251« ifgv. bhaje rusien iseGeSj in |ir<>nit!eu aseb c? a n ob 1C. u«-E dopoldne. UredniSivo je v Ljubljani, Frančiškanska uliea Bi, 6/1.. Učiteljska tiskarna. Dopise irankirati in podpisati, sicei se iih ne pri' obži. Rokopise se ne vrače. Oglasi: Prostor 1 mm X &6nn7) po K I'50. Uradni razglasi, poslano ter nogice isti prostor K 2’—. P*i večjem naročilu popust. Pat?3slnl fr»nko v tfrfavi SHS« V iiubUani, w soboto 3©. ©lifeisra 1S20. Posatneaia Stev. 1 krono« Leto IV. a»s« iJgwa«aawi " SŠMi s IliSl Oiesif® Jugoslov. secUfelno-deiiiokratlfn« stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom m ceio efo K 240, za pol leta k 120, za četrt eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, »a ostalo tujino in Armenka K 8fl0. Reklamacije za M st so poštnine proste. Opravniilvo ie v Ljubitan! FrančišlTanska »lica el.6'1,, UČiteliska tiskarna. Jadranska konferenca bo šele sredi decembra. Trst, 29. (Izvirno.) Z vso gotovostjo se vzdržuje v tukajšnjih političnih krogih vest, ki potrjujejo tudi vsa poročila iz notranjosti Italije, da italijanska vlada ne bo pričela preje jadranske konference, dokler ne bodo končane predsedniške volitve v Združenih državah in volitve v konstituanto v Jugoslaviji. Po izidu volitev bo italijanska diplomac ja orijentirala svoj nastop in določila svoje zahteve na jadranski konferenci. Zato pred decembrom ne bo jadranske konference. (Italijanska vlada ie bolj dalekovidna in previdna kot ljubljanska vlada, ki je pristala. da se je vršil koroški plebiscit pred volitvami v Avstriji. Op. ur.) Belgrad, 28. „Progres“ piše: Rimska vlada je po svojem opravniku v Belgradu naznanila naši vladi, da je odložila pogajanja do novembra. Pogajanja pa se bodo menda še bolj zavlekla in se ne bodo začela niti v novembru. Naša vlada je odgovorila rimski vladi, da želi; da bi se delegati čimprej sestali in da zahteva, da se natančno določi rok za začetek pogajanj. Vzpostavitev monarhije na Madžarskem. Belgrad, 29. „Tribuna“ javlja iz Budimpešte: Rejenja vprašanja izvolitve madžarskega kralja pričakujejo vsak trenotek z veliko nestrpnostjo. Častnikom je prepovedano javno govoriti o tej zadevi. Starejši Častniki so za Habsburžane, posebno za Karla. Manjšina je za nadvojvodo Jožefa. Mlajši pa zahtevajo za madžarskega kralja Horthyja. Na Grškem zmagala monarhistična struja. Belgrad, 29. „Politika“ javlja iz Soluna: V dobro informiranih krogih trdijo, da SO zavezniški diplomati v Atenah nastopili zato, da še podeli grški prestol grškemu princu Juriju, najstarejšemu sinu kralja Konstantina, ki je pred kratkem zaprosil za roko hčerke romunskega kralja. DOLOČEVAN !K JUGOSLOVANSKO BOLGARSKE MEJE. Bclerad. 29. »Politika« iavlia iz Pirota da ie komisiia za razmei’tev »ned Srbite in Boleariio določila meto v trnovskem okrožiu Kom>siia se te sedal tri dni mudila v Sofiii. Jutri dosno člani komisiie v Caribrod. da nadolhiieio določevanie meie. Kon-čnovellavna meia z Bolgarsko bo določena koncem novembra. V dru-»I nolovici novembra bodo naše čete nasedle mesti Bosilicrad in Caribrod. POLOŽAJ NA GRŠKEM. Belerrad. 28. Iz Aten poročalo: Venizelos ie iziavil v kropu priiate-Uevt Seda nam »e Dredvsem treba obdržati hladno kri Orška ie bila v mnnpo strašnelši krizi ko ie bila nre-sekana na dvoie in razen trpa Paralizirana vsled notrantepa razdora tn izdate Prosil ie zastonnike niemu na-klomenepa in nevtralne?« tiska, da hi bili vzdržni in taktični v svolih kombinaciah o fvemualnih možnostih nosebno v vnrašanhi. kako sc bodo zadržale posamezne nriiateliske države, dokler se ne bo videla čista «ituaclia. SPOR MED ANGLIJO IN FRANCI IO. L ondon. 29. Časniki Polemiziralo DroH očitku francoskega časooisia. da ie odnoved plede na finančne re-DrjpsalHe »roti NemČiii kršitev v Ver-salltesu dopovorienih obveznosti. Tudi Franciia se le pred kratkim odrekla pravici, zanleniti bolgarsko zasebno imovino na Francoskem in Južna Afrika ie že ored tedni storila enak sklcn plede nemškega imetia. Brez teh odredb vzpostavitev trgovskih odnošaiev ni mopoča. SPORAZUM MED ANGLEŠKIMI RUDAR II IN VLADO DOSEŽEN. London 29. Včerai popoldne so Se sklenila nopaiania med zastopniki rndariev in vlado ter dosepel za obe Strani zadovoljiv sporazum SDreiet-®e teh dopnvorov se bo priporočilo rudariem in niih zastopnikom. Gla-sovtrnie se bo vršilo kar nainrei. da * *,op*ani? nnhima nftnnirfthna znin>». da pri delu Obenem se bo pretresalo vnrašanie plede na povišanje mezd v zvezi z usnehi dobave. Povišanie za dva šilinpa ie bilo že'vnanrei dovo-lieno nadaHnip novišanie bn veMalo od 13. ianuaria 1921. ako bo to pripustila pomnožena dobava. Ako bt se dobava zmanjšala, ie predvidene re-duciranie. PROGLAS HRVATSKE ZAIED-NICE. Zapreb. 28. (ZNU). Danes le izšel proglas Hrvatske zaiednice na narod z ozirom na volitve v konstituanto v katerem se Pravi med drupimj Konstituanta nai postavi traini te-meli naši skupni državi, ki se ima urediti kot ustavna in Parlamentarna monarhiia s federativnim notranjim usrroiem. POGREB SWINEYA. London 29. Rainepa župana cor-škepa so snoči nreneliall na Irsko. Dole izorevod le šel za krsto k.železniški postali. V iznrevodu so nosili mnopo Irsko-renublikanskih zastav. Policiia ni na$!«i>ila. LJUDSKO GLASOVANJE ZA VILNO. Pariz. 29. (Brezžično.) Svet zveze narodov seii sklenil. (Ja nai Hud-sko plasovanie odloči piede nokrailn. katere elasulete Poliaki tn na Lit-vani Potem so Prebrali sklene sveta fflede pomanišania voinih priprav. EPIDEMIJA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta. 29. Kakor iavlialo listi. ie v lirdimoešti pred nekaterimi , dnevi izbruhnila takorekoČ tvorna ffurnnkulozna) enidemila. vsled katere te umrlo že več lludi. RUSKO UKRAJINSKI BOJI. LDU. Moskva, 29. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 28. t. m.: V odseku Ni-kopola toi na levem bregu Dnjepra se bijejo ljuti boji. Ujeli smo dva bataljona Markovega polka. V Sibiriji se zasledujejo ostanki čet Semenova, ki so pobegnili v Mandžurijo. V naše roke W prišlo mnogo streliva, dva oklopna vlaka, 73 lokomotiv ta nad 200 v a hoji o v. K strankinemu zbore v Celfu. Jutri se snideio deleeati naših or-panizačii na zborovanie v Celi« da rešiio nekatera važna- vnrašania in določite smeri bodočemu c»elu socialno demokratične vtranke Kos trdepa dela čaka nanie toda prepričani smo da se >ra bodo lotili s tisto odl^č-nonr< ■(! noiboli na delavski razrpd na čipar rame na^aio natvezla bremena in ki pa ie še nrav pred kratkim svetovna voina brutalno poučila o pasteh nastavljenih niepovim nopam v kaP;*a’isf}čni družbi če bi delavstvo v času ko se noia^ajn temelii državni stavbi, prepustilo to delo svolim razrednim nnsnrotn!Vom bi s tem dovolilo zpradbo teče. v katero bi obsodilo samo sebe', zakai tndi v Juposlaviii so'na delu sile temne te-akene ki koma«-čakaio na to. da nn-kažeio liudstvu železno nest in pa unoftip^o nori diktaturo denarne vreče m sablie. Z bodočo ustavo se mora baviti naš zbor. da določi načela ki nai ilh zastopa io ntepovi predstavniki v konst'tuanti. Za vsako socialistično s*ranko bi bilo to delo v teoriii lahko. če hi bil msoodarski m politični razvoi na svetu že dosepel tisto s!opnio. ria kateri je mopoča vzno-s*av;tev social;st>čnopa sistema v polnem pomenu besede. Toda utopični se delavstvo ne sme vdaiatf če noče nredrapo plačevati eksntrimeo-y Izviraioče b morda lepepa toda s nrenotrebnim treznim razumom razdvoieneea temperamenta. Ures-ničenie socialističnih ideahv ni odvisno od naše volie temveč od no-po?ev v posameznih deželah in na sveiu soloh Pf^j mora čas Jrp se •znolniio ti po ne-zadovolinosfi. IT uoornepa razpolo-žetfa k pa izziva se četudi tunatam v tenkih porodnih bolečinah in hud h krizah pora>a bistro snoznavanie boia med eosoodu^im kanitalistič-n?m ;n zatLr.an:m delavsk m razredom boia ki pa ni izumil nihče »naredil*, temveč boia. kj ie ne-»zopibna of>s’ediea dejanskih nasnro-tii v družbi R2{,e!i ** čuvsrva ki ilm vtera kapitalizem šiloma revoluci, ionarnnst v srca p!ay,,!ie'o c'ra-To š^l-nfno. toda ne zan,an« kruti natisi d-o-or^naSaio da noctaiain iz ni*h zavedni boievnlki Izučeni ne man m več naskakovati n da *e mora naposled umakniti, kakor se »e morala med niim umakniti vsaka socialna oblika kadar se !e preživela Nemara bi bil boi lažii boli do-stoien in kulturen, mani okruten in srruren če bi orodrlo to sooznanie tudi v krope dosle^ trosooduiočeea razreda Zatirani razred ni kriv da se mu bo*, kateremu se ne irotrne otežfava do skrahiosti Za kr»:i^ vidnost Mamonove avtokracile ki meni da ie mopoče zatreti naturo in raz.veliaviti niene zakone m odpo-vorno delavstvo. Boi mu ie vsiHen in odnehati n£ mor#1 dokler ne bo koYi-Čan. Gotovo bi bilo delavskim množicam samim naHlubŠe bi s& vsa ta vntna nwla izvesti in vriliH kar na etičnem poliu Kapitalizem *w»ri ne mara tepa zanašate? se na silo boli kot na pravico, in delavstvu ne ore-osta a nič drupeca kakor nastopiti zoner sovražnika na tistem noiiu na katerem pa na.ldg. Ker posnodule in žattra kapitalizem tudi s pnlifično močio se mn mora delavski razred tudi tuka’ perstaviti temboli. ker se te nolitič-na moč v moderni državi razvila do nalvjte potence: nrav minula voina ie 7. vso iasnosttei demonstr raln me-r>n ve'2,^i’pnfn(» silo i« potrdila d*'* te posest politične moči neizopibni oo-po» za izvedbo v^tkepa temelijteea »»"■obraf3 tore* tudj za zavedno do-vršitev v vse plobočme sepaio^ep.a procesa ki pa Imentiiemo socialna revolucija. Pa tudi če ne more delavstvo z enim mahom, z enimi samimi volitvami osvoiitl vse politične moči v državi, ie polbični boi in razvitie vseh sil v niem paivečk* važnosti Neurecenliiva vrednost ie že v tem. da se delavstvo vadi in nri za bodoče boie. To la tudi vsak delni uspeh ima inHko znaten pomen zakai če ima večina moč io ima v Potnvih meiah tudi ma iišina: če ne more opozirit« realizirati, kar bi hptela dobrepa ie vendar nopnstoma le od niene sposobnosti odvisno rta prepreči. kar namerava večina budeea Že to le zlasti v časih preteče reakcile važno. Sicer na kaže parlamentarna z.podovina. da doseže dobra on' zici-ia oopostoma lahko tudi marsikai no-z'tiVr1p^šasti pre?eče na upodno priliko, da napravite iz Juposiavii« teman suhanai reakciie. Tisoč nrikunliivti pesti šumi rn> zraku da bi <;♦> zane-i’3lo zaunbivo liudstvo Vse stare, davnn obrabljene narnle se zonet noprevaio da bi se volilci (Klvrn'li od snoznania resničnppa r>olnža*a rn deianskh potreb. Šovinistični zvoki po špeknlaciiskem llstovlu huls^ato. kakor da te v državi res še kakšna tu*a nevarnost, da nas nrinravi ob narodnost; rožliaioč militarizem ločen od naroda stoieč nad narodom, se farizeisko onravičnie s hinavskim nacionalizmom: v skroviščih se mešalo strupi, da bi omamili duše In onoiili spomine na habsburške blapo-dati: licemeren natriarhalizem prepeva lažniive pesmi o dobrih starih časih in skuša ustaviti pohod v vrste nanrednih narodov celo vera te zonet v nevarnost? in novodobni križa Hi si pripeni.alo stare križe na suk-nie Ogromen naval te od vseh stranf zoner delavno liudstvo in kdor od-rre oči lahko sooz.na da ho Konstituanta torišče besnih botev. Kako bo stalo in obstalo delavstvo v niih? To le za proletariat v Juposiavilf vorašanie dneva in zbor socialno demokratične stranke le poklican da t»a reši po naiboUših močeh. Žalostno le da ie v tem usodeoolnem trenotk« delavstvo nesposobno da bi v vsef državi naslonilo kot enotna armad*; tnda_sedal ni čas orenevati ž.alostin-ke. Roina tromba te zadonela tn nič se ni obotavliatl. Tudi kar te v Ju-poslaviii delavstva zabredlo v zjnedo nod vrHivom nekaterih netasnih plav in nekaterih demapopov nalde sča« soma nravo not edino zdravega po-zitivnepa soeitelizma Sociia1y> demokratična stranka bo jmela vedno odorta vrata za vse k? (malo r»o«te-no volte za resno delo i« vztr^bn bo| do zmage. Na strankinem zboru na 'e. da nove.mo plašno in »asno kat Iščemo, kakšen nam te clij in kte vidimo not do nlepa Uresničente socl-ializm.n orpanizacii^ dnt^be ki dela za družbo in uživa družabno plodove svoiepa dela družbe brez razredov, osnovane na podla?) enakih pravic in enakih dolžnosti družbe, oh^pa-vse narode pnakovredne in enakonravne — to fr* smoter: orea-nizar5;*» delavnepa Hudstva izobrazba in kultura posnodarska osamo-svoiitev in noliti^na moč v vseh nlenih delih — to so noptavbna sredstva. Ce izreče strankin zbor to z •'asnimi. vsak dvom izkllučliočimi besedami. pa ho delavstvo razumelo: noslušalo bo niepov klic in snreleio ntePtivo p>;slo. In delo na r>od'aPi teh načel naisi bo tudi trdo in tež^o bo notem notrdjlo delavskim volilcem. da se niso motili v žaunaniu do stranke ki zalema vso svoto moč iz zavedn#*pa delavstva In nnsvečute vso to moč interesom delavskepa razreda. V tem smslu oozdravliamo dele-pate na strankinem zboru m iim že-Hmp naloonolneiši usoeh.______________ Kam — na desno ati na levo? štraik ancleških rudartev le končan. Mezdno Gibanic ene nalvečlih In na‘močneiših delavskih orpanizacli na svetu ie končano amnak ne z diktaturo proletariiata ne z revolti« ciio amnak samo s skromnim, novi-šanlem mezde! Ali ni to čudno? Aneleški rudarfi. ki ŠIHeto svoift člane ne no tisočh. amppk no milii^nih anpleški rudaril, ki šteteio svoie fonde ne po tisočakih, ampak po težkih, z varčnostjo in pametnim pnsnodarstvom miliionili tli sti anpleški rudarii. katere, nrdnira V vsakem slitčaiu ne le na miliiona transportnih, delavcev kovinariev in Stran 2. N A P HEJ. St«v. 251. Žele7ničariev s svolo moralno do-močio in « svoiimi simpatHami v teorij ampak tudi praktično z ogromnimi denarnimi sredstvi in s svoiim parlamentarnim izkustvom — ti rudaril ne zahtevalo da sp iim izroči cela državna utirava v niihove roke. amnak zahtevalo le da sp re razprave šele začno in kot nekak PT še’ V obrtnih svetih nai se delavstva Sele *7ohra7irfe kako ;e treba taka podiePa voditi da bo znalo no*em. ko bn nrišel čas za to ž niimi diSDO-nirati Angleži in Nemci dobro vedo ka; le država. Država ie danes silno kompliciran in zamotan aparat Če hočem prevzeti vori«#vo tepa aparata če hočem ta anarat izrah;ti sebi v korist in ne razh;ti pa Potem pa moram na^nrei poznati dobro poznati Ključavničarskemu va sta Stolano-v!* ;p odnotnval v PifoM radi apfa-C!'e ker ho tam na;bržp kandidiral i uibq Havidovič se ie vrnil iz Peci v SknrMe V Krapuie\ cu ;e bil are-’iran narodni nosilec Sretpn Ko-ir N^s-lec ra ^kaltte liste v Vrapu-ipv?kem okrožin bo Jora .iovan^v č minister za 7?rad^e Nikola Pa^ič o('r>o»ijie tp dni v Baniahiko kler bo nos'1er radikalne liste Svetorar'Pri-bičevtč se iutri vrnp v Peo^rad z aPitaciKkepa oot('varia v I iki I '"a-ni 30 Ponudili oovjnncko mestn arhi-manirHn Van Pr:bičeviču •+■ Ministrski svet je dem«ra!i7iran. •Narodna Politika« poroča iz Betarada, ds se ministrski svet posvetuje o naredbi. s katero bi se zaprečlla agitacija proti državnemu edinstvu Konstituanta lahko odloči n obliki držav«, toda ne sme razprav liati o nie biti in nebiti. Skoro bi rekli. d-» ie to nekitka koncesiia nezadovolinini ljudem in zopet na drugi strani precei^ma samosiincjst (te-ie so se naši »vndiini* di piomati te tako priučili, da iim ne «re več iz krvi) vladne avtokracije ker če bi prišlo kdai do tega — kar bog ne daj — da bi bili postavljeni pred vprašanje živlienia In smrti, bi ministrski svet imel zraven pač prekleto malo govoriti. Gre se ra for ma In osti naudnic, a tudi o formalnostih ne more gospoda na vladnih stolčkih samovoljno ničesar sklepati. Naj si to zapomni! _ i*’ +• Za odpravo osemurnlka za male obrti se ie izrekel na shodu zaupnikov JUS v Celju dr Kukovec, ki pripravita, kakor poroča »Jutro« to/adeven zakonski predlog. Kaj bodo rekli delavci, to ie pa druga stvar. + Kranjci In Štajerci, Gorenjci In Do. lenjcl). Na shiidv zaupnikov JI)S v Celju ie bilo rečeno: »Mi ne potrebujemo slovenske province, ki ie nikdar bilo ni, pač pa zahtevamo v duhu našega programa, — — da nai celiske — mariborsko — prekmursko volilno okrožje tvori lastno upravno enoto.« Ta zahteva je bila sprejeta z burnim odobravanjem In z izrazi oaorčenia proti ljubljanski vladi, ki ie »zanemarila gospodarske, socfjalne in kulturne interese Štajerskega volilnega okrožja, odkar so prešli v reševanje na pokraiinsko vlado v Ljubljani«. — Dobra je ta. Klerikalci zahtevam pokrajinsko vlado za Slovenijo. Ta zahteva je jako popularna in aviononnstič no geslo bo vleklo. To so uvideli tudi demokrati Kai storili? Težak odeovor! Nazadnje litn je le padlo v glavo, da stoji ?e v sv pismu zapisano, da se hudiča l?aan!a z Belcebubom. Zato so rekli: Kai Slovenila — kakšna Slovenila? To je klerikalni zmašiio. ki ne vella! Zakaj naj vplietno proč od Belgrada. ki je že itak dosti daleč? Vpijemo raie: Proč od Llubliane! In obneslo se ie. Narod je novo bojno gssto navdušeno pozdravil In slišali so se zop^t stari poznati dovtip! na »Kranjce« In »Štajerce«. Klerikalci so udarjeni, poparjeni, premagani! Ali JDS dela račune brez SKS. Za prihodnje dni bodo sklicali pristaši SKS tri shode na Štajerskem, dva pa na Kranjskem, kjer se bo sklenila resolucija, da mora biti Celje za sebe, Maribor za se be, Prleki za sebe in Prekmurci za sebi. Dolenjci za sebe, Gorenjci za sebe itd. Ta proces se bo nadaljeval, ker je še precej strank pripravljenih, da cepijo. Seveda ne drv, kar bi bilo mnogo bolje, ampaJs politiko... + Vjell so se. Po členu 53. volilnega zakona ima državni volilni odbor dolžnost, da Imenuje po preteku določenega roka — 35 dni — predsednike posameznih volilnih odborov. Ker državo? odbor ne pozna v Sloveniji vseh sodnikov, davkarjev itd., ki prideto za ta mesta v poštev, se te seveda obrnil tudi na posamezne stranke v parlamentu na pomoč. Demokratom ie bila ta orilika iako dobro došta, da so spravili na ta mesta iako velik broj svoiib pristašev iz Liubliane Klerikalci demokratskim predlogom niso prav nič ugovarjali Demo-kratje so jih seveda imeli za neumne, češ lepo so nam nasedli Jako veliko pa je bilo začudenie demokratov ko so uvideli seveda že prepozno, kako so se urezali. Predsedniki volUnih odborov namreč ne bodo zlahka glasovali drugje kakor tam, kjer bodo predsedovali in na ta način izgubi LiubMana prav lepo število demokratskih volilcev. Klerikalci so vedeii, zakai so molčali! -I- Se enkrat bo hudo! »Jutro« piše: »Država ima močne branitelie. To so vsi oni. ki so bili še pred 28. oktobrom 101 S. zanjo vneti in so hoteli zanio umreti Ti bodo v resnem slučaiu hitro počistili, kar so zakasneli storiti 28. oktobra 1018.«- — Z ozirom na ta stavek so sklenile lesne družbe »Sa va«, »Drava« in druge ceno lesu znatno zvišati. + O zboru nemških večinskih socliali-stov v Kasselu piše »Pravo Lidu«: »Ne motimo se preveč, ako rečemo, da predstavila danes Scheidemannova stranka naibolj konsolidirani tlel delavstva v Nemčiji Ne glede na Scbeidemannovo vojn-j politiko in ne glede na Noskeiev teroristični režim po prevratu ie ostala večina nemškega delavstva zvesta svoji star) stranki. Debate na zboru v Kasslu so pokazale, a« so večinski sociiaiist; ne glede na ma'e razlike v nazorih obdržali povojni socialistični program in enotno nazlranje z ozirom na delavsko akcijo v novi situaciji Nemčiie. Debate so bile brez oneua histeričnega. nestvarnega in demagnškega ton.t, ki :e značilen za vse stranke ki se v svoji notranjosti boiuiejo z metodami ruskega komunizma Zdi se, da naide večinska so-ciialna demokracija med vsemi sociialistič-nimi trakciiami Nemčiie nrva smernice za praktično socijallsrično politiko.« — Te besede nam povedo veliko, zlasti, ker opu'arne — besede Scheidemannova stranka ie prva začeta misliti na delo in z vsemi močmi hoče delovati na to, da si ustvari pozitivni In uspešni delavni proeram, ■+ Neodvisni socijaMsti se cepilo. V Bremenu ie že prišlo do preloma, v Kielu pride v naibližiem času. V več mestih so doživeli pristaši komunistov poraz, tako v Gothi in Risenachu. Pri seji zaupnikov v Gross-Berlinu ie izjavil predsednik da ’e velika večina berlinskih strankinih pristašev proti pristopu v komunistično stranko. Sodrug E. V. Debs je na sestanku, ki ga ie imel s člani volilnega odbora ametiške socialistične stranke v svoji teči v Ailanti (Georgia), govoril o različnih socfjalnih vprašaniih in se ie odločna izjavil proti III. Internacijonali. (DallSe poročilo o sestanku po možnosti še prinesemo.) + Pred preobratom v Rušili? Kakor poroča »Berlingske Tidertde«, *e tajnik osreon!ega odbora ruske komunistične stranke. Preobraženskij. v nekun članku v »Pravdi* pritožuje, da je možno disciplino vzdržavati le še s silo, kar je opa žati celo pri starih komunistih. Nasprotno se kmetje boljševikom vedno bolj upirajo, odkar so tl razdelili posestva. Kmetje ne morajo dobavljati boljševikom žita V mnogih mestih se zbirajo delavci in hodijo na deželo, kjer s silo jemljejo kmetom živila Boljševiški voditelji ne prikrivajo, da postaja gibanje proti sovjetom vedno resneje. + Zakonodajna skupščina romunska Je sklicana za 28 novembra. H- Politika oiicijelne Poljske. V poljskem parlamentu je ministrski predsednik VitoS govoril o smernicah poljske politike po vojni. Naglašal je, da bi Poljska začela - vojno le v slučaiu. da bi bilo treba braniti obstanek države. Od sovietske vlade, je rekei, ne zahtevamo ničesar drugega, ka kor pravico do obstanka in mir. Mirovni dogovor v Rigi bodi faktor, da tem intenzivnejše začnemo z obnovo narodnega gospodarstva na Poliskem. + Diktatura nad proletariatom. Strokovna organizaciia tipografov v Rusiji je bila zadn a, ki si je obvarovala svojo samostojnost pred komunističnimi napadi nanjo. Vsled tega so jo sovieti stalno preganjali. Zaprli so sodr. Zahareva. ki ie baje tiskal neko resolucijo, ki je bila sprejeta na zboru delegatov tipografskih organiza Cii iz v«e Rusije, kier je bilo zastopanih 40no delegatov. Sedai so boljševiki tipografsko organiacijo razpustili. Kako so postopali s tipografi, najboljše kaže poziv ti pografov, naslovljen delavstvu vsega sveta V tem pozivu pravijo, da so komunisti aretirali dne 17 in 18. junija drzno vse člane centralne uprave niih strokovne or-gatiizaoiie in oborožene čete so zasedle vse prostore niihovih organizacij, ter uvedle preiskavo. Del tipografov je zahteval, da se aretirance takoj izpusti in je vsled tega opu«ril delo Nato so se stavkajočim od teknile vse živilske izkaznice, kat ie v Rusiji za delavca naihuiši udarec Tako so bii: stavkajoči prisllieni. da se vrnejo na delo. Člani centralnega odbora so bili obsojeni na prisilno delo po pol do dveh let. Ob sodba se ie izvršila, ne da bi se aretiranci mogli zagovariati. — Iz oklica ie iasno razvidno, kako se delavcem godi v komu nističnetn ralu v Rusiji, in kako bi se delavcem godilo po drugod, če bi se vzpostavila bo|’ševiška d’ktatura. laHo se reče, da d-Matura na Ruskem ni diktatura oro letarijata. temveč navadna diktatura nad proletariiatom, ki zavira naravni razvoj do uresničenja sociia^zma, ne pa pospešu-le — (»Arbeiter-Zeltung.«) Tefegrsmi. DR S1MONS O 7UNAN11 POLITIKI NEMCI!!;. Berlin 29. Zunanii minister dr Simon« ’e pri nadalievaniu debate o dr-proračunu iziavil da ima NemčHa trdno volio da izpolni določbe mirovne no^odbe. V zadev' Die-se!o>o’h motor^v smatra razhuripnie zainteresiranih krofov za nonotno-ma ttnravičeno in v imenn vlade nro-test:r» Proti ranlenitvi ker mirovna nrerodba ne zahteva da se moraio stro'1 Vfi sl.ir/iio /a uoordbo nri obrti in industriji, uničiti. Zelo razveseljivo ie dejstvo dp ;e Anpliia nanravila nov korak «; tem da ie odstoniJa od svoie 7ahteve no izročitvi nemškeva zasebnega kapitala. Zveza narodov ie postala v Nemčii; zelo nesimoaiič-na Nemčtta ne ho nrostačila za snre-lem v zvezo narodov. Če na io bodo k temu pozvali ho vstonila vanio. Minister oooraria na to. da ie ravno Franena tista država ki ima od mirovne novodhe naivečie Koristi in robita trditve nemških naoMonalc.ev do katerih sta se ha;e on in no«ianik v Parl/tt Mavr nesooStliivo obnašala namam Pranciii in očita nemškim nacoonalcem. da sn bili ravno oni listi V' so aa vedno silili k temu na> LISTEK. se opraviči pri Franciii radi činov, ki so »ih izzvali nemško-naciinnalni buiskači. Kar se tiče Beltriie. bo vtira* šanie liunena in Malmedvia še doleo zanreka za tesne zveze. Dr Simons lina. da se bodo sčasoma poravnala vsa nesoelasia Z Italiio so se odno-Saii hitro izholiSali. Ostalo ie. samo eno soorno vpraSanie to ie Južna Ti-; rolsVa. ItaPia bo razumela če nola-pa Nemčiia mno?n važnosti na samoodločbo tud; v svoiib ohmfinih deželah. v katerih hivaio Nemci. Tudi nanram .h'rrfis!aviii imamo kočhivo točko t. i Koroška, Koroška se ie zvesto nmnala k nemštvu in mi smo za to hvaležni. Neprestano bomo poizkušali da obdržimo dobre odno šnje z Jreoslaviio s katero nas združuje Donava Slično se moraipo no-trfditi da ostanemo v dobrih odnr-šanh s Češkoslovaško. Nato onisute brezupen noložai Nemcev v korid^r-Jtt in zavrne očitek nemških nariio-nalcev ?!ede Oornie Slezi;e da nem-^ka vlada ni vno^^biia sile nroti poli-skiiri ustašem. RiV b> neumestno, ako bi se \? Oorn e Šleziie nstvarila sanit stoir.ij država ker hi bila ta vredno igrača velesil Zato ie na;bolI-še s^n se da Oornii ^leziii ustava ki omopočuie zve?o ? Nemčiio Ol~de Piic ip ;p Nc,T^Či’'a doslei vedno nastopala stabšče da »e treba nr:7tinti sov letsko vlado siepr pa hoče Metrična Aakat: nada!iniepra Ravno taki so odp-"«5n'" NemčMe nar>ram generalu ; 'Vrjin^ln. Nemčiia obrača vel:ko po-Tom^ct na samostojno rtisko vlad-> In j na Vrnn^la. Končno naznania minister da SO se 7nnoČel‘t S Kitajsko prr»« spodar-sko-politična pniraiania in da vznosfavHpv dobrih odnr ša'ev z .!a- ncir^Vn y pri no VinH Organ?ii*cil£ki Iz stranke. Pozdravljeni! Dne 31 X. in 1 XI t. I. se ho vršil rn na« v Celiti v hotelu Union Strankin zbor iueoslov. soc dem stranke Mi no7dravllamo zastopnike fde-leirate^ na tem 71 viru ker vemo da »p to st ra tik a ki vodi ra 7 redni boT nrn!ptariiata kakr^iooa 7ares 00- trebniemp belimo da ostane tudi 73 nanrei nobtična organizacij s°srra .strokovnih ors?anizacil kakor dose-da;. V tem zmislu Vas pozdravljamo kot bnriteHe za proletarifat in nosi-tebe :d,'! nravema sociabzma. Oreaiilzirano ^a^stvo cel‘s’st. Zaiednu vabimo j tudi sodrtige iz lidmata. Sp. SiSke in Viča, ki stoje tu del. telovad. gibanju na Čehi, da se te seje udeleže. Tajnik. NAJNOVF ISF BROŠURE: Abd'‘iis‘ Naša cospodatska in socl-ialna vorašania Cena 4 K. Eno *ete v Narodnem oredstavništvu v Belcradu. Cena f> K. VaisUl spis fza leto ll>2fll Cena * K. ■Mark« Eneels: Komunistični manj. fest Cena 2 K. ČitaMe. razšitiaife te zanimive knižlce Naročaio se v upravi »Nanreia«. i.iubluina Frančiškanska ulica I Francosko spisal Oasicn Leroux. (Ualfe.) Pevt.lverii so pokali 7a bežečim neznancem; Rouletabille se le poiavil na palerilskem oknu zar>a7il pa ie stan s Pti ko tik stolna ter mu le »a-k.-ca na. streha. Bernier ie ičdai usirclil t o ie -;0 drž.al Prinravlie- nn nrenrič.m ie bil da jP \z žine potovo zade! neznanca:, da mislil ip še celo da pa ie ustrelil. Ta ne-priiein* čuf p a ie mučil toliko časa da ni RonletabMlp nrepledal trnola. ki »e padlo po strelu ter naznanil da le radio to truplo vsled sunka z nožem: tega čuda seveda nisem razumel, kvečiem. da bi ne bilo to truplo bež.cčepa ne/nnnoa. za katerim smo strehali a Potem bi morali neznanca vseeno kie videti. Toda tam v kolu n! bho nmsfora za drno-e^a žlveea ali mrtvega; videti bi ea morali! Tako >e izpovedal oče Bernier. Preiskovalni sodnik pa ie zavrnil da te b;la takrat nač temna noč ko smo bili v.onem kotu ker nismo moeli spoznati čnvaievepa obraza temveč smo morali prenesti čuvaia v vež.o. da srrji v?s šele snoznali... Bernier ie nato odvrnil da če že nismo videli dnu j>a ootem bi morali se snodtak-niti nad n:;m tako malo ie prostora v onem kotu. Povrhu nas ip bilo tam net in bilo bi res čudno iV bi se nam m "pel sktio... Edina vraia v onem koMi so vrata v čuvnievo sobo ki pa so bila zaklenicna. Našli srno_k!liič v čuvaipvem žeru... Bernier:eva izpoved čeprav na videz popolnoma lopična v resnici oa ie trdila da ie umrl čuvai ne vsled svinčenk, amnak vsled noža — ni posebno zadrževala nreiskovalnepa sodnika Vsem ie bilo lasno, da le bil ta uradnik prepričan, da smo zpre-šili neznanca, našli smo nač mrliča, ki pa nima haie nič opraviti v te' aferi Zani ie bil umorJenl čuvai nova afera. Dokazati le hoteJ to brez odlo- i va venemo »e oTJV 'mio da pa ni ta nova afera prav nič presenetila Ze neka’ dni ie imel svoie nazore o ču-vaievem živlieniu o niepovili obiskih pri "ost’1niča riovi že"i v Donlonu: niepove sumnie so še nodkrenila ra-l zna poročila kako se >e oče Mathieu Vp*-' ♦••■it or^^jj nrnti dn ubi:e itd. Že ob eni uri popoldne^ ie b:l aretiran oče Malhieu in odnelian po J st rop im nadzorstvom v Corbcil. ! in to vklinb niepovemu revmatičnemu s»oknn:n in vklinb upovforom nie-povt: žene. Sicer niso našb t>ri niem nič sumliiveea: a nretnie. ki iih ie izrekel nreišnii večer pred vozniki, in katere so ti sodniku ponovili, so pa obtožMe 5e vsp boli kot če bi našli v m^povi pncteiii nož. ki ie umoril zelenega moža. Stali smo tukai kot otopeli vsled tako proznih in nerazumliivih dopod-kov ko smo zanazili priti v erad Friderika I arsana z železniškim uslužbencem. OJšel ;e namreč kakor hitro *e eovoril s preiskovalnim sodnikom. Sedal se ie vrnil, da soravl naše za-čudenie na_vrhunec* Stali smo v veži z Arthuriem Pancem ter se ravno prerekali o krivdi in nedolžnosti očeta Maihieina fprerekala sva se sicer sama z Arthuriem Rančem. Rouletabille ie sa-nial bopve o čem ter se ni zmenil za na in ooeovor). Preiskovalni sodnik ie bil s pisariem v malem salonu kamor ie nain nehal p Robert Darzac. ko sva Prišla prvič na erad: p. Robert Darzac ie bil v prvem nadstropni z p. Stanpersonotn in z zdravniki v Posrvodičini sobi. Friderik i.arsan ie vstopil z > ipzniškim uslužbencem v vežo. Z Rouletabillom sva takoi snoznala uslužbenca na niepovi kratki nlavi bradi: »Oleite no. železniški usHižbenec iz. F.pinavia sur Orire!« vskliknem in po^led-mi Friderika I .arsana. ki smchliaie odpovorl: »Da. da nrav imate, to ie železniški uslužbenec iz Epinavia sur Oree«. Fred naroči takol orožniku ki ie stal pred vrati v salon da pa nrilavl preiskovalnemu sodniku. Takol pride iz salona oče Jakob ter Pozove Earsana in žefozniškepa uslužbenca. Mine mogoče deset minut. Rouletabille ie že zelo nestroen Vrata i» salona se od-oro: preiskovalni sodnik pokbče orožnika, ta vstooi. se takoi vrne. pre po stopnicah v prvo nadstrooie ter pride takoi nazaj. Samo vrata odpre v salon ter nravi preiskovalnemu sodniku: .. — Oosnod sodnik posood Robert Darzac neče nri ti dol! — Kai! neče!... krikne eospod Mnreuet. — Ne! nravi, da ne more zapustiti edč. Stamrersonove v taki nesreči ... — No. dobro odvrne v. Marpuet. ker na pride on k nam. eremo oaČ tni k n;eiT!U ... O. Marpuet odide z orožnikom no StoPniieah: preiskovalni sodnik no-mione z roko še Frideriku Larsanu in železniškemu ur,,tžbencu. Midva z RoitletabiUom stouiva za niimi. Dosoeli smo tako v oaleriio pred vntn predsobe pdčne Stanoersnno-ve. O Marpuet potrka na vrata. Pri« kaže se na nrapn hišna Silvila*. (Dalie prih.) Ste*. 251. NAPREJ. Stran 5. Dnevna kronika. — Poverteništvu za uk in bogočastje Poroča se nam. da ie dovolila osrednia vlada izreden kredit v znesku 100.000 kron za nodoore slovenskim nisateliem in umetnikom. Gotovo hvalevredno. Mani hvalevreden na se nam zdi način Wa_ko ie naSa no-kra-m^ka viada tn vsoto nnrazdelila V I»teramih in umetniških krovih se namreč nrinovedtee da so sp nodno-re razdelievalc brez kontrole da so se med druvini navradili tucF orosilci. ki so v stalnih in dobrih službah dn-čim so se v več slnča?:h nrezrli naf-bednciši. Je-li nadalle isrina. da te vlada polovico te v*;ofp. namenjene stradajočim kulturnim de'avcem naklonila založništvu !arinsko-s'oven-skeva s!ovaria° Smatramo za svoio dolžnost da zJitevamo od viade ta-ko.’š"iprrq ;n točnppa nolasnila Dr. Koroščevo tihotapstvo z jajci. Pod tem naslovom le mariborski liberalni list »Tabor« priobčil daljšo notico, kier govori o nekaki dr. Koroščevi kupčiji z Jaicl. Nek pristaš klerikalne stranke ie b" namreč ohiavil v »Taboru« poziv ministru dr. Korošcu. da ovrže govorice, da ie svoičas hotel iztihotapit' pet vagonov iaic. Na ta zopiv se ie med »Taborom« in klerikalno »Stražo« vnela polemika vendar pa dr. Korošec očitkov še vedno ni ovrgel. »Tabor« pjše da vsa pošteno misleča iavnost zahteva od g. ministra Korošca, da to obrok.>var,!e ovrže, ker si takega očitka ne sme nobeden naših mini,- trn v dopasti. Razpis službe. Za garnizijo l.jubiiana Se Spremen: zidar, mizar in ključavničar z letno plačo 1560 - 1800 dinarlev po kva lifikaciii, in z draginisko doklado Interesenti nai prediožiio Kom. mesta Ltub-iane tozadevne ponudbe najkasneje do 15 nov. 1920. s Sledečimi dokazili: da so P'Xl;nit|;i države Srba Hrvata i Slovenaca (domovin, list) niso starejši nego 30 let (krstni list), so odslužili vojaško službo (dokument voj. obl.), so dobrega >bnašania (potrdilo ob Cine ali policiie) niso obsoieni na kazen r izgubo meščan, časti (pctrd. polic ), niso pod kuratelo (potrdilo občinske oblasti), so telesno zdravi ta nimajo nobenih vidljivih telesnih nedostatkov, so sposobni v svojem rokodelstvu (strokovno izpričevalo) in da so pismeni. Finančni minister je stavil v predlogo novega državnega proračuna naknadni kre dit 30 milijonov dinarjev za izplačilo invalidskih podpor iz prejšnjih let. G P*šič in radarska podjetja. »Beo gradski dnevnik« piše: Rudarsko ravnateljstvo je 2. septembra t. I. objavilo v »Službenih novinab« konkurs za prijavo za preiskovanje rud. R*k le Ml določen do 2. oktobra in do tega dne Fe bilo pri ravnateljstvu vloženih 130 .pritav, med njimi 32 gospoda Pašiča, bivšega ministrskega predsednika, katere je razdelil pa na svoje ime. nai me svoje žene in nekaj na ime svojin otrok. Niti ena teh prošenj pa ni bila opremljena s predpisanimi prilogami. Po rudarskem zakonu je treba priložiti tem prošniam potrebno policijsko izkazilo in kdor tega ne stori, se mu dovoli rok 10 dni za dostavljenie prilog. A po tem roku se puste prošn’e v arhivu. Ker Pašič nima potrebnih izka; il, a rok 10 dni je potekel 12. t. m., je pristojni inšpektor zbolel na škodo pravilno prijavljenih in bo gotovo bolehal tako dolgo, dokler g. Pašič ne do bi primernih izkazil, da bo sklenil v njegov prid in poleg iasnib zakonskih odredb Produktivna zadruga čevljarjev za Slo venijo naznanja svojim članom prodajo usnja v torek, dne 2 novembra ob 3. uri popoldne v Hrenovi ulici 4. — k Telerat in hipnotizer, Slovenec J Šm'd ie včeraj in predvčerajšnjem izva:al v Narodnem domu interesantne in vrlo posrečene poizkuse iz okultizma Tako hipnotični kakor tudi telepatični poizkusi so vzbujali pri občinstvu veliko zanimanje. Predstavi sta nudili tudi mnogo zabave Danes priredi zadnio predstavo kljub temu, da ogromni davčni stroški onemogočujejo skoroda vse take in enake prireditve. Priporočamo poset. ker so poizkusi res pristm in ima občin stvo priliko res lepega užitka. Po sv Ipred novim zločinom klerikalnih divjakov Angleški učenjaki. na čelu 'itn znani Ber j trand Rtissel. bodo protestirali pri svoji viadi, ki ne stori enkrat konca škandaloznemu početiu kopice pat-ezev« obešnjakov. — Tu vidimo, kam pride človeštvo. če zaupa opičarstvu in tra/erstvu ukacsiia na 2 leti. Benescha J krščansko-socialnih demagogov. Včeraj sn —- Ra/sodba v komunističnem proee-Sn na Dunaju Na podlagi porottiiškeea izreka ie dunajsko sodišče obsodilo glavnega zaupnika komunistične stranke Lorenza na šešt let strankinega tainika Lumpija na 2 In poi leta. 1 in poi VViplla’ na -t leta icče Halie le ot>-sodilo monakovskega Spartakista Kondu'a na 8 mesecev, Schratna na 6 mesecev m Vukičesiča tudi na 6 mesecev težke ječe. Kondula in Lorenz bosta iztirana iz države. — '»Smrt velikega kralja«. »Tribuni« lavlia iz Aten: »Stnrt velikega kralja« je pretresla ves grški narod ki z veliko po-božnostio pošilia goreče molitve k Bogu za niegovo dušo. Povsod vlada veLka skrb radi prestolonaslednika, a glas o prihoou junaškega kraljeviča prestolonaslednika Aleksandra k pogrebu pokoinega grškega kralja ie pregnala temne oblake z ner>3 Helade. Mnogo ie zaupanja v Venizelosa, da izvede državo iz vrtinca. Tudi raste zaupanje do srbsko-grške zveze. Prihoda našega regenta pričakujejo z nestrpnostlo Itd. — Seligerlev naslednik. Češkoslovaška poslanska zbornica je imela po počitnicah svoje prvo zasedanje. Predsednik Totnašek se le z globokoobčutenimi besedami spominjal umrlega sodruga Seligerja In je posebno poudarjal njegove zasluge za zhliža-nie nemškega m češkega delavstva Sell-geriev naslednik v zbornici bo sociialni de mokrat Pollauf. — V upravništvo »Delnickych Listov« na Ltunaju so vdrli neznani zločinci In so odnesli v gotovini 485 000 avstr, kron in 25.IHI0 Kč. Denar ie bil last deloma čsl. socijalne demokracije, deloma konzumnih društev in pa čsl. narodnega odbora na Dunam. Za zločince smatrajo glavno madžarske življe, ki Jih je na Dunaju več kot preveč. — Koliko so v L 1919 Izvozili Iz Če- gkoslovaške v nahrbtnikih. Po poročilu češkoslovaškega statističnega urada so izvozili v nahrbtnikih lansko leto v tuiino 601 tisoč 509 kg raznih iestvitt. kot moke. kruha, sladkorja, marmelade in sira dabe 4h Ima do antante, toda Anglija ie že zaro potala in grozi, da zapieni vso nemško last. kar se le nahaja na Angleškem, če Nemčija ne bo mogla oddajati premoga. V tem se ie mačka v vreči nekoliko izdala in sodrug Hosenmann, je dobro slutil, da na merava Anglija uporabljati nemški premog v nadomestilo za svojega, ki ga sedaj ne more več pridelovati. — Silvijo Pankburstovo so v Londonu zaradi obiavljama hujskajočih spisov obsodili na šest mesecev navadne ieče. Angleška torpedo« ku je v Črnem morju ustavila Itaiiianskl parnik, kt ie peljal blago za sovietsko Rusijo v Novoro sijsk. in zaplenila blago. — No«a stavka na Španskem. V Bii-1 baoju je izbruhnila splošna stavka. Več kot 35.000 delavcev se je udeležilo tega gibanja. — Tam. kier ni nikdar miru. V Venezueli v južni Ameriki je nastala revolucija Vstaš: so se pod vodstvom generala Oli-varesa polastili mesta Viktorija. Večji del armade se je priključil revolucionarjem. Gibanje podpihuje bivši venezuelski dik tator Castro, ki se nahaja na meji Kolumbije. — Ruski milijoni se razlivajo po vsem svetu v veliko veselje tistim, ki so jih žejni. Te dni so na lyonski postaji zaple nili štiri velike zaboje, ki so vsebovali vsega skupaj 222 milijonov VVrangiovih, Ke-renskijevih in Romanovjevih rubljev ter raznih dragocenosti v vrednosti 11.190 frankov. Francoski vladi bodo rublji dobrodošli, pa menda ne v agitacijske svrhe za njenega velikega prijatelja VVrangla, ker Ptički gredo že itak brez drugega na lim prijetnih obljub, To bo VVratigel kislo gle dal. Kulturni vestnik. Repertoar ljubljanskega gledališča: Drama: 1. novembra, ponedeljek, »Ha-sanaginica«, izven; 2., torek, zaprto: 3., sreda, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, C: 4., četrtek, »Pygmalion«, A: 5., petek. »Figaro se ženi«, D; 6., sobota, »Ljubimkanje«, B; 7., nedelja, »Sen kresne noči« (ob dramskih cenah), izven: 8., ponedeljek. »Figaro se ženi«, C. — O p e r a : 1. novembra, ponedebek, »Faust«, izven; 2., torek, zaprto; 3., sreda, »Glumači« »Gozdne vile«, B; 4.. četrtek, »Sen kresne noči« (dram. pred.), E: 5., petek, »Hofmannove pripovedke«, A; 6., sobota, »Od baike do baške«. D: 7., nedelja, »Sen kresne v"či« (dramska predstava), izven; 8., ponede ijek, zaprto. Ivo Kaš, Dalmatinske povesti: Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani (»Prosveti in zaba vi«, i. kniiga). Cena K 12.—, po pošti K 140 več. — Zveza kulturnih društev v Ljubljani je začela izdajati kniižnico prosveti in zabavi. V njej namerava obnoviti predvsem leposlovje in poljubno znanstvo iz stareiših letnikov naš'b revij, ki so postali vsled svoie redkosti občinstvu težko dostopni. Prvi snopič prinaša 8 Kaševih dalmatinskih povesti. Ivo Kaš je poleg Podliinbarskeca najznamenitejši pisatelj Iz vrst slovenskega Častništva. Zgodovinsko in pokrajinsko znamenita tla iužne Dalma cije so mu nudila mnogo hvaležne snovi za njegove podrobne utise kraiev in ljudi Z gorkim čustvom nam odkriva bitie in žitie naroda, ki brezmejno ljubi svoj dom Križi in kat elice nam pripovedujejo svoie romantično preteklost. Morie vabi mladeniča v nepoznane dalje za srečo In bogastvom da ga pokloni svoji nevesti. Tu iec umetnik na'de vsebino živlienia v prekrasnem »roškem biseru«: tihotapci in pastirji, vstaši in ribič! tvorijo pisatelic pestri svet: nad vse idealno pa nam pred stavi ženske, niib bolest in vdano ljubezen Knva. ki jo prav toplo priporočamo, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sodna ul 6. — Izredni občni zbor Slovenske Matice se bo vršil v nedeljo dne 7 novembra ob 10. uri dopoldne v dvorani na magi stratu. Dnevni red: volitev odbora In nadzorstva ter slučajnosti. — Po novih matičnih pravilih, ki iih ie zadnil redni občn; zbor Slov. Matice spredel in katera ie odobrila tudi deželna vlada za Slovenijo, imajo volilno pravico poleg ustanovnikov le tisti matični člani, ki so zadnja tri leta redno plačevali članarino in ki pridejo k volitvam osetjno Tisti, ki za zadnie teto še niso poravnali članarine, bodo mogli tn storiti tudi na občnem zboru. Cospodarstvo. — Razglas mestnega magistrata o prijavi volne in kož, kakor tudi polizdelkov iz teh surovin se razveljavlja. — Cene sladkorja padajo v Sarajevu neprestano. Včerai se ie iahko dobi! sladkor po 5S kron, medtem ko se ie še pred par dnevi prodnial po 70 do 9(1 kron. — Agrarna reforma v Srbiji. Po na-redbi o naseljevanju v južni Srbiji bodo naselienci, ki bodo dobili zemljo v obdelovanje. postali lastniki te zemlie v reku Iti let, ako jo bodo vestno obdelovali. Njihovi nas'edniki bodo imeli iste pravice in dolžnosti. — livoz strelnih kapic za lovske puške ie gospodarsko finančni knmittt ministrov dopustil. Nadalie je dopuščen uvoz trakov za pisalne stroje. — Skrčeni rok za ležanje blaga v ca rinskih skladiščih ta razkladiščih. Minister za finance ie skrčil gori omenjeni rok in sicer: Vse blago, naloženo v skladišču, stne ležat' 5 dni. Vse olago. razloženo Iz ven carinskega skladišča na razkladišču. brez razlike, sme ležati 10 dni Ta odločba stop* v vebavo dne 1 novembra — Fvoz živine iz Poljske « .liuoslavj Jo prepovedan. Ker se je na več krajih iztočne Poljske pojavila goveja kuga (Pesti? bovum), je ministrstvo za kinetitstvo in vode, da se prepreči vnos te živalske kužne bolezni iz Poliske na ozemlje kraljevine SHS, do nadaljltih odredb prepovedalo iz Poljske uvažati v krabevino Srbov. Hrvatov in Slovencev in prevažati skozi kru ljevino, in sicer: L živa ali zaklana goveda in druge prežvekovalce: 2. posamezne deie, sirovine in odpadke prcžvek-.valcev, sveže in posušene: 3. živalsko suho krmo, slamo, nasteljo in gnoj: 4. rabljeno hlevsko orodje, opremo, nošeno obleko, če je namenjena za prodajo, istotako obuvala In cunje Seno in slama kakor tudi vsaka druga nastelja, ki ie bila porabljena za zavoje, se mora na mestu, kjer se dotično blago odpira, tako) uničiti. _ Prisilno posojilo Poljske Poljski državni zbor ie sprejel v seji dne 28. L m. zakon o prisilnem posojilu. — Švicarski državni proračun pred vi deva po poročilih posameznih departemen-tov 348,900.000 frankov dohodkov in 527 milijonov 390.000 frankov izdatkov, tedaj znaša primamkljaj 178.490.000 frankov. — Padanje cen sladkorja v Ameriki. V zadnjem času so cene sladkorja v Ameriki znatno padle. Sveti raj Cenjeni sodrug urednik! Paricrat sem Vam že povedal, da prekinem z Vami vsako prijatelstvo. Toda človek obrača, bog pa obme! In moji možgani so pa tudi kakor vetrnica; s tem pa še ne sinete reči, da sem figa mož, ker ne držim besede. Pa pustimo to. Kar Vam hočem danes povedati, je, da sem zaenkrat, odkar smo izgubili Koroško, opustii moje »kontrabantarstvo«. In sedat šele vidim, da stm imej prav, ko sem to storil, ker so tudi drugi tako naredili, tako »Žitni zavod«, dr. Brejc, fajmošter Kraš-nar; vsi, vsi so opustili »kontrabantarstvo« na Koroškem, čeravno so bili bolj »kšait« ko jaz laz sem nosil samo v nahrbtniku čez demarkacijsko črto v Cvovec, a drugi so pa kar cele vagone »lifrali«. Sedaj se pa ti zlodji še po caitngah prepirajo kdo je izvozil več v Avstrijo. Ta prepir se mi zdi že kar preneumen, navsezadnje bodo še mene izdali z mojim nahrbtnikom, da me končno še rihta vtakne v luknjo. Toda takoj v začetku sem že vedel, da jo bode dr Brelc s svoio kontrabantar-sko politiko polomil, ker ima mož vedno smolo. Polomil jo je kot general, ko ie tnarširai s svoio vojsko v Podroščico in Cvovc, polomil jo je. ko bi bil lahko dobil brez plebiscita Koro«ko do Drave, in kakor povedano, zavozil jo ie temeljito s svojo »kontrabamarsko politiko« pri ljudskem glcsovaniu. Toda vedel sem, da bo polomila. že zato sem vedel, ker ni trpel drugega poleg sebe ko Krašnarja in njegove prlia-telle. No, pa naj bo že kakor te rada. ampak s. urednik, iaz imam dr Brejca po-gruntanega. Breic namerava seda; utiho-tapiti dr. Šušteršiča iz Cvovca v Ljubliario toda če ga zalotijo tukaj financarjl. mu bo slaba predla. Zalotili ga pa gotbvo bodo, ker je precei neroden In ima smolo povsod Gb tel priliki se mu lahko pripeti, da rride v dr. Tavčarjevo »špehkamro«. Toda laz mu bom lahko pomagal, ker se razufneva z dr. Tavčarjem. Pomagal seiti namreč dr Tavčarju utihotapiti niegov avtomobil Iz Gradca, ki ga ie velial takrat samo 70.000 kron, vreden ie pa trikrat toliko. Pravzaprav Vam pa. s. urednik, danes nisem mislil tega pripovedovati, ampak o •svetem raiu«, o mami. mleku tn medu: ker se vedno držite tako čemerno, sem Vas hotel spraviti v dobro voljo. Vem. da se mi boste smejali, toda nekai resnice ie le na tem Sem namreč dober Jugoslovan in kot tak imam veliko pravico. Študiral sem, katero stranko naj volim, prebral sem programe — ali kakor že pravijo »Naš oklic« — vseh strank, a končno sem bil tako zmešan, da nisem vedel, za katero stranko na) se zavzamem. Vse obljubljalo »sveti raj«, a ena se mi naibol) dopude. ker največ obljublja — menda pravite tel stranki v Ljubljani »Cicihamholci«. na Primorskem il pravimo »krumirska stranka. Pri tej stranki so tudi fejst možie, Brand-ner, Deržič, dr. Ribar, seveda Se mnogo drugih, toda vseh ne poznam. Zakaj jih Liubliančani imenujete »Cicibambulce«, tega ne vem, kajti mi smo jih, kakor sem že rekel, vedno imenovali kruiuirje. To Ime se iih ie v Trstu prijelo radi tega, ker so svojčas hodili iskat v Kaiabriio za tržaškega Cimadoriia stavkokaze, ko so slovenski delavci zahtevali zvišanje mezd. Toda sedaj so se menda poboljšali kar se vidi že Iz nilhoveua oklica, ki je po vseh ljubljanskih ogalih nabit? Iz tega oklica je vendar razviuno, da bo, če zmagajo kru-mirji, nioka v najkrajšem času po kroni kilogiam ne pa po 16 K. kol je sedaj !n moja sitna boljša polovica ne bo več vsak dan godla nad menoj, mislite da ne — a, s. urednik? No, sedaj pa povejte, če nimam prav? S sodružnim pozdravom Vaš »kontrahantar«. Šport. Prvenstvena nogometna tekma Hermes : Svoboda se bo vršila v nedeljo 31. t. m. ob 10 uri dopoldne na igrišču lllrlie -Nogometna tekma Ilirija t Prlmorie 4 : 0 (2 ; 0) Precej napela igra je v drugi polovi, i skoro prestala biti igra. Prlmorie je igralo in hranilo dobro. Ilirija — precei kombinirana — pod svojo navadno lormo. Surovost precejšnja. Kombinacija splošno zelo slaba. Koti 6 : 0 v prid llirlie. Sodnik g Loos dober. Publike skoro nič. Društvere %es*i. — Zabavo! odsek »Društva zasebnega uradnlštva« priredi 6. novembra 1920 v vseh goreniih prostorih »Narodnega Jotna« prvi plesni večer letošnje plesne sezone društva Začetek ob 20 uri. Vse tovariše in tovarišice opozarjamo na to prireditev in prosimo vse one, ki bi pomotoma ne prejeli vabi! za to prlreJiiev, da to javijo društveni pisarni. Gosposvetska cesta št. 12./II. Dobrodošli nam bodo vsi po članih društva vpeljani gostje. Cisti dobiček je namenjen podpornemu fondu. k Koncert češkega salonskega orkestra se vrši vsako nedeljo in 'praznik v velikem salonu gostilne »Drašček« Bohoričeva ul. 9. Vstop prost. Pred volitvami. Nulen oo7lv vsem zaupnikom! Po volilnem redu 73 konstituanto ima v«aka stranka ki se udeleži volitev z lasmo listo nrnvico da irne-ntile v volilni odbor vsake občine oziroma v velikih občinah v volilni odbor vsakeva volišča no eneva sirankineoa predstavnika in do ene« ?a namestnika Volilni red daie strankinemu predstavniku važne pravice On ima zlasti nravico ono7ariati vsakega voMca kamera volilna skriniiea Pripada nievovl Stranki A kr- r>a cP nm imBi rnrnmmmmmm rabo v vseh Cena K 2*— Naroča se v upravi .NAPREJ*. začne ordinirati v Ljubljani Igriška ulica 6-1. (za dramskem glediščem). Ord. ura od 2. do 3. pop. Velika ljudska kohinfa v Židovski stezi St. 6 se je danes otvorila. Pisalni stroji Remšnctton se dobijo pri k. i ul mm Sv. Petra cesta St 21—23. Zahtevajte ponudbe. KAJO DELIČ, zfažar in ctragsalfar Ljubljana Bitem «u Bsriftvcc €t Turk, priporoča svojo . • vi* ttttft II crapmuio mm tpilja I IS PZfllSO ia nova dela m popravila vs»ko ■■■■■»» COSULICH-LINE TRST-Afi/IERIKA KI-10II - Bii£li6S-fif RES • 1 Ul J1HB • 11 ■ IMEII Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov za potnike ■ - - - iz Slovenije' edinole pri ... - Simon Kmetec. Ljubljena, === Kolodvorska utica itev. 26. ---- j^Toiifekci ska tovarna, Istotam ee dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse potiebščine za šivilje, krojače in čevljarje. Jl!lf KIHIH. IJRJN. SV. ii I Gostilna pri Belem Kranjcu v Florijaraski ulici se radi generalnega popravila prenočišč in hiše sploh zapre Za^el ee ho<1° obrat v popolnoma zboljšanem načinu in v lastni režiji. Postrežba bode iz-anredno po ceni In prvovrstna. Olvorilev ee objavi v časopisih. Priporoča se v naprej. A. Kajfež. Pristne kranjske klobase družba z o. z. ¥ T\ „ • i a m I *°P^ razpošilja v vsaki množini siaro renomirana tvrdka jubliana,Duna.lS-ka cesta-stoziceIM. URBAS, Ljubljana, Slomškova ulic* št 13 Tel. 632. Osrednja pisarna; Aleksandrova cesta 3. Tel. 532.' Bajntja IniMa izMnlia Mike. A in Me (bilke. K«nt4ur« m'iH! cvii«*! Samo na debelo! vrste, kakor ludi za pozi a to -vanje in posrebrovanje. V ?alogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vs* h uzorcih in merah, uhane i. t. d. K upu je tudi zJato in srebro ter plačuje po najviSjih cenah, ali pa izmenjava zn novo blago. Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubljana, Reslje* a cesta 9. se priporoča za vsa v to btroko spadajoča dela. pri »Zlati kopati* prej« Himmari hmldt, ... tjilm Manin tu itn. i, nas preti Kriimikt coskve. fP-F 5=E Kdor si želi nabaviti pristnega tu j znanega Haložana naj se. blagovoli poalniiti tvrdke: , Pr* a hildka trsovi n* « vinom ANTE KOMKMK In etru« pri Sv. Bat bari v Halozah. ■O. Samo na debelo! Kje kupim dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofon*? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. R ASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica št. 5 (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela i i pr**el7ne mehanike. se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F. —^ •ta drebnol Na d« balo I Petrolejske vrče in 2aboje MM t/k M oh knpajemo (naboj z dvema vrčema) p« S C M J ES * 58 - ^ v — rri«ii posamnn« vrča po K S2-> ] m ap ■ m a j iranko postaja odpožiljatelja. i OS. Fabiani, Hrovate Komo. Linbtjaaa, Pralarnova uilCa 94, Uabtjana. Pola* raaika. mm naspi oU glavna polt« mm Telefon Internrban 148. Velika zaloga špecerijskega in kolonljalnega blaga, likei^ev, »- namiznih in dezerlnih vin -- X37 ^37 ^37x37 ^27 ^37 1 Proti Griii I ., ZdravniSko priporočeno Zrno dalmaft. vino Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, slebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. I. d. nudi po najnižjib cenah. P. Banda & drug Kar-lovska cesta 8, Ljubljana. Ulatu« Ku«lvpMlvovzii: lazneMiii apaiat tmn tvrdka THE REX Co., Ljubljana Seienl.erneTa ul. 7/1. tn (iradlMe 10. Mn »raa mmhta is m M ilroie Mestni trg štev. 251L Lastni auto za prevažanje. H ■..i ccii«! Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepletkano hišo, po-hifitvo In 'ak'r*nje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ svet?« DANICA »a obuMv ohranja kolo Proizvaja: kavčuka Ciril Mii ii nliH EkdM in ii Lisii Kolodvori ka ulica it. 6 se dobi edino v gostilni MlMir, Solata 4 bornih iiMii in — »n TimannrT mm i j imrntummoiaamtsBmmm^a, m« ■ mnnannna i n—ji mmwraa Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska ul. 26. (Vhcd skozi vežo.) tovarna (ari Poli v Li«»„ izdeluje zopet priznano najboljša usnjata gonilna jermena za vsakovrstne stroje in pogone, koie za prevleko mobEliJ speci alnega stroja in najokusnejših vzorcev. L. Gerkman Lfubljana VeVka zalega padplctov, IMA kož Itd, na dojelo • Sv* c^slii 71 ioieta inffes. Solidne ra v f kosih in »n metre. Velika izbira izgolov. ljene obleke vseh vrst za gospode, dume in otroke. Zaloga vsako-vrstn^a blaga za moške obleke, novrfi-nike In suknje, dalje vata za krojačev Brza!avi: .Ctm.a* Za«reb. ilica 213. Te!ef6B 5 - 46. m - vhim Bnaiski cesta !f. 20 Podr. JorfHiva el. 9 prlpotota pneuvvtafiko 78 f uto In kotesa ter vsake vrste eumijevln predme tov, izoliran« ilce za električno napeljavo elektrotehnični materija! po najniijlh cenai' Telefon it 470. tUiittUske tlslara«« v l.luhliitnL.