118630
aacao^aoDa aafldaii c qi
iAAAAAAAAAAAA/ Ap ^ AAAAAAA:«! o	fl O”
mms
ljubite na
li«E
t T mm E	E E EE E™ E EEHEE E
tdddddddddddde
ieeeeecceeeeeeeeeeeeeeeeect
(Št. 22)
Ljubljana, november 1980
9-10
Leto 6
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: MARJAN PISEK, TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL—TOZD TIKA TRBOVLJE, CESTA TONČKE ČEČ 44, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA —
ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463
Heroji dela Jugoslavije
IZ VSEBINE:	STRAN:
HEROJI DELA	1
OBISKALI SMO HIŠO CVETJA	2
O MINULEM DELU	2
O DELU SIS	X 3, 7
KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA	4, 5
V KTL IMAMO PRVAKA	4, 5
IZ DELA KONFERENCE OOS	5
MINULO DELO	6, 7
PREDSTAVLJAMO VAM DE-50	6, 7
KADROVSKA POLITIKA	8
DELOVANJE OOZK — DSSS	8
BRIGADIRSKI ZDRAVO	8, 9
OBVEŠČANJE V OZD	9
HEJ BRIGADE	10
PRIMOPREDAJA	10
PRVENSTVO KTL V KEGLJANJU	11
USPEH NOGOMETAŠEV TOZD TRŽIČ	11
HUMOR	11
KRIŽANKA	12
Monografija »Heroji rada Jugoslavije«, ki bi po prvih informacijah morala iziti že meseca junija, bo verjetno do konca leta resnično izšla. V njej bo predstavljena najširšemu krogu bralcev tudi naša delovna organizacija. In kako je do tega prišlo?
2e meseca januarja je naša delovna organizacija prejela dopis združenja publicistov iz Beograda, s katerim vabijo k sodelovanju pri izdaji reprezentančne monografije »Heroji rada Jugoslavije«, v kateri naj bi bile na avtentični način predstavljene vse naše delovne organizacije, ki so bile z ukazom predsednika SFRJ tovariša Tita odlikovane z Ordenom dela z rdečo zastavo. Ta publikacija bo dragocen zapis o dobitnikih tega na j višjega odlikovanja. Vseh 250 kolektivov naj bi bilo predstavljenih enakopravno na 4 straneh. Seveda izdaja take publikacije zahteva določena sredstva, določena sredstva, katera pa bi zbrali tudi s soudeležbo odlikovancev.
Najprej je bilo na seji koordinacijskega sveta DO KTL nekaj pomislekov glede udeležbe z o-zirom na stabilizacijo, po ponovnem pozivu in obrazložitvi, pa se je oblikovalo mnenje, da ni prav, če smo samo formalno u-radno predstavljeni z nekimi statističnimi podatki, ampak je potrebno, da damo svoj prispevek k oblikovanju naše osebne izkaznice.
Knjiga, ki bo izšla v času, ko se proslavlja 30-letnica delav-
skega samoupravljanja, ima namen iztrgati iz pozabe in ohraniti za bodoče generacije številne detajle o rezultatih, doseženih v času obnove in izgradnje domovine.
Čeprav se pojavlja v letu, ko se celotna jugoslovanska družba bori za najekonomičnejše poslovanje, s temi cilji ni in ne more biti samo ena od mnogih publikacij, ki se danes tiskajo, ampak skuša ravno s to vsebino dvigati splošno produktivnost dela in učinkovitost poslovanja na vseh področjih materialne in nematerialne sfere.
Zato ne smemo smatrati te knjige za še en odvečen izdatek ali neko publikacijo več v množici podobnih, ampak kot dragocen publicistični prispevek k splošnim naporom naše družbe za povečanje produktivnosti dela.
Predsednik Tito je heroje dela odlikoval za dobro delo, uspešno organizacijo, učinkovito poslovanje, dosledno razvijanje samoupravnih odnosov in za skrb o delovnem človeku. Tako je bila predstavljena tudi naša delovna organizacija.
D. P.
Več o obisku v hiši cvetja na 2. strani...
K 29. novembru - rojstvu republiko
čestitamo!
O minulem delu
Obiskali smo hišo cvetja
O minulem delu smo se pričeli bolj zavzeto pogovarjati pred kakimi desetimi leti. Problem minulega dela je bil postavljen pred delovne organizacije in pričele so ga reševati na dokaj različne načine. Na pomoč so priskočili sindikati, ki so predlagali razpone po stopnjah na lestvici, kar pa naj bi bila le začasna prehodna rešitev. Nekateri so ostali kar pri tej rešitvi, drugi so spet iskali nekaj oprijemljivejšega, vzporedno pa so se pojavljale tudi različne teorije. Končno se je pred leti pojavila težnja po enotnem zakonu, na podlagi katerega bi bilo možno prirediti svojstvene sisteme za posamezne OZD.
Tako se je pred kratkim v zveznih družbenih svetih po skoraj treh letih intenzivnega dela končalo pripravljanje tega zakona, ki uravnava odnose v gospodarjenju s presežkom dela, se pravi tistim delom minulega dela, ki je namenjen razvoju in razširjanju materialne osnove dela, kot sestavnim delom vseh sredstev družbene reprodukcije.
Zvezna družbena sveta za vprašanje družbene ureditve ter za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko sta zaključila razpravo o predlogu osnutka o osnovah odnosov pri gospodarjenju s sredstvi za razvoj in razširjanje materialne osnove združenega dela, ter za uresničevanje pravice delavca do dela osebnega dohodka na osnovi minulega dela.
Sodelujoči pri delu zveznih svetov so ugotovili, da je redakcijska komisija sveta pod predsedstvom Romana Albrehta besedilo osnutka zakona o minulem delu tudi vsebinsko in strukturno, ter po načinu pravnega oblikovanja izboljšala.
Besedilo tega pomembnega zakonskega osnutka so po redakcijski obdelavi v strokovni službi sveta poslali meseca julija ustrezni komisiji zveznega zbora skupščine SFRJ v nadaljnji postopek.
Hkrati sta sveta priporočila ZIS, naj takoj uvede postopek za spremembe in dopolnitve zakonskih predpisov, ki uravnavajo nekatere odnose v zvezi z gospodarjenjem s sredstvi za razvoj in razširjenje materialne osnove dela.
Poleg omenjenega besedila osnutka zakona so poslali komisiji skupščine SFRJ še nekaj vprašanj, ki so jih načeli na zadnji seji zveznih svetov in zahtevajo podrobnejše in naknadne obravnave, ter morebitno obdelavo v zakonu.
Kako pa so se teorije kristalizirale od začetnih razmišljanj in dilem naših teoretikov pa bralcem ni znano. Zato bomo nekaj malega o pojmu minulega dela kot družbenoekonomski kategoriji v nadaljevanjih posredovali.
Na pobudo družbenopolitičnih organizacij temeljne organizacije »Papirna konfekcija« Ljubljana, smo v septembru organizirali obisk hiše cvetja na Dedinju in sprejeli povabilo kolektiva Kar-tonaže »Sigma« iz Gornjega Milano vca, da jih obiščemo.
V meglenem jutru smo se z avtobusom odpeljali do Brnika in se po obvezni kavici »z vejico« odpravili na vzlet. Mnogi med nami so se z letalom peljali prvič zato bodrenja in zbadanja ni manjkalo. Let je bil miren in razgled čudovit. V Be-
ogradu se z avtobusom prebijemo skozi mestni vrvež in dospemo do vznožja Dedinja.
Nemi, zatopljeni v eno samo skupno misel, smo se počasi vzpenjali po lepo speljani stezi proti hiši cvetja. Šli smo mimo grobnice, pokrite s snežno belo marmorno ploščo, pod katero počivajo posmrtni ostanki našega tovariša in prijatelja. Poklonili smo se njegovemu spominu. Črke vklesane v beli marmor predstavljajo večnost trdne materije-Tita v naših srcih. To pa je večna ljubezen, hvaležnost,
Notranjost hiše cvetja
D. P.
Skupinski posnetek na Avali
spoštovanje in veličina človeka-revolucionar j a.
Avtobusni ogled mesta smo zaključili na Kalemegdanu. Po ogledu »Muzeja revolucije«, smo nadaljevali pot proti Gornjemu Milanovcu. Namestili smo se v hotelu »Šumadija«.
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij kolektiva »Sigma« so nas obiskali že v sobah, nam zaželeli dobrodošlico in nam izročili priložnostna darila.
Po __ zajtrku smo se odpeljali do ICartonaže »Sigma«. Pozdravili so nas predstavniki kolektiva in nam razkazali proizvodne prostore. Spoznali smo njihov proizvodni program in ugotovili, da delajo v lepo urejenih delovnih prostorih. Povabili so nas še na svečano sejo zbora kolektiva.
Direktor »Sigme« je ob praznovanju 4-letnega delovanja podal naturalne kazalce in uspešnost razmeroma majhnega kolektiva, ki zaposluje 40 delavcev. Opozoril je na težave s katerimi se srečujejo in poudaril pomoč, ki jo je ponudil KTL. Razgrnil je načrte za prihodnje obdobje, računajoč na sodelovanje med KTL in »Sigmo«.
Dobrodošlico nam je zaželel tudi predsednik OS ZS Gornji Milanovac, ki je obenem čestital delavcem »Sigme« in jim zaželel še nadaljnijih uspehov, ter pohvalno ocenil sodelovanje med KTL in »Sigmo«.
V imenu delavcev temeljne organizacije »Papirna konfekcija«
In do »SIGMA" Gornji Milanovac
se je za dobrodošlico in prijazen sprejem zahvalil direktor naše temeljne organizacije.
Predsednik zveze borcev iz Gornjega Milanovca nas je povabil na ogled spominskega parka Brda Mira. Ob grobnici, ki je spomenik padlim borcem iz NOB in rdečearmejcem, nam je pojasnil veličino bojev v tem kraju. Mesto, ki ni nikoli klonilo okupatorju in domačim pomagačem, je bilo v oktobru 1941. leta požgano in porušeno. Grobnico rdečearmejcem je leta 1978 odkril tov. Brežnjev, ko sta s tov. Titom obiskala Gornji Mi-ianovac.
Streljaj od grobnice stoji spomenik 4000 interniranim Jugoslovanom na Norveško v letih 1941 do 1945. Predsednik Zveze borcev, ki je eden redkih preživelih internirancev, je živo opisal trpljenje Jugoslovanov v surovem podnebju Norveške.
Po ogledu spominskega parka smo se z gostitelji odpeljali proti Kragujevcu, mestu, v katerem so nemški nacisti v začetku II. svetovne vojne pobili vse odrasle moške iz mesta in okoliških vasi. Pred puškine cevi so nacisti postavili 7000 moških, med njimi 300 srednješolcev in 18 njihovih učiteljev. Tako je moralo umreti celo mesto, da bi nacisti zartli revolucionarno gibanje. Spominski park leži na robu mesta in se imenuje Šu-marica.
Urbanistična rešitev predstavlja enkraten spomenik, kultur-no-zgodovinsko institucijo, v kateri hranijo dokumente in predmete streljanih.
Ta surovi dan je postal legenda, spomin na te žrtve bo živel večno, ne samo v srcih Šumadincev, temveč v srcih vseh narodov Jugoslavije in vsega poštenega človeštva.
Na tovarniškem dvorišču so nam gostitelji ob vrnitvi pripravili zakusko. Ko smo se pošteno podprli z dobrotami srbske kuhinje in »šumadijskim čajem«, se je oglasila melodija srbske narodne pesmi. Gostitelj je poskrbel za ansambel s pevko. Ob zvokih kola smo se le počasi pridružili Šumadincem, ki imajo ritem kola že v žilah. Naši prvi koraki so bili nerodni, toda z bodrenjem domačinov smo se vključili v kolo. Med premorom je ob prepečenici stekel pogovor in sklenila so se nova poznanstva. Razpoloženje je bilo na višku. Počasi se je pričelo mračiti. Poslavljanje od prijateljev je bilo prisrčno. Drugo jutro sledi še stisk rok v slovo in obljuba, da se naslednje leto vidimo v Ljubljani.
Ustavili smo se še v Oplenov-cu pri Topoli in si ogledali grobnico Karadžordževičev, ki je spremenjena v muzej in predstavlja spomenik neprecenljive vrednosti.
Med vožnjo proti Beogradu smo se povzpeli tudi na Avalo in si ogledali spomenik neznanemu junaku.
Tudi televizijski stolp, ki stoji v neposredni bližini ni ušel naši radovednosti. Pogled z njego-
Vsi udeleženci izleta
ve razgledne terase je zares enkraten in prav škoda bi ga bilo zamuditi.
Toda čas je bežal in vse bliže smo bili Beogradu. Čakalo nas
čeni nad gostoljubjem ljudi, še bolj pa nad hitrim napredkom teh krajev. V dveh smo poglobili prijateljstvo, ki je le nadaljevanje mnogo globljih vezi, roje-
je še nekaj ur vožnje z vlakom nih med našimi narodi v težkih do doma.	dneh NOB in ki jih danes do-
Kaj naj zapišemo ob koncu? kazujejo obiski vlaka prijateljst-Morda to, da smo z obiska pri- va, ki prihaja v Slovenijo prav šli zelo zadovoljni in presene- iz tega kraja. Martin Jelnikar
Pestra razprava o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti v obdobju 1981-1980
Dne 10. oktobra t.l. so se delegati in vabljeni zbrali na 9. redni seji sveta delovne skupnosti skupnih služb. Potekala je živahna razprava o trenutno zelo aktualni temi — osnutkih samoupravnih sporazumov jn temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti v občini Ljubljana - Center za srednjeročno obdobje 1981-1985.
Skupščina občine Ljubljana -Center komite za družbene dejavnosti — je posredoval gradivo in v delovni skupnosti skupnih služb so bili organizirani sestanki delegacij po posameznih področjih kot sledi: delegacije za zaposlovanje, stanovanjsko skupnost, izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstvo in invalidsko-pokojninsko zavarovanje.
Omenjene delegacije so gradivo dobro proučile in sprejele naslednje pripombe oz. stališča:
1.	Delegacija za otroško varstvo in socialno skrbstvo ugotavlja, da je predvidena stopnja rasti v predloženih osnutkih samoupravnega sporazuma o temeljih plana na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva precej iznad dogovora o rasti družbenega proizvoda v naslednjem planskem obdobju, ki je predvidena približno 3,5% letno. V programih ni podana prispevna stopnja niti za obvezni niti za dopolnilni program. Nadalje se delegacija strinja z obveznim programom na tem področju, ne pa z dopolnilnim programom v osnutkih temeljev plana za področje otroškega varstva (6. člen) in socialnega skrbstva (10. člen). Te programe bo delegacija obravnavala, ko bo znana dodatna prispevna stopnja.
2.	Delegacija za kulturo, vzgojo in izobraževanje ter raziskovalno dejavnost meni, da število učiteljev ni zadostno. Predvidena sredstva ne stimulirajo delavcev za opravljanje poklica — velika migracija v druge poklice. Program športne rekreacije ni razdeljen po starostnih kategorijah, ne zagotavlja mladini redne vadbe, če ni član ene od sekcij. Program raziskovalne dejavnosti vsebuje za KTL pomembne teme. Potrebna je večja usklajenost oz. povezanost med planoma KTL in občine na
(nadaljevanje na 7 strani)
Kartonažna tovarna
Sedanja Kartonažna tovarna Ljubljana se je razvila iz prvotne knjigoveznice v Knafljevi ulici in ima svoj začetek v letu 1897. Tako bo kmalu praznovala 85-letnico obstoja.
Takratni lastnik je 1906 leta začel graditi kartonažno delav-nico-tovarno v današnji Čufarjevi ulici.
Med vojno je bila v tovarni organizacija OF in posamezni člani KP, tiskali so se letaki ter propagandni material za NOB, preko posameznikov pa se je vzdrževala zveza z osvobodilnim gibanjem, mnogo delavcev je šlo v NOB.
Po osvoboditvi, ko so tovarno prevzeli v upravljanje delavci, je tovarna neprestano napredovala in dosegla pomembne u-spehe v razvoju razširjene reprodukcije z investicijami, v proizvodnji in plasmaju, finančnih rezultatih, organiziranosti poslovanja in delavskem samoupravljanju.
Proizvodnja se je neprestano večala, tako da je bila gradnja novih proizvodnih prostorov nujna. Kljub temu, da je bil v o-spredju razvoj bazične industrije, je delovni kolektiv z vztrajnim in ustvarjalnim delom do leta 1963 zgradil nove proizvodne prostore v Čufarjevi ulici, kasneje pa z dodatnim objektom v bližini matičnega podjetja svojo dejavnost strnil v celoto. Hkrati so v kolektivu izvedli reorganizacijo po načelu zaokroženih tehnologij z nabavnim in prodajnim zaledjem. Takšna organizacijska oblika je kasneje pripomogla k lažjemu oblikovanju temeljnih organizacij.
S pretežno lastnimi sredstvi je kolektiv izvajal smoterno investicijsko politiko in si širil materialno bazo, tako da zavzema viden položaj doma in v svetu, ter s sodobno tehnologijo, najmodernejšo opremo, kakovostnimi surovinami, visoko usposobljenostjo strokovnih kadrov, u-vajanjem novih tehnoloških procesov, zagotavlja kakovostno ponudbo kupcem — od najbolj preproste do najzahtevnejše embalaže, od najmanjše embalažne enote z vgrajevanjem sodobnih materialov in z modernim industrijskim oblikovanjem.
Zaradi dobrega dela, odlične organizacije, uspešnega poslovanja, doslednega razvijanja samoupravnih odnosov in skrbi za delovnega človeka je leta 1977 predsednik Socialistične republike Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval kolektiv Kartonažne tovarne Ljubljana za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki so pomembni za gospodarski napredek države z Redom dela z rdečo zastavo.
Ostala priznanja: častna diploma za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov Gospodarske zbornice Socialistične republike Slovenije in priznanje Zveze sindikatov Slovenije za izjemne dosežke pri izvajanju in utrjevanju samoupravnih in družbenih odnosov, zavezujejo 2350 delavcev Kartonažne tovarne Ljubljana za do-
seganje še večjih uspehov na področju utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov in dela.
Uspehi pa niso izostali tudi na strokovnem področju, saj je ta delovni kolektiv prejel za moderno industrijsko oblikovanje, grafične in tehnološke dosežke na področju embaliranja več Oskarjev, plaket in diplom, ki potrjujejo njihovo sodobno u-smeritev v proizvodnji papirne embalaže.
Delovna organizacija sestavlja devet TOZD in DS SS, katerih glavne dejavnosti so:
TOZD Kartonažna tovarna — industrijsko izdelovanje vsakovrstne kartonske in papirne embalaže za industrijo in lekarne z in brez tiska, tiskanje vsakovrstnih tiskovin, plakatov, koledarjev, blokov, brošur in slično v knjigotisku in offset tisku, vsakovrstna predelava kartona in lepenke ter izdelava tekstilnih untenzilij.
TOZD Kartonaža Rakek — predelava valovitega kartona v komercialno transportno embalažo ter druge izdelke.
TOZD Lepenka Tržič — proizvodnja papirja in lepenke ter nujna predelava.
TOZD Valkarton Logatec — proizvodnja valovitega kartona in predelava v embalažne in druge izdelke.
TOZD Papirna konfekcija Ljubljana — industrijsko izdelovanje vsakovrstne kartonske embalaže in druge embalaže, kombinirane s plastiko, vsakovrstna predelava in konfekcija papirja, kartona in lepenke.
TOZD Jelplast Kamna gorica
—	predelava plastičnih mas, izdelava industrijskih stolov, o-pravljanje raznih storitev za druge delovne organizacije z lastnimi nezikoriščenimi kapacitetami.
TOZD Kuverta Ljubljana — izdelovanje papirne konfekcije na industrijski način, tisk špecerijskih in dišavnih vrečic, o-vojnega papirja in pisemskega papirja in raznih tiskovin v knjigotisku, anilinskem tisku in višinskem tisku z jeklorezi, izdelava gumijastih in plastičnih klišejev, prodaja papirja, papirne konfekcije in klišejev, rezanje in previjanje papirja in plastičnih mas.
TOZD Embalažni servis Koper
—	proizvodnja embalaže vseh vrst.
TOZD Tika Trbovlje — nudenje oblikovnih in likovnih grafičnih storitev, tiskanje vseh vrst tiskovnega gradiva, nudenje, knjigoveških uslug, izdelovanje vseh vrst in tipov lepenke.
Delovna organizacija Kartonažna tovarna Ljubljana je bila nosilec in iniciator organiziranja SOZD Slovenija papir. Opazen je nagel prehod v dohodkovne odnose, z nadaljnjim združevanjem dela in sredstev v izgradnjo novih kapacitet za proizvodnjo kartona Papirnice Količevo, pa se je tako zagotovila vir potrebnih surovin. Širše povezovanje preko republiških meja je razvidno iz sklenjenega spora-
zuma s Tovarno celuloze in papirja »Simo Dimič« Plaški o skupnem sovlaganju za rekonstrukcijo z dolgoročnim oskrbovanjem surovin. TOZD Valkarton Logatec in TOZD Rakek pa sta s samoupravnim sporazumom združena v poslovno skupnost izdelovalcev in predelovalcev valovite lepenke v SR Sloveniji, pripravlja pa se samoupravni sporazum o sovlaganju s tovarno »Bel« Belišče.
Kartonažna tovarna Ljubljana se izredno uspešno vključuje tu-
di v mednarodno delitev dela, saj izvaža v približno 20 držav, uvaža pa samo surovine, repro-material in opremo za lastne potrebe.
Delovna organizacija Kartonažna tovarna Ljubljana je s TOZD samoupravno organizara-na v smislu Ustave, Zakona o združenem delu in ostalih sistemskih zakonov. Vse TOZD imajo pravno, ekonomsko in socialno avtonomijo v okviru skup nih interesov delovne organiza-
———  	um a———
V KTL Imamo prvaka občine Ljubljana...
12.	in 13. septembra 1980 je bilo delovno tekmovanje kovinarjev občine Ljubljana-Center. Iz Kartonažne Ljubljana je bila udeležba zelo množična, saj je tekmovalo kar šest sodelavcev, in sicer v ključavničarski stroki. Zasedli so naslednja mesta: KUMAR Alojz III., KOSMAČ Ivan IV., DORNIK Ludvik V., ZGONC Anton VI. in LOŠAR Stane X. mesto. Organizator tekmovanja je bil občinski sindikalni svet Ljubljana-Center, ki je za to tekmovanje povabil strokovnjake z inštituta in Fakultete za strojništvo.
VIRANT Franc se je udeležil tekmovanja kovinarjev občine Ljubljana-Center v kovinostru-garski stroki in zasedel prvo mesto, s tem pa izpolnil pogoj za republiški rang tekmovanja, ki bo v mesecu oktobru v tovarni Litostroj.
Tekmovanje je potekalo v tovarni »Rog« in je bilo sestavljeno iz naslednjih delov: praktični del, strokovna vprašanja, prva pomoč, varstvo pri delu in samo-
upravljanje. Teoretična vprašanja so bila v pismeni obliki.
Prvak - kovinostrugar je zvest KTL od svojih prvih vajeniških dni. Končal je industrijsko-ko-vinarsko šolo v Ljubljani. V red-
Ljubljana
cije na osnovi dogovorjene neomejene solidarne odgovornosti V letu 1979 se je samoupravna dejavnost še povečala, samoupravni odnosi so se poglobili, postavljeni so bili cilji nadaljnjega razvoja delovne organizacije Kartonažne tovarne Ljubljana Takšen pristop se že odraža v prvem polletju 1980, ko je delovna organizacija KTL ustvarila 44.835 ton izdelkov, kar je za 6 % več kot v prvi polovici preteklega leta. S to proizvodnjo je kolektiv pridobil 1.169.511.000,00
no delovno razmerje je bil sprejet leta 1966.
V pogovoru s tov. Francem mi je povedal, da je zadovoljen s svojim poklicem in ga z veseljem opravlja. Ni pa zadovoljen z nagrajevanjem KV delavcev v DE-50, ker so zapostavljeni v primerjavi s kovinarji v ostalih delovnih enotah. V mehanični delavnici se opravljajo veliko bolj zahtevna dela kot jih v proizvodnih enotah opravljajo »strojniki«, toda nagrajevanje ni temu primerno. V delovni orga-
celotnega prihodka, to je za 40 °/o več kot v istem obdobju preteklega leta in za 10 % nad planiranim, kar pa ni samo zaradi povečanega obsega, ampak tudi zboljšanja kvalitete izdelkov, saj je osnovno načelo glede kakovosti in zanesljivosti pripomoglo oroganizirati učinkovito službo za spremljanje kakovosti od vhodne in medfazne, do končne kontrole izdelkov. Tako je kolektivu tudi uspelo dvigniti kakovost na evropsko raven.
nizaciji imamo vse bolj zahtevni strojni park( predvsem ilz uvoza), katerega vzdrževanje zahteva vse večje strokovno znanje in to se tudi pozna pri našem delu. Prav tako ga moti, da delavci z malo večjim vplivom opazijo vsako najmanjšo napako, kvalitetno in hitro opravljene delovne naloge pa sploh ne vidijo (večkrat tudi zaradi nepoznavanja kovinske stroke).
Franciju želimo uspešno tekmovanje na republiškem prvenstvu ter obilo športne sreče.
Produktivnost, izražena z dohodkom na delavca pa se je povečala kar za 50 °/o v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta.
Uspeh stabilizacijskih prizadevanj je še najbolj viden pri varčevanju za materialom.
Srednjeročni program razvoja 1981—85 s katerim je predvidena izgradnja novih objektov in investicij v TOZD temelji na principih sodobnega planiranja, zato je Kartonažna tovarna Ljubljana tud; med nosilci razvoja gospodarstva v občini Ljubljana Center.
Prav tako pa je delovna organizacija Kartonažna tovarna Ljubljana postavila cilj, da v obdobju 1981—85 postane nosilec razvoja v SR Sloveniji na področju valovite in navite embalaže, potiskane embalaže in biro opreme.
Srednjeročni plan delovne organizacije Kartonažne tovarne Ljubljana predvideva povečanje obsega proizvodnje iz 90.000 ton v letu 1980 na 156.000 ton v letu 1985 in povečanje celotnega prihodka iz 2.100.000,000 v letu 1980 na 5.600.000.000 v letu 1985 ob le 1 %> letni rasti zaposlenosti. To pomeni še povečati produktivnost in organiziranost dela, predvsem pa skrbno izboljšati kvalitet in bogatiti proizvodni program.
V procesu razvoja in gospodarskega vzpona podjetja imajo odločilno vlogo samoupravni organi, ki s pomočjo strokovnih preodlogov in stališč družbenopolitičnih organizacij sprejemajo odločitve za: razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, izpopolnjevanje tehnologije, modernizacijo proizvodnje in poslovanja, izboljšanje strokovne usposobljenosti kadrov in utrjevanje socialne varnosti delavcev.
To ne velja le s stališča pridobivanja uspehov in prispevkov sorazmernega osebnega dohodka ter uvajanja uspešnega nagrajevanja po delu in rezultatih dela, ampak tudi s stalnim izboljšanjem delovnih pogojev, varstva okolja in z znatnimi naložbami za rast družbenega standarda delavcev.
Zavidljivi dosežki delovne organizacije pa so tudi posledica velike skrbi za delovnega človeka in njegovega standarda, saj kolektiv razpolaga s 120 stanovanjskimi enotami, velikimi finančnimi skladi za nudenje pomoči pri individualnih gradnjah, s počitniškim domom v Fiesi, Piranu in na Veliki planini, počitniškimi prikolicami, z lastnimi rekreacijskimi objekti, obrati družbene prehrane, visoko razvito zdravstveno službo in dobro organizirano službo za varstvo pri delu. Ob vsem tem je razumljivo, da delavci Kartonažne tovarne Ljubljana z upanjem zrejo v svetlo prihodnost, se z zadovoljstvom spoprijemajo z delovnimi nalogami in nizajo uspeh za uspehom.
D. P.
EMMMKMKaa—BMBB———— B
...center v tekmovanju kovinarjev
Pri delu v delavnici
Iz dela konference osnovnih organizacij zveze sindikata delovne organizacije
Konferenca osnovnih organizacij ZS Kartonažne tovarne Ljubljana se je po opravljenih občnih zborih in izvolitvi novih izvršnih odborov konstituirala na
1.	seji, ki je bila dne 2. aprila t.l. Takrat je bil določen tudi predlog programske usmeritve za njeno delo v letu 1980. Po o-pravljenih razpravah v osnovnih organizacijah ZS temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, je bila predlagana programska usmeritev sprejeta na 3. redni seji dne 16. 9. 1980.
V nadaljevanju povzemamo bistvene točke usmeritve, iz katerih izhaja, da bo delovanje u-smerjeno k reševanju nalog, ki zadevajo predvsem naslednjo problematiko:
1.	Uveljavljanje in utrjevanje pravice delavcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi in pri odločanju o vseh družbenih zadevah na podlagi ustave in zakona o združenem delu;
2.	Zavzemanje za dosledno u-veljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela. Povečanje aktivnosti s ciljem dviga produktivnosti dela, uresničitve stabilizacijskih in varčevalnih prizadevanj ;
3.	Usmeritev prizadevanj za uspešnejše gospodarjenje in gospodarsko stabilizacijo;
4.	Sodelovanje pri uveljavljanju samoupravnega planiranja in pri pripravah na oblikovanje in spremljanje srednjeročnega plana razvoja 1981—85;
5.	Povečanje napora za uveljavitev samoupravnih dohodkovnih odnosov ter svobodne menjave dela tako znotraj delovne organizacije kot navzven, z upoštevanjem načel za nadaljnjo smotrnejšo samoupravno preobrazbo;
6.	Razvijanje delegatskih odnosov v družbenopolitičnem sistemu in delegacijah združenega dela ter skupščinah SIS;
7.	Zavzemanje za dvig življenjskih in delovnih pogojev delavcev. Pri tem pa mora biti sindikat tudi pobudnik za izboljšanje delovne discipline in zmanjšanje izostankov z dela.
Razvijanje kulturne in športno rekreacijske dejavnosti.
8.	Utrjevanje organiziranosti in kadrovske usposobljenosti v o-snovnih organizacijah in konferenci ter razvijanje demokratičnih odnosov in kolektivnega vodenja v konferenci;
9.	Razvijanje sodelovanja s koordinacijskim odborom sindikata SOZD Slovenija papir v smislu oblikovanja in poenotenja sindikalnih stališč o bistvenih skupnih vprašanjih delavcev v SOZD Slovenija papir.
M. S.
Minulo
UVODNE MISLI
Problematika minulega dela je izredno raznovrstna, zanjo so značilni družbeni, ekonomski, socialni, teoretični in praktični aspekti, ima pomemben vpliv na mirko in makro družbeni ravni v vsaki družbi in vsakem sistemu. Čeprav gre za dokaj staro temo, smo pri nas materijo minulega dela vse premalo spoznali, analizirali in preučevali tako s stališča splošno veljavnih aspektov, kot tudi s stališča razvoja samoupravnih odnosov.
Nekaj več na temo mi; dega dela je bilo napisanega " zadnjih letih, vendar pa je tudi to spričo daljnosežnosti, kompleksnosti in pomembnosti tega vprašanja še vse premalo.
Izhodišče pri proučevanju problematike minulega dela so, določila 21. in 22. ustavnega a-mandmaja ter stališča kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, ki obravnavajo minulo delo predvsem z aspekta delitve dohodka, razširjene reprodukcije in sa. moupravnega položaja delovnega človeka v združenem delu.
Da bi lahko to materijo čvrsto opredelili in obdelali, da bi splošna stališča o minulem delu prenesli na konkreten teren je nujno organizirano, potrpežljivo, sistematično, strokovno in dol goročno delo. Pri tem moramo izhajati iz osnov samoupravnega razvoja, ter na tem graditi rešitve, skladne s temeljnimi izhodišči samoupravljanja.
Minulo delo moramo obravnavati kot sestavni del gospodarskega sistema, kot del ustavnega sistema, kot del neke celote, s katero je organsko povezan.
Združeno delo ima pri tem posebno nalogo, ki je osnovna in odločilna, toda vsi drugi dejavniki imajo na tem področju pomembne naloge. Samo enotna akcija, sinhronizirana in dobro vodena skozi daljši čas, lahko zagotovi uspeh.
RAZPRAVE O MINULEM DELU
Kot pomemben dejavnik proizvajalnih sil in produkcijskih odnosov pri nas v vsem povojnem obdobju je bilo minulo delo ustrezno družbenoekonomsko obravnavano. To je povsem normalno, saj so morali vselej obstajati institucionalni okviri ter družbenoekonomski odnosi za minulo delo, za njegovo uporabo in reprodukciranje.
V prvih letih (1945—1950) je dajal institucionalne okvire minulemu delu splet odnosov in vezi, ki jih imenujemo administrativni socializem. Tedaj je bilo minulo in živo delo v lasti države, v funkciji državne lastnine, bilo je ločeno od delavcev, pri čemer je bila država revolucionarni instrument delavskega razreda.
Drugačno obravnavano in družbeno ekonomsko valorizacijo postopoma dobiva minulo delo v drugi etapi, to je v sistemu samoupravljanja, ki daje institucionalne okvire za reprodukci-
delo—
jo minulega dela. Minulo delo se postopoma decentralizira, prehaja iz rok države v roke delovnih ljudi v delovnih organizacijah in tako prihaja v njihovo neposredno upravljanje. Začel se je proces združevanja dela in sredstev delavcev in presežka dela ter sredstev za razširjeno reprodukcijo. Hkrati pa se minulo delo postopoma že začenja obravnavati kot ekonomska kategorija.
Potrebe po razvoju samoupravnih odnosov in dozorelo spoznanje o potrebi večje veljave tržnih in ekonomskih kriterijev in odnosov kot pomembnega pogoja za razvoj samoupravnih odnosov, so pospešile proces združevanja dela in sredstev razširjene reprodukcije ter povzročile nadaljnjo afirmacijo na podlagi minulega dela. Ta proces je značilen predvsem za obdobje po letu 1961, nato za leto 1963 (sprejem ustave) in še posebej za leti 1966 in 1967 (uresničevanje gospodarske reforme), ko so delavci v združenem delu dobili v upravljanje poleg sredstev enostavne reprodukcije tudi del sredstev za razširjeno produkcijo.
Ob IX. kongresu so bila obravnavana zlasti vprašanja o položaju, pravicah in dolžnostih delovnih ljudi v združenem delu glede na minulo delo, akumulirano bogastvo, ustvarjeno z njihovim delom. S stališča razvoja družbenoekonomskih odnosov predstavlja kategorija minulega dela pravzaprav eno naj večjih novosti ustavnih dopolnil iz leta 1971.
S tem, ko je bilo minulo delo opredeljeno kot ustavna kategorija, je bila podana možnost, da se celoviteje razvijajo družbenoekonomski odnosi na podlagi minulega dela v samoupravnih odnosih, sistemu in v praksi.
Minulo delo je trajna konstanta procesa dela in človekovega ustvarjanja. V delovnem procesu pa se srečujemo z dvema oblikama dela:
—	z živim ali tekočim, potekajočim ali gibljivim delom, poosebljenem v aktivnosti delavcev;
—	z minulim delom kot opredmetenim ali živim delom, ki se je prelilo v proizvode, v različne uporabne vrednosti za zadovoljevanje določenih družbenih potreb.
Če celoten delovni proces obravnavamo s stališča njegovega rezultata oziroma s stališča njegovega rezultata oziroma proizvoda, potem se oba, delovno sredstvo in predmet dela pojavljata kot produkcijski sredstvi in delo samo kot produktivno delo.
Minulo delo samo po sebi ničesar ne ustvarja. Pošiljanje proizvodov v produkcijski proces oziroma njihov stik z živim delom je edini način, da se ti produkti minulega dela ohranijo in uresničijo kot uporabne vlrednosti.
Toda proces proizvodnje je v sodobnih razmerah proces proizvodnje blaga, ki združuje v sebi dva enotna procesa: delovni proces in proces ustvarjanja vrednosti. Blago, ki prihaja iz procesa proizvodnje, združuje v sebi uporabno vrednost in vrednost.
Ker ima minulo delo dvojni značaj (tehnični in družbeni vidik) je najbolje, da uporabljamo sledeče izraze:
— minulo delo — produkcijska sredstva, kadar govorimo o konkretnem, materialnem vidiku

Delovna enota 50, z drugo besedo mehanična delavnica, zaposluje 68 delavcev, pretežno KV poklicev raznih tehničnih profilov kot so: orodjar, rezkalec, varilec, kovinostrugar .vodovodni inštalater, mizar, pleskar, zidar in električar. Iz poklicev je razvidno, da gre v delovni enoti 50 za razne obrtniške dejavnosti. Z ozirom na lokacijo in heterogenost delovnih nalog, so tudi težave podobne kot v vseh vzdrževalnih službah. Uporabniki teh uslug se vedno pritožuje-
ekonomske kategorije minulega dela,
— minulo delo — ko imamo sredstev in proizvodnih odno-v mislih enotnost proizvodnih sov, ki so nanje vezana.
S pojmom družbena lastnina, produkcijski odnosi pa je minulo delo v sledeči povezavi:
— Človekovo konkretno delo je kot proizvodni tvorec, ne da ga povežemo z minulim delom kot proizvodnimi sredstvi, tako malo učinkovito, da lastniku delovne sile v bistvu ne more zagotavljati za današnje razmere
jo, da smo predragi, da predstavljamo preveliko breme temeljni organizaciji, delamo prepočasi in nenazadnje premalo kvalitetno. Iz teh razlogov je bilo večkrat slišati, da je potrebno vzdrževalno službo omejiti na čimmanjše število zaposlenih, s tem bi se zmanjšali tudi stroški vzdrževanja. Sklepanja in ugotovitve so se posplošile, ko so se delali nekateri primerjalni izračuni s storitvami, ki bi jih opravili zunanji »kooperanti«. Iz teh razlogov se je tudi zmanjšalo število zaposlenih v DE-50 za več kot 10 °/o. Pri tem, ko govorimo o naših kooperantih, se lahko tudi vprašamo, kateri so nam potrebni in kolikšni so stroški za posamezne storitve in nenazadnje, za kvaliteto in ažurnost. Delo izvajajo eksterni delavci in je veliko manj težav z nadzorom in organiziranjem in vodenjem dela, ker je usluga pogodbeno vezana, »cena« pa zelo ugodna za izvajalca del.
Veliko delovnih nalog gre skozi vzdrževalno službo, za kar se praktično sploh ne ve, a ko se kaj zatakne, takrat vsi živčni dobesedno napadajo vzdrževalno in najdejo argument za njihovo slabo storilnost oziroma nedoseganje plana.
Iz vsega tega je razvidno, da je vzdrževalna služba potrebna, nujno pa je poiskati ustrezno ekonomsko povezavo med proizvodnimi enotami in DE-50.
Pri delu je treba večkrat tudi premagovati ovire
tavliamo vam
G
lahko torej zagotavlja materialna sredstva za svojo reprodukcijo samo v povezavi njegovega živega dela z minulim delom normalne eksistence. Človek si kot produkcijskimi sredstvi.
— združeno živo in minulo delo lahko svojo produktivno sposobnost uresniči samo kot pojavna oblika proizvodnje kot splošnega družbenega procesa, ki se ustvarja z ustreznimi odnosi med ljudmi, produkcijskimi odnosi. Produkcijski odnosi primerne kvalitete so torej pogoj za produktivno sposobnost
družbe in zato tudi posameznika.
— Produktivna sposobnost družbe se tehnično gledano pojavlja v obliki proizvodnje, ki jo ustvarjajo posamezni blagovni producenti. Tem omogočajo tržne zakonitosti pridobivanja dohodka na račun minulega dela — produkcijska sredstva, ki so v družbeni lastnini. V načinu razpolaganja s tako pridobljenim dohodkom se kaže ena glavnih sestavin produkcijskega odnosa, ki ga razumemo s pojmom družbena lastnina.
D. P.
Natančnost pri stroju...
Delavci v DE-50 se nenehno srečujemo s splošnim jugoslovanskim problemom, to je pomanjkanje reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, še zlasti uvoženih. Vse bolj bomo prisiljeni iskati pri rezervnih delih domače alternative, zato pa je potreben strokovni kader in dobra vzdrževalna služba.
Delavci delovne enote 50 so že večkrat poudarili, da niso zadovoljni s sedanjim nagrajevanjem. Veliko dobrih delavcev je
iz tega razloga zapustilo vzdrževanje.
V srednjeročnem planu 1981— 1985 smo razvoj DE-50 zelo ambiciozno začrtali. Postal naj bi samostojna temeljna organizacija s proizvodnjo strojev ter vzdrževanjem na nivoju celotne delovne organizacije oziroma tudi izven nje. Za realizacijo nalog, ki so pred nami, bomo morali bolj organizirano pristopiti k delu, se strokovno-kadrovsko okrepiti in racionalneje izkoriščati delovni čas — skratka več delati. Vzporedno pa pričakujemo uspešnejše delo razvoja, konstrukcije in nabave.
Pogled v mizarsko delavnico ... in pri beljenju
Temelji plenov SIS 1981-1985
(nadaljevanje s 3 strani)
področjih energije, informacijskega sistema, surovinske baze, produktivnosti in ustrezne strukture delovne sile.
3.	Delegacija za zaposlovanje sprejema osnovni program in dopolnitve, vendar ob pogoju, da bo dopolnilni program v vrednosti 6,000.000.— din financiran iz ostanka oz. presežkov vplačanih prispevkov nad vred-je finančno možno, saj znaša vi-nostjo osnovnega programa, kar šek prispevka 24,726.000.— din. Ostanek sredstev naj se po pokritju dopolnilnega programa nameni solidarnostnemu združevanju sredstev v regiji.
4.	Združena delegacija za zdravstvo in invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje sprejema osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov s tega področja s predlaganimi programi dela, skupno prispevno stopnjo za zdravstvo 10%, s tem da se obračunava po enakih kriterijih kot pokojninsko-invalidsko zavarovanje: 10,2 % in 0,8 % iz dohodka temeljnih organizacij.
V	primeru, da bi bilo financiranje SIS za zdravstvo pretežno iz dohodka TOZD in ne iz osebnih dohodkov, sprejema delegacija stopnjo za pokrajinsko-in-validsko zavarovanje 11,3 % iz OD in 0,8 % iz dohodka TOZD.
5.	Delegacija SIS za stanovanjsko gospodarstvo meni, da je glede na predlagano strukturo velikosti družbenih stanovanj, ki naj bi jih v srednjeročnem obdobju zgradili na območju ljubljanskih občin, potrebno povečati število manjših stanovanj, medtem ko naj bj štirisobna stanovanja črtali s seznama.
V	zvezi s strukturo razdelitve stanovanj po velikosti pa se predlaga naslednja razdelitev: 30% enosobnih stanovanj, 50% dvosobnih stanovanj in 20% trisobnih stanovanj.
Z ozirom na slabo kvaliteto stanovanj oz. gradnje in visoke cene, ugotavlja delegacija, da se pri skoraj vseh novogradnjah pojavljajo sledeče slabosti: večina fasad odpada, strehe puščajo, slaba je kvaliteta dvigal, prav tako vodovodnih, električnih in ogrevalnih inštalacij, in v zvezi s tem predlaga, da se izvajalci gradbenih del zavežejo za 10-letno garancijo za stavbe.
V zvezi s prenovitvijo starih hiš delegacija meni, da je povprečje 90 milijonov dinarjev na eno stanovanje absolutno previsoka cena. Delegaciji se postavlja vprašanje, kakšne adaptacije se predvidevajo, da se postavlja tako visoka cena.
Izračun pove, da bi s predvidenimi sredstvi za adaptacije zgradili kar 63.000 m2 novih stanovanjskih površin, kar pomeni približno 1.000 stanovanj. Delegacija se s predlogom višine stroškov za adaptacijo ne strini) a.
Delegacija pa se strinja, da svojim delavcem ne bo omogočala vseljevanja in bivanja v barakah. Istočasno pa delegacija zahteva, da organi mesta Ljubljane zagotovijo takojšnje rušenje vsake nove barake ter da
se ob sprejemu na delo poostri nadzor nad tem ali ima delavec stanovanje oz. primerno prebivališče.
Poleg teh pripomb pa so bile na seji sveta sprejete še naslednje:
1.	Ugotavlja se, da pri programih izvajanja otroškega varstva in socialnega skrbstva ni navedena stopnja zaradi česar je oviran tudi plan naše organizacije
2.	Iz programa naj se združijo ali drugače zagotovijo sredstva za pričetek delovanja mladinskega okrevališča Rakitna.
3.	V zvezi z izvajanjem obnovitve objektov, zlasti v primerih ko gre za ohranjanje mestnih znamenitosti iz preteklosti, je treba pokazati določeno stopnjo razumevanja, seveda pa naj se stroški adaptacije z načrtno organiziranim delom zmanjšajo.
4.	Po vprašanju izpolnjevanja ri informacij dokaj različni in je zato treba podatke preveriti.
S tem je svet delovne skupnosti zaključil razpravo o osnutkih samoupravnih sporazumov o plana izgradnje stanovanj so vi-temeljih planov SIS in posredoval stališča na komite za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Ljubljana - Center zaradi upoštevanja pri oblikovanju predlogov.
Sonja KONČAN
e
m
b
Kadrovska politika
(nadaljevanje)
Za uspešno izobraževanje kadrov obstaja niz predpogojev:
—	finančna sredstva posebna za
izobrazbo kadrov;
—	prostor za izobraževanje;
—	učni pripomočki;
—	inštruktorji kadrov;
—	izdelani plani za posamezno
vrsto izobrazbe.
Pri tem naj omenimo, da so izdatki za izobraževanje kadrov gospodarska investicija, kajti brez kadrov ni produkcijskega procesa, tako kot ga ni brez sredstev za delo.
Zaščita kadrov je prav tako bistvena naloga kadrovske politike, posebno če omenimo tempo proizvodnje, ki je povezan s številnimi problemi in težkoča-mi. Istočasno z njim nastajajo nesreče na delu, katerih posledice in neuspehi so predvsem:
—	humani;
—	ekonomski;
—	družbeni aspekti.
Nesreča sama ima določene negativne posledice, pri vsakem človeku, z večjimi ali manjšimi komplikacijami, rehabilitacija je bolj ali manj uspešna.
Ekonomski aspekt nesreče se odraža v zmanjšanju delovne sposobnosti človeka, nesreče povzročajo iz aktivnih članov družbe in podjetja pasivne, izgube zaradi nesreč so izredno velike.
Tudi družbi ni vseeno, ali ima aktivne ali pasivne člane, posebno, če število nesreč raste.
Pri pojavu nesreč moramo omeniti, da nastopa v več kot 85 °/o vseh primerov subjektivni faktor kot osnovni razlog za nesrečo in le 15 °/o primerov nesreč je objektivno pogojenih. Prav to pa nalaga kadrovski politiki številne naloge, saj subjektivni faktor izvira prav iz nezadostne sposobnosti za določen poklic, splošno nezadovoljivo fiziološko stanje delavcev, vpliv alkohola itd.
Zaščita proti nesrečam obsega zdravstveno zaščito in higiensko tehnično zaščito.
Posebno področje kadrovske politike je stimulacija in nagrajevanje.
Izhajajoč iz produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti dela poznamo dva osnovna sistema nagrajevanja:
—	osebni dohodek po času,
—	osebni dohodek po učinku, ki sta neposredno vezana na posamezna delovna mesta. V postopku ocenjevanja delovnih mest je tudi kadrovska služba neposredno organizirana,v s tem pa se preko nje odraža tudi kadrovska politika. Pri ocenjevanju posameznikov se pojavljajo številne možnosti in komponente, pri čemer iskane kvalitete predstavljajo v prvi vrsti rezultate dela kadrovske službe in kadrovske politike.
Odnosi na delu so odvisni od smisla za kadrovsko politiko, pri čemer opozarjamo na to, da je stalno potrebno izboljševati pogoje dela in delovno atmosfero. Prav to ugodno klimo pa do-
sežemo s posebnim načinom in metodami nagrajevanja:
—	priznanje uspešnosti dela posameznega delavca;
—	nagrajevanje po vloženem delu;
—	razumevanje subjektivnih težav in spoštovanje;
—	omogočanje napredovanja po zaslugah;
—	zaščita pri delu.
Plačilo ni na prvem mestu, pač pa priznanje, kar vsekakor daje poseben ton kadrovski politiki.
K specialnim nalogam kadrovske politike moramo šteti predvsem probleme družbenega standarda, ki obsegajo poleg stanovanjskih problemov še družbeno prehrano, prevoz na delo, letne dopuste, štipendije, itd.
V celotnem dosedanjem razlaganju smo stalno poudarjali značaj in vlogo, ki jo ima kadrovska politika. Za svoj delokrog, tj. za izvajanje kadrovske politike, zahteva kadrovska politika določena materialna in finančna sredstva, ki jih je potrebno spremljati pri njihovem trošenju in analizirati rezultate dela.
Potrebno je poudariti, da ta naloga ni enostavna, da izboljšav, ki so rezultat dobre kadrovske politike, ni mogoče neposredno matematično izraziti, pač pa lahko le sklepamo po indikacijah, ki kažejo da je prišlo do temeljite strukturne spremembe v kadru z izvajanjem določene kadrovske politike.
D. P.
Delovanje OOZK v DSSS
Osnovna organizacija ZK je v času po volilni konferenci (december 1979) imela 6 rednih in 3 izredne seje, na katerih smo obravnavali več tem — od aktualnih zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih dogodkov, do aktivnosti članov. V mesecu decembru smo sprožili vprašanje kasnitve srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980 za leto 1980 in se soočili s tistimi področji, kjer so bili člani ZK premalo aktivni.
Dogovorili smo se, da bomo delovali v komisijah, ki imajo svoje naloge zapisane v programu dela osnovne organizacije ZK DSSS; formirane so bile naslednje komisije: ideološka, komisija za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje, komisija za koordinacijo, kadrov-nih zborih in izvolitvi novih iz-ska komisija in komisija za informiranje. Na eni izmed sej smo kritično obravnavali prisot-
nost delavcev na zboru delavcev DSSS in pravilno žigosanje ter izračun kartic. Nadalje snm se izčrpno seznanili z zaključki 6. seje CK ZKS, več sam pa smo spremljali politično situacijo v svetu in doma. Dogovorili smo se za aktivno sodelovanje v predvolilnem postopku in na volitvah v organe upravljanja. Obravnavali smo Osnutek pravilnika o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo, ter se seznanili s problematiko nastajanja Pravilnika o organizaciji in raz-
6.	maja in 15. septembra 1976 je občino Tolmin prizadel hud potres, ki je povzročil ogromno materialno škodo in zapustil posledice tudi v psihološkem pretresu ljudi. Potresni sunki so najbolj prizadeli vasi ob meji, saj je bilo tu vseh poškodovanih objektov 59 %. V teh trenutkih je najbolj prišla do izraza solidarnost Slovenije in Jugoslavije tj. enot JLA, sindikalnih akcij..., formirane pa so bile tudi MDB »Posočje«.
Pesem krampov, lopat in horu-ka, ter pesem brigadirjev vsako leto odmeva v Posočju. Ta pesem se je nadaljevala tudi letos in brigadirski ZDRAVO je zadonel
v pozdrav vsem, ki so sodelovali v izgradnji porušenega Posočja.
Mladinska organizacija DSSS je imela svoje sestanek, ki je bil kot običajno kratek in jedrnat. Mojo pozornost je posebej pritegnila novica o letošnjih delovnih akcijah. Mislila sem si, zakaj pa ne, zakaj ne bi tudi jaz poskusila kako to gre. Dvignila sem roko in vsi so se nekam začudeno zazrli vame: »Ali misliš resno?« »Tudi jaz lahko poskusim šolo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti«, sem dejala.
Po krajšem premišljevanju sem se odločila za zvezno mla-
vidu del in nalog. Pregledali smo varčevalne ukrepe v DSSS in program akcij za smotrnejše in učinkovitejše poslovanje. Osnovna organizacija ZK redno spremlja stabilizacijske ukrepe v DSSS.
Tudi poslovanje DSSS ni šlo mimo nas, saj smo rezultate za
I.	kvartal dokaj izčrpno predis-kutirali, posebno pozorno pa smo spremljali izvrševanje delovnih nalog glede na število zaposlenih in ugotovili, da reorganizacije DSSS še ni, čeprav je nujno, da se čimprej izvrši. Na-
dinsko delovno akcijo »Posočje 80«. Povezala sem se z OK ZSMS Ljubljana-Center, kjer sem imela z ostalimi brigadirji več brigadnih konferenc. Naša brigada se je imenovala MDB »Edvard Kardelj Ljubljana-Center, Zagreb-Center in Beograd-Stari grad«. V brigadi je bilo 20 brigadirjev iz Ljubljane, 10 iz Zagreba in 10 iz Beograda.
Končno je prišel težko pričakovani dan, dan odhoda. Pot nas je iz Ljubljane vodila proti Logatcu, preko Idrije in končno smo se ustavili v naselju, ki ga obdajajo hribi z najvišjim vrhom Krnom (2245 m).
Po razvrstitvi po barakah, smo imeli brigadno konferenco, na kateri smo izvolili delegate raznih niteresnih dejavnosti in delegate v skupščino izmene, tako da nihče ni mogel reči, da ni imel po 7-urnem krampanju in lopatanju še možganski, popoldanski trimček.
Ob 4,30 nas je vsak dan zbudila pesem »Hej, haj, brigade«. Vsi kremežljavi smo vstajali, šli k telovadbi, umivanju in dviganju zastave. Po zajtrku, ki smo ga hlapljivo pospravili, smo se zbasali v avtobuse in se v pesmi in smehu odpeljali v 12,5 km oddaljeni Breginj. Tam so tri bri-
Brigadirski
O predlogu akcijskega dogovora o obveščevanju
tančno smo pregledali postavke kot so reklama, reprezentanca, rast OD in gibanje sredstev sklada skupne porabe.
Na eni izmed sej smo pregledali aktivnost pri pripravi srednjeročnega plana 1981—1985 in ob tem izpostavljeno problematiko, obenem pa smo ponovno obravnavali uresničevanje srednjeročnega plana 1976—1980 v letu 1980, predvsem s stališča predloga usklajevanja investicij.
V zvezi z ukrepi, ki jih je sprejel ZIS smo pregledali aktualne naloge s tega področja, s poudarkom na vpliv teh ukre-
zdravo!
gade za vodovod, postavljale cevi in zasipavale kanale ter izravnavale površino. Dve brigadi pa sta delali cesto ob meji z Italijo. Teren trase je bil zelo težak, saj saj smo na vsakem koraku naleteli na skale, glino ali korenine. Vse smo hoteli narediti na en mah, tako tudi žuljev ni manjkalo. Imeli smo še 3 udarne dneve, kjer smo se pomešali z ostalimi brigadirji, pomagali pa so nam tudi mladinci iz Kobarida in okolice, Tolmina ter mladinci iz TIK Kobarid in Tovarne tekstilnih izdelkov »Bača.
Ko smo prišli s trase, se je začelo težko kulturno življenje, saj smo izdelovali stenčase, biltene, hodili na razne tečaje, v politično šolo in imeli številna športna srečanja z mladinci Kobarida, pripadniki JLA, miličniki in brigadna tekmovanja. Kulturno življenje v naseljur smo zelo dobro organizirali — saj smo imeli brigadirske večere, igre brez meja, kvize, obiskali pa so nas Andrej Šifrer, Andres Valdes, Milena Muhič ter drugi. Ogledali smo si dva filma: Titov obisk v SZ, na Kitajskem in Koreji ter Poslednji nastop Elvisa Presleya. Dobro smo sodelovali tudi z vojaki iz Tolmina.
Najtežje je bilo dežurstvo v kuhinji, saj smo bili na vrsti vsakih 5 dni in to od 5,00 do 22. ure zvečer. Pomivali smo posodo, kotle, lupili krompir, čistili
pov na naše priprave planskih dokumentov 1981—1985 in na že sprejete stabilizacijske ukrepe.
Tudi letos je osnovna organizacija ZK imela na dnevnem redu mnenje o delu delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pri čemer je zanimivo, da smo po naših predpisih lahko ocenili le delo dveh od šestih direktorjev sektorjev. Ponovno smo opozorili na problem v.d. direktorjev in na nujnost reorganizacije DSSS.
Komisija za informiranje pri 00 ZK DSSS
solato in opravljali vsa ostala najbolj težka dela. Kljub veliki pomoči naših fantov, je nam dekletom, ostalo dosti dela.
S tem, ko smo gradili novo Posočje, smo gradili tudi sami sebe v trdne člene naše družbe, ki bodo nadaljevali vse, kar je bilo doseženo med vojno in po vojni. Ostali so lepi spomini na čas skupnega življenja in dela, sodelovanje in prijateljstva, ki se bo nadaljevalo še v prihodnje.
Te dni se zaključuje javna razprava o predlogu akcijskega dogovora o obveščanju v združenem delu, objavil pa ga je odbor RS ZSS za obveščanje in politično propagando v »Informacijah« št. 14/IV.
Opozarjamo na nekatere naj-pmembnejše nalooge, ki iz predloga dogovora izhajajo za naslednje obdobje na področju obveščanja:
— Zveza sindikatov Slovenije po dogovoru z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prevzame družbenopolitično odgovornost za obveščanje z združenem delu.
Organizacije združenega dela morajo zgraditi celovit sistem obveščanja, ki zajema vse vire, nosilce ter sredstva za obveščanje in je normativno prodeeljen z vsemi odgovornostmi. Za vzpostavitev tega sistema in za njegovo delovanje so politično odgovorne osnovne organizacije zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu.
— Odprt sistem komuniciranja v organizaciji združenega dela je temelj za demokratično in odgovorno samoupravljanje delavcev, zato velja posebna pozornost sindikata odprtosti virov informacij in odprtosti za povratno informacijo (odziv in pobudo) delavcev.
Sistem obveščanja v združenem delu je vpet v družbeno komuniciranje kot samostojen in drugim sistemom enakovreden sestavni del.
— Zveza sindikatov se zavzema za to, da ima sleherni delavec zagotovljene minimalne informacije, ki so mu potrebne za samoupravljanje, kot jih opredeljujejo Temeljne informacije za delavce. Temeljne informacije za delavce morajo postati tista vsebina, ki jo zagotovimo delavcem v vseh delovnih okoljih. Pri tem ne bi smeli ostro ločiti poslovnih informacij od samoupravnih. Tisti minimum, ki pa ga delavci morajo dobiti, ostajajo kazalci gospodarjenja in pos-slovanja, ki se po zakonu o združenem delu izkazujejo ob periodičnih računih in ki ga sindikati zahtevamo že sedaj. Pri
informacijah za delavce velja izpostaviti metodo podajanja le-teh in odgovornost vseh nosilcev, ki informacijo delavcu posredujejo, torej tudi odgovornost organizatorjev obveščanja.
— Ustavno pravico in dolžnost delavcev, da so obveščeni in da obveščajo, torej celovito obvladovanje sistema obveščanja v združenem delu, naj zagotavljajo posebni odbori za obveščanje, praviloma na ravni delovne organizacije. Predlaga naj jih konferenca in naj bodo neposredno izvoljeni. Sestavljeni naj bodo iz delegatov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in uredništev, skrbijo pa za podružbljeno in celovito (redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno delavcem) obveščanje v svoji organizaciji združenega dela. Odbor za obveščanje je torej družbeni organ, ki opredeljuje zasnovo in politiko obveščanja (vseh načinov in sredstev).
— Vse akcije Zveze sindikatov Slovenije, predvsem pa tiste, ki zahtevajo javno razpravo, so hkrati akcije za dobro obveščenost delavcev. Zavest o tem moramo razviti pri vseh delavcih in še posebno pri naših družbenopolitičnih delavcih na vseh ravneh, od osnovne organizacije do republiškega sveta; pa tudi v zvezi komunistov, socialistični zvezi delovnega ljudstva in zvezi socialistične mladine. To spoznanje mora prodreti tudi do vseh delavcev, ki jim je obveščanje del njihovih delovnih dolžnosti, vključno s poslovodnimi organi.
— Zveza sindikatov je skozi odbore za obveščanje v organizacijah združenega dela odgovorna tudi za normativno urejenost področja obveščanja, za zagotavljanje ustreznega statusa organizatorjev obveščanja v združenem delu za vključevanje področja obveščanja v razvojne dokumente in za uveljavljanje elementov svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov, racionalnosti in učinkovitosti področja obveščanja.
Ko bo predlagani akcijski dogovor sprejet ga bomo objavili v celoti.
m. š.
Sodelujte v vašem glasilu
DREJO
Hej, haj brigade!
Pridem v »Rio« in zopet, ne morem verjeti svojim očem, vidim obraze iz brigade. Komaj teden je od takrat, ko smo prišli z zvezne akcije »Pester 80« pa sem vendar komaj čakala dneva, ko se spet snidemo.
Preden sem šla v brigado, sem o brigadiskem življenju vedela zelo malo. Poleg tega, da sem hotela dati svoj delež k izgradnji naše domovine, sem hotela spoznati košček naše zemlje. Prav zato sem se odločila, da grem v Pester pogozdovat, ker tega kraja nisem poznala.
4. avgust 1980 — ponedeljek
Ker smo iz Ljubljane prispeli v naselej ponoči, smo si vsi utrujeni ob pol štirih zjutraj vstali. Še dobro se nismo zavedali, že smo zunaj na igrišču ponavljali vaje za našim »fiskotom«. Po, spravljanje, zbor, himna, dvig zastave, zajtrk, priprava na odhod. .. Šele na prepolnem avtobusu, ko sem pogledala okoli sebe, sem se zavedla dogajanja. Zgodnje sonce nas je opozarjalo, da nas čaka vroč akcijski dan. Najprej so se vrstile med hribi redke domačije, ki so s slamnatimi strehami opozarjale Pot, ki včasih skoraj ni bila več na siromaštvo tukajšnjih krajev, pot, nas je vodila po pustih, nad 1000 m visokih pešterskih hribih. Že prvi dan pa nas je spodbujala brigadirska pesem, ša-ljivke in zbadljivke.
Na trasi smo dobili vsak svoj krapm ter kontejnerje v katerih je bilo po 70 smrek ali borov. Štabski tresarji so takoj poskrbeli, da smo pričeli s sajenjem. In že so nastali žulji, koža je rdela od prehudega sonca. »Tra-skoti« pa nam niso dali miru. Skakali so za nami ter nas neprestano opozarjali na napake. Oddahnili smo si ob desetih, ko so nam džipi pripeljali malico. Vendar pa je pol ure minilo kot bi mignil in krampi so znova odjeknili po kamnitih tleh. Sa-nitetke so imele ta dan veliko dela, saj se je vedno znova pokazal kakšen žulj na preobčutljivih rokah. Dan pa se je vlekel v nedogled, kot noben kasnejših v brigadi
Po napornem delovnem dnevu na trasi, nas je čakalo še delo v naselju. Takoj smo pričeli s sestanki ter sprejemali razne plane, kot plan dela na trasi in plan družbenih aktivnosti.
Oddahnili smo si šele ob desetih zvečer. Nič nas ni motilo škripanje pogradov. Petdeset brigadirk je pospalo v trenutku.
16. avgust 1980 — sobota
Ob pol štirih so me zbudili in že sem vedela kaj me čaka. Naša brigada je bila ta dan dežurna, zato so nas poleg nočnega dežurstva čakale še mnoge druge obveznosti. Ob štirih sem stala pred vhodom v naselje. Bila sem »požarni pred kapijo«. Oblekla sem naj toplejša oblačila, saj se je zadnje dni ohladilo. Vedno več prehlajenih brigadirjev je ostajalo v naselju.
Naselje je bilo od četrte do pete zelo živahno. Brigadirji se. tekali sem ter tja. Nosili so drug za drugim, sem ostala v in se pripravljali za odhod na krampe, lcanistre z vodo, sadike praznem naselju. Kmalu so pričeli vstajati štabovci. Pričeli traso. Ko so avtobusi odpeljali smo urejati naselje. Tega dne je moralo biti naselje še posebno urejeno, kajti pričakovali smo pomemben obisk.
Obiskal nas je Petar Stambolič, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, eden najboljših sodelavcev tovariša Tita. Petar Stambolič si je v naselju obul brigadirske copate in odpeljali so ga z džipom na traso. Brigadirji so ga pozdravili s pesmijo in vzkliki. On pa je na brigadirskem zboru govoril o ve-
likem delu tovariša Tita ter o našem nadaljevanju njegovega dela.
Obiskali so nas tudi člani KUD iz Lazarevca, ki so nam na brigadirskem večeru zaplesali naše narodne plese.
24. avgust 1980 — nedelja
Ker smo imeli nekaj deževnih dni, smo se odločili, da kljub nedelji, delamo tudi ta dan. Morali smo izpolniti plane, ki smo si jih zastavili. Nekateri pa =mo imeli več sreče — povabljeni smo bili na akcijo »Morava RO«, ki je praznovala 10-letnico 5n med njimi sem bila tudi jaz.
Ker je bilo naše naselje oddaljeno od vseh večjih mest, se mi je takoj ponudila priložnost, da vidim zanimive kraje. Zgodaj zjutraj smo se spustili iz pešterskega višavja v dolino proti Novemu Pazarju. To je zanimivo mesto, zgrajeno v orientalskem stilu. Od tu pa smo s krajšimi postanki nadaljevali pot proti Kragujevcu. Na Moravo smo prispeli okrog dvanajstih. Srečali smo se z brigadirji iz cele Jugoslavije, predvsem pa sem bila vesela srečanja z ljubljansko brigado »Edvard Kardelj«. Razkazali so nam naselje ter nam pripovedovali o svojem delu. Na žalost smo morali kmalu odriniti nazaj, saj nas je do našega naselja čakala dolga pot. Med drugim smo se ustavili še v Vmjački banji, kjer smo poizkusili znano mineralno vodo in si ogledali mesto.
Mladinska delovna akcija »Pe-šter 80« se je bližala koncu Dnevi odhoda so bili vse bližje.
Vračali smo se domov. V Ljubljano, Zagreb, Šabac, Lazare-revac, Sokolac, Zaječar in Kutino. S seboj smo nosili priznanja, pohvale, udarniške značke, potrdila o opravljenih tečajih, spričevala iz politične šole ter nepozabne spomine. Spomine, kako smo sestavljali glasila, zidne časopise, foto vesti, pripravljali brigadne večere in radijske oddaje, kako smo tekmovali v košarki, odbojki, nogometu, rokometu. .. Kako smo izbirali najboljšo masko na plesu v maskah, določili miss naselja ter najboljše moške noge. Kako smo se prerekali na brigadnih konferencah in se spet razumeli, ko smo hodili v partizane. Uživali smo ob poslušanju Borde Marjanoviča, Usnije Redžepove, Zvonka Milenkoviča in orkestra Svetoslava šešiča, ter se smejali šalam Ljuba Stepanoviča. Pogovarjali smo se s Pravosla-vom Spasojevičem, svetovalcem v republiškem SIS za gozdarstvo SR Srbije, ki je bil velikokrat med nami na trasi. Pogovarjali smo se z domačini o njihovem življenju in zgodovinskih dogodkih.
Vse to in še več nam je ostalo od akcije »Pešter 80«.
Vida
Primopredaja
Po končani primopredaji poslov je dejal »odžagani« direktor novemu: »In na koncu ti predajam te tri kuverte. To ne pride v primopredajni zapisnik, je pa za tebe izrednega pomena. Ko boš zašel v težave boš odprl po vrsti označene kuverte z I. II. III. Kuverte vsebujejo rešitve iz zagat. »Novi direktor se je zahvalil in spravil kuverte v predal, ter kmalu na njih pozabil.
Po kakem letu uspešnega vodenja pa so se pričele težave. Direktor je mislil, se posvetoval s člani kolegija, toda problemi so se kopičili. Nenadoma pa se je spomnil treh kuvert, jih poiskal in odprl kuverto označeno z rimsko številko I. V njej je pisalo: Dovolim ti, da zvališ vso krivdo na mene, bivšega direktorja.
Direktor je razmislil, sklical kolegij, razlagal ter nakladal in na koncu je bilo vsem jasno, kakšne jim je zagodel bivši direktor. Vsa pojasnila za težave so se prenesla na zbor delavcev in situacija se j'e začasno umirila. Direktor si je zadovoljen mel roke in premišljeval le, kako je moge leteti tak kampeljc, kot je bil bivši direktor.
Čez kake po leta pa je zopet zaškripalo in skoraj bi prišlo do prekinitve dela. Direktor pa sedaj ni več dosti premišljeval, enostavno je segel po drugo kuverto jo odprl in prebral nasvet: Vso krivdo vrzi na pomočnika in sodelavce. Direktor je klical posamezne sodelavce, govoril, razlagal, nakladal, spletkaril in z več ali manj vroče krvi jih je nekaj letelo iz podjetja, situacija pa se je le umirila. Direktorja je mučila le radovednost, kako lahko letijo kampeljci.
Čez nekaj' mesecev pa je zelo huno zaškripalo. Tajnica je planila v direktorjovo sobo in vsa zasopla povedala, da delavci stavkajo. Direktor se je nasmehnil, povedal, da je za vsako bolezen zdravilo in odprl tretjo kuverto. Ko je prebral vsebino, pa mu je nenadoma nasmeh izginil, list mu je iz rok padel na pisalno mizo, sam pa se je bled sesedel na stol. Tajnica je priskočila na pomoč in nehote prebrala vsebino: Prišel je čas, da pripraviš tri kuverte za novega direktorja.
Direktorju pa je na mah postalo jasno, kako letijo kampeljci.	D. P.
Prvenstvo DO KTL v kegljanju za ženske
V soboto, dne 17. oktobra t.l. je bilo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani organizirano tekmovanje delovne organizacije KTL v keglanju za ženske.
Tekmovanja se je udeležilo skupno 21 tekmovalk, ki so se pomerile v 50 lučajih za prvakinjo KTL, obenem pa tekmovale tudi za ekipnega prvaka.
Po zelo zagrizenih bojih je presenetljivo, toda zasluženo zmagala Danica LEVSTIK iz fi-nančno-računovodskega sektorja DSSS.
V ekipni konkurenci je prav tako zmagala ekipa iz finančno-računovodskega sektorja v sestavi: Levstik, Rozman in Baš-kovec.
Vse tekmovalke so prejele priznanja za sodelovanje. Tri prvo-uvrščene tekmovalke so prejele lepe kolajne, ekipe pa so prejele pokale.
Tekmovalke so izrazile enotno željo, da bi bilo takih tekmovanj še več, žal pa je prijetno vzdušje skalila Vera Vinkovič, ki ni hotela priti na podelitev kolajne za osvojeno 3. mesto, ker se ji je zdelo, da je bila oškodovana pri seštevanju kegljev.
REZULTATI:
ženske posamezno
1.	Danica Levstik
2.	Anda Galešič
3.	Vera Vinkovič
4.	Fatima Topčagič
5.	Fatima Topčagič
6.	Zlata Beganovič
7.	Vida Vrhovec
8.	Adela Baškovec
9.	Jelka Tišler
10.	Fani Okoren
11.	Danica Petrnel
12.	Erika Divjak
13.	Marija Rozman
14.	Milka Hočevar
15.	Nada Behek
16.	Janja Ban
17.	Slavica Štefanac 18« Andreja Prodan
19.	Martina Šmuc
20.	Sida More
21.	Ana Štefanac
kegljev
fin.-rač. sektor	DSSS	149
TOZD »Kartonažna« Lj. II. 146 TOZD »Kartonažna« Lj. I. 145 TOZD »Kartonažna« Lj. I. 143 TOZD »Pako« Lj.	136
TOZD »Lepenka«	131
DSSS	128
TOZD »Lepenka«	122
fin.-rač. sektor DSSS	125
TOZD »Kuverta«	117
fin.-rač. sektor DSSS	117
TOZD »Kuverta«	116
fin.-rač.sektor	DSSS	144
TOZD »Kartonažna« Lj. II. 112 TOZD »Lepenka«	108
TOZD »Pako« Lj.	108
DSSS	107
TOZD »Kartonažna« Lj. II. 105 TOZD »Kuverta«	97
TOZD »Kartonažna« Lj. I. 75
ekipno ženske:
kegljev
1.	DSSS-fin. rač. sektor 388 (Levstik, Baškovec, Rozman)
kegljev
2.	TOZD Kartonažna« Lj. II. ekipa
kegljev
363
(Galešič, Hočevar, Šmuc)
3.	TOZD« Kartonažna« Lj. I. ekipa
kegljev
363
(Vinkovič, Topčagič, Štefane) kegljev
4.	TOZD	»Lepenka« Tržič 361
(Beganovič, Tišler, Behek)
kegljev
5.	DSSS	352
(Vrhovec, Prodan, Petrnel)
kegljev
6.	TOZD	»Pako« Lj.	352
(Topčagič, Ban, štefanac)
kegljev
7.	TOZD	»Kuverta«	330
(Okoren, Divjak, More)
Mirko Plaznik
LEP USPEH NOGOMETAŠEV TEMELJNE ORGANIZACIJE »LEPENKA« TRŽIČ
Končano je letošnje občinsko tekmovanje v malem nogometu
Tekmovanja se je udeležila v okviru trim lige občine Tržič, tudi ekipa temeljne organizacije »Lepenka«, ki je v končni uvrstitvi zavzela odlično 2. mesto. V prvem, spomladanskem delu, so bile ekipe razdeljene v dve skupini, v drugem, jesenskem delu, pa so tekmovale le še najboljše vrste iz predtekmovanja. Boj za prvo mesto je bil ogorčen vse do zadnjega kola, ko si je vrsta »Blue Racers« to mesto priborila šele z visoko zmago v zadnjem kolu.
Ekipa Tržiča je za osvojeno
2.	mesto prejela pokal občinske zveze, celotno tekmovanje pa je uspešno organiziral nogometni klub Tržič.
Končna lestvica:
1. Blu Racers	650 1	18:5	10
2. Lepenka	6411	18:4	9
3. Petrol	6411	12:3	9
4. Koprive	632 1	8:4	8
5. Teksas	6204	8:16	4
6. Storžič	6 105	7:13	2
7. Tulipani	6006	0:22	0
	Mirko	Plaznik	
Nagradna križanka
Med pravilnimi reševalci bo izžrebanih 5 nagrajencev:
1.	nagrada — 250 din
2.	nagrada — 200 din
3.	nagrada — 150 din
4.	nagrada — 100 din
5.	nagrada — 100 din
Rešitve oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z ozna-
ko »Nagradna križanka« na naslov: Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Čufarjeva 16, Ljubljana, najkasneje do 15. decembra 1980.
Nagrade so podeljene:
V prostorih informativne službe je bilo 24. 11. 1980 žrebanje pravilnih rešitev nagradne križanke.
Od 61 poslanih rešitev je bilo izžrebanih pet pravilnih rešitev:
I.	nagrada 250 din JELEČEVIČ JOŽI, DSSS
II.	nagrada 200 din KOLAR HELENA, DSSS
III.	nagrada 150 din HUTTER MILAN, DSSS
IV.	nagrada 100 din ROŽMANC DRAGICA, DSSS
V.	nagrada 100 din PARKELJ FRANC, TIKA