C	iKdsiJsi.	>
Letnik "VII.
V	Grorici fln6 10. marca 1*"»Q9.
Številka
.,Prinio» um Liisi
izhaja vsaki i., to., in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne Številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov.
I
IMORSKI LIST
§oučljiv list za slovensko ljudstvo na §rimorskem.
Vse sa vero, dom, cesarja t
Uredništvo in oprarniStvo
mu je v Gorici, Nunske ulice it. lo. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ge ne vračajo. Upravništro sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij .Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Trst izgubljen -?
Izpregovoriti hočemo besedo o važni stvari, ki nam je že dolgo v mislih. Želimo, da bi naše besede zdramile slovanske politike.
Trst, poglavitno mesto naše uboge Primorske, je imenitno mesto, ravnopravno z Dunajem, Pešto in Prago, kar se tiče trgovstva, bogastva iu tudi kar se tiče politike. Kot veliko primorsko mesto ima Trst tudi še svojo posebno važnost za državo in deloma celo za'Nemčijo in Italijo. Priča te važnosti je veliko število nemških in italijanskih podanikov v Trstu. — Bogastvo Trsta ni zraslo iz njega peščenih in trdili tal, ampak se je nabralo iz doneskov cele države ; tudi vlada sama je v Trst veliko zadelala in še bo. Trst — kakor tudi Pulj —je naglo zrasel od 1. 1866, t. j. od kar smo izgubili Benetke. Zrasel pa je Trst skoraj čisto drugi nego je bil poprej. Do 1. 1866. je bil Trst avstrijsko mesto in prebivalstvo mesta z okolico je bilo bolj slovensko, ko italijansko, danes pa je Trst veleita-lijansko mesto s slovensko manjšino, katera se tako naglo izgublja, da se bojimo, da kmalu vtone v italijanskem morju. — Vodstvo italijanske politike je v rokah radikalnih nestrpnežev, kateri so polni sovraštva proti Slovencem in proti Avstriji.
Slavno c. kr. pravdništvo nam je tukaj zaplenilo 13 vrstic.
Vladina popustljivost in celo naklonjenost na eni strani, veliko bogastvo na drugi strani je silno podprlo vladajočo italijansko stranko. Bogastvo je italijanskemu radikalizmu toliko bolj na razpolaganje, ker Trst nima nobenih stroškov za deželo, kateri je glavno mesto. Trst deželo le molze, ni pa dolžan izplačati enega vinarja za deželne potrebe. Za to se pa upa vzdržavati vsakovrstne šole, za to ima denar za potrate, in vpričo nagih in zalakanih sodeželanov po Furlaniji, po Krasa in po Istri namer-java potrositi en milijon gld. za olepša-nje pokopališča. —
Kakor da ni tega dovelj, pošilja še Italija pomoči tržaški vladajoči stranki: učitelje, profesorje, uradnike, duhovnike, trgovce i. t. d. od 15 — 20.000 ljudij, v tem ko se domačini selijo iz domovine.
Nasproti toliki s li so Slovenci v Trstu skoraj omagali in veliko celo gorečih rodoljubov se je polotila neka obupnost „Mi smo izgubljeni, ako vlada kmalu ne izpremeni zisiema", slišiš zdaj skoraj povsod. In res, treba je le pogledati v Trst in v okolico, da se človeka poloti žalost in obup.
S takim stanjem Slovenstva v Trstu nam je torej račuuiti v praktični politiki.
Kaj pa pomeni to za celokupni slovenski narod ?
Trst izgubljen, morje izgub/jeno, 1 glavno naše mesto izgubljene!
Trst je edino mesto ob morju, do katerega vodijo poti iz cele Slovenije in v katero se tudi v resnici steka naša trgovina. Ako torej Trst popolnoma izgubimo, ali bomo sploh mogli imeti kak nadomestek? Ta izguba bi bila največa gospodarska izguba slovenskega naroda.
A tudi v narodnem oziru bi bila ta izguba za naš majhen narod velikanska. IVst vabi naše ljudstvo služit si krvave groše v tako obilnem številu kakor ne morda v vsa druga mesla skupaj. Kolika bo torej naša izguba vsakih deset let, ako Trst popolnoma izgubimo ?
Zalibog, da je mej Slovenci do zdaj premalo zanimanja za Trst, Skoiaj za vsako mesto več storimo ko za Trst.
Povsod ustanovljamo nove zavode, nova društva, nove zadruge i. t. d., za Trst naberemo jako malo in pustimo vse delo in vso žrtev tržaškim Slovencem. Treba j* torej širiti mej Slovenci spozmvnje, da je Trst naše glavno mesto in da je torej vseli Slovencev dolžnost podpirati zatirane brate v Trstu in okolici.
Treba bo pa tudi med riiuginii Slovani, zlasti med Čehi, širili pravo spoznanje o važnosti Trsta za Avstrijo in za Slovanstvo. Tega spoznanja ni na Češkem skoraj nič, mariveč i^ftAdflJjo tani moči v borbi za veliko manjše koristi nego jih imajo v Trstu. — Treba je pa tudi Čelie poučiti, da Slovenci sami se ne moremo vzdržati v Trstu, ako nas oni ne bodo podpirali. Trst. morajo zapisati v svoj program tudi Čehi.
Kaj bi bilo terej najprej storiti ? Bodi nam dovoljeno dati nasvete pu svojem spoznanju:
1. Slovensko časopisje naj zdržema razpravlja tržaško vprašanje. in to z večjo vnemo ko gnriško ali ljubljansko, ker je resnično večje važnosti.
2. Slovenski državni in deželni poslanci morajo izdelati za Trst poseben program, katerega se bom« držali in po katerem bomo delali.
3. Časopisje in poslanci morajo v-plivati na druge Slovane iu je prepričati, da se zavzamejo za Trst kakor za Prago ali druga važna mesta.
4. Za Trst nam je treba posebne gospodarske organizacije, da pride trgovstvo s slovenskimi pokrajinami v roke naših ljudij. Veliko bi v tem oziru lahko storil deželni zbor kranjski, ako bi bil res slovenski.
5. Ker je v Trstu samem iu po okolici silno pomanjkanje m< ž, ki bi mogli iu vtegnili delovati za ohranitev Slovanstva v Trstu, treba bo v Trst poslati in s primerno plačo nastaviti delavce. Taki neodvisni in izobraženi možje so silno potrebni v Trstu, kjer ni enega sloveuskega duhovnika, ki bi smel in mogel javno nastopati.
6. Ker ima naše ljudstvo v Trstu silno veliko slabih priložnostij in zelo malo obrambe od strani dušnega pastirstva, treba bo v Trstu posebnega duhovnega nadzorstva, morda celo svoje cerkve in svojega propovednika ali vsaj večjega duhovnega zavoda.
Prosimo slovensko časopisje, da bi
o	teh naših nasvetih izreklo svoje mnenje !
Narodno gospodarstvo.
0 varčDosii.
V	zadnjem listu smo na podlagi podatkov goriškega sodnega okiaja pokazali, da tudi naše ljudstvu, le prerado daje zaslužek krčmarjem. Žal moramo priznati, da tudi naše l judstvo prem do liživa vino čez potrebo. Da’podpremo našo trditev, navesti hočemo še en dokaz. V goriški okolici je vas, ki ne šteje niti 2000 prebivalcev. V tej občini zadnja leta potočijo vsako leto gotovih 2600 hektolitrov vius. Ako na račun tujcev odbijemo 1000 iiektol. ostane na rovaš domačinov še vedno 1600 hektolitrov. Od prebivalcev je gotovo le slaba tretjina odraslih mladeničev in mož. Toraj okolo 600 mladeničev in mož požene po grlu 1600 hektolitrov vina na leto. Odpade toraj na vsakega možkega nad dva in pol hektolitra na leto. Jednako žalostne podatke bi mogli navesti tudi o nekaterih drugih občinah, toda zadostuje naj navedeui žalostni vzgled. Kam piide naše ljudstvo po tej j.oti ? Ako slednji trdo zasluženi novec se gorak uese h krčmarju, ali si more kaj prihraniti? Pisec teli vrstic živi med obrtnim ljudstvom. Mnogi mladeniči Vfako leto prihranijo lepih novcev tildi do 100 gld, nekateri. Te novce redno vlagajo v domačo hranilnico. Toda teh ne vidiš ob nedeljah in ponedeljkih posedati po krčmah. Privoščijo si kozarec vina za potrebo, toda vinjenih ne vidiš nikoli. Nasprotne pa drugi, kojih drugi dom je krčma, ne samo da
ničesar ne prihranijo, še za vsakdanje potrebe j<m nič ne preostane od nedelje in ponedeljka. Ti ubožci zapravljajo denar iu svoje zdravje. Zato delujmo na to, da naše ljudstvo omeji svoje izdatke za nepotrebno pijačo, sosebno naj razumniki vplivajo na mladino ter tako navajajo k varčnosti.
So pa tudi še druge prostovoljne potrebe, katerih ljudstvo nekdaj ni poznalo, ki pa, ko se jim je človek privadil, razjedajo zdravje in blagostanje človekovo. Kako splošno so se ljudje privadili tobaku. Da tobak nasprotuje človeški naravi, dokazujejo učinki, katere, provzroči prvi poskus s tobakom. Ali to-[ bak škoduje zdravju človekovem ali ne, •o tem se zdravniki prepirajo. Večina trdi da je pušenje tobaka škodljivo. Gotovo pa jiuŠHiije škoduje mladim, še nerazvitim ljudem. In vendai dandanes vse vprek kadi. Smotka ali cigarteka tiči v ustih skoraj slednjega človeka, še pri delu ne prestane brez kajenja. Vse kadi, bogati in ubogi, stari in mladi. Da celo šolski pobalini se za vogali vadijo v kajenju ; zdi se jim — noltel. Ogromne svote leto za letom gredo v dim, in ne donašajo drugega uebička nego da si posamniki okrajšajo svoje življenje. Avstrijska država je 1. 1889 svojini državljanom prodala 1085 milijonov smotk in cigaret. Koliko milijonov gre tedaj vsako leto samo v Avstriji v dim. V Severnih državah ameriških vsako leto izdajo za tobak 600 miljonov dolarjev, za kruh pa samo 505 milijonov, za meso 303 milijone, za pouk 5 miljonov. In ta strast raste od dne do dne. Leto za Jetom ,se po.ublja vei tobaka. Nekoč sem govorii s trgovcem, ki ima okrajno zalogo tobaka. Govorila sva o brezpotreb-nili stroških za kajenje. Med drugim mi je pravil, da je pred petnajstimi leti prodal komaj do 10.000 ogerskih. na leto dočim zadnjo leta speča 200.000 3O0.000 drama. Ka-toraj raste strast pušenja. s strastjo pa se monžo tudi biezpotrebni stroški. Človeku se ti stroški dozdevajo malenkostni, še ne vpošteva jih. In vendar konečno narastejo v velike svote. V ubožnici v Švici je umrl starček 75 let. Mož ni bil ne pijanec ne zapravljivec vendar je vsaki dan porabil 27 krajcarjev za pijačo in kajenje. Zračunili so koliko bi si bil mož v 60 letih lahko prihranil. Preračunili, so, da onih 27 kr. z obrestmi bi bili narasli v 60 letih na okroglih 34000 gld. Dragi bralec,- glej. koliko za-vržeš po nepotrebnem. Malenkostni se ti zde stroški za pušenje, toda ogromna je konečno svota, katero kadilec, spremeniš v dim. Zato, ako si strasten, omeji se tudi v tem nepotrebnem strošku in mnogo si bodeš mogel prihraniti.
Trgovskr - obrtna registrovana zadruga v Gorici.
Obini zbor trgovsko - obrtne registro-vane zadruge v Gorici z neomejenim jamstvom je bil dne 23. t. m. v dvorani slovenske goriške čitalnice ob 11. uri dopoldne.
Predsednik gospod dr. Henrik Tumu. načelnik trgovsko-obrtne zadruge, je naznanil, da je občni zbor po § 20. zadružnih pravil sklepčen, in sicer je bilo prisotnih ali po istih zastopanih ;147 zadružnikov s 362 deleži; otvoril ga je s kratkim nagovorom.
1. Poročilo ravnateljstva za I. 1S'J8.
Predsednik pozove uradnega vodjo, da prečita poročilo, katero je sledeče :
Dne 1. januvarija smo imeli 445 člauov z 893 deleži. — Tekom leta je pristopilo k prvemu odseku 484 članov s 788 deleži, tako, da smo imeli do konca leta 929 članov s 1081 deleži.
Med letom se je izbrisalo zaradi lieuplačevanja deležnine 26 članov z 32 dehži, zaradi nbožanja 2 člana z 2 deležema; istima seje izplačalo že vplačane deleže v znesku K 45, in zaradi smrti jeden član z 2 deležema. Vplačani znesek deleža K 98 se je izplačal dedičem istega. Prvega januvarija smo tedaj imelj 900 članov s 1645 deleži, kateri repre-
zentujejo v petih letih kapital od K 483500. Med temi je 1059 aktivnih in 586 pasivnih. Prvi so isti, kateri hranijo drugi pa oni, kateri so si izposodili in sedaj vračajo. Drugi odsek, kateri je pričel svoje delovanje s prvim januvarijem 1.1., je imel priglašenih do 31 decembra min. I. 162 članov z 276 deleži, od katerih je 118 aktivnih in 158 pasivnih.
Oba odseka sta imela skupaj dne 2. januvarija t, 1. 1062 zadružnikov s 1921 deleži, kateri reprezentujejo kapital od K 576300. Med 1062 člani je bilo: odvetnikov, notarjev, zdravnikov in profesorjev 24, duhovnikov 43, učiteljev 74, trgovcev 115, delavcev, slug in voznikov 221, državnih, deželnih in zasebnih uradnikov ,50, obrtnikov 185, posestnikov in zasebnikov 350.
Predujmov so je izplačalo do
1.	januvarija 1898	.	.	K	25.229.—
Tekom leta se je. izplačalo „ 240.470.96 Vrnilo se jih je pa .	.	.	„	' 38.484 34:
tako, da je ostalo izposojenih
koncem decembra .	.	.	„	227.215.62
Tekom leta so prosili predujem 603 prositi lji v znesku „ 445.197.76 Dovoljen je bil predujem v
znesku.......................„	323.422.46
Izplačalo se je pa na prvi
odsek..........................  240.470.96
Na račun druzega odseka se je pa posodilo . . . . „ 46 230.— Začetkom leta je imela zadruga hranilnih vlog	.	.	„	27 078.32
Priraslo jih je...................  223.763.10
Odpadlo pa .	.	.	.	.	.	„	82.388.—
Stanje hranil 31. dec. 1898.
je bilo....................„	168.454.42
Preostanek v blagajni in pri
poštni hranilnici 1. januv. „	5.478.78
Zneseh vseh prejemkov . . „ 485.934.39 Znesek vseh izdatkov . , „ 479.869.63 Preostenek v blagajnici in pri
poStni hranilnici	31.	dec.	„	12.543.54
Prometa je bilo	preteklo leto	„	960.282.80
Tekom leta je imelo ravnateljstvo 48 sej, in sicer vsaki ponedeljek ob šesti ure zvečer,	(Dalje	prid*).
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ministerska kriza na Ogerskem je končana. Novi minUterski predsednik se je pobotal z opozicijo. Predsednikom zbornice je izvoljen bivši minister Perzcel. Opozicija se je pošteno unzala, (lasi so ji pri pogajanjih marsikaj dovolili. Narodna stranka je namreč prestopila v vladni liberalni klub. Opozicije sedaj ni več, ker v nji sedita le kat. ljudska stranka, ter Košutovi piis.aši. Vsi skupaj štejejo komaj 70 članov. Ta’:o je zviti Szell popolnoma strl opozicijo in obstrukcijo.
Poročevalcem židovske „Neue Fr. Presse11 se godi huda. Komaj so ije poročevalca dr. Frischauerja pognali čez francozko mejo, je že mestni svet dunajski sklenil izključili poročevalca tega lista, ker list nesramno blati dunajsko mestno upravo. Antisemitje so tudi v nižieavstrijskem deželnem zboru predlagali, naj se poročeva!ec „Presse" i/,k'ju-či, a predlog ni bil sprejel.
Proč od Rima. se glasi najnovejši bojni krik VVolfa, Schonererja et compa-gnia. Strastno agitujejo za odpad od katoliške cerkve. No katoliška cerkev se za \Volfom in tovariši ne bode jokala, pa tudi luteranstvo ne bode pridobilo. Cerkev jim je smrdela in jim bode smrdela, naj bodo katoličani ali lu-terani. Da pa pošteni Nemci ne pojdejo na lim tej družbi, dokazal je protestni shod, ki ga je ob ogionmi udeležbi sklicalo mladeniško društvo na Dunaju. Na tem shodu so govorili dr. Sepfer (Scliop-fer). princ Liechtenstein iu župan dr. Lueger, ki so v rezkih besedah obsojali agitacijo za odpad od katoliške vere..
Vsi deželni zbori razven tirolskega, goriškega istrskega in češkega pri-čuu zborovati 14. t. m. Snidejo se toraj
tudi naši primorski ilež. zbori. Grof Goess je bil zadnje dni na Dunaju. Radovedni smo, katerega je prinesel kot deželnega glavarja za Goriško in kake garancije varnosti za isterske slovanske zastopnike.
Nižjeavstrijski kmetovalci zborovali so o premembi raznih kmetovalca obtežujočih postav. Sprejeli so tudi resolucijo za letno 7 šolsko dobo.
Vnanje države.
Papež Leon XIII je nevarno zbolel, razglasilo se je bliskoma križem sveta. Ta vest se je tudi potrdila. Leon XIII. se je bil prehladil, ko se je ob mrzlem vetru sprehajal po velikanskem vrtu. Kmalu na to se je počutil slabo. Telesni zdravnik papežev je z dr. Mar-zonijem zvršil na 90 letnem starčku operacijo. Vnela se je bila namreč fistula nad levim stegnom, katero je papež nosil že 25 let. Treba je bilo isto odpraviti. Operacijo sta zdravnika srečno izvršila. Papež pa je isto mirno prenesel. Po operaciji se je bolezen takoj pričela boljšati, in te dni je sv. Oče že vsak dan nekaj ur izven postelje. Novica o nevarnosti za življenje Leona XIII. je pretresla ves krščanski svet. V3i vladarji skrbno poprašujejo po stanju papeževe bolezni.
Kaj pomeni Leon XIII. za sedanje razburjene razmere, sledi najbolje iz tega, kako je razburila ves svet novica o nevarnem obolenju N j Svetosti. Zato pa gotovo krščanski svet hvaležnega srca sprejema vesti o zboljšanju bolezni. Tudi slovenski delavci bodemo molili za Leona XIII., ki si je s svojimi okrožnicami o delavskem prašanju prislužil častni naslov »delavski papež", naj ga Vsemogočni še ohrani svoji cerkvi in krščanskim narodom. Molimo za sv. Očeta !
Srbski razkralj Milan menda zopet zapusti Serbijo. Mož je malo državico pritiral na rob propada, ter se. moral odpovedati. Potem je razkošno živel po raznih mestih. Ko pa je zmanjkalo cvenka ter so upniki vedno bolj pritiskali zbežal je v Serbijo, kjer je prevzel glavno poveljništvo armade. Sedaj pa moža zopet vleče v svet. Najhitreje seje nalezel nekoliko denarja, ali pa mu je dolg čas po pikantnostih parižkih. Uboga Serbi ja!
V Franciji so nastale po smrti predsednika Fanv-a velike zmešnjave. Po Izvolitvi novega predsednika je ljudstvo prirejalo burne demonstracije. Ker se sedanji gospodarji v republiki boje nastopa članov bivših vladarskih družili francozkih, uvedli so hišne preiskave ter redoma zapirali sumljive osebe. Dasi so celo o po-lunoči vdirali v stanovanja, vendar niso našli nič sumljivega. Francoski republikanci se toraj ne malo boje kronanih dedičev francoskega prestola.
V Španiji je odstopilo ministerstvo. Denarne zadrege, v katere je Španija zabredla po zadnji vojski, so vrgle Sagastovo ministerstvo. Silvela je prevzel sestavo novega ministerstva.
Vojska s prebivalci filipinskih otokov provzroča Ainerikancem mnogo večje preglavice, kakor pa vojska sšpanj-sko armado. Amerikanci so se s krvoločnim in surovim nastopom popolnoma zamerili tamošnjini prebivalcem. Ti nočejo ničesar slišati o ameiiški nadvladi ter_ se vstrajno bojujejo proti ameriški armadi
LISTEK
t im ČEMSTil T MII.
Kdo bi si bil mislil, da bode božja pievidaost tako liitiv h sebi poklicala našega blagega vzornega duhovnika in neumornega dušnega pastirja, nepozabnega gospoda Janeza ? On je neuino>'!io delova! biizo 17 Int, kot pravi dušni voditelj svojih rojakov v Barkovljah, kjer je bil rojen 13. augusta 1842; posvečen pa 23. ('ec. 1865, na praznik Rojstva Gosp. je pa pel svojo novo mašo.
Saj ie namreč piscu teh vrstic na razglednici voščil šu V3S zdrav novo leto 1899 s temi lepimi besedami: ,M., dasi mi zdrav, čil. vesel, srečen i zadovoljen še mnogo, mnogo let. V pustu, če bode le mogoče, se vidiva v Bramci\ Želel je nat ireč si ogledati spomenik našega junaka Andreja bar. Čehovina, ki je zdaj z lepimi zelenimi nasadi obdan, da zares prav impozantno izgleda. Poznal sem gosp. laneza namreč že kot bogoslovca in tovariša; njegov blagi značaj in veselje 7.a duhovski stan sta mi takoj do-. padla. Bil je res vzornega vedenja, duhovnik po poklicu, kakor tudi delaven narodnjak, kakoršuih jih ima enacih le malo obširna ti ž tška škofija. Kot neoi.iahljiv
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Presvetli knezo-skof ljubljanski je obiskal gimnazijo ter v več razredih nadzoroval veronauk. — Blizu Rakitnika na Notranjskem so iskre iz železničnega stroja zažgale bližnji gozd. Rakičani so ogenj hitru udušili. — Novo pevsko društvo »ali pa“ snujejo v Ljubljani. — Ljudski misijon so obhajali v Št. Jurju pri Grosupljem. Vodili so ga čč. oo. frančiškani Konstantin Luzer, Hu-golin Sattner ter Efrem Turk s Trsata.
—	Zastrupil se je zdravstveni koncipist dr. Nikola Mitrovič v Črnomlju. — Na Malem Ubeljskem pod Nanosom so pogorele štiri hiše, mnogo sena, precej živeža in 4 prašiči. —
Z 15. t. m bode na dolenjski železnici vozil osebni vlak. Dosedaj je vožnja od Ljubljane do Novega mesta trajala celo večnost.
Na Štajerskem. Notarskim namestnikom v Konjicah je okrožna sodnija v Celju imenovala dr. Jožefa Barleta. — Konsumno društvo v Marnbergu v kratkem odpre prodajalnico. — V Ptuju je umrl delavni rojak dr. Jakob Ploj. — V ptujskem okraju so zmagali narodni veleposestniki. — Zmrznil je v Rajhenburgu bivši sedlar Verež. ki seje preveč navlekel žganja ter 'na potu obležal. — V Laporju so ustanovili podružnico »delavskega podpornega društva v Celju11 — V Hočah pri Mariboru je krajni šolski svet sklenil, naj se v tretji razred uvede nemški poduk. Šolski okraj je čisto slovenski. To je pa že sramotno!
Na Koroškem. Močno gibanje se je pričelo zoper železnico Sinčavas • Železna Kapla. Pri Labudu se je obesil 16 letni pastir. — Iz skupine velikega posestva je bil izvoljen strassburški župan Gorton, zagriznjen nemški nacijonalec. — Celovški listi so pričeli gonjo proti onim nemškim trgovcem, ki so objavili oglase v „Miru“. Tako zagrizeni so! — V Velikovcu so' nemški dacijarji silovito pretepli slovenskega kmeta. Seveda se je to zgodilo iz gole narodne nestrpnosti. Upa" mo, da sodnija pokaže nemškim nadute žem, da Slovenec še ni njihova para.
H4
Gorica.
Poziv kršč. delavcem v Trstu!
Rojaki! V skrbi za vašo časno in večno blaginjo so se r.izni loduljnbje dogovorili, da skličejo javen shod v Trstu dne 12. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih g. Mal!y via Termite.
Krščanski delavci! gre se za vašo blaginjo. Vi sami najbolje poznate in čutite svojo revščino, zdramite se torej, ko vam ponujajo roko možje, ki vam dobro hočejo. Pridite na shod v obilnem številu, da bomo mogli spopolniti organizacijo ubogih slovenskih delavcev v Trstu.
Rojaki! Krščansko socijalna ideja zmaguje na Slovenskem, za to pa mora ta ideja prešiniti tudi slovensko delavstvo v Trstu.
Odlagali smo shod dolgo oziraje se na napete narodne prepire v Trstu. Ker pa žalibog ni upanja, da bi se ti nesrečni prepiri, tako naglo ublažili, ne moremo dalje mirno gledati, kako naše delavstvo v Trstu gmotno in moralno propada.*;
dušni pastir v vinogradu Gospodovem se je tudi pri svojih rojakih vedno odlikoval. Kako je bil vnet za geslo: »Vse za vero, dom in cesarja!'1 Kot njegov gost in pomočnik v velikonočnih praznikih 1885 sem imel priliko ga slišati na veliki petek govoriti v cerkvi barkovljanski tako lepo in vzvišeno ter ginljivo o Kristusovem trple-nju, da so njegove prelepe besede vsacega poslušale . morale pretresti. Pod njegovem modrim očetovskim vodstvom se je njegova rojstna župnija vsa kar prerodila _ v duhovnem pomenu. Zato so ga vsi iskreno ljubili in zato čutijo osiroteli župljani barkovljanski tim bolj njegovo nenadomestuo izgubo. Učil je svoje rojake. uaj bi bolj varčevali, kakor to priporoča tudi Vaš časnik »Primorski list“. Koliko si je prizadeval za božjo črst, ved6 naj bolj povedati sami Barkovljani. Ker je cerkev barkovljanska postala vsled naninožeiija prebivalstva, — šteje namreč okoli 2.300 duš, — premajhna, si je na vso moč prizadeval, da bi se sezidala nova iu večja od sedanje.
Pa zadel je na velike zapreke, da se mu ni mogla ta njegova goieča želja spolniti. Daje bil vzoren duhoven iu narodnjak, to nam pričajo tržaški lahonski lisii, katerim je bil trn v peti, iu bi se ga bili radi znebili, da bi s to osvojeno pred-trdujavo božjo poitalijančili ostalo tržaško okolico. Upamo, da se jim to zdaj v
Krščanski delavci! Pomagajte si sami iu Bog Vam bo pomagal. Pridite torej v nedeljo 12. t. m. ob 2. uri v dvorano g. Mally via Torrente:
Privljavni odbor.
Osobne vesti. Ravnatelj tukajšnega učiteljišča g. Hafner je povodom limi-rovljenja dobil naslov šolskega svetnika.
—	Dr. Ivan Zuccon je sprejet v listo kazenskih zagovornikov v Trstu. — Konci-pijent dr. Edvard Slavik je z odličnim uspehom prebil odvetniški izpit. — Dr. Anton Papež je imenovan azistentom na c. kr. kmetijskem poskuševališču v Golici.
Zlato mašo je v nedeljo na tihem obhajal veleč. g. Andr. Brezavšček, župnik v Rihemberku. Ob tej priliki je veleč, g. župnik daroval 100 gld. za uboge in 200 gld. za vodnjak pri cerkvi. Na predvečer je bila vsa vas razsvitljena, po holmih pa so goreli kresovi. Bog ohrani delavnega gospoda še mnogo let čvrstega in zdravega!
Namestnik grof Goifss je bil pred kratkim v Gorici. Imel je večje posvetovanje z dr. Pajerjem. Posetil je tudi dr. Gregorčiča, kateri poset pa je bil le čin uljudnosti.
Italijani se kažejo zdaj proti vladi zelo krotke. Skoraj gotovo bodo tudi dosegli, da bodo zopet oni absolutni gospodarji v deželnem zboru. Upamo pa, da potem slovenski državni poslanci ne bodo molčali.
Visok dar. Presvitli cesar je daroval iz svoje zasebne blagajnice 100 gld. za popravo farne cerkve pri Sv. Roku v Gorici.
Lučalko kamenja v Šolski dom dnš 2. dec. so slednjič vendar iztaknili. Biia je to gojenka c. kr. učiteljišča, hči nekega profesorja Benedetti-ja. Zadela je ženo Lovišček v desno ramo tako silno, da nad 8 dni ni mogla delati; Bila je obsojena na 10 gld. globe. Benedetti je še vedno gojenka c. kr. učiteljišča.
Učiteljico Scholc pa, dasi se je dognala njena nedolžnost na dogodkih v Devinu, je c. kr. okrajni šolski svet v Gradišču takoj odpustil iz službe.
Ciril-Metodovo platno. Vrla narodna firma A. & E. Skaberne v Ljubljani je dala napraviti Ciril-Metodovo platno ter je bode prodajala na korist naši ve-levažni družbi sv. Cirila in Metoda. Misel je izborna in utegne dobivati družba sv. Cirila in Metoda iz te kupčije jako lepili dohodkov. Platno je jako lepo. in blago izvrstno, tako, da bode občiustvo ž njim gotovo jako zadovoljno, za kar v ostalem že jamči občeznana solidnost in reelnost te firme. Zlasti opozarjamo na to platno tudi narodne trgovce na deželi.
Orgljarski tečaj v Boeckmannovi villi od 27 febr. do 3. marcija se je dobro obnesel. V marsikatero vas zanese naudušenje za pravo cerkveno Jpetje. Gg. orgljavci so bili zadovoljni.
Predavanja so bila izborna, praktična. Čas je bil prekratek, za mnoge gg. orgljavce tudi neugoden. V mnogo občinah so orgljavci gg. učitelji. V četrtek so peli v cerkvi sv. Ignacija pri jutranji maši slov. pesmi, eno, dvo in triglasno, v petek pa ob 10. je bila slovesna sv. maša, katero je imel visokoč g. društveni predsednik dr. Fr. Sedej. GVcilijanci so peli lepo, veličastno', dvoglasno mašo : „Mitterer, Missa SS. nominis Jesu“. Peli
dobi slovenske zavednosti nikdar ne posreči.
Večkrat mi je tožil, kako slabo vpljiva tržaško lahonstvo iu poitalijančevanje tudi v njegovi župniji, čeravno se temu s svojimi dobrimi župljani (na vso moč vpira. Lahonstvo iu poitalijančevanje, je djal, ne znači drugega, kakor le bogokletstvo, odpad od vere, narodnosti in Avstrije itd. Takšen sad lodi tržaško lahonstvo in tista abotna hvala, z „ a vi to kulturo1*, kakor to vidimo sami pred našimi očmi se razvijati. Kako vnet je bil za čast božjo in Matere Božje, naj pričuje tale dogodek: Ko sva 1891. leta sedela v njegovem lepem vrtu, katerega loči le visok zid od ceste, ter se prijateljsko pomenkovala, zasliši se na enkrat grda laška kletvina na cesti. Bil je namreč nektižaški lahonski izvošček, ki je grozovito preklinjal Mater Božjo. Nagloma vstane g. Janez tt-r stopi na mizo poleg zida stoječo, da bi vidil kdo tako grdo proklinja. Od svete jeze vnet zagrmi nad izvoščekom rekoč: Kaj vam je storila Mati Božja, da jo tako ne' vsmiljeuo proklinja te ?! Ako se ne poberete odtod, pokličem stražnika, da vas zapre! Ali izvošček presenečen po teh kot iz oblaka grmečih besedah, ni čakal konca graje, marveč je tihoma pognal ter poknil z bičem konja ter izdirjal proti mestu. Potem pa je g. Janez mirno na-
šo lepo, precizno. Introit; graduale, offer-torij in obhajilo — koralno. Udeleženci so se dali tudi naslikati, od našega fotografa g. Jerkiča.
Srčna hvala vsem ki so pripomogli, da se je tečaj častno izvršil želimo, da bi vsako leto se ponavljali enaki te-čaji.
Knezo-uadšk. ordinarijat je z odlokom dovolil orgljavcem ki so se udeležili tečaja, odškodnino iz cerkvenega zaklada.
Občni zbor »Krojaške zadruge" zbral je potrebno število zborovalcev. Predsednik g. Krusič pozdravi zborovalce. Ker je bila udeležba pičla, g. dr. Pavlica ni govoril o zadružnosti. Sprožil je le misel, da bi o počitnicah priredili poučni tečaj o zadrugah, kjer naj bi se poučevalo o vodotvu in snovanju zadrug. Predlog so vsi z veseljem pozdravili. Predsednikom je bil izvoljen krojaški mojster g. Iv. Krusič. V odboru so gg. Anton Jakončič, podpredsednik. Jož. Hrovatin, voditelj v Gorici, Ivan Cotar iu Franč. Čufer, krojača v Gorici. Blagajnik je g. prof. dr. Jož. Pavlica.
V	nadzorništvo so voljeni gg. dr. Henrik Tuma, predsednik, Andrej Gaberšček, podpredsednik. Andrej Tabaj katehet, Ivan Bajt, krojač v Gorici, in Valentin Jug, krojač v Solkanu.
Na prašanje g. Gaberščeka je začasni odbor pojasnil, da je v zadrugo v-pisanih nad U00 deležev.
S iskreno željo, <U bi novo podjetje kmalu pričelo delovati in se krepko razvilo, razšli so se zborovalci.
Razumnikom po deželi iskreno priporočamo, da agitujejo za pristop k »krojaški zadrugi11, ki je eosebne važnosti za gospodarski razvoj goriških Slovencev. Na delo!
• Vojaški nabori so pričeli. Na vrsti je bilo že mnogo vasi. Potrjenih je bilo prav veliko. Fantje so peli po mestu. Karjola bo zopet »škripala11. Slovenska pesem ji smrdi, kakor vragu križ.
»Knjižnica kat. slov. delavskega društva". V zadniem času smo dobili v dar mnogo lepih in primernih knjig po zapuščini ranjkegi monsg. Andr. Marušiča. Gospodom dedičem se prav lepo za-hvalujemo.
Knjig ni še prav veliko, toda upati smemo, da nam jih še marsikdo daruje. Za sedaj pa želimo našemu ljubemu narodu postreči vsaj s tem, kar imamo. Iz-posojevali bomo toraj knjige drnštvenikoin m resnično ubogim zastonj, drugim pa za mesečno odškodnino 10 novčičev. Knjižnica bo odprta ob torkih in petkih od 11 — 12 predpoldne, ob nedeljah pa od 1—2 po poldne v društveni sobi v semeniški ulici štev. 9. 1. nadstropje.
»Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici." Vabi k letnemu občnemu zboru ki bo v nedeljo 2rt. marca ob 2. uri popoludne v prostorih »Slovenske Čitalnice11 v Marzinijevi hiši. Tržna ulica št. 12 v Gorici z naslednjim dnevnim redom :
1. Letno poročilo odborovo.
2. Račun za leto 1898.
3. Proračun za leto 1899.
4. Prememba društvenih pravil.
5. Morebitni predlogi.
6. Volitev predsednika. 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov.
deljaval svoj prijazni pogovor z menoj o raznih tržaških in okoličauskih žalostnih razmerah, katerih so mnogo krivi trdi riši vladni činitelji in kimovci itd., kar je deloma razumljivo, deloma pa nerazumljivo. Kako je ou zastopal zvestobo oko-ličanskih Slovencev do cesarja, nam pričuje njegov nagovor na cesarja 1.1882 o priliki ko je šel cesar skoz Barkovlje na tržaško razstavo iz grada Miramara. Navdušeno je pozdravil cesarja ter mu imenu svojih župljauov in vsega slovenskega naroda zagotovil svojo neomahljivo zvestobo rekoč: Popred se bode posušilo jadrausko morje, kakor bo jenjala naša slovenska zvestoba, do Vaše vzvišene osebe in Avstrije ! Vidno ginjen se mu je cesar zahvalil za lep in iskren pozdrav.
Pred nedolgim časom pa mi je takole ginljivo pa resno pisal: ,.M., ako umijem pred Teboj, spomni se mene pri sv. maši, ako pa Ti prej umreš, o prosi za me tam gor Mamko Božjo, da se me vsmili, kajti slabo b' bilo za nas, ako ona za nas ne prosi, ker smo taki reveži na svetu ter se vse premalo žrtvujemo za božjo in njeno čast" itd. Iz teli besed se b liko spozna pobožno srce tega nepozabnega mi prijatelja, čegar lep« duša se že gotovo raduje v nebeškem veselju I Posnemajmo Ga vsi!
M. Mihaeljeo.
Opombe: Letni račun bode dostopen udom in najmanj 14 dnij pred občnim zborom razpoložen v društvenih prostorih na ogled (§ 25.) — Ako hoče kateri društve.nik staviti pri občnem zboru kak predlog, naj ga naznani predsedniku do 22. marca. — Predsednik^ in odborniki morajo stanovati v Gorici (§ 31.) — K občnemu zboru sme priti, glasoyati in voliti vsak ud, ki je izpolnil 18. leto; voljen sme pa biti le polnoletnik. Volilno pravico mora vsak društvenik izkazati z društveno knjižnico (§ 34.) —
Shod na Goriščeku. V nedeljo dne
5.	t. m. ob 10 in pol je priredilo delavsko društvo shod pri Katariuiju na Go-i rifičeku. Namen shoda je bil tudi med našimi goriškimi kmeti začeti z zadružno ' organizacijo.
V	daljšem govoru je govoril o kmetskem prašanju I. Dermaetia, kapelan solkanski. Kmetski stan, najvažmši stan, i steber državo propada.
Kje je iskati uzrokov? Glavmši Luzroki so : razkosavanje posestev, ka-Itero je postavno dovoljeno, prosto za-rdolževanje, posilni kant, nizka cena Situ, katero zakrivi uvažanje žita iz inozem-i stva in židovske špekulacije na žitnih Iborzah, rastoči davek denarni in krvni Idavek. S kričečimi številkami je govornik ' pokazal in razkril rane, za katerimi boleha kmetski stan.
Kje pomoč? Država imenuje kmeta j svoj steber, tedaj je ona v prvi vrsti poklicana pomagati kmetu. A država ne more tako kmalu, ker ne mara se zameriti židovskim denarnim baronom. Postave J bi morale zabraniti razkosavanje zeni-fljišč, preveliko zadolženje, omejiti in urediti »roparske luknje" žitne borze, razbremeniti davek.
Zato ne preostaje kmetu, kakor da se i druži, upije po pom či, da pride njegov [glas do zelene mize. Vsi stanovi si po-'magajo, prosijo zboljšanja, le.kmet naj le i vedno več trpi.
Potrebna je za Gorico in okolico iveČa gospodarska zadruga, posojilnice. Maj-llino zdravilo so zavarovanje za živino. iTo najprej potem dalje, dokler se naš kmet ne osvobodi. V kratkem bo drugi shod.
Učiteljsko društvo za goriški o-i kraj je zborovalo prvi četrtek v marcu. Izreklo je grajo »Soči" radi nje pisave in »Slogi" radi onih pisem uredništvom. Tudi je odposlanec na Dunaj poročal o uspehih odposlanstva.
Javna bolnišnica usmiljenih bratov V Gorici je razposlala poročilo za upravno leto 1898. Temu poročilu povzamemo, da je bilo 1. 1898 zdravljenih 11124 oseb, 843 jih je bilo z Goriš-[kega, drugi so bili iz raznih kronovin rili vnanjih držav. Število bolnikov vedno [raste, bolnica pa je vedno jeduako velika, posebno se množi število uinoboluih. Ker lili prostora v bolnici, morajo mnoge umo-Ibolne držati doma, kar ni ne prijetno in me posebno varno. V tem oziru bi morali ie enkrat nekaj ukreniti, i Nrjdenček. Na Kostanjevici so najeli v nedeljo v cerkvi za oltarjem prezgodaj rojeno dete — mrtvo. Preiskava ni posedaj dogun'a še niče*«’-. —
Realec Hektor Tentel se je vstie-lil 19, pret. meseca s samokresom. Pre-piesli so ga iz goriške v bolnišnico na tounaj. Tam je povedal, da ni mislil na samomor, ampak da se je igral s samokresom in po nesreči se vstrelil.
Obujenje Lazarja. Po vsem svetu je zaslovelo ime genijaluega Perosi-ja, (skladatelja velikih o-a*o ijev. Sv. Oče Leon XIII. ga je imenoval k&pelniko a sikstinske kapele, gotovo najviše odlikovanje. Perosi, mlad duhovnik, je nov dokaz, da prava vzvišena umeti ost, katera človeka dvigne iz zemlje v-..\l<je le ;z verskega prepričanja. Na Dun.ju se pripravlja 300 pevcev in orkestra 120 mož, da bo pela njegovo „Lazarjevo obujenje".
V	nedeljo in ponedeljek šmo imeli ..i v .Gorici v g'edališči priložnost dobiti pojem Perosi-jevih oratorijev. Le pojem lahko rečen o, ker so se skušale nezadostne moči na tako delo. Peli in igrali bo domačini, kateri bi pa morali oratorij lustiti ali pa velikega mojs. -a »uialtra-firati", ako bi ne došli veščaki iz Italije. Fo nam že kaže dejstvo, da so že dolgo Irej bobnali, a ko je prišel mladi prijatelj Perosijev iz Italije je moral izreči vsem 40 .p -ofessori" godbe: »Z vami ne irorem ničesar opraviti". Moral je pozvati novih močij iz kraljestva. Predava je bila že napovedana, a še isti lan so bili na velikanske lepake prile-nli druge ,.Predstava odložena". — Ora-orij je res krasno, veličastno delo. Človeka prevzame, nauduši; posamezni odstavki so nedosegljivi. Pel je bariton lezusa, pripovedovalca tenor, Marto alt, Janjo sopran.
Grazziadio Ascoli, svetnik v pre-kolužkem kraljestvu je vzel v roke vatel in zmeri) in razdelil našo primorsko deželico.
Se ve pri tej delitvi bi bili na boljšem le Italijani. »Razdraži in vladaj" bilo je geslo starih Rimljanov. To bi jim, tudi sedaj dišalo.
Mi pa : „Trdno dajmo se skleniti", da nas ne bodo lačni lahoni trgali in potujčevali, kakor so bili do sedaj vajeni.
»Hranilnica in posojilnica v Mirnu reg. zadruga z neomejeno zavezo® bo imela svoj redni občni zbor dne 23. marcija 1.1. ob 3. popoldne v šolskih prostorih s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca in potrjenje računa za 1. 1898. 3. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Razni nasveti.
V	Mirnu dne 9. marcija 1899.
NAČELSTVO.
Okrajna posojilnica v Kobaridu bo imela svoj občni zbor dne 23. marcija t. 1. ob 2. urah popoldne pri g. Andreju Mašeru z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
ODBOR.
Na Trnovem je neki vzmovič vlomil v kuracijskn cerkev. Ker pa je našel prazen nabiralnik, šel je menda jezen pa vendar tiho naprej, pustivši odprt tabernakelj. Naša okolica zaduji čas res ni več varna pred tatovi.
Novo brzojavno postajo z omejeno dnevno službo so odprli v Zdrav* ščini, okraj Gradišče.
Umor in samomor. Danes 8 dni je v gostilni „Vittoria“ v Zagradu neki Ivan Moro usmrtil svojo ljubico Mercedes Fabris ter potem ustrelil samega sebe v prsa. Ranjen je nevarne. Noben njiju pa ni iz Solkana, kakor so poročali nekateri listi.
Prežalosten slučaj se je dogodil te dni pri Štanjelu na Krasu. 9-letni deček Anton Ular se je igral z nekim drugim dečkom. Ular je položil roko na neko mizo pozvavši, šale se, svojega tovariša, naj ga udari po roki. Po nesreči pa je imel poslednji v rokah nož, s katerim je mahnil po roki Ularja in mn presekal 4 prste. Ranilec je bil prestrašen tako, da ni mogel ziniti ni besedice. Ranjenega dečka so prepeljali v tržaško bolnico.
C. k. pošitna direkcija v Trstu dovolila je poštnega selskega pismonoša za Gorenje polje — Zapotok — Marijino Celje. Postavili so nabiralnice v imenovanih krajih.
Za Alojzijevišče : Slavno županstvo v Šebreljih 10 g[d., Preč. gg. Jož. Primšar 10 gld., dr. Jož. Pavlica 4 gld. 50 kr. Na predlog č. g. I. Štrancarja zložila č. duhovščina in še dva druga gospoda 9 gld. 80 kr. (Toliko tudi za Šolski dom). G. Matevž Fortunat v Volčah
1	gld. Pridni rihenberški zamorec požrl zopet 3 gld. 50 ki'. Pisk Petriča nabrala med delavkami v StruSicah 2 gld. G. Jož. Badalič v Volčah štv. 16-1 gld.
Kakor je videti žrtvuje cela dežela složno za Alojzijevišče: Duhovnik, učitelj, posestnik, kmet in delavec. Tako je lepo I Alojzijevišče kakor tudi Šolski dom bodi last vseh goriških Slovencev. Napredujmo, zidajmo, zbirajmo pogumno naprej!
Društvo „Šolski Dom". — (II. izkaz od I. do konca februvarja). Kot ustanovniki z doneskom 100 gld. so se oglasili: „Neimenovan trgovec" v Gorici; slavno županstvo pri Sv. Luciji na Mo-Mostu, in Toroš Fran. veleposestnik v Korminu.
Vplačali so :
»Neimenovan trgovec" v Gorici ............................
Seidl Ferd., c. k. profesor na	I
veliki realki v Gorici . .
»Janko s postaje" ....
Sl. županstvo pri Sv. Luciji na Mostu 1. obrok ust.
»Dya jazbeca" pri Petelinčku 97 K. temu dodal krčmar sam še 11 K. skupaj . .
Pei vanje Martin, župnik na Idriji ob Bači. 3. obrok lista novnine .....................
Pri svatbi Vida Kumarja v Kojskem nabral g. Josip
Vittori.......................
Stermoie Fran, e. kr. poštni kontrolor v Gorici .	. .
Dr. Sedej Fran, monsignor etc.
v Gorici...................
Učitelj Macarol nabral na svatbi v Avberu ....
Rojec Ivan, kurat v Biljah,
letniuo.......................
Košatka Jos., dekan v Itu-
dolfinu.......................
Prof. V. Bezek, mesečnino za januvarij 1899 ........................ 2.—
gld. kr.
100,—
5.— 5,—
20.--
54.—
25.-
5.2o
3,-
5.-
3.20
5.-
Zuljan Justina, nabrala od pevk pri Peternelu . . .	1.20
Čepovanski pevci zložili na pustno nedeljo pri in izven
igre »bum®......................... 3.59
Po gospej dr. Jenkovi je bilo nabranih od 13. junija do 31. julija v Ljubljani:
Vilhar Ivan.......................... 40.—
Knez J............................... 50.—
Dr. Krisper..................... 30.—
Gogola Ivan..................... 20.—
Plantan Ivan.................... 5.—
Dr. Tavčar........................... 10.—
Kollmann Fran................... 20.—
F. K. Souvan......................... 15.—
Mali.............................. 5.—
J. Velkavrh.......................... 10.—
Neimenovan............................ 5.—
Jos. Lenče ......................... 10.--
Neimenovan...................... 10.—
A. Kalan........................ 10.—
Dr. Gregorič.......................... 5.—
Dr. Furlan ..................... 5. —
Jak. Gruden..................... 3.—
Dve nevesti nabrali pri Rijavčevih na Trnovem .	.	3.30
Bolko Leopold za mesec jan.
in februvar............. 2.—
Koren Anton za januvar .	.	1.—
Kavčič Josip, notar	za	januvar	1.—
Blažim Fr., železniški uradnik, za januvar	....	1.—
Županstvo v Št. Ferjanu	1.
obrok ustanovnine . .	.	25.—
Golob Izidor nabral	v	Solkanu	2.09
Konjedic Andrej, župan in veleposestnik v Plavah .	.	5,—
Dr. Pavel pl. Musil, c. kr.
nam. koncipist	v	Tolminu	1.—
Kopač Jernej, svečar v Gorici,
4,	5. in 6. obrok ustanovnine .............................. 30.—
Toroš Fran, veleposestnik	v
Korminu, 1. obrok ustanovnine .......................... 20.—
Bovčan in Kanalec pri c. kr. finančnem ravnateljstvu	v
Trstu..................,.	.	2.—
Grča Blazij, župnik v Šempasu .............................. 3.—
Brezavšček Andrej, župnik v
Rihembergu ................... 3.—
Faganelj Karol, posestnik	v
Mirnu................... o.—
Marmolja Josip............ 5.—
Kodre Ivan, župnik v Sv.
Križu................... 5.—
Lokar Ivan. trgovec in posestnik v Mirnu ....	5.—
Casagrande Angel, posestnik
v Ajdovščini............ 5.—
Kemperle Simon v Hudijužni	2.—
Sorrč H. v Rihembergu . .	1.—
Ivan Podmelški iz Pazina .	5.—
Munih Josip iz Podbrda . .	1.—
Nekdo na Krku............. 20.—
Budin Ant., kurat v Pevmi, na račun ustanovnine še .	20.—
Kavčič Fran. krčmar na Idriji ob Bači, nabral duš 12 febr. t. 1. po veselici ....	8.641/*
Poljšak Josip, župnik v Prva-
čini.................... 1.—
Doljak Katarina, veleposest, v Solkanu, 2. obrok usta-
novnine................. 25.—
Kovačič Avrelija in Olga nabrali pri Sv. Luciji .	.	.	2.—
\Vester Ivan, kurat v Otaležu 5.— Favetti Karol v Lošinju	.	.	1.—
Sl. županstvo v Kredu na saldo ustanovuine .	.	.	50.—
Rustia J. v Montovoru	.	.	1.—
Štrukelj Mihael, vikar v Čez-
Soči.......................... 6.—
Uršič Marija, v Kobaridu	.	.	1.50
Bavčar Fran, mizarski mojster v Selu......................... 0.90
Po upravništvu „Soče“, kakor izkazano	v	št.	10.	...	20.30
Po upravništvu »Soče®, kakor izkazano	v	št.	12.	...	49.60
Po upravništvu „Soče“, kakor izkazano v št. 14.	.	.	.	51.40
Po upravništvu »Soče", kakor izkazano	v	št.	16.	...	51.91	V«
Matevž Foriunat	starejši —
Kozaršče...................... 1-—
Lukežič Jauez, dekan v Komun ................................. 5.—
F. P. v K............................. 10	—
Skupaj	.	,	959.89
Vsled 1. izkaza 1. 1899. .	.	707.61_
Do konca februvarija je došlo
torej v letu 1899.	.	.	.	1.667.50
Opomba: Izkazi bodo donašali odslej društvenine le od leta do leta, in sicer to radi letnih računov. V letu 1897. je bilo vseli dohodkov 5.727.99 gld., v letu 1898. pa 17.170.451/, gld.
Prosimo vse one društvenike, katerim je to mogoče, da nam čim prej do-pošljejo zaostale ustanovnine, ker mo-
ramo poravnati še različne zaostanke stavbenega dela. Prosimo tudi vse rodoljube, da nas podpirajo tudi zanaprej z radodarnimi doneski, ker nam je skrbeti tudi za vzdrževanje šol, ki so pod streho »Šolskega doma", kar stane mnogo denarja. Slovenci smo si postavili v Gorici krasen spomenik s »Šolskim domom", toda sedaj nam je skrbeti tudi zato, da mladina, ki vanj zahaja, dobi tam primerne dušne hrane; v to pa nam je potrebna podpora od vseh strauij naše mile domovine. V zadnjem času je zanimanje za naše zavode nekoliko ponehalo, zato prosimo vse rodoljube, dajo zopet ožive in se pri vsaki priliki spominjajo naše uboge in zapuščene mladine v mestu. — Zamorci so mnogo pripomogli v to. da se je »Šolski dom" zidal, a zimski čas jim ne ugaja, kajti sedaj požirajo jako malo za naše zavode. Prav bi bilo, ako bi jih rodoljubi opomnili na to njihovo dolžnost!
V	Gorici,!, marca 1899.
Odbor društvo »Šolski do m".
Dodatek: »Iazbečev večer" pri Petelinčku je bil zbral skupaj jako mnogo gospode iz raznih stanov, ki so se prav izvrstno zabavali med seboj. Vsakemu, kedor se ga je udeležil, ostane ta večer dolgo časa v spominu. Zanimiv je bil govor g. K, ki je nam v kratkih, pa markantnih potezah narisal napredek Slovencev v Gorici tekom zadnjih desetletij, kako je bilo nekdaj in kako je dr-nes. Spomnili smo se tudi »Šolskega doma", za kateri seje nabralo lepo svoto, kakor je razvidno iz gorenjega izkaz'.
Hvala prireditelju večera ! Želeli bi, da se o priliki ponovi kaj sličnega, ker taki večeri nas družijo in ob takih prilikah se spoznavamo med seboj I
Tildi vrlega krčmarja je veselil ta večer tako, dayje doložil sam 6 K za »Šolski dom". Čast mu I
Vrla gospa Ter dr. Jenkova je nabrala, kakor razvidno iz izkaza — v Ljubljani med rodoljubi lepo svoto 253 gld. Za njeno požrtvavalnost jej izrekamo tukaj srčno zahvalo 1
Trst-Istra.
Sovraštvo — preko groba. Vodstvo občinske šole v Barkovljah je strogo prepovedalo učencem in učenkam, udeležiti se maše zudušnice po pok. župniku Černetu. Otroci slovenskega oddelka so se vzlic temu udeležili sv. maše. Tako znana gospoda celo preko groba sovraži njega — ki je bil mož v življenju.
f P. Hugo Novljan, frančiškan je umrl v Pazinu. Bil je ranjki v Pa-zinskem samostanu skorej 50 let. Vse ga je poznalo mlado in staro. Mnogo let je bil tudi gimnazijalni profesor. Kako so duhovni in posvetni ranjeega spoštovali
—	je pričal njegov pogreb.
Javni shod v Šmarjah je, vspel sijajno. Govorili so posl. Mandič in Trinajstič, župnik Tomšič in dekan Ladinac. Mnogobrojno ljudstvo je živahno pritrjevalo govornikom. Uspeli shoda naj bode ta, da v obeh novih občinah zmaga narodna stranka.
Nesreča na morju. V sabolo je prišel na trg v Miljah neki mladenič v takem stanju, da se Bog usmili, komaj da je govoril. Popoludne se je bila podala družba 5 oseb v barčici na morje na lov morskih tic. Toda likratu je jel pihati močan veter. Blizu sv. Sobote je potegnil močan piš, ki je prevrnil barko. Vseli 5 so padli v morje. Grozno so vpili na pomoč, toda na vsem morju ni bilo videti nobene žive duše. Jeden za drugim so zginevalj njegovi tovariši. Le oii se je vzdržal na prebrnjeni barki in je priplaval do brega vporabivši zadnje svoje telesne moči. V morju je bil celih 5 ur v groznem mrazu. Rešeni se imenuje Anton Puclier in je mehanik iz Trsta. 'Oblasti so takoj začele iskati ponesrečence. Ali nobene sledi ni o njih, le prevrnjeno baiko je morje vrglo na suho blizu pomola Tosič.
Gospodarska organizacija v Istri. Gospodarska zadruga v Opatiji jey imela občni zbor dne 29. januvarija t. 1. Članov ima 106. Svojim udom kupuje zlasti za vinogradarstvo potrebne priprave in pripomočke, razdeljuje med nje poljudne knjige o vinarstvu in semena ; sedaj hoče narediti gospodarski vrt nasaduik ; zadružniki so zahtevali, da se v Moščenicah ali v Beršeču osnuje posojilnica. — Želeti je, da se ta koristna ideja razširi po vsej Istri. Polje za delo je široko, potreba velika.
Značilno. Za zemeljski kulturni odbor v Istri sta razpisana natečaja za izpraznjeni mesti: I. tajnika z letno plačo 1400 gld. in 200 gld. stanarine. II. pomožnega uradnika s plačo 700 gld. Od prvega se zahteva visokošolske izobrazbe, od druzega gimnazijo. C. kr. poljedelsko miuisterstvo, ki daje podporo 1800 gld*
v ta namen, zahteva v svojem razpisu tudi znanje hrvatskega ali slovenskega jezika za oba uradnika. No odbor pa je določil v seii 25. m. in., da naj se znanje slovenskega jezika zahteva le od pomožnega uradnika, ker za tajnika bi bilo težko dobiti hrvaščine zmožnega človeka. To je naravnost laž in se le vidi, kam lalioni merijo, ki imajo že menda pripravljenega hrvaščine nezmožnega „vse-učiliščnika". Še vedno ista sapa!
Termo električni oglasitelj vročine se zove jako praktičen stroj, ki ga je izumil Istrijan Hrvat Josip Varljen Ivanov, mašinist iz Kastava. Njegov namen je, da oglasi vročino z zvoncem na poljubno daljino. S to napravo bodo parni kotli in stroji zavarovani proti eksploziji, kar je bilo doslej pri vsej opreznosti včasih nemogoče vsled pomanjkljivih priprav.
Bojkot proti kristijanom. Rudi Katolički poroča iz Premisla v Galiciji, da so tamošnji Židje pred rabincem prisegli, da ne bodo kupovali ničesar od kristijanov, kakor da jim tudi pri delu ne bodo (lajali zaslužka. Ta bojkot so sklenili obrtniki, rokodelci in nekateri odvetniki. Ko bi le tudi kristijani pred svojimi duhovni obljubili: „Ne kupimo več od j ud o v.
Skladišče smodnika zletelo v zrak. V La Gaubran na Francozkem nahajajoče se skladišče smodnika je zletelo v zrak in sicer dno 5. t. m. ob 2. uii in pol zjutraj. Vsi vojaki, ki so bili v službi, so ubiti, a mnogo prebivalcev v obližju je težko ranjenih. Hiše so popolnoma porušene na dva kilometra na okolo. Polje je opustošeno popolnoma. Štiri kilometre so porušena vsa okna in vrata, toli silna je bila eksploz:ja. Detonacijo je bilo čuti notri v Nizzo, 140 kilometrov daleč. V skladišču je bilo 50.000 kil smodnika. Vzrok eksploziji še ni znan, menijo pa, da je kemična razkrojitev brezdimnega smodnika v jednem sodov provzročila razstreljenje. Dosedaj so izkopali 60 mrtvih, ranjenih pa je 110. Mrtva trupla so tako razmesarjena, da jih niti spoznati ni. Nekatera so uprav zmleta, druga je vrglo v morje 50 metrov daleč.
Poštni pečati v letu 1900. Na razna vprašanja, kako se bo zaznamovalo prihodnje leto na poštnih pečatih, je odgovorila poštna uprava, da se bo v smislu sklepa mejnarodnega poštnega kongresa v Washingtonu tudi leto 1900 zaznamovalo na pečatih le z dvema zadnjima številkama, torej z znamenjem „00“.
Štev. 118
1—3
op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1897
začne v
ponedeljek, dne 13. marca 1898.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne S. februvarija 1899.
KRIŽEV POT
na prodaj.
Velikost 69x59 cm. Slike na pločevino slikane so dobro ohranjene. Okvirji so iz orehovega lesa.
Podrobnejša pojasnila daje kura-cijski urad na Trnovem pri Gorici.
uzxzZ3C
Zmešane lasi
Ikupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka druga firma
Filip IVeil
velika trgovina i lasmi
v Spodnjem Kraloveu (luter KraIowitz) na Češkem.
P. u. čitatelje te »tnonee jHopomnim, naj opozore na mojo | jadreso zbiralce zmešanih las.
xzxzzxzzzxzzxza
i
Ul
1
Saunig & Dekleva
V GORICI - Nunske ulice 14-16 - V GORICI
šivalnih strojev
Brez konkurence 1 V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev, 11. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
—mn—
Naznanilo.
Podpisanec naznanja, da je pred kratkim z dobrim vspehom dovršil V. tečaj krojaških mojstrov na c. kr. obrtnem te-hnologičnem muzeju na Dunaju, kar mu daje srčnost, da se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu za napravo
mhsliiili oblek v vseh bojih
in za vsaki stan
po pogodbi in zmernih cenah. — Naznanja tudi ob enem, da ima lastno zalogo različni ga skuknenega angleška blaga. Sprejema tudi naročila samo za napravo obleke.
Priporoča se rojakom v mestu in na deželi.
rudani
Anton Krušič,
kroj. mojster
V vrtni ulici Jtv. 8 (v Pečenkovi hiš').
Odlikovan fotografski atelier
Ul, JIBIIv
v Gorici na Travniku št. 11, poddružnlca v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom v mestu iu na deželi.
mmmmmmmm
Podpisana priporočata slavnemu bo-činstvu v Gorici in na deželi, svojo uovo urejeno
iroflajaliico jutru
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kop ač & Kutin
trgovca v Sominiški ulici št, 1
v hiši, kjer je „Trgovsko obrtno-zadruga“.
Ed. Pavlin,
v Gorici
v Nunskih ulicah st. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini iu sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih aog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na delilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Nova delavnica.
cerkvenil posod in orodij.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Iver še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Vdani Franc Leban
srebra r.
•Vi'* •Jr'* ri? rX-» rJU*
Anton Obidič,
Čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v Gorici,
pripcofin so
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršuje liitro.
Priporoča dalje tudi svojo.
Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pašilja tudi uzorce.
Cene zmerne Postrežba poštena.
Teodor Slabanja
srebrar v GORICI, ulica Morelli 12
uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srebra in medenino, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene
strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj.
Da si pa morejo tudi bolj rone cerkve naročili cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu poleni to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril 13. okiobra t. 1.
iovo zilop pitR iM sl 1.
v Gosposki ulici št. 14 (blizu lekarne Gironcolli).
Priporoča se posebno novoporočencem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih cenah.
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali te denske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusno izdelke po naj-novejših zahtevah te stroke. — Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
A.nton Breščak.
Gosposka ulica. št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
Spovedni listki
in
! podobe za 1. sv. obhajilo
dobo se pri G. LIKARJU v Gorici:
listki črni z izbranim napisom eden tisoč 1 gld. 50 kr.; listki rdeči z izbranim napisom eden tisoč 2 gld.; podobe male s slov. molitvijo, napisom in podpisom 2 do 5 kr. kom., podobe srednje s napisom in podpisom 6 do 12 kr. kom., podobe velike s napisom in podpisom po 20 kr. kom.
Priporoča se najuljudneje za naročila.
liill MMu i
pekovski mojster na Komu v Gorici
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno iu natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Yozniki y Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da ima svojo
5edlar5^Q elelauniec
. v Gorici v Vrtni ulici, v hiši grofa Thurna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege iu oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom in slav. občinstvu v Gorici in z dežele.
Gosposka ulica št 14 (blizu lekarne Gironcoli).