razvoja jeklarstva do leta 2000. Jeklo kot končni izdelek pokriva 95 % celotne svetovne potrošnje kovin, medtem ko končni izdelki barvnih kovin predstavljajo le 5 %. Seveda je to le groba ocena, saj se razmerje v fazi polizdelkov močno spremeni in zavzemajo barvne kovine, vključno z dragimi kovinami, že 50 % svetovne potrošnje. Ta slika sedanjosti bo ostala predvidoma ista tudi v naslednjem obdobju, vendar se bo močno povečalo povpraševanje in proizvodnja jekel ter ostalih kovin. Vsi indikatorji in predvidevanja mednarodnih strokovnjakov kažejo, da še bo poraba in proizvodnja jekla podvojila do leta 2000. To predstavlja okoli 3,5 % letno povprečno svetovno rast, kar vsebuje po grobih ocenah od 2,4 %—3 % dvig v razvitem svetu in do 8 % letno rast v nerazvitem svetu — npr. v ZDA že 30 let narašča poraba jekla povprečno po 2,4 % stopnji. Primer ZDA je vredno omeniti, ker država sodi med najbolj razvite industrijske dežele in s tem nakazuje možen model, ki ga lahko posnemajo ostale države razvitega sveta. Nasprotno pa Kitajska namerava povečati proizvodnjo jekla od sedanjih 25 milijonov ton letno do 125 milijonov ton letno — torej je stopnja rasti 8 %. Ta dva primera sta skrajnosti v sliki svetovne jeklarske proizvodnje, ki se spreminja širom po ' svetu. V naslednji tabeli je podana projekcija svetovne proizvodnje jekla do leta 2000. Možno je Sicer, da so številke za razviti svet previsoko planirane, za države v razvoju pa prenizko; toda vsako Večje odstopanje držav v razvoju bi bil že skoraj neverjeten dosežek. Projekcija svetovne proizvodnje' jekla v milijonih ton. ' Leto: 1980 1985 1990 2000 Razviti svet: ZDA, Kanada, Oceanija,-EGS, ostala Zahodna Evropa, Japonska, Južna Afrika 478 570 643 - 766 Vzhodni blok: SSSR im ostala Evropa - 222 280 333 400 Svet v razvoju: Latinska Amerika, Indija, ostala Azija, Afrika; Srednji: Vzhod 55 103 • 157 ; 211 Kitajska, Koreja 40 53 90 ' 125 Jugoslavija 7 9 12 16 ¿KUPA J: 802 1.015 1.237 1.518 Odstotni delež proizvodnje jekla: Leto: ' 1980 ; 1985 1990 ' '2000 Razviti svet 60 56 52 ' 50 .Vzhodni-blok 28 28 27 26 Svet vrazvoju (vključno -Kitajska in Severna Koreja) . 11,13 15,12 20,03- ■ 22,95 Jugoslavija ' i 0,87 0,88 0,97 1 1,05 SKUPAJ: 100 100 100 100 % s Najpomembnejše pri tem-razvoju je kratko časovno razdobje, -v rkaterem bo dosežena takšna proizvodnja. Sicer tudi zgodovinski razvoj' kaže, da so že pred dvajsetimi leti strokovnjaki planirali podvojitev proizvodnje in je bila celo presežena (leta 1977 je bilo predvidenih 520 milijonov ton, doseženih pa 673 milijonov ton). Kljub temu j& treba omeniti, da so se današnje, kapacitete 700—800 milijonov ton dosegle po 120 letih izgradnje, enkratna dodatna količina naj bi se pa dosegla samo v 20 . letih, in to z modernizacijo zastarelih, tovarn ter izgradnjo novih. To je vsekakor privlačen izgled za graditelje tovarn, vendar se proizvajalci jekla vv,seh deželah soočajo s strahotno velikimi investicijskimi' vlaganji in za odgovornostjo iskanja^ kapitala, ki bi ga morali pravilno vložiti, če pogledamo stvar s tehničnega vidika, je vsaka izpopolnitev zahteva- la čas za ustalitev- Direktna redukcija se še vedno ni uveljavila popolnoma.- Prizadevanja za doseg večje hitrosti pri kontinuiranem vlivanju tečejo naprej, s tem da bi tako pridobljene polizdelke direktncr dostavljali valjarnam. V rudnikih se predvideva veliko višja stopnja izkoriščanja železove rude. Produktivnost po človeku bo narastla. Glede delvone sile lahko navedemo primer iz japonske: neka jeklarna je imela v letu. 1963 tri obrate s proizvodnjo 5 milijonov ton letno ploščatega'jekla z 28.000 ljudmi. Leta 1976 so ta kompleks zamenjali z obratom z zmožnostjo proizvodnje 6,5 milijona ton letno z 9.000 ljudmi. Jeklo in na jeklu temelječi proizvodi, v katerih ni visoke skupne Vrednosti, so' aktualno konku-rečni in vprašanje je, kako dolgo bodo narodi s tradicionalnim jeklarstvom lahko konkurirali Japonski in državam v razvoju, ki proizvajajo jeklo ob dejanskih stroških, ki so za 50 USA dolarjev po toni nižji, kot v ZDA in Evropi. Seveda si stari del industrijskega sveta želi' ohraniti slavo pri jeklu, kot tudi pri drugih kovinah. Vendar je jasno, da se ne more odločati samo za proizvodnjo zlitin in nerjavečega jekla, saj. morajo velik delež lastnih potreb po bolj kakovostnih stopnjah taljenega jekla Še vedno proizvajati. Koncentriranje na proizvode, kjer skupno vrednost stroškov pokriva višja cena, mora biti v skladu z investicijami, da bi se obdržala ustrezna proizvodnja. Razvite dežele so posredovale tehnologije; - izkustvo (= knowhow); urjenje itd. državam v-razvoju. Vlade dajejo posojila po ugodnih pogojih. Na tej listi manjka en pomemben sestavni del in to je kapital pravice. Od časa do časa se kaj vloži v kakšno družbo v'tretjem svetu, da bi začeli s proizvodnjo jekla, toda v primerjavi z barvno industrijo je bilo jeklo vsekakor izjema vsaj v zadnjih 50 letih. Od leta 1950 je industrija jekla v Evropi, ki je izkoristila domače7 rude, postala- glavni uvoznik bogatejših rud. Postala je bolj podobna ne-železnemu svetu in sedaj še sooča z mnogimi podobni- Družabno - Ker je v valjarni troizmensko delo in ker je bil takrat remont, se je vodstvo- odločilo, da- omogoči vsem delavcem, da preživijo po težkem- in napornem delu v o-brafcu lep prost dan skupaj s svojo družica - V obratu valjarna II sem zaposlen od leta-1971 in sem najsta--rejši-v-- tem obratu. Odločil - sem se, da se zahvalim vsem organizatorjem tega srečanja, kakor tudi našind vrlim muzikantom, triu Kapel. 'Srečanje je' potekalo po vnaprej določenem programu ih je bilo zelo "■ pestro. Ob 9. uti je vsak udeleženec dobil valjarski golaž, sledilo je tekmovanje ribičev ha metre. Valjarji so pokazali svojo fizično sposobnost s tekmovanjem v vlečenju vrv-i. Pri obeh tekmovanjih nas je'bilo tildi lepo število navijačev, ki smo se od srca na- mi problemi. Tretji svet ne bo pripravljen izvažati svoj e. železne rude večno po 15 USA dolarjev za tono za stari svet, da bi jo leta spremenil v jeklo, ki se prodaja po 300 USA dolarjev tona. Veliko se govori o odpiranju tovarn v novem svetu, da bi proizvajale polizdelke, in o pošiljanju le-teh v jeklarne bliže tržišču. Začetek obratovanja velike jeklarske peči pomeni zahteva po več plavžih, a surovina zanje se mora nadomestiti z uvozom. V merilu EGS lahko to pomeni povpraševanje po recimo 30 milijonov ton letno rude ali polizdelkov, ki prihajajo recimo iz desetih V prihodnje bodo pri -potrošnji jekla tri specifična področja, -kjer bo prišlo do posebnega povečanja povpraševanja po jeklu v prihodnjih 12 letih. Prvič: povpraševanje po energiji v svetu bo do leta 2000 dva- do-trikrat večje; kot •je danes, kar bo zahtevalo nove elektrarne, in premogovnike,- Drugič: svet je na tem; da začne z razvojem oceanografije. In tretjič: razvoj hrane in vode se mora uskladiti z rastjo svetovne, populacije. Vse to temelji na jeklu in če bo začetek, vsakega področja -sočasen, so bile svetovne napovedi za- rast jekla preveč-pesimistične. Ivan Zoln-ir, dipl,- oec. $re£aii|e smejali. Da je bilo še več humorja in dobre volje, so poskrbele tovarišice: tekmovale so v Skakanju z -vrečami. Tekmovanja so se udeležili tudi nekateri tovariši. Ob 12. uri je bila obilna pečenka.' Dovolj je bilo tudi pija'še: Sledila je podelitev nagrad vsem sodelujočim. 'Nato» so- prišli naši vrli muzikanti. S' svojimi' vižami so razveselili in spravili na plesišča vsakogar.. Tudi ko je bilo-malo dežja, so tako- vneto igrali, da smo komaj opazili, da kaj‘dežuje. Ob 16. tiri je vsak dobil veliko porcijo pečenih rib * (verjetno od tekmovanja ribičev). V vseh letih odkar sem v tem obratH, nisem doživel tako sproščenega dneva. Zaslugo- ima dobro pripravljen, že vnaprej določen, pester program in pa tovariški odnos vseh udeležencev Golob Stanko Rekreiranje zaposlenih na kegljišču Mo] odnos do materinščine Slovenka sem, zato ljubim slovensko besedo, ljubim jezik, ki me ga je naučila slovenska mati. Ljubiti jezik, pomeni ljubiti narod, ki se je boril, da je dosegel svoj cilj, da se je obdržal. Slovenci smo to dosegli, kljub temu da smo majhen narod, da so v preteklosti zaničevali slovenski jezik. Zaradi tega moramo ohraniti to bogato dediščino in ljubiti svoj jezik tako močno, da ga ne bo nikoli nihče pohodil. s Kdaj sem spoznala, da pripadam narodu, ki ima svoj jezik; kdaj sem spoznala njegovo lepoto in moč? Da bi našla odgovor na to vprašanje, se moram vrniti daleč nazaj v svoje otroštvo. Spominjam se, da mi je mati včasih pripovedovala pravljice, pesmi in ta njena ljubezen se je v meni spremenila v ljubezen do lc