8t>p4 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126
PRImukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini /-* 'a n 1 •
Abb. postale i gruppo Cena 4UU lir
Leto XXXVU. Št. 84 (10.906)
TRST, četrtek, 9. aprila 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
PO OBJAVI NEPREVERJENIH VESTI V SREDSTVIH JAVNEGA OBVEŠČANJA
DOKUMENT 0 MOŽNI «ZAMRZNITVI» DRAGINJSKE DOKLADE E RAZBURIL POLITIČNE VODE IN ODNOSE MED SINDIKATI
CGIL in UIL ločujeta svoje odgovornosti, CISL pa govori o «delnih in popačenih » vesteh
RIM — Bomba o domnevni pripravljenosti sindikatov na preustroj premične lestvice je razburila vode v političnih krogih in same notranje odnose v sindikalnem gibanju. Včeraj je na vsak način CGIL ločil svojo odgovornost od dokumenta v 18 točkah, ki ga je z velikim poudarkom objavil italijanski tisk. Tudi izvršni odbor UIL je poudaril, da je možno pogajanje o delni zamrznitvi draginjske doklade le ob predhodnem preokretu vladne gospodarske politike in po izčrpni in široki razpravi med delavci. Samo vodstvo CISL, ki naj bi pripravilo sporni dokument, obžaluje instrumentalizaci-jo nekaterih časopisov, češ da so objavili «delne in popačene vesti» in označuje dokument za «predlog».
Nič več ni zatorej jasno, komu je pripisati očetovstvo nad dokumentom: sami CISL, samim generalnim tajnikom treh sindikatov ali pa zgolj splošni razpravi med vsemi sindikati. ki se še ni končala. Vode se bodo bržkone zbistrile v prihodnjih dneh, morda že danes, ko se bo prav s tem v zvezi nujno sestalo tajništvo enotne zveze CGIL - CISL -UIL. V načrtu pa je že vrsta sestankov med sindikalnimi voditelji in političnimi silami. Danes se bo Vodstvo zveze CGIL - CISL - UIL srečalo s PSI, pojutrišnjem s KPI, v ponedeljek pa je napovedano srečanje z vlado.
Že včeraj pa je KPI med živahno sejo tajništva izrazila negativno oceno predlogov o okrnitvi draginjske doklade, ostreje so ga obsodile manjše stranke skrajne levice. medtem ko so vse ostale stranke, zlasti seveda vladne, pozdravile navidezno popuščanje sin dikatov. Negativna reakcija CGIL glede dokumenta, ki so ga vsi imeli za plod enotne zveze .je vzbudila nemalo presenečenja, Kot pri slabi kriminalki vsi ugibajo, ali niso bili o tem vprašanju vsi tri.je sindikati soglasni glede vsebine, ki med drugim pokriva vse obzorje gospodarske politike, a se je kljub temu V zadnjem trenutku CGIL umaknil.
Nekateri pravijo, da so na generalnega tajnika Lamo vplivale včerajšnje prve negativne reakcije tovarniških svetov in enotne zveze kovinarjev, umaknil naj bi se pa tudi zaradi ostrega nasprotovanja, ki je prihajalo od Berlinguerja. Da bo slika še bolj zmedena se zdi. da vsi voditelji KPI ne soglašajo z zaskrbljenostjo tajnika in da je bila zato včerajšnja seja komunističnega tajništva zelo živahna. Stališče KPI naj bi zato odražalo le skepso, medtem ko ne bi ocenjevalo premične lestvice kot bistvene točke za reševanje gospodarske krize. Predvsem pa KPI na-Rlaša. da je Forlani.ieva vlada «nez.anes'iiv sogovornik*, ki ne more jamčiti za protivrednosti.
Stališče KPI naj bi v bistvu pred-•tavljalo kompromis med mnenjem Berlinguerja in voditeljev, ki so bližji Lami: razprava se bo gotovo nadaljevala in ni mogoče izključiti presenečenj v prihodnjih dneh. Odraz take negotovosti naj bi bilo tudi zadržanje strankinega glasila, ki je včeraj poročalo o sindikalnih predlogih s previdnimi, a zmerno pozitivnimi toni, danes pa ostro napada dokument in poudarja odklonilno stališče CGIL.'
Kar zadeve ostale stranke, socia-“sti niso še izrazili nobenega uradnega stališča, pa čeprav današnje glasilo PSI ocenjuje negativno reakcijo CGIL no objavo dokumenta, v bistvu pa dajejo razumeti, da jim ideja o preoblikovanju, oziroma «za-mrznjenju* draginjske doklade kar Prija. Minister Manca je pedal daljšo izjavo, v kateri je poudarjal potrebo po »novem družbenem sporazumu*. Vsi socialisti seveda ne soglašajo. Lombardijeva struja je na Primer drugačnega mnenja, a v vrstah PSI prevladuje pozitivna ocena, ker bi popustljivo stališče sindi-
cialdemokratov in republikancev je slišati same pohvale. Vlada je celo prekinila važno sejo gospodarskih ministrov o «drugi fazi* protikriznih ukrepov, da je ocenila domnevne predloge sindikatov o draginjski dokladi, seveda povsem pozitivno. V kolikšni meri so bile njene nade utemeljene bodo pa šele pokazali dogodki.	R. G.
Predlog CISL o draginjski dokladi
RIM — Vsebina notranje študije sindikata CISL, ki so jo včeraj nekatera sredstva javnega obveščanja predstavila kot enoten predlog sindikalne zveze, kar je popolnoma izmišljeno, vsebuje 18 točk o ukrepih za zajezitev inflacije in izhod iz gospodarske krize in opredeljuje žrtve, ki naj bi jih prevzeli delavci in uradniki ter protivrednosti, ki naj bi jih v zameno dobili.
CISL v bistvu ponuja »ohladitev» premične lestvice s spremembo postopka za obračunavanje draginjske doklade, ki naj bi narasla le za 24 namesto predvidenih 48 točk do konca leta. Dra-ginjsko doklado naj bi vsake tri mesece povišali le za prej določeno število točk na osnovi indeksa 1STAT o naraščanju življenjskih stroškov.
Vrednost točke naj bi ostala za vse enaka in naj bi jo delno razbremenili davčnih dajatev. Če bi ob koncu leta ugotovili, da tako izračunana draginjska doklada ni krila inflacijske stopnje, bi razliko morali plačali delodajalci. Med žrtvami naj bi spadala tudi omilitev zahtev glede poviškov v novih delovnih pogodbah in pa prispevek 0,5 odstotka delovnih prejemkov v «solidarnostni sklada za naložbe na Jugu.
V zameno zahteva CISL preokret vladne gospodarske politike z razvojnimi usmeritvami. S posebnimi programi naj bi podprli izvoz in omejili u-voz, podpirali tehnološko posodobitev proizvajalnega ustroja in dali nov vzgon industrijskim sektorjem energetike ,elektronike, železarstva in predelave kmetijskih pridelkov. Pospešili naj bi obnovo potresnega področja na Jugu, ozdravili podjetja z državno udeležbo in zahtevali revizijo kmetijske politike EGS. CISL nadalje predlaga zaostritev boja proti davčnim utajam, uvedbo novega premoženjskega davka za stanovanja (razen za dom davkoplačevalca), preosnovo skrbstvenega sistema s povišanjem prispevkov za avtonomne delavce (kmete, trgovce in obrtnike), kar naj bi ozdravilo finančno krizo socialnega zavarovanja.
Posebej zahteva CISL, naj k zajezitvi inflacije prispevajo tudi vlada in podjetniki z «zamrznitvijo» tarif za javne storitve (za eno leto), cenikov industrije (za 6 mesecev), stanarin (za eno leto) ter plač ki so višje od 30 milijonov letno. Nazadnje notranja študija CISL predlaga tudi reformo trgovske mreže in odpravo razsipništva v javnih u-pravah. (Iv)
Tihonov pri Kreiskcm
DUNAJ — Pred jutrišnjim od hodom je sovjetskega premiera Ti-honova včeraj že drugič sprejel avstrijski kancler Kreisky. Kaže, da je bilo tudi tokrat glavni predmet pogovorov gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in SZ. Državnika sta si tudi izmenjala mnenje o sedanjem težkem mednarodnem položaju.
NA SESTANKU OBRAMBNIH MINISTROV ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA
ZDA ostro odgovorile na zahteve Evrope po obnovitvi procesa popuščanja napetosti
Ameriški obrambni minister Weinberger se je zavzel za večji delež Evrope pri skupni obrambi
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Amerika Je nepričakovano ostro odgovorila na pritisk zahodnoevropskih natovskih zaveznic, da je potrebno določiti časovni okvir za pogajanja s Sovjetsko zvezo o kontroli in omejevanju taktičnega jedrskega oboroževanja kar je del dogovorov iz decembra 1979, ko so znnanji in obrandijji.gunistri severnoatlantskega pakta v Bruslju sprožili proces »modernizacije* taktičnih jedrskih raket in njihove inštalacije v petih državah zahodne Evrope.
Ameriški obrambni minister Caspar VVeinberger se je včeraj v go-vorji pred dvanajsterico obrambnih ministrov držav NATO, ki se udeležujejo srečanja «skupine za jedrsko načrtovanje*, zavzel za večji delež zahodne Evrope pri graditvi skupne obrambe, manj pa je M pripravljen povedati, kdaj Reaganova administracija namerava nadaljevati novembra lani prekinjeno dogovarjanje s Sovjetsko zvezo o omejevanju taktičnih raket v Evropi. Ostro
Evrope, da člmprej doseži obnovitev pogajanj, toda Caspar VVeinberger je včeraj povzročil nemajhno presenečenje, ko je zaveznikom dal na znanje, da so za ameriško o-brambno strategijo pogajanja o kontroli oboroževanja s taktičnimi raketami šele v drugem planu torej za
stališče ZDA je bilo sicer pričako-, nujnostjo pospešene proizvodnje teh vati glede na jasne težnje zahodne | jedrskih orožij.
POLOŽAJ V UBANONU SE SLABŠA 00 URE DO URE
Na Bejrut in Zahle deset granat na minuto
Medsebojno obtoževanje - V mestu so začela primanjkovati osnovna živila
BEJRUT — Vojna še vedno divja I ulice postale nevarne tudi za ministre. Šole in večina uradov so za-
Libanonu in nobenega znaka ni kakršnikoli rešitvi Za prekinitev ognja ob 13.30 (že 18. v enem tednu) se nobeden ni zmenil. V Bejrutu so našteli 10 topovskih strelov na minuto. V Zahlu (mesto držijo v svojih rokah krščanski fa-langisti), kjer je tudi šest italijanskih tehnikov iz Padove in Verone ter nekaj menihov, je najhuje, število mrtvih med civilnim prebivalstvom raste iz ure v uro. Sirci, ki imaji v Libanonu 22.000 mož med-arabske zaščitne sile, zahtevajo, naj gredo Sirci iz Libanona in na njihovo mesto naj pridejo čete OZN. Boji postajajo pozicijski. Sirci so nakopičili okoli Zahla veliko števi-
______________________ lo topov, tankov in pehote. Priča-
katov vračakT moči vladi in ji utr- I kujejo ponoven ofenziven sunek, jevalo zaupanje. V krogih KD, so-1 Včerajšnje seje ni bilo, ker so
AUliMiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiitBiiiniiiiiimiiiilitiiiiiiiiiMiiiiiiMMiiiiittniiiitiiiiiiiiimiiiiiilinu
NEUVRŠČENOST V OSPREDJU POGOVOROV
MIJATOVIČ V ZAMBIJI
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič bo danes gost zambijskega predsednika Kennetha Kaunde, gost afriške države, s katero ima Jugoslavija tradicionalno prijateljske odnose in s katero tesno sodeluje v neuvrščenem gibanju, ZN in drugih mednarodnih forumih. Ugledni državnik Kaunda je bil prvi voditelj neke neuvrščene države, ki je po smrti predsednika Tita v začetku septembra lani obiskal Jugoslavijo.
Jugoslovansko-zambijski pogovori, kot poudarjata obe strani, bodo pri ložnost za konkretne dogovore pred Pomembno akcijo neuvrščenih držav v ZN za popolno dekolonizacijo Jula Afrike. Izmenjava mnenj v Lu-
saki bo zajeta vsa pereča vprašanja mednarodnih odnosov, še posebej najnovejša dogajanja na afriški celini. kjer prihaja do okrepljene konfrontacije velikih sil in blokov.
Jugoslavija in Zambija sta enotni v oceni, da zapletenost mednarodnih odnosov, ki so obremenjeni s številnimi nevarnostmi, terja vztrajna in konstruktivna prizadevanja, da bi gibanje neuvrščenih odgovorilo svoji zgodovinski misiji in dosledno uresničevalo načela in cilje neuvrščene politike.
Pogovori bodo zajeli tudi dvo stranske odnose, kjer bo govor lred-vsem o razširitvi in obogatitvi med sebojnega ekonomskega in tehnične ga sodelovanja, (dd)
prti, pred redkimi trgovinami pa se gnetejo vrste gospodinj. Primanjkuje že kruha, zelenjave, mesa, plinskih jeklenk. Cene so poskočile v enem tednu za 100 odst. Vrste so tudi pred bankami. Stranke dvigajo svoje prihranke, da bi lahko zapustile deželo, kadar bi bilo to potrebno.
Ladje se izogibajo bejrutskega pristanišča, bencina primanjkuje, letalske povezave so negotove.
V Bejrutu je sedaj odposlanec OZN Brian Orquhart, včeraj pa je prispel Morris Draper, visok funkcionar ameriškega zunanjega ministrstva, ki je bil v spremstvu tajnika Haiga na turneji po Bližnjem vzhodu.
NEW YORK — V nekem teksaškem mestu se je včeraj pripetila strahovita eksplozija, ki je popolnoma razdejala ogromni silos žita. Pogrešajo kar osem oseb, ki so prav gotovo umrle v eksploziji. Ministrstvo za kmetijstvo je izjavilo, da je bila materialna škoda ogromna.
Iz Wcinbergerjevega nastopa, ki bi moral ostati strogo zaupen, a so Američani sami potisnili v javnost nekaj drobcev, kar tudi ni ostalo brez odmeva med zahodnoevropski-mi ministri, sledL da v Washift&V nu še ne razmišljajo o datumih pogajanj z Moskvo, ne za sporazum o omejitvi strateškega oboroževanja (SALT-2) ne- o taktičnih jedrskih o-rožjih Ameriški obrambni minister je ugotovil, da bi dogovor SALT-2 moral biti začrtan tako, da bi omogočil varnost in stabilnost ter ravnotežje moči med velesilama, ker pa ni tako te sporazum za Reaganovo administracijo v sedanji obliki ni sprejemljiv. O možnostih pogajanj o taktičnih raketah, ki še bolj tiščijo zahodno Evropo, posebej Belgijo in Nizozemsko, ki jima bo polagoma potekel čas za premislek j Wein-berger dejal, da je časovni okvir odvisen od sovjetske politike do Poljske.
Takšno jastrebovsko stališče ameriškega obrambnega ministra ni o-stalo brez odmeva v zahodni Evropi, še posebej v ZR Nemčiji, kjer so bonski s-estanek NATO pospremili z množičnimi demonstracijami. Kancler Helmut Schmidt ki mi ameriško togo stališče kajpak ni ušlo, je na kosilu za udeležence «skupine za jedrsko načrtovanje* znova poudaril «paralelnost» odločitve o «modemi-zaciji* taktičnih jedrskih sil, ki hkrati s proizvodnjo 572 raket srednjega dosega narekuje tudi pričetek pogajanj s Sovjetsko zvezo. Še pred dvema dnevoma je Schmidt v nekem intervjuju izrazil upanje, da se bodo ženevska pogajanja nadaljevala konec poletja, iz nastopa Casparja Weinbergerja in iz krogov ameriške delegacije v Bonnu p« sledi, da dve delegaciji morda letos sploh ne bosta sedli za pogajalsko mizo.
V natovskih krogih — tudi ameriških — je bil «paralelizem» sklepa iz decembra 1979 temeljno vodilo severnoatlantske obrambne politike v zahodni Evropi, četudi so vztrajno ponavljali, da je Sovjetska zveza s hitrim tempom inštaliranja taktičnih raket »SS-20* dosegla premoč na tak-tično-jedrskem oboroževalnem po-dročju. NVeinbergerjev bonski nastop je prvo znamenje, da v Washintonu odstopajo od deklarirane obrambne strategije NATO. Za zahodnoevropske zaveznike, ki so od sestanka o-
brambnih ministrov pričakovali vsaj namig, kdaj bodo znova stekla ženevska pogajanja, je takšen preskok nedvomno mrzla prha, ki bo najbolj učinkovala v ZR .Nemčiji, kjer se krepi (rotijedrsko javno mnenje te?* v Belgiji in na Nizozemskem, kjeP bodo taktične rakete ena glavnih dilem v parlamentarnem volilnem boju.
Nekateri opazovalci zaostritev a-meriške pozicije do pogajanj o SALT-2, predvsem pa o taktičnih raketah prevezujejo z dogodki na Poljskem, točneje z možnostjo intervencije varšavskih sil, čemur na Zahodu občasno namenijo veliko komentarjev in oprezoril, Weinberger je bil ob tem dokaj nedoločen.
BOŽO MAŠANOVIČ
NA SESTANKU S PREDSEDNIKI PARLAMENTARNIH SKUPIN V RIMU
notna tržaška delegacija zahtevala ukrepe v pomoč miljski ladjedelnici
Na tiskovni konferenci so člani delegacije obrazložili ozadje krize v ladjedelnici Alto Adriatico ter nakazali možne rešitve
RIM —- Enotna delegacija iz Trsta je včeraj seznanila oblasti in vsedržavni tisk z dramatičnim stanjem v ladjedelnici Alto Adriatico v Miljah. Čez dvajset dni, ko bodo dokončali z deli na trajektu za tržaški Lloyd, bodo zaradi pomanjkanja nadaljnjih naročil ladjedelnico dokončno zaprli in sodišče, ki je že proglasilo stečaj, bo na dražbi prodalo premoženje ladjedelnice.
Da bi preprečili zaprtje tega o-brata, so se včeraj predpredsednik deželnega odbora De Carli, predsednik tržaške pokrajine Carbone, miljski župan Bordon, tržaški občinski odbornik Seri in nekateri sindikalni predstavniki sestali s predsedniki parlamentarnih skupin. Zahtevali so predvsem odobritev posebnega zakona v okviru reforme ladjedelništva in opozorili, da gre za vprašanje, ki zadeva vse tržaško prebivalstvo, torej mesto, ki preživlja težko družbeno in gospodarsko krizo, ki ji dežela ne more biti kos. Odbornik De Carli je dejal, da je v Trstu od 290 tisoč prebivalcev kar 107 tisoč uprekojencev in da se število prebivalstva zmanjša za približno 4 tisoč vsako leto. Samo te številke dajejo jasno sliko, v kakšnih okoliščinah se bije boj za ladjedelnico Alto Adriatico, ki je še edina ladjedelniška struktura v tržaški prekrajini.
V okvir nujnosti okrepitve tržaškega gospredarstva sodi tako predlog, da bi ustanovili novo mešano družbo, v kateri bi imela vsedržavna Fincantieri 51 odstotkov, deželna finančna družba Friulia p>a 49 odstotkov glavnice. De Carli je še poudaril, da zadeva vprašanje ladjedelnice Alto Adriatico posredno in neposredno več kot 600 delavcev.
Predsednik prekrajine Carbone je nato preudaril nujnost presegov v korist pristanišča in stvarnega razvoja industrijskih dejavnosti, miljski župan Bordon pa je opozori), da gre tu v bistvu le za zahtevo, da se ladjedelnici omogoči, da ponovno začne z delom, za kar se zavzemajo vse politične sile na krajevni ravni in za kar obstaja tudi izrecna obveza vlade, ki ni bila nikoli demantirana. Spregovorili so tudi predstavniki sindikalne federacije Gialuz (CGIL), Degrassi (CI SL) in Fabricci (UIL), ki so še zlasti opozorili na pomen torkove splošne stavke v Trstu, ki je izzvenela predvsem kot opozorilo na resnost krize, ki jo preživlja mesto. Posegli so tudi preslanci Tombesi,
Cuffaro in Gruber - Bencova; Cuf-faro je še zlasti poudaril, da je pomanjkanje globalne strategije o razvoju mesta glavni vzrok, da je prišlo do tako ostre krize.
V zvezi s stanjem v ladjedelnici Alto Adriatico je sen. Jelka Gerbec včeraj naslovila brzojavke na ministrskega predsednika Forlani-ja, na ministra za državne soudeležbe De Michelisa in na ministra za delo Foschija z zahtevo, da vlada sprejme nujne konkretne ukrepe za premostitev sedanje krize. Sen. Gerbčeva se je včeraj tudi sestala z ministrom Foschijem, kateremu je obrazložila stanje v miljski ladjedelnici in ga je pozvala, naj preseže v zvezi z doprelnilno blagajno.
R. G.
BEOGRAD — V centru Sava se je včeraj začel tridnevni sestanek predstavnikov neuvrščenih držav, koordinatorjev gibanja na predročju
zdravstva. Obravnavajo predlog* skupnih stališč in dejavnosti neuvrščenih ter držav v razvoju na svetovni zdravstveni skupščini, ki bo prihodnji mesec v Ženevi.
Admiral Casardi pred vojaškim sodiščem
RIM — Včeraj so vojaški sodniki disciplinskega sveta, ki ga je ustanovil obrambni minister Lagorio, da bi osvetlil odgovornosti častnikov v aferi o petrolejskem škandalu, zaslišali tudi admirala Casardija, ki je moral obrazložiti, kako je mogoče, da je znani dosje obveščevalne službe SID, kateri je sam poveljeval .končal v roke časnikarja Pe-coreliija. Kot znano je pri obrambnem ministrstvu v teku prestopek o degradaciji Casardija, generala Ma-lettija in kapetana La Brune.
iiiHiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiuiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiitiKMuiiimiiiiiiiuiiiiiuiiiiHiiiiiMiiiitiimuiiMHiiiiiiiiMl
PO TRDITVAH TflJNOOBVEŠČEVflLNE SLUŽBE
Pripravljal je atentat na predsednika Reagana
Edvvarda Richardsona peljejo na zasliševanje
(Telefoto AP)
niiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiituiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiniiiii
NADALJUJE SE STRATEGIJA, KI SE JE ZAČELA V TRANIJU
Pozornost RB se osredotoča na zapore kjer so zaprti vsi njihovi voditelji
Moretti zahteva, naj mu dovolijo prisostvovati procesu Cap * FeltrineiU
Mario Moretti
MILAN — Uboj jetniškega paznika Raffaela Cinottija (včeraj se je v rimskem zapreru Rebibbia, kjer so prestavili mrtvaški oder, njegovemu spreminu poklonil tudi predsednik republike Pertini) je ponovno prestavil v ospredje težek položaj te kategorije delavcev, ki so prestali ena poglavitnih tarč — v samih zaporih ali na ulicah — teroristov. Torkov atentat zgovorno dokazuje, da se težišče brigadisto-ve dejavnosti postoprema pomika proti zaprerom. To je tudi povsem razumljivo, saj je večina voditeljev RB že zaprta v državnih kaznilnicah, kjer so ponovno obnovili svoje celice.
Nova usmeritev »boja* RB je svoj «krstni nastop* doživela v Trani-ju, ko so teroristi ugrabili 18 jetni-ških paznikov. Vlado, ki se je takrat znašla med dvema ognjema (ugrabitev D’Urso in Trani) je ta-
SYDNEY — Avstralija je sklenila, da se bo pridružila ZDA in zahodni Evropi, če bo Sovjetska zveza zasedla Poljsko. Ministrski predsednik Fraser je dejal, da bodo sedaj avstralske morebitne sankcije mnogo bolj stroge, kot so bile tiste ob vdoru v Afganistan (sankcije so se tedaj praktično izjalovile).
TEL AVIV — Po prvih še nepo polnih predatkih je izraelska laburistična stranka prepričljivo zmagala na volitvah za obnovo gene ralne .sindikalne skupščine (Hista druth). Vladna koalicija Likud pa je baje izgubila kar 4 odstotke glasov,'
.......tu.milili ....n.i..............................iiiiiiiii
Braniti dosežke samoupravljanja na Kosovu
BEOGRAD — Odločnost, braniti pridobitve revolucije in samoupravnega razvoja, podpora izvedenim u-krepom ter obsodba sovražnih akcij na Kosovu, to je kratka vsebina brzojavk, ki še naprej prihajajo na naslov družbenopolitičnih organizacij Jugoslavije, Srbije in Kosova. Pošiljajo jih delavci, mladina, borci, komunisti člani družbenopolitičnih ter družbenih organizacij in skupnosti, pripadniki vseh narodov in narodnosti iz vse države, pa tudi številni Jugoslovani, ki so na začasnem delu v tujini
Predsedstvo konference ZSMJ je po včerajšnji seji objavilo sporočilo, v katerem najostreje obsoja vse sovražne akcije, ki so se zgodile na Kosovu. »Mlada generacija je 'odločena, da nihče, pa čeprav tudi največji sovražnik naše države,
ne more ogroziti niti del tistega, kar so dosegli narodi in narodnosti države z delom in ljubeznijo. Naš dinamičen družbeni razvoj nosi s seboj tudi določena nasprotja in moramo zato biti bolj občutljivi, bolj budni, da bomo močneje in ustvar-jalneje pod vodstvom zveze komunistov dosledno uresničevali vse tisto, kar smo tolikokrat obljubili in za kar smo se zaobljubili našemu ljubljenemu Titu. Zato smo tudi odločni, da se skupaj z vsemi naprednimi socialističnimi samoupravnimi silami naše družbe upremo vsakemu poskusu manipulacije z mladimi, preskusu, da bi učence, študente, mlade delavce in druge mlade ljudi preusmerili v tok, ki teče v preteklost. v suženjstvo naših narodov in narodnosti, v suženjstvo delavskega razreda in delovnih ljudi*, (dd) ‘
V Afganistanu okrepljene sovjetske vojaške enote
NEW DELHI — Po mnenju tujih opazovalcev je Sovjetska zveza o-krepila svoje sile v Afganistanu z 22000 novimi vojaki. Ukrep je bil baje nujen, ker so štiri afganistanske divizije odšle na predeželje ter je nemogoče številčno okrepiti njene vrste. Poročajo, da je sovjetsko letalstvo povzročilo z nekim napadom v pokrajini Logar 200 mrtvih, oziroma pogrešanih.
WASHINGTOM - Ameriški senat je včeraj odobril Reaganov predlog o zvišanju proračuna za obram bo na 55,4 milijarde dolarjev,
krat rešil bliskovit poseg posebnega oddelka karabinjerjev. Vendar pa so RB spoznale, da se utegnejo reorganizirati v zaporih, kjer so razmere zelo ugodne. Tudi številni umori, ki se skorajda dnevno pripetijo v zaporih, so sestavni del ustrahovalnega vzdušja, ki ga teroristi ob podpreri navadnih jetnikov spretno ustvarjajo. S tem pa teroristi uspešno razjedajo živce prav jetniškim paznikom, ki se vsak dan soočajo s težkimi delovnimi in ekonomskimi razmerami in pripravljajo pregoje za izbruh novih u-porov.
Da je temu tako. dokazuje tudi prenedeljkova odločitev milanskih sodnikov, ki so sklenili, da se Moretti ne sme udeležiti sodne obravnave Gap - Feltrinelli, kjer bi se sestal s Curciom in nekaterimi drugimi brigadisti. Moretti je včeraj v odprtem pismu zahteval, naj mu oblasti ne odrekajo pravice, da prisostvuje procesu. Vendar pa je poudaril, da ne priznava avtoritete milanskih sodnikov, je pa trdno odločen prispevati svoj delež, kot je sam dejal, boju ostalih pajdašev. Skratka, procesa naj bi se udeležil zgolj zato, da bi s Curciofn pripravil novo strategijo: zaenkrat le v milanski sodni dvorani, kasneje pa prai gotovo tudi izven nje. (ak)
Poklicni morilci proti zairski opoziciji?
BRUSELJ — Organizacij. za osvoboditev Zaira, ki jo sestavljajo opo-zicijska gibanja proti sedanji vladi predsednika Mobuta je izjavila, da je okoli 400 poklicnih morilcev prišlo iz Zaira z nalogo, da umorijo vse nasprotovalce režima, ki so se zatekli v Evropre. 350 naj bi jih do-pretovalo v Francijo. ZR Nemčijo in Belgijo, ostali pa so baje v Švici.
Zairsko velepreslaništvo v Bruslju je označilo izjavo za »nesramno o-brekovanje, sad bujne domišljije*.
NEW YORK - Agenti ameriške tajnoobveščevalne službe so včeraj aretirali 22-letnega Edvvarda Richardsona, ki ga obtožujejo, da je hotel «dokončati Hincklejev atentat* proti predsedniku Ronaldu Reaganu. Ob aretaciji' v New Havenu (Connecticut) je imel Richardson pri sebi revolver kalibra 32.
Tajnoobveščevalna služba je ugotovila, da je Richardson prispel v New Haven pred tremi dnevi in se je nastanil v nekem hotelu nedaleč od univerze Yale, kjer študira recitacijo filmska igralka Jodie Fo-ster. V istem hotelu je bival tudi Hinckley, ko je zaman poskušal, da bi stopil v stik s Fosterjevo. V Richadsonovi hotelski sobi so agentje odkrili Reaganovo sliko z napisom «zapisan smrti* in dve pismo. Eno naslovljeno igralki Fosterjevi, drugi pa »fašistični oblasti*. V tej ki je za preiskovalce na.izanimivej-ša, med drugim piše: »Odhajam v \Vashington, da bom dokončal Hincklejevo gesto. Ronald Reagan bo končno ubit in država se bo pomaknila proti levi. Če mi ne bo u-spelo ubiti predsednika, sem pripravljen umoriti druge važne politične osebnosti desnice*. Med temi Richardson posebej omenja a-meriškega državnega tajnika Haiga in republikanskega senatorja Jas-seja Helmsa. Pismo pa je podpisal: «Edward Richardson, mednarodno ljudsko sodišče*.
Po desničarskem psihopatu je a-meriški tajni službi uspelo okriti še levičarskega. Oba pa sta zaljubljena v igralko Jodie Foster.
Državni tajnik Haig začel turnejo po zahodni Evropi
RIM — Z dveurnim postankom v Rimu in s srečanjem z italijanskim zunanjim ministrom Colombom je ameriški državni tajnik Haig po bližnjevzhodni začel evropsko turnejo. Sinoči je prispel v Madrid, v prihodnjih dneh bo obiskal še London, Pariz in Bonn. Ključno vprašanje v razgovorih, ki jih bo imel Haig, so odnosi zahodne Evrope in ZDA s SZ, v prvi vrsti pa analiza sovjetskega predloga o popuščanju napetosti v Evropi. Bržkone se bo Haig spoprijel tudi z razhajanji med evropskimi zavezniki, id so še največje ob vprašanju go spodarskega sodelovanja s SZ.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NOVA HITRA CESTA POMOL VII - PADRIČE
Občinska uprava sprožila postopek za oddajo ustreznih gradbenih del
Da 30. aprila rok za priglasitev na natečaja - Za razlaščanje potrebnih nepremičnin bodo skrbela podjetja, ki bodo prevzela gradnjo prvih dveh odsekov nove prometnice
Potem ko je deželni odbor zad nje dni preteklega meseca odobril tehnične in upravne dokumente, ki jih je predložila tržaška občina
IVA), za razlastitvene odškodnine je predviden izdatek v višini l,28o milijarde in za premestitev raznih javnih storitev 350 milijonov lir.
in ki se nanašajo na gradnjo nove; Tudi v tem primeru bo za problem hitre ceste s pomola VII na Padri ! razlaščanja potrebnih nepremičnin
če, je občinska uprava začela hitro ukrepati. Kakor znano, bo za gradnjo ceste po ustreznem sporazumu z deželno upravo skrbela tržaška občina, medtem ko bosta za druge hitre cestne zveze v načrtu skrbeli tržaška družba «Autovie Servizb (odsek Lakotišče - mejni prehod pri Škofijah in odsek Opčine Fer netiči) oziroma državna družba za ceste ANAS (odsek od Padrič mimo Opčin do Sesljana). Za celotno traso nove prometnice v pristojnost; tržaške občine ni na razpolago do volj denarja, saj je inflacija dvig ni'a proračunske stroške s prvotnih 66 milijard na skoraj dvakratno višino (119,7 milijarde) Zaradi te ga bodo začeli z gradnjo le na dveh odsekih trase, in sicer na od seku Pomol VII Valmaura in na odseku GMT - Katinara.
Občinska uprava bo poverila gradnjo obeh odsekov zasebnim podjetjem in sicer na podlagi u-»treznih «subkoncesij». za kar bo v kratkem razpisala dva natečaja. Te dni pa je objavila javno po vabilo podjetjem, ki se nameraval udeležiti natečajev, naj to svojo namero sporočijo občinski upravi najkasneje do 30. aprila 1981. Poziv precizira, da gre za naslednja natečaja:	a. natečaj za gradnjo
cestnega odseka Pomol VII Val maura. Izklicna cena bo znašala 21.453 milijarde lir za sama dela (brez davka na dodatno vrednost IVA), za izplačilo razlastitvenih odškodnin je na razpolago vsota 3,166 milijarde, medtem ko bo premestitev javnih storitev stala pred vidoma 650. stroški za poravnano zahtevkov javnih uprav pa 300 milijonov lir. Kakor je razvidno iz navedenih postavk, bo nrnhVm raz'aščanja potrebnih nepremičnin občina s posebnim pooblastilom prepustila podjetju ki bo prevzel skrb za gradnjo cestnega odseka, kar naj bi znatno olajšalo ustrezne postopke oziroma sporazumevanje s prizadetimi lastniki. Kakor znano, so ta sistem prvič na našem območju uvedli za razlaščanje zem liišč za gradnjo tovornega postaja lišča pri Fernetičih. V zvezi s to prvo tranšo del naj pripomnimo še. da gre za najbolj zahteven' odsek na celotni trasi nove ceste, saj bo prometnica speljana po gosto naseljenem predelu mest« - :(od- po mola VII mimo arzenala, lesnega skladišča, v predoru pod Skednjem in mimo železarne italsider do Val-maure). Tudi s tehničnega vidika bo ta odsek najtežje izvedljiv, saj bo treba na njegovi trasi premagali številne ovire v zvezi z rednim mestnim prometom: b. natečaj za gradnjo cestnega odseka od Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu do priključka na kamionsko cesto štev. 202 pri Ka tinari Izklicna cena znaša 10,536 milijarde za predvidena dela (brez
skrbelo s pooblastilom občinske u-prave podjetje, ki bo prevzelo grad njo cestnega odseka. Ta odsek se bo kakor rečeno začel pri tovarni GMT, odtod pa bo cesta spe ljana mimo Kormačnika, Ricmanj in Loga nad zgornjim delom M. Magdalene, tu se bo cesta v ovinku preusmerila — deloma v predoru — proti Katinari ter se priključila z novim ovinkom na državno cesto 202 nedaleč od Ključa. Oba odseka, tako odsek Pomol VIT - Valmaura kakor tudi odsek GMT
Katinara, bosta usposobljena za prevoz prometa s posebnimi priključki na obstoječe cestno o-mrežje.
V zvezi s skorajšnjim razpisom natečajev je bila pred kratkim ustanovljena tudi posebna komisi-
ja, ki bo nadzorovala potek in izid natečajev in v kateri so predstavniki tržaške in dolinske občine ter pokrajinske uprave.
Solidarnost tržaške KPI do potresencev
Tržaška avtonomna federacija KPI je po potresu v južni Italiji organizirala nabirko za prizadete od potresa. Z nabirko so nabrali nekaj nad 13 milijonov lir, omenjeno vsoto pa so, po dogovoru z občino Buc-cino v pokrajini Salerna, namenili nakupu montažne hiše. V njej se bo začasno sestajal občinski svet, saj je potres v Buccinu močno poškodoval tamkajšnjo občino. Montažno hišo so odprli prejšnjo nedeljo, otvoritvi sta prisostvovala tudi Fausto Monfalcon in Dennis Visio-li, ki sta prinesla domačinom v Buccinu solidarnost italijanskih in slovenskih prebivalcev Trsta.
NA PONtPEUKOV! SEJI
VODSTVO EZIT JE RAZPRAVLJALO 0 FINANČNIH TEŽAVAH USTANOVE
Zahteva po letnih prispevkih do leta 1984 * Zaskrbljenost zaradi upadanja vrednosti nakazila 60 milijard lir za izgradnjo proste industrijske tone
GOSTOVANJE V GLEDALIŠČU R0SSETTI
Ustanova za industrijsko cono E ZIT je na ponedeljkovi seji proučila in odobrila obračun za leto 1980. Bila je to tudi priložnost za analizo sedanje krajevne stvarnosti in gospodarskem področju, o čemer je govoril predsednik ustanove Anfani-ni. Po razpravi je vodstvo odobrilo dokument, v katerem med drugim govori o perspektivah ustanove. Lete pa so že za tekoče leto v veliki meri kompromitirane zaradi visokih finančnih obresti, tako da postaja najemaje posojil za upravno dejavost preveliko brenrfi za ustanovo. Taka je bila namreč njena politika v zadnjih letih, v pričakovanju na razmah industrijskih obratov v okviru komprenzorija, ki bi omogočil izboljšanje ravnovesja pri finančnem upravljanju.
V pričakovanju na ta razmah in zaradi zamud pri uresničevanju industrijske cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, je treba zato podpreti upravljanje EZIT z novimi instrumenti. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil obstoj ustanove, ki
V KULTURNEM DOMU VČERAJ PREDAVALA PROF. DR. KACIN- W0HINZ
V letih hudega raznarodovalnega pritiska se je kovala enotnost slovenskega gibanja
Primaren in odločilen je bil boj za nacionalno samoohranitev, ki je rastel v sorazmerju z raznarodovalnim pritiskom
S predavanjem, prof. dr. Milice Kacin-Wohinz, ravnateljice Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ki je obravnavala slo-vensko-hrvaško vprašanje v okviru italijanske države v razdobju med leti 1918 in 1941, se je včeraj sklenil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu niz predavanj Narodne in študijske knjižnice z naslovom «Sožitje romanskega in slovenskega sveta od Jadrana do Kanina», s katerim je želela Narodna in šludijslca knjižnica prispevati svoj delež k popolnejšemu obojestranskemu poznanju kultur obeh tu živečih narodov. Prof. dr. Ka-cin Wohinz je obdelala najbližje in v marsikaterem pfigiedu š9 rik povsem izkristalizirano trr še zmerom marsikdaj,različno tolmačene^ 9 in
razdobje novejšf nacionalni litične zgodovine na Primorskem, ki gre od priključitve dobršnega dela slovenske in hrvaške zemlje Italiji, preko dolgoletnih nacionalnih bojev, v katerih se je ob različnih tolmačenjih nacionalnega vprašanja kovala enotnost sloven skega gibanja in povezava z na prednim in antifašističnim giba njem, do leta 1941.
Bistvo svojega predavanja je prof. dr. Kacin-Wohinz strnila v svojih zaključnih stavkih, ko ie de
jala. da je bil za nacionalno sa
.....,„■■■■...............»»»»•»•»«»...lili.MIK*..»IM...........
Angel Žerjal nas je zapustil
Včeraj se je v Skednju bliskovito razširila žalostna vest, da je prenehalo biti plemenito srce znanega narodnjaka in neumornega prosvetnega delavca Angela Žerjala. Želja vseh, ki so ga poznali in ki so mu še pred nekaj meseci ob njegovi osemdesetletnici zaželeli, naj bi bil še mnogo let med nami, se žal ni uresničila.
Rajni se je rodil v Skednju 3. oktobra 1900. leta. Po osnovni šoli se je izučil za kovača nato pa se je zaposlil v petrolejski čistilnici, kjer je ostal do leta 1942. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko, so ga namreč tedaj odslovili, pozneje pa se je zaposlil v milj-ski ladjedelnici, kjer ie delal do upokojitve.
Angel je že kot deček stopil v vrste domačega Sokola, pozneje pa se je udejstvoval tudi v Drama tičnem krožku in v športnem druš tvu Adria Ko so fašisti prepove dali Slovencem vsakršno javno nastopanje. je uporni Angel nadaljeval svoje delovanje podtalno. V času bazoviškega procesa je bil dvakrat aretiran, k sreči brez hujših posledic. Med drugo svetovno vojno se .je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni pa je postal član številnih naprednih or ganizacij v Skednju. Dolgo vrsto let je bil tudi predsednik domačega prosvetnega društva «1. Grbec*, do zadnjega pa se je aktivno udejstvoval tudi kot član glavnega odbora Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tr žp škem.
Z Angelom Žerjalom smo tržaški
Slovenci izgubili človeka, kateremu mnogo dolgujemo. Naj mu bo lahka domača zemlja.
Slovenščina buri duhove na skupščini konzorcija za prevoze
Vprašanje slovenščine je zopet dvi gnilo nekaj prahu na včerajšnjem zasedanju skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze. Vodstvo konzorcija je v tehnično komisijo, ki bo odločala o dražbi za table, ki označujejo avtobusne postaje (konkretno gre le za določitev velikosti tabel glede na možnost izkoriščanja v reklamne namene) vključilo tudi slo venskega funkcionarja, ker je pač možno, da se bo morala komisija ukvarjati tudi z vprašanji v zvezi s slovenskimi napisi. To je seveda razburilo neofašista, nato pa še nekatere melone: vendar njihova teza ni prevladala in komisijo so ime novali v celoti, tako kot je bilo pr votno dogovorjeno, torej vključno s slovenskim funkcionarjem. Pač pa so odložili na kasnejši datum razpravo o resoluciji z zahtevo, naj skupščina dosledneje izvaja tisti člen statuta, ki govori o enakopravnosti slovenščine v konzorciju: to resolucijo so na prejšnji seji predlo žili komunisti, a o njej niso razpravljali zaradi nesklepčnosti seje: številni demokristjani in predstavniki Liste za Trst so namreč zapustili sejo.
Predavanje o znanstvenem delovanju na Tržaškem
Krožek za družbene in politične vede Che Guevara prireja jutri s pričetkom ob 18. uri na tržaški univerzi (dvorana «0») okroglo mizo na temo »Razvoj Trsta in vloga znanstvenih raziskav*. Razpravo bo uvedel poslanec Antonino Cuffaro, sodelovala pa bosta rektor univerze Giampaolo De Ferra in predsednik upravnega sveta Centra za znanstveno in tehnološko raziskavo Ful-vio Anzellotti.
Razprava je toliko bolj pomembna, ker je na Tržaškem zelo ak tualno vprašanje znanstvenih struktur.
moohranilev odločilen boj, ki je rastel v sorazmerju z raznarodu valnim pritiskom. S postopno povezavo nacionalnega samoobrambnega odpora z razrednim se je u-stvarjala klima, ki je Drivedla do oborožene narodnoosvobodilne vojne in do priključitve večjega del;i kompaktno naseljenega slovenskega in hrvaškega ozemlja v Julijski krajini k Jugoslaviji. Narodnoosvobodilni boj je bil za zatirane primorske Slovence logično nadaljevanje predvojnega odpora, ralo je poglavitna značilnost za Primorsko, da se tu ni razvila avtohtona kolaboracionistična bela garda. Od ločitve o pripadnosti Primorske
’pM \otff sb4 Bile sprejete na diplomatskem odru. mimo priza detega ljudstva; primorski Slovenci in iSt/ški Hrvati st> bili torej samo objekt, drobiž v meddržavnem me šetarjenju. Spričo raznaroditvene-aa pritiska so s svojo lastno življenjsko voljo postali subiekt. ki ni bil brez pomena za odločitve na meddržavni ravni po drugi svetovni vojni — do Osima.
V svojem izčrpnem predavanju je prof. dr. Kacin-Wohinz podrobno orisala odnose med Italijo in Jugoslavijo in njuna gledanja na manjšinsko vprašanje v prvih povojnih letih in nato z nastopom fašizma, ki je skušal z raznimi zakoni in ukrepi streti ne le sloven sko-hrvaško šolstvo, jezik in kulturo, temveč tudi njegovo gospodarsko bazo, čeprav so bili posegi na tem področju manj vidni.
Kakšen pa je bil ob tem odnos manjšine do Italije? Zatirana manjšina se je sicer že od vsega začetka upirala asimilaciji, ugotavlja prof. dr. KacinAVohinz, vendar so se politične rešitve vprašanja znotraj nacionalne manjšine teoretično izoblikovale postopoma, v okviru političnih organizacij in njihovih izkušeni z režimom. V meščanskih nacionalnih strujah je veljalo prepričanje. da je mogoče z zakonitimi sredstvi preprečiti asimilacijo. Od tu lojalnost do države in režima in dejanska kratkovidnost dolnče nih politikov. Druga koncepcija pa je slonela na Leninovem načelu o pravici narodov do samoodločbe, kar je zagovarjala komunistična partija, ki pa dalj časa. do Gram scijevega prevzema vodstva partije, ni imela pravega odnosa do manjšinskega vprašanja in tudi ne tesnejših povezav z nacionalnim gi banjem v naših krajih. Nekakšen tretji pomemben faktor nacionalnih
bojev v teh krajih je bilo narodno revolucionarno gibanje T1GR. v katerem je veljalo prepričanje, da za boj proti raznaroditvi v fašističnem režimu ne zadostujejo tradicionalna demokratična sredstva. Šele sredi tridesetih let so končno nastajale kakovostne spremembe v nacionalni politiki, predvsem z vidika povezovanja socialnega boja z nacionalnim, na kar so nedvomno vplivali razni svetovni dogodki, kot španska vojna in napad na Etiopi jo. In v teh letih se je tudi krepila enotnost, ki je bila podlaga za Osvobodilno fronto, (dk)
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan TATJANA KOMAR. Obilo zdravja in sreče ter da bi bila pridna v šoli kot doslej, ji želijo mama, papa, nona in nono.
Danes praznuje naša nečakinja TATJANA KOMAR rojstni dan. Vse najboljše, zdravja in sreče ji želita stric Edvin in teta Adriana.
LORENA VATOVEC praznuje 18. rojstni dan. Ob tej priliki ji želi, da bi se ji izpolnile skrite želje, družina Rojc.
Danes praznuje rojstni dan LORENA. Iskreno ji čestitajo vsi domači.
bi jo morali ukiniti z 31. decembrom 1980, podaljšan za nadaljnjih trideset let, predvsem v luči novih nalog v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov. Vlada se je sicer poslužila zakonskega instrumenta o podaljšanju, ko je predvidela podelitev finančnih prispevkov v podporo dejavnosti EZIT in za u-resničitev investicij, ki so povezane z industrijsko cono. EZIT je tako prejemal po eno milijardo letno v obdobju 1978 - 81; vlada pa je poleg tega nakazala 60 milijard lir za izgradnjo industrijske cone.
V	zvezi s tem vprašanjem je vodstvo EZIT mnenja, da mora u-stanova prejemati po eno milijardo lir letno še vsaj za obdobje 1982 -84. Povsem je namreč razvidno, da je ustanova prejemala letne prispevke v razdobju 1978 - 81, ker naj bi v tem času zgradili prosto industrijsko cono, ki jo predvidevajo osimski sporazumi in pri čemer bi morala ustanova odigrati važno nalogo. Do tega pa ni prišlo, predvsem zaradi problemov, ki so nastali v zvezi z lokacijo cone in zaradi iskanja nove rešitve; zaradi tega je treba ustanovi zagotoviti nova finančna nakazila, vsekakor pa je treba izkoristiti vse olajšave, ki jo za krajevno industrijo predvideva omenjeni italijansko -jugoslovanski sporazum.
V	dokumentu je tudi izražena zaskrbljenost nad stalnim upadanjem vrednosti, ki ga ima zaradi naraščajoče inflacije državno nakazilo 60 milijard lir za izgradnjo industrijske cone. Vodstvo ustanove je mnenja, da krajevno industrijsko gospodarstvo nima sedaj nobene koristi od tega nakazila, kljub temu da mu je namenjeno. Zato je potrebno vsaj del tega nakazila s posebnim normativnim ukrepom spremeniti v dotacijski sklad — pravi EZ IT — s katerim bi lahko krili sedanje finančne potrebe in tako zmanjšali finančno breme ustanove.
Predstava Drame SNG iz Ljubljane V orane vrhunski gledališki dosežek
Dramo je napisal Dane Zajc, režiral pa Mile Korun • Zelo topel sprejem gledalcev
Sinoči je v gledališču Rossetti ansambel Drame SNG iz Ljubljane predstavil tržaškemu občinstvu dramo Daneta Zajca Voranc, gostovanje ljubljanske Drame je priredilo tržaško stalno gledališče Teatro sta-bile. Brez dvoma je igra Voranc izjemen gledališki dogodek, ki potrjuje visoko umetniško stopnjo današnjega slovenskega gledališča. Sinočnjo predstavo si je ogledalo številno občinstvo, največ je bilo seveda slovenskih gledalcev, ki so igro pozorno spremljali in nagradili izvajalce z dolgim aplavzom. Aplavz ni bil tokrat vljudnostni ritual, saj smo v gledališču Rossetti videli le redke predstave, ki bi se lahko po umetniški moči, po režiji, sceni, skratka v celoti merile z Vorancem. Kot smo že zapisali, je dramo visoke pesniške vrednosti napisal Dane Zajc, režiral jo je Mile Korun, sugestivno sceno ie izdelala Meta Hočevar. Za glasbo je poskrbel Julijan Strajnar, dramaturg pa je Dominik Smole. V vlogah so nastopili Polde Bibič kot Voranc, Štefka
Drolc kot Neža, Dare Valič kot Jernej, Lojze Rozman kot Žagar, Radko Polič kot Murovčan, Majda Potokar kot Katra in Janez Albreht kot Simon. Igralci so bili resnično dobri in prikazali vrsto vrhunskih kreacij. Skratka, sinočnji je bil visoko kvaliteten gledališki večer. K tem ugotovitvam bi dodali, da bi morali pri bodočih gostovanjih kakega slovenskega ali jugoslovanskega gledališča bolje sensibilizirati italijansko občinstvo, seveda gre tu za dolgotrajno delo in za trajno osveščanje ljudi o kulturnih dosežkih jugoslovanskih narodov, (am)
Predavanje prof. Brazzodura o Edvardu Kocbeku
V okviru prizadevanj za seznanjanje italijanske javnosti o slovenski zgodovini in kulturi je združenje *Most» priredilo sinoči v mali dvorani Krožka za kulturo in umet-
P0 SKLEPU VODILNEGA SVETA ZDRAVSTVENEGA KONZORCIJA
NAD 50 HANDIKAPIRANIH OTROK JE OSTALO BREZ SPREMUEVALCA
S 1. aprilom so prekinili delovno razmerje z 32 spremljevalci
Izvoljeno novo vodstvo Kmečke zveze
Sinoči se je sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je iz svoje srede izvolil predsedstvo in izvršni odbor, del seje pa posvetil vprašanjem sestave in delovanja raznih komisij ter razpravi o nekaterih perečih problemih. Za predsednik* je,bil potrjen Alfonz Guštin; ravno .tako sta, bila potrjena na ' podpredsedniški mesti Dušan Kodrič, in Aleja -Debe^ lis, za tajnika pa Edi Bukavec. V izvršnem odboru pa so Lucijan Volk, Srečko Orel. Ivan Antonič, Drago Starc. Mario Švab. Mirko Križmančič, Oskar Grgič, Jože Ra-detič, Jože Perčič, Remigio Tul, A-drijan Kalc, Lucijan Malalan. Boris Škrk, Ljubo Petaros. Danilo Lupine in Zoran Parovel.
• Ravnateljstvo prevoznega podjetji ACT sporoča, da 13. aprila, dopoldne ne bo vozil tramvaj na progi št. 2 in to zaradi del na progi.
Petinpetdeset družin, ki imajo v svoji sredi handikapiranega otroka ali mladostnika, je od 1. aprila o-stalo nepričakovano brez pomoči in podpore, ki jim ju je nudil spremljevalec njihovega otroka. S tem datumom je namreč vodilni svet zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine, ki upravlja to službo, prekinil delovno razmerje z 32 spremljevalci ter razpisal natečaj z javno selekcijo za morebitno namestitev bodočih spremljevalcev.
Tako prizadeti starši kot koordinacijski odbor spremljevalcev so na tako ravnanje reagirali včeraj s protestno manifestacijo, ki se je odvijala v Ul. del Teatro, pred sedežem zdravstvenega konzorcija, kjer je zasedal izvršni odbor te javne ustanove.
Spremljevalci so še enkrat poudarili, da je to službo ustanovila pred 5 leti tržaška pokrajinska uprava, ki se je zavdčla, da bi handikapirani imeli vsakdanjo podporo pri vključevanju v šolo, pri boljšem sožitju v družini, pri smiselne:šem izkoriščanju prostega' časa in obstoječih skrbstvenih strukturah, kot ’so delovno vzgojni centri (CEO), razne zadruge itd. To je bilo vsekakor delo, ki so ga do 31. marca letos spremljevalci dejansko opravljali, čeprav jim ni bila priznana nobena družbena in zdravstvena zaščita, do katere i-majo pravico vsi zaposleni. Tudi nji hov honorar se v petih letih, tudi potem, ko so prišli pod upravo zdravstvenega konzorcija, ni spremenil in znaša 3.500 lir na uro.
.........................IMIMMHIHIIII.»IIHIHIUMI.......»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»I*
VPRAŠANJE SLOVENSKEGA VRTCA V LONJERJU
Sinoči sestanek s prizadetimi starši
Kaj je novega z vprašanjem lo-njerskega otroškega vrtca, po enotnih pobudah do šolskih oblasti, prefekta in župana tržaške občine? Na to vprašanje so sinoči odgovarjali slovenskim staršem v Lonjerju predstavniki odbora za šolstvo pri SKGZ (Edmund Košuta, Duško Udovič in Suzana Pertot - Legiša). zastopnik Sindikata slovenske šole Stanko Škrinjar, ravnatelj Strnad, krajevni svetovalec v svetoivenskem rajonskem svetu Radi Pečar ter občinska svetovalca Filibert Benedetič (PSI) in Stojan Spetič (KPI). Slednja sta najprej poročala o srečanju s tržaškim županom in pristojno odbornico, katerega sta se udeležila skupno s svetovalcem Alešem Lokarjem (SSk).
V bistvu je položaj sledeč. Poskus
zasedbe prostora slovenskega vrtca se je izjalovil, kar je poudaril tudi svet ravnateljev okoliša. Med drugim so ugotovili, da plačuje slovenski otroški vrtec občini davek na smeti glede na celotno površino gornjega dela stavbe, kjer je vrtec, kar neizpodbitno priča o tem. >ia je tudi občinskim oblastem znano, da so ti prostori namenjeni slovenskim otrokom.
Problem predstavlja vseljena italijanska sekcija, ki jo trenutno obiskuje 31 otrok. Iz predloženih a-naliz je razvidno, da je od teh le 6 otrok, katerim je bližje lonjerski vrtec, kar 25 pa takih, ki imajo v bližini druge italijanske vrtce, kamor spadajo. Zanje mora občinska uprava najti primerno rešitev in v tem smislu je tudi potekal razgovor
............................................................................................"
Mala črna kronika
Spreten goljuf nabrisal
univer 'Mnega Studc-'"*
Tržaška policija je prijavila sodstvu 32-letnega Milančana Giovanni-ja Baudina, ki je kriv goljufije, zamenjave istovetnosti in drugih prekrškov na račun 23-letnega univerzitetnega študenta Piera Pierija iz Trsta, Ul. Aquileia 2.
Vse se je začelo 25. novembra lani, ko se je Pieri na železniški postaji v Benetkah spoprijateljil z Baudinom. Slednji mu je prepričevalno trdil, da je zdravnik, da je pravkar končal vojaški rok in da sa pripravlja na specializacijo iz psihiatrije. Na žalost pa, da so ga v Benetkah okradli in da zato nima dovolj denarja za povratek v svoje mesto Oba sta nato stopila na vlak za Trst, Baudino v jalovem upanju, kot je Pieri nato povedal, da bo v Portogruaru dobil prijatelja - zdravnika, ki mu bo posodil 50 tisoč lir. Pieri se ga je usmilil in ga povabil v Trst. kjer je imel nekaj denarja. To se je tudi zgodilo in mladi študent je na svojem domu izročil okrog 100 tisoč lir na-
debudnemu, a »okradenemu zdravniku*. Kot se je nato izkazalo, pa j j bilo prav narobe. O Baudinu namreč ni bilo ne duha ne sluha — še sedaj je ptič na veji — njegova osebna izkaznica pa je, kot je policija ugotovila, ukradena. Iščejo ga po vsej severni Italiji, saj iz hotelskih registrov izhaja, da se mož izredno hitro premika. Policija iz Vercellija pa je medtem opozorila, d-- je tudi v tistem mestu že nekoga nabrisal.
Prometni nesreči
Trideset dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 62-let-ni upokojenec Elio Sandri iz Ul. Industria 14, ki je na Ul. Flavia v višini Ul. Miani z lambretto trčil
avto taunus, katerega je upravljal 33 letni Giorgio Vatta iz Ul. Molino a Vento 154. Med trčenjem ;,i je Sandri poškodoval kolk. Utrpel je tudi rane po čelu in dlaneh.
Včeraj ob 11.50 je 70-letna Aliče Cadignotto iz Ul. Canova 3 prečkala izven prehoda za pešce Ul. Ca-
nova, ko jo je v višini št. 3 povozil tovornjak fiat 242, ki ga je upravljal 50-letni Bruno Modri, ženska si je verjetno zlomila levi komolec in se bo : orala zdraviti na ortopedskem oddelku 30 dni.
Zmečkalo mu je nogi
Medtem ko je 43-letni Giovanni Guzzone iz Ul. Battera 34 včeraj zjutraj pečatil železniške vagone pri hangarju 55 v novem pristanišču, mu je vagon v še nepojasnjenih okoliščinah zdrknil čez obe nogi. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zaradi zmečkanin zdraviti 40 dni.
Potnica padla v avtobusu
Včeraj zjutraj se je 53-letna Albina Clai por. Grison peljala na avtobusu št. 20 proti Miljam, ko je voznik nepričakovano zavrl. Zaradi nenadnega sunka je ženska padla in si poškodovala ramo. Na ortopedskem oddelku sumijo, da si je zlomila kost in šo zato izrekli 30 dni prognoz«.
slovenskih občinskih svetovalcev z županom Cecovinijem in odbornico Boschinijevo. Občina naj že konec pomladi ko se obnavljajo vpisi otrok v otroške vrtce, preveri vse nove primere in ugotovi, kje so potrebni novi prostori za italijanske otroke. Najbrž v gornjem delu Vrdele ali «na šanci*. kot tistemu predelu pravijo domačini. Pri tem so možne tudi drugačne rešitve, ki pa nikakor ne smejo oškodovati interesov slovenskega vrtca v Lonjerju in o-trok, ki imajo vso pravico do zadostnih in ustreznih prostorov v domačem kraju.
Bitka za ustrezne varstvene strukture v svetoivanskem okraju se torej nadaljuje in je, to velja poudariti, tudi v interesu italijanskih staršev, saj imajo vso pravico do te pomembne storitve v neposredni bližini svojih bivališč. Upati je, da bodo to razumele vse pristojne o-blasti, ki so dolžne preprečiti vsakršno špekulacijo in netenje narodnostnega trenja v tem tržaškem predmestju.
Občni zbor pevcev Domja
Danes zvečer ob 20.30 bo v socialnem centru pri Domju občni zbor pevskega zbora Fran Venturini. Letošnjo skupščino je sklicalo samo ta sekcija istoimenskega društva zaradi prostorske stiske in drugih objektivnih težav, o katerih bodo nocoj razpravljali pevci med sabo. Med glavnimi točkami dnevnega reda je tudi izvolitev novega vodstva.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 7. redni občni zbor ki bo jutri, 10. aprila 1981, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Poročilo nadzornega odbora
4.	Razno
okrnjeno službo. In to v času, ko poteka mednarodno leto handikapi-ranih. (nf)
Jutri na Opčinah Bevkovi Črni bratje
V svoj repertoarni program je SKD Tabor letos uvrstilo tudi mladinsko igro. Ob 10-letnici smrti in 90-letnici rojstva F. Bevka, po ka terem je poimenovana tudi domača osnovna šola, je mladinski oder ob sodelovanju nekaterih starejših t-gralcev pripravil uprizoritev Bevkovih črnih bratov. Delo bo prvič na odru, in sicer v dramatizaciji Jožeta Rodeta in v režiji Jožeta Vozngja. Izbira tega dela presega pomen praznovanja obletnic, hoče pa pokazati predvsem mladim, kako so trinajstletni fantje in dekleta (taka je tudi poprečna starost nastopajočih tčrnih bratov») preživljali dobo fašizma; kajti zgodba je resnična, ečrni bratje» je bila tajna organizacija, ki je na stala leta 1928 v Gorici tn je, kolje napisal Albert Širok ob izdaji Bevkovega dela. dolgo vznemirjala goriške fašiste in policijo, čeprav niso njeni člani imeli ne bomb ne dinamita. Izobešali so slovenske zastave in plakate, trosili protifašistične letake po cestah in kinoma-tografih ter jih lepili po stenah in izložbenih oknih. In prav to skupino opisuje Bevk v svoji povesti.
Premiera bo jutri, 10. t.m., ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah, ponovitev bo v nedelje, 12., ob 17. uri.
Razstave
nost zanimiv večer, posvečen Edvardu Kocbeku. Zanimiv je bil večer predvsem zaradi tega, ker je o Koc-, beku tokrat spregovoril italijanski kulturnik, in sicer prof. Gino Braz-zoduro, ki je sicer po rodu z Reke, živi in dela pa v Genovi. Žal je bila prireditev dokaj slabo obiskana, tudi zaradi istočasnosti drugih kulturnih prireditev in zaradi slabe propagande v italijanskih medijih, tako da verjetno ni izpolnila svojih čiljev.
Prof. Brazzoduro je podal lik pisatelja in pesnika Edvarda Kocbeka, kot izhaja iz del, ki so bila prevedena v italijanščino, se pravi iz «Tovarišije» in iz nekaj desetin pesmi. V njem je videl predavatHj predvsem osnovni konflikt, ki ga ji označil kot «dvojno državljanstvo», namreč konflikt med mislecem in filozofom na eni strani ter politikom in človekom akcije na drugi. Govornik je tudi prebral več Kocbekovih pesmi v italijanskem prevodu, nakar se je razvila sicer kratka, a zanimiva razprava, ki je osvetlila še nekatere aspekte Kocbekovc misli in dela.
Že decembra so zato predlagali vodilnemu svetu konzorcija, naj poskrbi z ustreznim tečajem in natečajem za ureditev staleža in izboljšanje profesionalne ravni. V pogovoru s spremljevalci smo izvedeli, da je predsednik konzorcija Pessato dejansko predložil oba predloga, kot kaže pa so bili Lista za Trst in nekateri krogi KD skupaj z enim predstavnikom PSI proti ovrednotenju te tako pomembne in potrebne službe. Nasprotno zadnji izglasovani sklep je celo prekinil delovno razmerje z 32 operaterji ter uveljavil javni natečaj, ne da bi se glede slednjega posvetoval s sindikalnimi organizacijami. Sindikalna zveza CGIL-C1SL-UIL za javne uslužbence je zato o-stro protestirala pri vodstvu konzorcija ter zahtevala čimprejšnje srečanje, da se bolje opredelijo načela, po katerih se mislijo namestiti bodoči spremljevalci ter da se takoj
riopustnftf-da *še‘ fiofrifcrne far itilčf Državni poklicni zavoo za indu-
Tržaški režiser Kobal v Mestnem gledališču
Mestno gledališče ljubljansko je sinoči uprizorilo svojo peto letošnjo premiero in sicer igro irske pisateljice Mary O’Malleg Mili bog v nebesih. Komedijo, ki obravnava odnose med vzgojitelji in gojenci v neki samostanski šoli, je režiral mladi tržaški režiser Boris Kobal. Sceno je izdelal Marjan Kravos, kostume je pripravila Marija Vidau, glasbo pa je napisal Aleksander Vodopivec. Tudi omenjeni trije sodelavci so iz Trsta tako, da bo prispevek «z našega konca» pri predstavi bistven. V igri nastopajo nekateri vidni igralci Mestnega gledališča. Naj tu omenimo, da je predstava Mili bog v nebesih druga Kobalova režija v tej sezoni, saj se nam je prvič in uspešno predstavil z režijo igre Dacie Maraini ženski na pode-ielhi v izvedbi SSG.
Prosveta
SKD Tabor Opčine. Jutri, 10 aprila, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah premiera Bevkovih Črnih bratov v izvedbi mladinskega odra
Šolske vesti
strijo in obrt sporoča, da bo danes,
9.	aprila, ob 17.30 na sedežu šole roditeljski sestanek. Vabljeni vsi starši.
V soboto, 11. aprila, ob 18. uri, bo srednja šola F. Erjavec v Rojanu
priredila proslavo 150-letnice Levstikovega rojstva. Proslava bo v Marijinem domu, Ul. Cordaroli 29. Na programu je nastop šolskega pevskega zbora, Levstikov Martin Krpan ter vesele melodije v izvedbi ansambla Modri slap. Vabljeni.
Odbor za bralno značko vabi predstavnike vseh osnovnih in srednjih šol na sestanek, ki bo v ponedeljek, 13. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/n. Na dnevnem redu je razgovor o zaključnem delu gibanja za bralno značko.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Cvetke Benčič daruje Grozdana 5.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 5.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V spomin na Cvetko Komar por. Benčič daruje Pierina Hrvatič 5.000 za Vido (Pično) in 5.000 lir za ricmanjsko cerkev.
KD »F. Venturini* od Domja izreka iskreno sožalje svojemu članu Miru Stepančiču ob težki izgubi dragega brata Stanka.
Mladina od Domja in Krmenke izreka iskreno sožalje Miru Stepančiču ob izgubi brata Stanka.
V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, si lahko v uradnih in večernih urah ogledate razstavo olj iz zapuščine škedenjske-ga slikarja SILVESTRA GODINE. Podatke o slikah nudita ZSKD in Dijaška matica.
Prodajna galerija Kraške umetne obrti »Bor* v Nabrežini vabi na odprtje razstave akvarelov Mira Kranjca, ki bo v petek, 10. t.m., ob 19.30. Ob odprtju bo svoje pesmi bral Aleksander Peršolja.
Ob smrti dolgoletnega predsednika in neutrudnega prosvetnega delavca
Angela Žerjala
izreka družini globoko sožalje odbor kulturnega društva Ivan Grbec iz Skednja.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat in stric
ANGEL ŽERJAL
Pogreb bo jutri, 10. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev.
Žalujoči: sestre Marija, Bernardka, Simplicija in Slava, nečaki, nečakinja in drugo sorodstvo
Skedenj, 9. aprila 1981

Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 9. aprila
TOMAŽ
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 18.43 — Dolžina dneva 13.13 — Luna vzide ob 8.57 in zatone ob 24.00.
Jutri, PETEK, 10. aprila
MARKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,8 stopinje, najnižja 10,8, ob 18. uri 18,1 stopinje, zračni tlak 1021,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano de Privi-tellio, Roberta Rovati, Elena Bellan, Mariano D'Adamo.
UMRLI SO: 71-letni Giovanni Gri-son, 84-letna Andreina Tuli vd. Stan-campiano, 76-letni Giuseppe Gergo-let, 72-letni Duilio Lange, 52-letni Bruno Craglietto, 90-letna Rina Gui-ducci por. Bartoli, 59-letni France-sco Paolo Mineo, 79-letna Valeria Ci-vitani por. Zanella, 50-letni Sergio Zacchigna, 91-letni Niceforo Ber-nich, 61-letna Libera Perini por. Del conte, 83-letni Pasquale Dambrosi 61-letni Miro Sancin, 53-letni Quiri no Carli, 86-Ietna Maria Paussa vd Bernardis, 71-letna Afra Canciani vd Trevisan, 75-letni Romano Felluga 89-letna Maria Giuseppa Bianco vd Lepore, 78-letna Anna Nicoli, 86-let na Margherita Stocher vd. Claudi 81-letni Mario Pozzetto, 68-letna Francesca Alagna, 73-letni Michele Rocco, 80-Ietna Antonia Basiaco por. Belletti, 70-letna Antonia Cardone, 67-letni Mario Blomgren, 85-letna Domenica Maur vd. Gallas, 44-letni Stanislao Stepancieh, 76-letni Stani-slao Vescovo, 72-letni Ferruccio Bor-tolot, 87-letna Carolina Lovrencich por. Chermaz, 81-letni Bruno Matus-si. 85-letna Lina Beneforti vd. Ago-nigi, 11-letna Nicoletta Varrone, 79-letna Francesca Stenner vd. Miliani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
ZDRAVSTVEN; DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8 ure tel. 732 627, predpraznična od 14 dn 21. ure in praznična od 8. do 20 Ure, tel. 68-441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 1 97; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel 271 124
in Branku	!
)6 pridružila drugorojenkd !
ti nr*
IVANA
Iskrene čestitke staršema, mali Ivani pa mnogo sreče v nadaljnjem življenju izreka
ŠZ GAJA
'GLEDALIŠČE V TRSTU
35-letnica gledališkega dela Zlate Rodošek in Jožka Lukeša
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
tragikomedija v dveh dejanjih
Režija DUŠAN MLAKAR
danes, 9. aprila, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek;
jutri, 10. aprila, ob 17. uri ABONMA RED I - mladinski;
v soboto, 11. aprila, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri; v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika.
GLASBENA MATICA TRST Sezona 1980 - 81
V ponedeljek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu
KONCERT
orkestra akademije za glasbo iz Ljubljane
Dirigent
STOJAN KURET (IV. let. raz. izr. prof. A. Nanuta)
Solista Ivan Gracar I. let., violončelo (raz. doc. M. Mljenika) in Stanko Vavh IV. let., pozavna (raz. hon. prof. D.' Mi-škoviča)
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone predavanje dipl. inž. Florjana Hvale o
ekspediciji na Durmitor v Črni gori ter o delovni akciji za postavitev kode pri Krnskem jezeru
Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo jutri, 9. aprila, s pričetkom točno ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11). Tu bodo odborniki razdeljevali tudi program izletov.
Vabljeni!
i1

Razna obvestila
Občina Dolina vabi domače vino gradnike, ki bi želeli razstavljati na 25. občinski razstavi domačih vin, naj prinesejo svoje vzorce na občinski sedež — soba 41 — v uradnih urah do 11. aprila.
mm
BANCA Dl CR EDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
Vplačana glavnica In rezerve L. 1.879.442.167 Vpisana v Register podjetij pri sodišču v Trstu pod št. 4023
V soboto ob 9. uri bo zasedal v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
REDNI OBČNI ZBOR TRŽAŠKE KREDITNE BANKE
ki bo razpravljal in sklepal po sledečem dnevnem redu:
1.	Poročilo Upravnega sveta;
2.	Poročilo Nadzornega odbora:
3.	Predložitev družbene Dilance poslovnega leta 1980 In zadevni sklepi:
4.	Izvolitev Upravnega sveta s predhodno določitvijo števila članov in odškodnine za seje:
5.	Izvolitev Nadzornega odbora s predhodno določitvl|o honorarja;
6.	Razno.
UPRAVNI SVET
TRST
Ul. F. Filzi 10. tel. 61-446 * 68-881
Gledališča
VERDI
Jutri, 19. t.m., ob 20.00 red B/A II. predstava opere «Mazepa* Čajkovskega, zadnje opere v sezoni 1980/81. Naslovno vlogo bo pela jugoslovanska sopranistka Radmila Bakočevič, v ostalih vlogah pa bodo nastopili Eleonora Jankovič, Ka-. ri Nurmela, Ruggero Bondino, Paolo Washington ter še Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi. Dirigent Bruno Bartoletti, režiser Giulio Chazalettes, zborovodja An-drea Giorgi.
Ostale predstave: v nedeljo, 12. t.m., (D); v torek, 14., (C/B); v četrtek, 16., (E/C); v soboto, 18., (S); v torek, 21., (F/E); v petek, 24., (H) in v torek, 26., (G).
Jutri ob 12. uri bo v Časnikarskem krožku (Korzo Italia 12) že napovedana tiskovna konferenca, na kateri bo prikazana skorajšnja spomladanska simfonična sezona 1981.
AVDITORIJ
Jutri, 10. t.m., ob 20.30 komedija «Un sial per Carlotta*. Glasba Nini Perno, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Red: prva predstava.
Kino
Ariston Danes zaprto.
Jutri: 17.30—22.00 «La morte in diretta». Režija Bertrand Taver-nier. Romy Schneider, Max Von Sydow.
Eden 17.00 «Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mary Tyler Moore.
Ritz 17.00 «Camera d'albergo». V. Gassman, M. Vitti in E. Monte-sano.
Excelsior 17.00 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*.
Grattacielo 16.30 »Uno contro l’al-tro. praticamente amici*. R. Pozzetto, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00 «Sesso perverso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Libidine». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 »Toro scatenato*. R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Vcneto 16.00 »Jack del cac-tus*. Barvni film.
Capitnl 16.30 «Sbirri bastardi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «H bandito dagli oc-chi azzurri*.
Lumiere 16.30 «La dottorella del di-stretto militare*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Questa č l’America».
Nazionale 14.30 »Una ninfomane delLAfrica porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
FilodraimnaUco 15.45—22.15 tPorno lesbo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00	'go-go*. Prepo-
vedan mladlnipocl 18. letom.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
RAZPRODAJA KNJIG
v Tržaški knjigarni
DO 18. T. M.
POPUSTI OD 10 DO 70%
PRODAM gumijast čoln kondor dolg približno 3 m — nosilnost 12 KS — Telefon 229 190.
LASER — odlično ohranjeno jadrnico ugodno prodam. Telefon 212-267.
! OSMICO je odprl Angel Veljak -Krmenka 234. Toči belo in črno domačo kapljico.
GOSTILNA na Krasu išče pomočnico za kuhinjo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Gostilna».
IŠČEMO resnega vajenca za pekarno in slaščičarno. Jerman, Ron-ke. Ul. Garibaldi, tel. 77106.
KUPIM gradbeni les (ponte). Telefonirati v večernih urah na št. 231-040.
PRODAM dober -hlevski gnoj. Telefon 227-341.
OSMICO je odprl Lado Kocjan Dolina 147. Toči belo in črno domačo kapljico.
KAROSERIJA išče vajenca z eno letno prakso. Telefon 824-381.
OSMICO je odprl Edoardo Tul, Mač-kolje - Križpot 121. Toči črno in belo vino.
UVOZNO - IZVOZNO podjetje išče starejšo moč za delo v uradu, po možnosti z znanjem jezikov in knji govodstva. Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Starejši*.
UGODNO prodani športni moped Be nelli 125, letnik 1972. Rajko Devetak, Ul. G. Cesare 10 — Ločnik, telefon 0481 - 391 082.
PRODAM aparat Enurelle, ki preprečuje nočno močenje postelje otrok starih od 5 let dalje, Te-lefon 209-782.
PRODAM dnevno sobo in spalnico v zelo dobrem stanju Telefon 55711 cli 55804.
PRODAM dnevno sobo v stilu »sta ra Amerika*, moderno spalnico in razne kose pohištva po zelo ugodni ceni. Telefon 543-90.
PRODAM enostanovanjsko hišo s kletjo, garažo ter 600 kv. m vrta. Telefon 70143 - Boljunska cesta 280. Lakotišče
V TOREK NA ŽUPANSTVU V DOBERDOBU
Sestanek med občinskim odborom in teritorialnim odborom SKGZ
Pogovarjali so se o rabi jezika, kulturnih in sociogospodarskih vprašanjih - Doberdob je med Gorico in Tržič razpeta občina
Na županstvu v Doberdobu sta se v torek sestala občinski odbor na čelu z županom dr. Mariom Lavrenčičem in člani teritorialnega odbora SKGZ pod vodstvom predsednika dr. Mirka Primožiča. Na željo občinske uprave sklicani sestanek je bil posvečen informaciji o aktualnih narodnostnih in kulturno - jezikovnih vprašanjih te kraške občine, ki ima to specifičnost, kot je dejal župan Lavrenčič, da je v narodnostno - kulturnem pogledu povezana z Gorico, v upravno - političnem pa na Tržič in njegovo območje. Gre torej za občinsko upravo s širokim razponom najrazličnejših vprašanj in njihovim lotevanjem v odkritem soočanju s stvarnostjo, ki jo obdaja, in s silami, ki v njej delujejo. Zaradi tega je bila v informaciji izražena tudi želja, da bi SKGZ v zadevah narodnostnega značaja, pa naj gre za vprašanje rabe jezika kakor tudi za sociogospodarska vprašanja spremljala dogajanje v občini ter dajala v skladu s svojimi možnostmi tudi ustrezne odgovore. Pri tem je prišla do izraza tudi potreba naše narodnostne skupnosti po večji prisotnosti v sicer odprtih toda p življenju in vprašanjih naše narodnostne skupnosti premalo informiranih italijanskih sredinah na tržiškem območju. Možnost po seznanjanju italijanske sredine, s katero doberdob-ski občani vsakodnevno prihajajo do stikov ali zaradi dela ali zaradi sodelovanja v skupnih konzorcijih, je toliko večja, ker nas sama italijanska sredina želi bolje spoznati.
Raba jezika v javnosti se na občini v Doberdobu odpira kot vprašanje predvsem zato, ker nimajo slovenskega tajnika. Z njim pa se soočajo tudi v drugih slovenskih občinah.
Spregovorili so tudi o težavah domačinov, da bi po dosegljivih cenah prišli do zadostnih zazidalnih površin za gradnjo svojih hiš, in pri tem menili, da sploh ne izkoriščamo možnosti, ki jih za stanovanjsko izgrad njo dajejo zakoni o sicer želo razširjeni zadružni gradnji. Opozorili pa so tudi na zelo nevarno odtujevanje slovenske zemlje, na priseljevanje pripadnikov večinskega naroda ter na spreminjanje še nedavno tega popolnoma slovenskega sestava prebivalstva.
Prejšnja občinska uprava si je pri deželi prizadevala doseči odobritev načrta in-j finansiranje izgradnje nove šole za obvezno' nižjo srednjo šolo v'Doberdoba.' Ker dežela takšne-■ga-^ojektflihi odobrila, se občinska uprava sedaj ogreva za nadzidavo občinske zgradbe, v kateri bo ljudska knjižnica in druge službe. Pridobila bi dovolj učilnic in spremljajočih prostorov za delovanje takšne šole. V takšnem primeru bi bila bolj kot utemeljena zahteva občinske uprave za izgradnjo telovadnice in s tem za odpravo deficita, ki ga imajo v tem pogledu v Doberdobu. Zahteva o odprtju druge slovenske nižje srednje šole na Goriškem je bila osvetljena z demografskimi podatki (padec števila rojstev v Do berdobu od 1975 do lani od 18 na 10 otrok) in spodbudnimi kulturnimi vplivi, ki bi jih obstoj takšne šole in delovanje dijakov v vasi lahko
imelo na splošno življenje v kraju.
S strogo upravno - finančnih gledišč se občinska uprava v Doberdobu zavzema za razširitev sedanje šole v Jamljah, kjer naj bi v perspektivi nekaj let sedanjim trem razredom osnovne šole priključili še tista dva na Palkišču. Na takšen način bi v pedagoškem pogledu imeli boljšo šolo, občinsko zgradbo na Palkišču, ki že sedaj občasno služi prosvetnim potrebam, pa bi lahko trajno uporabljali za družbeno in družabno življenje v Dolu, da bi se po razkropljenih zaselkih bivajoči domačini čutili bolje povezani med seboj. Odbornik za kulturo v občinskem odboru v Gorici prof. Karel Černič, ki .je osvetlil to vprašanje.
se je zavedal njegove resnosti in menil, da ga je mogoče postopoma reševati v sodelovanju z manjšinskimi organizacijami, ki tolmačijo želje občanov.
Pozornost so posvetili tudi obstoju in razvoju s težavo pridobljene slovenske osnovne šole v Ronkah.
V Tržiču pokrajinski kongres UIL
Jutri in v soboto bo na sedežu sindikata kovinarjev v Tržiču pokrajinski kongres sindikata UIL. Zasedanje se bo pričelo jutri, ob 14.30, nadaljevalo pa v soboto.
OD 24. APRILA DO 3. MAJA
Jugoslovansko gospodarstvo dobro zastopano na ESPOMEGO
Slovenija in Hrvaška se bosta predstavili skupaj Razstavljala bodo še tri goriška podjetja
Od 24. aprila do 3. maja bo v Gorici blagovni sejem ESPOMEGO. Kot vsako leto bo tudi letos na njem sodelovala Jugoslavija, najbolj zaželen in najbolj dobrodošel gost. saj se med našo deželo, še zlasti med našim obmejnim pasom in Slovenijo in Hrvaško tkejo zelo tesni gospodarski in politični stiki. Na letošnjem sejmu bosta ti dve republiki nastopih s samostojnim standom. V tem okviru bo nastopil TOZD VI-PA s sedežem v Ajdovščini, v okviru katerega bo na sejmu sodelovalo sedem delovnih organizacij, in sicer Fruktal in Mlinotest iz Ajdovščine. KK Vipava, kmetijska zadruga Brda, Primorje eksport, mesno podjetje Primorje in Primorje Gorica.
Poleg podjetij s področja prehrambene industrije, ki bodo nastopila s skupnim standom, pa bo po želji
IHHHHHHIHHHIHHHlIHHHHHHHHHinHHHIHHHHiHHHHHHHHHHHHHHHHHiHHIHHHIHHHHHHHHHHHIIHHHUlHHHHIHHHHHHHIUHHHHMiHHHIHHHHHHII
OB MEDNARODNEM LETU HANDIKAPIRANIH OSEB
Strokovni simpozij o rehabilitaciji govorno in slušno prizadetih otrok
Meddeielni strokovni pdsvet prireja 9. in 10. maja letos goriška pokrajinska uprava - Pomembna vloga goriškega zavoda za rehabilitacijo govorno in slušno prizadete mladine
Goriška pokrajinska uprava se namerava na svojstven način pridružiti različnim pobudam in prizadevanjem ob mednarodnem letu handikapiranih oseb. V Gorici bo namreč 9. in 10. maja letos med-deželni strokovni simpozij o govornih in slušnih tnotnjah otrok. Simpozij pripravlja pokrajinska uprava v sodelovanju z zavodom za govorno in slušno prizadete otroke ter s strokovnjaki psihopedagoškega zavoda iz Medee. Gorišk: zavod za govorno in slušno prizadete otroke se uvršča med redke tovrstne ustanove v državi, v naši deželi pa je menda edini, ki skrbi za vključevanje govorno in slušno, prizadetih otrok v redno šolo, v družbo. Pri tem dosega lep uspeh in služi kot nekakšna poskusna ustanova, kjer deluje tudi dveletni izpopolnjevalni tečaj za bodoče vzgojitelje, kj bodo skrbel^ z^pjijadetornl a -dirio.. V zadnjem "času pa uičejo. v tej ustanovi.,tpdi.^r^nih.„n?-
činov,, kako, bi.,prem^(|o1vir^/ln težave, ki preprečujejo otrokom s prirojenimi ali pridobljenimi hibami da bi jih polno vključili v družbo. Tako naj bi za dosego boljših uspehov v psihoterapevtsko dejav nost pritegnili tudi starše.
Do zdaj je udeležbe na posvetu, ki bo potekal pod geslom Otrok in govor potrdilo lepo število strokovnjakov, ki delujejo na tržaški in padovski univerzi, ali se kako drugače ukvarjajo s preučevanjem prirojenih ali kasneje pridobljenih govornih in slušnih hib. V prvem delu zasedanja bodo obravnavali različna vprašanja s področja govora. medtem ko bodo drugi dan zasedanja skoraj v celot' namenili
hhhhhihiihhhhhhhuhhhiiihhihhihhhhihhhiiiiihiihiihhhhhhihhihhhihhhihihihhhiihhhhhi
NA POZIV SINDIKALNE FEDERACIJE
STAVKA DELAVCEV PODJETIJ V KRIZI
Ob 10. uri zborovanje na Travniku
Danes dopoldne uodo stavkali delavci vseh kriznih industrijskih pod jetij na Goriškem. Stavko je oklicala enotna pokrajinska sindikalna federacija, da bi opozorila na nevernost izgube 2.500 delovnih mest in zahtevala izdelavo sanacijskega načrta za ta podjetja, da bodo na daljevala z delom. V nevarnosti za izgubo delovnih mest so delavci podgorske tekstilne tovarne INTE CO, Tee Friuli, Detroit, SIMO in Jeklarne AAA.
Kakor izhaja iz bele knjige KP1, je AAA prejela od FRIE skupno devet milijard lir posojila. SIMO 1.2 milijarde, Tee Friuli 4,2 mili jarde, Detroit 1,8 milijarde. Zelo ugodna posojila iz drugih naslovov so pre.jela tudi ostala podjetja.
Z današnjo demonstracijo (ob 9.15 bo po Korzu krenil sprevod na Travnik, kjer bo zborovanje) hoče jo deželo opozoriti na nevzdržno
stanje na Goriškem, pokazati hočejo, da je goriško gospodarstvo najšibkejši člen v verigi deželnega gospodarstva, da ie Goriška že doslej izgubila pet tisoč delovnih mest in da nadaljniega udarca (izgube še 2.50O delovnih mest) ne bi več prenesla.
Sindikalna federacija je že spo ročila da bo oklicala splošno pokrajinsko stavko, oodobno kakršno so imeli predvčerajšnjim v Trstu, če odgovorni dejavniki, predvsem dežela in država, ne bodo zagotovili celovitega reševanja problemov industrijskega sektorja.
. Sindikalna federacija je povabila zvezo obrtnikov in trgovcev naj v znak selidarnosti njeni člani danes dopoldne v Gorici zaprejo trgo vine. Sindikat trgovcev ie poziv sprejel in v navodilu članom vab; trgovce, naj med samo manifestacijo spustijo navojnice.
obravnavi problemov vključevanja slušno prizadetih otrok. V okviru strokovnega posveta bo tudi okrogla miza o rehabilitaciji govorno prizadetih otrok, ki jih je samo v naši pokrajini okrog 200, okrog 50 otrok ima resne težave s sluhom, nekaj nad 20 pa je zelo težkih primerov, kakor so nam povedali v pokrajinskem zavodu. O vprašanju bomo v prihodnjih tednih še poročali.
Zanimajo se za plinovod med Jadranom in Nemčijo
Na obisku v Tržiču se je včeraj mudila delegacija gospodarstvenikov iz Zahodne Nemčije, ki se
zanimajo za zgraditev plinovoda med Jadranom in območjem severne Evrope. V poštev pridejo zato v glavnem samo luke na severnem Jadranu. Tako je delegacija prejšnje dni obiskala nekatera jugoslovanska pristanišča ter Trst in Benetke.
Med včerajšnjim obiskom v Tržiču so si predstavniki nemških podjetij ogledali naprave v prista nišdu Portorosega, potem pa so se sestali še s predsednikom upravnega sveta konzorcija za industrijsko cono ter s predsednikom posebnega podjetja za tržiško pristanišče.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Pontom & Bas si. Raštel, tel. 83-349.
111111111111111111111111 Ulil llllllllll tl llllllllllIllIllllllltlllillMUllllltlllllllllllllllltlllllllllltlllllllllllllllllllllltfllll
mm SO ZAVAROVALNI UKREP/ .,,
"	■*—■	1 TU"	.............. «»	—■■■«■
Soča izpodjeda levi breg in krči njive Sovodenjcem
V zadnjem času se je vodni tok pomaknil z desnega brega (pri Majnici) na sovodenjsko stran
Iz starih dokumentov je razvidno, da sta tako Soča kakor Vipava v spodnjem toku včasih zelo pogostoma prestopali bregove ter povzročali veliko gmotno škodo. Z zgraditvijo zajezitev na Soči in drugimi posegi se je nevarnost hudih in predvsem nenadnih poplav zelo zmanjšala, a kljub temu visoka voda še vedno povzroča skrbi, pa tudi gmotno škodo.
Starejši občani v Sovodnjah vedo povedati, kako si je reka Soča v zadnjih 50-60 letih nekajkrat spremenila tok. Tako je še pred vojno pri Petovljah tekla tik ob današnji pokrajinski cesti, danes pa se je njen tok odmaknil za nekaj sto metrov proti Fari. Obraten pojav pa je v zadnjem času opaziti pri Sovodnjah, na kraju, ki mu doma čini pravijo Na rošti. Tam se je glavni vodni tok. ki je prej izpodjedal razmeroma trde konelome ratne sloje na desnem bregu, pomaknil v nasprotno smer ter močno izpodjeda sicer krhko naplavino Tako je voda v zadnjem letu, (zlasti ob povodnji) izpodjedla za o-krog 10 do 15 metrov kopnega v dolžini nekaj sto metrov Ker gre za razmeroma mehak svet (v glavnem gramoz in pesek) ima voda kajpak lahko delo in tako ie za jeda po vsaki povodnji globlja To zaskrblja lastnike zemljiških parcel v bližini, saj so nekateri izmed njih že utrpeli znatno škodo, ko jim je voda odplavila nreceišnje površine sveta.
Nujni so torej primerni zavarovalni ukrepi z utrditvijo brega ter zgraditvijo ustreznega nasipa, ki bo vodni tok usmeril oroti sredini struge.
V prostorih sindikata CISL v Tržiču bo drevi, ob 18. uri. skupšči
na članov in somišljenikov sindika ta Sinascel, bivših uslužbencev u-stanove Onairc. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem zakona o zaposlovanju bivših uslužbencev Onairc v državnih vrtcih.
ZA CESTE V BRDIH
0 uporabi 500 milijonov bo odločala deželna komisija
O tem, kje uporabiti 500 milijonov lir za izboljšanje cestnih povezav med Brdi in Gorico (sredstva zagotavlja vlada na podlagi osimskega dogovora), bo menda odločala pristojna deželna komisija, ki sledi izvajanju mednarodnega dogovora. Do takega sklepa je prišla goriška pokrajinska uprava po vrsti sestankov. ki so bili v glavnem brezuspešni in po ugotovitvi da bo težko najti soglasje o tem vprašanju. Glede u-porabe petsto milijonov lir namreč obstajata dva okvirna načrta. Po prvem naj bi s temi sredstvi uredili cesto med Cerovim, Jazbinami. Gradiškuto in Ločnikom, drugi načrt pa predvideva posodobitev ceste med Števerjanom, Bukovjem in Grojno.
Denar je na razpolago že nekaj let, vepdar z naraščajočo inflacijo njegova vrednost stalno kopni in bo mogoče, če se bodo pogovori nada ljevali še nekaj mesecev, narediti bolj malo del. Naj navedemo, da se števerjanska občinska uprava ogreva, da bi denar porabili za ureditev ceste med števerjanom, Križiščem in Bukovjem ter Grojno. V tej zvezi je občinski svet na zadnji seji tudi izglasoval resolucijo v prid take odločitve.
goriške trgovinske zbornice na tem sejmu nastopilo tudi nekaj delovnih organizacij z Goriške, pa čeprav njihov proizvodni program ne sodi v domeno sejemskega programa,- ki je letos usmerjen na turizem, navtiko, izkoriščanje prostega časa, prikaz tehnike izkoriščanja sončne toplote itd. Tako bodo na ESPOMEGO individualno nastopile tudi delovne organizacije Ciciban — Miren. Poli-galant Plastika — Volčja draga in tekstilna tovarna Okroglica — Volčja draga.
Njihova udeležba bo potrdila dobre odnose med medobčinsko gospodarsko zbornico severnoprimorskih občin in trgovinsko zbornico v Gorici kakor tudi odnose med obmejnimi občinami nasploh^
SLOVENSKO
-'gledaušče V TRSTU
IVAN MRAK
PROCES
danes, 9. aprila, ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah jutri, 10. aprila, ob 20.30 v cerkvi v števerjanu v soboto, 11. aprila, ob 20.30 v cerkvi na Plešivem pri Sv. Subidi
Izleti
Mladinski odbor SKGZ organizira od 17. do 20. aprila mladinski avtobusni izlet v Bosno. Vpisovanje in ostale informacije na sedežu MO SKGZ v Gorici (Ulica Malta 2. telefon 84-644). Zainteresirani pohitite!
Razna obvestila
V čitalnici ljudsko • pionirskega
odreda v Novi Gorici, Kidričeva 20, bodo jutri ob 20. uri predstavili knjigo Slovenska plemiška pisma, ki je lani izšla pri Založbi tržaškega tiska. Knjigo bosta predstavila avtor Pavle Merku in urednik Marko Kravos.
ZSŠDI organizira 17. in 18. aprila seminar za odbornike športnih društev v Planici. Vpisovanje in ostale informacije na sedežu ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 33 029).
Sovodenjska občinska uprava vabi jutri,- 10. t.m., na vaški posvet v Rupi. Srečanje med upravitelji im-občeni bo v gostilni Ožbot s pričetkom ob 20.30.
Prosveta
Prosvetno društvo «Briški grič* in ZSKD vabita na otvoritev razstave lesenih skulptur domačega umetnika Mirka Maraža, ki bo v društvenih prostorih na Bukovju v soboto, 11. aprila, ob 20.30. Spregovoril bo umetnostni kritik prof. Milko Re-ner. Sledil bo koncert okteta Jelovica iz Škofje Loke.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici danes ob 11. uri — D. Hare »Molči in bodi lepa*. Predstava za BP v dvorani v Solkanu.
Kino
(,'orfcu
VERDI 17.30-22.1X1 »Black stallion*. C. Ballard in M. Rooney. Barvni film.
CORSO 17.30 - 22.00 cFrenzy». J. Fisck in A. Massey. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Le signore del quarto piano*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
triič
PRINCIPE 18.00^22.00 «Superdonne porno*.
EXCELS10R 16 30—22.00 »Mano le-sta».
Nora t. urico in okolica
SOČA 18.00—2000 »Skrivnost zapuščene hiše*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Dama, ki izginja*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »The clash*. Ameriški film.
s» :
mmmnmnaammamm

DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg republike. tel. 72-341
• ? V*'-
Trgovina obutve Calzature al Risparmio
T v • v
Trzic
Ulica Duca d'Aosta 10 Otvoritev
v soboto, 11. aprila
OB ŠTIRIDESETLETNICI NACIFAšlSTIČNEGA NAPADA NA JUGOSLAVIJO (8)
Churchill v svojih spominih beleži da je bil Hitler «zadet v sam živec»
«Malo prevratov je bilo izvršenih tako gladko* - Knez Pavle se je moral vrniti iz Zagreba v Beograd-Kdo je bil s Simovicem- Besni Hitler niti ne čaka na Simovičevo morebitno lojalnost
Druga važna aktivnost CK KP Slovenije pa je bila intervencija Toneta Tomšiča in Leskoška pri državnem pravdništvu v Ljubljani, da bi ukazalo uničenje vseh sodnih aktov proti komunistom in izpustitev zaprtih komunistov.
> Za naše bralce pa je še posebej zanimiva pripomba Metoda Mikuža v zvezi s šestoaprilskim pozivom CK KPS, katerega del je odšel v prostovoljce, del svojih članov pa je pustil v zaledju:
<Da je CK KPS s posebnim letakom že 6. aprila pozival komuniste 'v prostovoljce, je deloma pripomogel tudi poziv iniciativnega . odbora primorskih Slovencev, ki je tega dne začel zbirati prostovolj-• ce. Tako je že 6. aprila prišlo do velikega zborovanja prostovoljcev v Narodnem domu v Ljubljani, na katerem je govoril tudi Bebler in žel navdušeno odobravanje. Tako je bil še istega dne sestavljen prostovoljski Soški odred*.
Pok. Lavo Čermelj imenuje ta odred «SOšKA LEGIJA*, kratkotrajna formacija, o kateri piše precej obširno v svojih Spominih poleg Miroslava Lušteka v sestavku pod naslovom «Od 25. marca do prihoda okupatorja* v zborniku »Ljubljana v ilegali*. Čermelja je že čez nekaj tednov po okupaciji Ljubljane ital. policija aretirala in ga postavila pred fašistični tribunal, ki ga je na drugem tržaškem procesu obsodil na smrt, a je bil nato pomiloščen na dosmrtno ječo.
Stanje na Primorskem v tistih desetih dneh Simovičeve vlade pa jo opisano v publikacijah v zvezi s tem procesom oziroma z njegovimi pripravami, a so skoraj vse omejene na izdaje v slovenščini v pričakovanju, da bo ustrezni deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja tudi v tem pogledu storil svojo dolžnost vsaj po lanskoletnem objavljanju rezultatov raziskav o povojnih dogodkih (na pr. »Ksodoi, saj bi bilo logično, da bi predvojni in vojni dogodki imeli prednost).
Seveda opisovanje dogajanja v drugih republikah in pokrajinah Jugoslavije ne more biti predmet tega kratkega sestavka, ki se mora nujno omejiti na tedanje poglavitne najpomembnejše dogodke v naši matični Jugoslaviji. Med mnogimi publikacijami jih brez dvoma vsebujejo predvsem Churchillovi spomini DRUGA SVETOVNA VOJNA. Tiste dogodke je W. Churchill takole razdelil v že prej omenjenem IX. posl a v; ju pod naslovom JUGOSLAVIJA v tretji knjigi « Veliko zavezništvo*:
L Moj telegram od 26. marca. — Poslal ga je svojemu veleposlaniku Chambellu v Beogradu, takoj po dunajskem kapitulantskem jugoslovanskem podpisu:
«Ne dopustite, da bi prišlo do prepada med vami in knezom Pavlom ah njegovimi ministri. Nadaljujte z nadlegovanjem, napadi in zajedljivostjo. Zahtevajte avdience. Ne pristajajte na NE kot na kakšen odgovor. Ne pustite jih, dokazujte jim, da Nemci že mislijo, da je podrejevanje njihove dežele že izvršeno dejstvo. Sedaj ni čas za očitanja in dostojanstvene ločitve. Istočasno ne izpustite izpred oči nobene alternative, na katero bomo morda morali pristati, če se prepričamo, da
je sedanja vlada odšla tako daleč, da ne more več nazaj.. .».
2.	Prevrat v Beogradu brez prelivanja krvi 27. marca*. V ozkem krogu oficirjev okrog Simoviča se je nekaj mesecev razpravljalo o neposredni akciji, kolikor bi vlada kapitulirala pred Nemčijo. Skrbno so načrtovali revolucionarni udar. Voditelj predvidenega upora je bil general Bera Mirkovič, komandant Jugoslovanskega letalstva, ki so mu, poleg kakšnih sto rodoljubov, pomagali major Kneževič,/oficir kopenske vojske in njegov brat, profesor/ ki je spričo svojega položaja v Srbski demokratski -stranki vzpostavil po-
PIŠE:
STANISLAV RENKO
litične stike. Za načrt je vedelo majhno število zanesljivih oficirjev, skoraj vsi s čini, nižjimi od polkovniškega. Mreža se je širila iz Beograda do glavnih vojašnic v državi — Zagreba, Skopja in Sarajeva. Enote, s katerimi so razpolagali zarotniki, so obsegale dva polka kraljeve garde, razen njihovih poveljnikov, en bataljon beograjskega garnizona, eno četo o-rožnikov v službi na dvoru, del protiletalske divizije stacionirane v glavnem mestu, komando letalstva v Zemunu, kjer je bil poveljnik Simovič, in oficirske in podoficirske šole skupaj z nekaterimi topniškimi in pionirskimi enotami*, piše očitno dobro in točno informirani predsednik britanske vlade in nadaljuje:
«V teku 26. marca, ko se je v Beogradu razširila vest o vrnitvi jugoslovanskih ministrov z Dunaja, so zarotniki sklenili, da preidejo na dejanja. Dan je bil znak, da se ob zori (četrtek) 27. marca zavzamejo ključne točke v Beogradu in kraljev dvor, skupaj z mladim kraljem Petrom II. v njem. Dokler so čete pod poveljstvom odločnih oficirjev blokirale kraljev dvorec, na robu prestolnice, je bil knez Pavle, ne vedoč ničesar, ali pa predobro vedoč o tistem, kar se pripravlja, v vlaku za Zagreb.
3.	Knez Pavle prisiljen, da abdicira. «Malo prevratov je bilo izvršenih tako gladko. Ni bilo prelivanja krvi. Cvetkoviča je policija pripeljala v Simovičev štab, kjer so ga prisilili, da je podpisal akt o odstopu. \ glavnem mestu so bili na prfcjaAljh. Jjtestjb! postavljene strojnice in topovi. Kne-< za Pavla so po pntoodiJiU« Zagreb obvestili, da je Simovič prevzel oblast v imenu mladega kralja Petra II. in da je namestništvo odpravljeno. Komandant Zagreba je zahteval od kneza Pavla, da se takoj vrne v Beograd. Takoj po prihodu so ga spremili v delovne prostore generala Simoviča. Tedaj je z ostalima dvema namestnikoma podpisal akt o abdikaciji. Dali so mu na razpolago nekaj ur, da pospravi svoje stvari, pa je isto noč skupaj s svojo družino zapustil svojo deželo in odšel v Grčijo . . .».
4.	Ljudsko navdušenje. »Beograjske Ulice so bile kmalu prepolne Srbov, ki so skandirali: BOLJE RAT NEGO PAKT; BOLJE GROB NEGO ROB. Na trgih se je plesalo: povsod so se pojavile angleške in francoske zastave . . . Nemški poslanik je bil izpostavljen
javnemu zmerjanju in množica je pljuvala na njegov avto ...».
5.	Hitlerjev bes. «Hitler je bil zadet v sam živec. Dobil je napad tistega krčevitega besa, zaradi katerega se trenutno izgubi sposobnost razmišljanja in ki ga je včasih gnal v njegove najbolj strašne pustolovščine. Ko je bil bolj priseben, je po enem mesecu med • pogovorom s Schulenburgom dejal: »Jugoslovanski coup (udar) je prišel nenadno kot grom iz jasnega neba. Ko. so mi 27. marca sporočili, sem mislil, da je to neka šala*. Toda tedaj je v razjar-jenosti sklical nemško vrhovno komando. Prisotni so bili Goering, Keitel in Jodl, pozneje je prišel še Ribbentrop. Zapisnik o tem sestanku je med spisi sojenja v Nueren-bergu. Hitler je razložil jugoslovanski položaj po prevratu. Dejal je. da je Jugoslavija negotov dejavnik v predstoječi akciji proti Grčiji («Marita»), še bolj pa v «Barbarossi», poznejšem podvigu proti Rusiji. Mnenja je bil, da je sreča, ker so Jugoslovani pokazali svojo naravo pred začetkom izvajanja «Barbarosse».
6.	Njegova odločitev, da Jugoslavijo uniči. «Hitler se odloči brez čakanja na morebitne izjave lojalnosti nove vlade, podvzame vse priprave, da se Jugoslavija uniči vojaško in kot nacionalna celota. Ne bo nobenih diplomatskih korakov, niti ne .bo postavljen ultima-tum. Prepričevanja jugoslovanske vlade, kateri se tako in tako ne more več verjeti, se bodo »jemala v vednost*. Napad bo začel, ko
se pripravijo sredstva in čete . . .».
7. Ukaže uničenje Beograda. »Politično je zlasti važno, da se udarec proti Jugoslaviji izvrši z neusmiljeno krutostjo in da se vojaško uničenje izvede z bliskovitim podvigom. Na ta način bo povzročeno Turčiji dovolj strahu in bo vplivalo na ugoden način za poznejši pohod proti Grčiji. Lahko se domneva, da bodo Hrvati prestopili na našo stran, ko napadamo. Zajamčen jim bo ustrezen po litični tretman (avtonomija pozneje). Vojna proti Jugoslaviji bi morala biti zelo popularna v Italiji, Madžarski in v Bolgariji, ker se bodo tem državam obljubile teritorialne razširitve: jadranska o-bala Italiji, Banat Madžarski in Makedonija Bolgariji. Ta načrt zahteva, da poliitimo z roki za vse priprave in da uporabimo tako močne sile, da pride do jugoslovanskega zloma v najkrajšem času ... Glavna naloga letalstva je, da z napadi v valovih uniči glavno mesto Beograd*.
Hitler je isti dan podpisal »Direktivo štev. 25»:
Nameravam vpasti v Jugoslavijo z močnimi prodori s področij Gradca in Sofije s splošno smerjo k Beogradu in naprej k jugu s ciljem, da se jugoslovanski vojski povzroči odločilen poraz kakor tudi, da se južni del Jugoslavije odreže od ostalega dela države in spremeni v bazo za nadaljnje operacije nemško - italijanskih sil proti Grčiji.
(Nadaljevanje sledi)
V KOSOVELOVI KNJIŽNICI V SEŽANI
LEP KULTURNI VEČER
Posvečen je bil našemu založništvu - Gosta sta bila M. Kravos in P. Merku - Izredno zanimiva razstava, ki je posebno dobrodošla ljubiteljem knjige
V	petek, 3. aprila je bil v sežanski knjižnici kulturni večer, ki je, kot običajno, privabil veliko ljudi. Gosta večera sta bila Tržačana Marko Kravos in Pavle Merku. Občinstvo, ki je do sedaj poznalo Marka Kravosa v Sežani le kot pesnika, se je to pot srečalo s Kravosom kot urednikom knjižnih izdaj pri ZTT. Uvodoma je Lučka Čehovinova povedala, da je knjižnica pripravila to prireditev iz posebnega razloga. ZTT je Sežani ena najbližjih slovenskih založb, za katero pa marsikdo niti ne ve. Izdaja pa že vrsto let zanimive knjige in publikacije ne le za zamejske Slovence, ampak zanimive za vso slovensko javnost.
Nato je Marko Kravos orisal posebno vlogo, ki jo ima ta založba izven matične domovine. Povedal je, kaj vse je pri tej založbi že izšlo in predstavil letošnji program knjižnih izdaj. Tov. Kravos je s seboj prinesel tudi kataloge knjižnih izdaj, tako da so si jih ljudje lahko ogledali, pa tudi vzeli, tisti ki jih je zanimal.
Ker je iz lanskega programa vzbudila veliko zanimanja knjiga Slovenska plemiška pisma, je knjižnica povabila Pavla Merkuja, ki je orisal dolgo a zanimivo obenem pa tudi težko pot, ki jo je knjiga prehodila do izida. Ob tem je opozoril na vrsto zgodovinskih zanimivosti. Predstavitev knjige Pavla Merkuja je izzvala živahen razgovor, v katerega sta se vključila tudi gosta iz Ljubljane Franček Bohanec in Milko Matičetov, ki je dejal, da bi bilo zanimivo knjigo predstaviti tudi v Ljubljani.
Vseh nekaj izvodov knjige, ki jih je Kravos prinesel, so prisotni pokupili.
V	petek so v knjižnici odprli tu-
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiitiiiniiiiiiiiimiiiiiiiMiiiniiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitMitiiiriiiiiiiviiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiin
PO STRELIH NA PREDSEDNIKA REAGANA
V AMERIKI SEDAJ ODKRIVAJO ŠTEVILNE PRIV A TNE VOJSKE»
Potem ko so na Floridi «zasačili» eno takih vojsk pri vajah, je postala zadeva zanimiva - «Ameriške črnce je treba pognati v Afriko, Jude pa pobiti»
WASHINGTON - Ko je pred 11'dnevi ffrišlo V'AVashingtonu do a-tentata na predsednika Reagana, so ,se v j/flružeijih .državah lotili analize, od kod »tolikšna ljubezen* v ZDA do — orožja. Pri tem so ugotovili, da je v ZDA na 230 milijonov ljudi najmanj 50 milijonov državljanov, ki imajo doma orožje, seveda največ samokresov, toda tudi drugega nekoliko težjega orožja. Pri tem so ugotovili tudi, da sam Reagan zagovarja to ljubezen in delovanje tako imenovanih strelskih organizacij. Marsikdo je v zvezi s tem izrazil ne le začudenje, pač pa tudi nekakšno negodovanje, celo strah. Ta strah pa je postal še večji te dni, ko so časopisi prinesli «zanimivo vest* iz Floride, kjer so «odkrili» večjo skupino uniformiranih in oboroženih mladeničev, ki so imeli tu »vojaško taborišče* in se vadili v streljanju in borbenih veščinah.
V prve trenutku so mislih celo,
Patronat KZ - INAC svetuje
Kasadjsko sodišče je priznalo pravilo do minimalne pokojnine tudi uživalcem tuje pokojnine
aiitliiilililliiiiliinmiiilli.lil...mil........III..........................................................m........
Srečanje obmejne mladine v Ravnah
Konec prejšnjega tedna je bilo na Ravnah na Koroškem II. srečanje mladine obmejnih OK ZSMS in Krajevnih združenj Zveze slovenske mladine iz Koroške, ki ga jo organizirala tamkajšnja občinska konferenca ZSMS. Na srečanju so sodelovali poleg organizatorja še predstavniki Zveze slovenske mladine iz Celovca ter OK ZSMS Radlje ob Dravi, Slovenj gradeč,
Radovljica, Jesenice, Škofja Loka, Tržič, Žalec, Kranj in Dravograd. Poleg tega so se srečanja udeležili tudi predstavniki RK ZS MS — in sicer sekretar Robert Četne in predsednica komisije za mednarodne odnose Danica Smrdu.
Na srečanje je prišla tudi delegacija mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz našega zamejstva, v kateri je bil vključen, kot izraz dobro vpeljanega obmejnega sodelovanja na Primorskem, tudi predstavnik OK ZS RiS iz Nove Gorice.
Drugo srečanje koroške obmejne mladine — prvo je bilo v oktobru lanskega leta na Jesenicah — je vsebovalo poleg razgovorov še zanimiv kulturni program ter o-gled zanimivosti Raven na Koroškem (osnovna šola «Koroški jeklarji na Javorniku*, Kefrov mlin, v katerem je bil II. in III. kongres SKOJ, Prežihova bajta in spomenik).
Na samih razgovorih pa so mladi iz 'obmejnih občin ocenili dosedanje sodelovanje med posameznimi OK ZSMS ter krajevnimi združenji zveze slovenske mladine na Koroškem ter nanizali vrsto akcij, ki naj bi v prihodnje še v večji meri zainteresirali množice mladih z obeh strani meje. Predstavniki mladinskega odbora SKGZ pa So vnesli v diskusijo izkušnje obmejnih mladinskih stikov na Pri morskem, ki se redno razvijajo od leta 1977 dalje.
V zaključku razgovorov so se delegacije še dogovorile, da bo naslednje, tretje srečanje na av-atrijškem Koroškem jeseni.
Vprašanje: «Te dni sem doživel nekaj nezaslišanega. Po upokojitvi pri 1NPS sem skoraj dve leti čakal, da mi priznajo in likvidirajo jugoslovansko pokojnino. Znesek sicer ni visok, saj sem imel le dve leti delovne dobe in pa partizanščino. Kar pa me je presenetilo in razburilo je to, da mi je 1NPS, ki je prej plačeval minimalno pokojnino, znižal pokojnino za znesek, ki ga dobivam iz Jugoslavije. Sedaj z dvema pokojninama skupaj dobim celo nekaj manj kot prej s samo minimalno. Kako je mogoče, da mi je Italija znižala pokojnino? Zelo verjetno gre za pomoto.»
Odgovor: «Z moralnega in socialnega vidika se vam vsekakor godi krivica. Žal pa so v Italiji v veljavi taka zakonska določila, ki to legalno omogočajo. Že dolgo je tudi v teku razprava o preiudicialni zahtevi, da mora INPS v vsakem primeru zagotoviti italijanskemu državljanu celotno minimalno pokojnino, ne glede na dejstvo, če ta prejema pokojnino še iz neke druge države. Sedaj se je vendarle nekaj premaknilo. saj je pred nekaj meseci kasacijsko sodišče z razsodbo označilo kot protizakonito tako početje in je tako odpravilo krivico vsaj za del upokojencev v dveh različnih državah.
Poglejmo najprej razloge, na osnovi katerih INPS zmanjšuje italijansko pokojnino. Po zakonu ima vsak državljan, ki uveljavlja vsaj pet let pokojninske dobe za1-gotovljeno določeno minimalno pokojnino, čeprav je v teh primerili efektivna pokojnina na osnovi pri-
spevkov, oziroma prejemkov dokaj nižja. Vendar mora država doplačati razliko iz svojega proračuna, da zagotovi najrevnejšim slojem vsaj minimalne gmotne pogoje za preživljanje. Po tolma-čevanju zavoda INPS pa je treba znižati to integracijsko kvoto v primeru, da upokojenec prejema še pokojnino iz neke države. Takšno je običajno ravnanje INPS in zato se je marsikateri naš človek odrekel jugoslovanskemu sorazmernemu delu pokojnine, ker bi ne imel dejansko nobene koristi.
Sedaj pa se z razsodbo kasa-cijskpga sodišča odpirajo nove možnosti, čeprav zaenkrat zadeva le ožji okrog upravičencev. Razsodba št. 5536 z dne 15. oktobra 1980 namreč priznava pravico do celotne minimalne pokojnine INPS vsem tistim upokojencem, ki uveljavljajo tudi samostojno delavsko pokojnino v neki drugi državi na osnovi predpisane pokojninske dobe. Zaenkrat ne pridejo v poštev primeri jugoslovanske pokojnine po konvenciji, kot je, žal, v va-jšem primeru. Kdor pa ima v Jugoslaviji tolikšno pokojninsko dobo, ki mu daje pravico do samostojne jugoslovanske pokojnine, bo lahko kljub temu prejemal od INPS minimalen znesek pokojnine. Gre torej za delno zmago, borba pa se sedaj nadaljuje, da bi ta princip raztegnili tudi na pokojnine po konvenciji. Svetujemo vam, da čim prej vložite na INPS zahtevo, naj vam integrirajo pokojnino na minimalni znesek in to z retroaktivno veljavnostjo.
da gre za skupino saboterjev, ki irtš ’ se "brfbravljajo na napad na bližnjo atomsko jedrsko centralo. Nato so mislili, da gre za skupino komandosov, ki se pripravljajo za odhod v kako deželo centralne A-merike. Vsa resnica pa je prišla na dan šele na policiji. Ko so namreč vso to «vojsko» priprli in jo spravili v bližnjo policijsko postajo na zasliševanje, so ugotovili, da je to pravzaprav «redna letna vaja* ene izmed zelo številnih pol-vojaških organizacij, ki se zadnja leta v' ZDA množijo kot gobe po dežju. Pri tej grupi »vojakov* so našli veliko odličnega, najmodernejšega pehotnega orožja, ki ga izdelujejo v glavnem v zahodnih deželah, vendar pa je bilo tudi nekaj orožja iz evropskega vzhoda.
Ko so se oblasti po vsem tem nekoliko pomujale in skušale zadevo razčistiti ali vsaj pob liže spoznati, so ugotovile, da je «tega* veliko. Doslej so registrirale več desetin polvojaških, seveda privatnih »armad*. Seveda gre za številčno omejene »privatne vojske*, vendar pogosto tudi za »vojske*, ki štejejo tudi sto in več članov. In v teh vojaških organizacijah se vaje vršijo redno in po vseh pravilih, kot na primer pri ameriških marincih. Pri «vojaških vajah* sodeluje pogosto na desetine in desetine mladeničev, ki so oboroženi tudi z nekoliko težjim pehotnim orožjem in s pravo municijo.
Priprave na »vojaške operacije* postajajo v ZDA nekakšna moda, kot ugotavljajo poznavalci tukajšnjih razmer, ki tudi pravijo, da so med člani teh polvojaških formacij ne le ljubitelji vojaških veščin in bivši vojaki, pač pa tudi rasisti, verski zanesenjaki, »državljani, ki jih je prevzel strah, da jim bo v nekem namišljenem prevratu nekdo pobral premoženje*. In ko gre za «prevrat» je tako rekoč logično, da so za njim — komunisti.	i
Združevanje v vojaške formacije, da bi se vadili v vojaških veščinah pa vzbuja čedalje večji strah med preprostimi ljudmi, ki se bojijo tudi preprostega, vsakdanjega kriminala. In tega je ne le iz leta v leto, pač pa že iz dneva v dan vedno več. Samozvani »poveljniki* in drugi tovrstni »generali*, vsekakor vodje in vaditelji teh »zasebnih vojska*, ki zbirajo v orožje zaljubljene mlade ljudi in jih vadijo v rokovanju z njim, tudi sami širijo strah pred »upori*, prevrati in rasističnimi neredi. S tem hočejo vzbuditi pri ljudeh tisto razpoloženje, ki sili posameznika v njihovo »vojsko*. S tem torej ti »generali* širijo svoj delokrog, svoje vplivno področje.
Kakor razberemo iz ameriškega tiska, imajo nekatere izmed teh polvojaških formacij tudi zelo praktične cilje: v bistvu so to neke vojaške šole za pripravljanje kadrov, ki bi hoteli zasesti določeno »mesto*, ko pride kje v svetu do kakih neredov, do kakih hujših dogodkov. In zato so ti »komandosi* v stalnem stiku z emi> granti iz dežel, v katerih je narod pognal diktatorje. Poročila govore, da je pri novačenju najemniških vojsk največ ljudi, ki so pobegnili iz raznih dežel. Gre za
begunce na primer^iz I^ikaragve, Kube in od drugod/ ža ljudi, s sumljivo preteklostjo,. Trdi ,ae. celo, da za plačo biyšjh. funkcionarjev diktatorjev «plačane vojske morilcev* sprejemajo «naloge» na Kubi, v Nikaragvi in v drugih državah Srednje Amerike. Zelo verjetno pa je tudi, da so te »naloge* pravzaprav le vaba za ljudi.
Največ takih skupin je na jugu ZDA, kjer je še vedno živ rasizem, ki temelji na tako imenovani »večji vrednosti* bele rase. Tako imenovano »zvezo krščanskih patriotov za obrambo* na Floridi vodi neki camper, ki ga ameriški tisk pozna kot skrajnega desničarja. Neki drugi vodja «zasebne vojske*. ki šteje kakih sto zares do zob oboroženih vojakov pa kar odkrito izjavlja svoj «politični cre-do», ko pravi, da «ameriške črnce je treba izgnati tja, od koder so prišli, to se pravi v Afriko, Jude pa je treba pobiti*.	s. o.
di zanimivo razstavo za ljubitelje knjig.
V petih vitrinah so na ogled posebne bibliografske izdaje. Povedati je treba, da je pretežni del teh dragocenih knjig last Goriške knjižnice France Bevk, ki je pripravila to izjemno razstavo in sedaj potuje po primorskih knjižnicah. Takšna zamisel Goriške knjižnice je gotovo hvale vredna, saj bi manjše knjižnice, zlasti tiste, ki so se formirale po vojni, težko pripravile tako bogato razstavo.
Seveda bi bila razstava veliko bolj zanimiva za ljudi, če bi vse te dragocene knjige z razkošnimi opremami lahko vzeli v roke in jih tudi prelistali. Zlasti se ljudje zaustavljajo pred vitrino kjer so razstavljene miniaturke, ki so prava paša za oči, saj je najmanjša knjiga velika komaj 5 milimetrov. Obiskovalce seveda zanima, kaj vse se skriva v teh dragocenih knjižnih izdajah.
Zanimiva razstava bibliografskih knjižnih izdaj bo v knjižnici na ogled do 20. tega meseca. a n
Iz umetnostnih galerij
Gostja z juga v časnikarskem krožku
Tržaški časnikarski krožek je že večkrat sprejel v goste kakega likovnika. V njegovih prostorih na Korzu 12 so razstavljali že številni domači, pa tudi tuji slikarji. Eden takih je tudi Angela. Giordano, slikarka srednje starosti, doma s Sicilije in sicer iz bližine Messine. V Trst je prinesla večje število svojih del, ki jih je deloma razobesila na stene krožka, deloma pa so občinstvu na voljo v mapah.	<
Da prihaja z ju'ga, je posredno opazno tudi iz njene motivike, -saj je razstavila nekaj slik z velikimi agavami, torej tipično rastlino toplih krajev, pa tudi z indijsko smokvi jo, ki prav tako raste na njenem otoku in v južnih predelih Sredozemlja.
Sicer pa bi skoraj ne znali oka-rakterizirati njena dela, saj gre za nekakšne tuširanke, raje bi rekli za risbe s črnim tušem, ki jih v nekaterih primerih dopolni še z risbo v sinji ali Zeleno-sinji barvi, kakor na primer v sliki cvetja, kjer se čmo-bela risba lepo sklada in dopolnjuje z risbo v sinjem.
Za njene risbe v črnem ali črnem in sinjem pa bi dodali, da so plod spretnosti, kajti v glavnem gre za tanke ali tanjše črte, ki ne trpijo, ki ne dopuščajo popravkov in retušov. In resnici na ljubo tega na slikah nismd opazili, kar pomeni, da likovnica dela brez miselnih pomislekov in s čvrsto roko. To pa je tem bolj veljavno, ker je njena motivika zelo pisana, saj začenja razstavo z lepim grmom praproti, nadaljuje s tihožitjem, s podobo deklice na divanu in na stolici, z uspehom se preizkuša tudi v obrazu starca, ni ji pa tuja niti pokrajina, marina s čolni in drugi podobni na videz preprosti motivi, ki pa jim slikarka zna dati obliko in smisel, da ustvari, iz njih delo, ki zasluži svoje mesto na steni.
Fre
iiiiMiiMiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitttiiiiiimmtmiiMitititmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiMtiiMittiifiiiiiiii
«Primorska pojo na Opčinah
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Vzgojna oddaja
13.00	Dan za dnem — rubrika Dnevnika 1
13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	D’Artagnan — po romanu A. Dumasa
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Šolska vzgoja:
Our ivonderful Ninneapolis ,	— program v angleščini
15.10	Bitka v Aleši ji
(52 pred Kristusom)
16.20	Risanka
16.30	Happy days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05 3, 2. 1... Stik
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Job — ročno delo
19.00	Italijanske kronike
19.20	Eischied — TV film
19.45 Almanah
in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Flash
21.55 Dolly — petnajstdnevno srečanje s kinematografijo
22.10	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Drugi kanal
12.30	Groš, dva
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Ritem valčka —
7. del TV nadalj.
15.25, šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar
16.15 Kako živijo
16.40	Glasbeni kotiček
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05'Mnenje Vittoria Emilianija Program za' mladino
17.30	Čarovnica Bia — risani film
18.00'šolska vzgoja'
18.30	Iz parlamenta
DNEVNIK: 2	— Večerne
športne vesti '
18.50 Dober .večer s.
Supergulpomj Napoved vremena
19.45 DNEVNIK 2
20.40	Starsky in Hutch — TV film Starsky in Hutch, dva neločljiva policijska agenta, prideta v škripce: osumijo ju, da - sta umorila 4 ženo nekega tajnega agenta. Zadeva je tako resna, da je v nevarnosti njunp življenje. Janiče Dre\v, ženo tajnega agenta Alexandra Drevva najdejo mrtvo po nekem streljanju med policijo in roparji, ki so vdrli v neko banko. Policijska agenta Starsky in Hutch ter dva policijska častnika, ki sta se v civilu udeležila usodnega »spopada*, bi lahko izstrelili tisti usodni naboj, ki je smrtno zadel Janiče Drew. Zato njen mož vztraja na tem, da streljanje ni bilo naključno. Nato pa se zgodi...
21.35 Ponovno na obisku na Siciliji
Z današnjo odda,k) se za ključi anketa po Siciliji, ki jo je pripravil Vittorio De Seta. Kot smo že pisali, se je De Seta lotil te primerjalne oddaje tako. da je ponovno potegnil na dan nekaj svojih dokumentarcev, ki jih je na Siciliji posnel sredi 50 let in tem dokumentarcem je sedaj dodal sedanje razmere na Siciliji. In tako tudi v današnji oddaji je prvi del posvečen žetvi žita, kar so leta 1955 na Siciliji opravljali še s
srpom in koso, danes pa so v rabi ustrezne kosilnice in druga kmečka mehanizacija. V drugem delu se De Seta loteva lova na tuno, ki so jo na Siciliji že stoletja o-pravljali na tradicionalen način. Danes pa je tudi ta lov mehaniziran in v kraju Favignana ter na otočju Egadi je lov na tune in predelavo ulova, ki je bila že prava industrija, zamenjala nova industrija - množični turizem.
22.30	Informacije o knjižnih novostih
23.10	Evrogol
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretii kanal
17.30	Dokumentarna oddaja
19.00	in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne vesti
20.05 šolska vzgoja
20.40	Delta — dok. oddaja
21.00	»Lo scatolone*
22.00	in 22.30 Tedenska oddaja in DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 17.35 TV v šoli:
TV koledar; Začetek; Radioamaterji; Obiščimo tržnico:	Umetnost; Risanka:
Združeni narodi; Risanka; Predšolska vzgoja; Življenje na meji; Plavanje.
18.25 Poročila
18.30	Tehtnica za natančno tehtanje
19.00	Mozaik kratkega filma
19.30	Obzornik
19.40	Po sledeh napredka
Prvi prispevek oddaje smo posneli na ljubljanskem Kliničnem centru in nosi naslov Oko, ki vidi v notranjost človekovega telesa. Tokrat so rentgenski žarek računalniške tomografije zamenjali ultrazvočni valovi. Značilnosti ultrazvoka in njegovo uporabnost v medicinski diagnostiki smo strnili v prvi del oddaje. Pri pripravi filma in strokovnega besedila je sodeloval dr. Marko Demšar z Inštituta za rentgenologijo Ijubljan skega Kliničnega centra. U-gotavljanje dednega izvora z antropološko, dedno-biolo ško metodo je zanimiva tema drugega prispevka.
20.10	Risanka	,
20.22 TV nocoj
20.24	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55 Vreme
21.00	Glasbeni četrtek
22.35 625
23.15	V znamenju
Koper	v u.
Ji7.3(LJ?onovitev filma
i-l!).0O“Odprta meja
19.B0 Evrogol
20.00	Risanke
20.15	TV D — Stičišče Dve minuti
20.30 Dubrovski — film
22.10	TV D — Danes
22.20	Čudovita dežela Avstralija t film
Zagreb
18.45	Družba rdečelaske Zore
19.15	TV koledar
19.25	Kronika občine Split
19.45	Risanka
21.00	Zunanje politična oddaja
21.50	«Močnejši spol* — zabavna oddaja
ŠVICA
18.50	Star blazers
19.20	Tandem
20.40	»La gioia della vita* — film
Na nedavni pevski manifestaciji »Primorska poje* na Opčinah so na stopili tudi moški zbor PD Rdeča zvezda iz Saleža, Mešani zbor iz Mačkolj in mladinski oktet P. Trubar iz Gorice
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 lz sveta umetnosti; Dvignjena zavesa, gledališki trenutek doma in drugje: 12.40 Melodije od vsepovsod: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revival; 16.00 Psihologija predšolskega otroka; 16.20 Jazz v Italiji; 17.10 Mi in glasba: Deset abonmajskih sezon tržaške Glasbene matice; 18.00 četrtkova srečanja: 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . . .; 10.15 Knjiga po radiu; 10.4o Mozaik, glasba jn nasveti; 11.10 Leteči zmaj; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Včerajšnje pesmi; 15.33 Glasbeni program; 17.00 V razgovoru s slovenskimi pesniki in pisatelji; 17.10 Izbrali smo za vas; 17.32 Crash: 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Scene in slovenske opere; 19.32 Glasbeni slovar; 20.15 Poje Franco Simone.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar: 7.15 Obvestila; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Najava sporeda: 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.08 Glasbena oddaja; 9.02 Radio anch’io; 11.10 Štiri četrtine; 12.30
Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.32 Master; 14.30 Pred včerajšnjim; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 16.30 Ra dijska priredba; 17.03 Star gags:
18.35	Programi pristopanja; 19.30 Zgodba jazza; 20.00 Enodejanka: 21.03 Glasbena Evropa 81; 21.50 Film - glasba: 22.05 Objektiv Evro pa; 22.35 Glasba včeraj in danes
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12,Ra dio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00	15.42 Radio 2 •
3131; 16.32 Disco club; 17.32 Mali antični svet; 18.32 Bili smo prihod nost; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Spazio X, glasba in nasveti; 22.00 Nočni čas. '
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila:
6.30	Prva jutranja kronika • obve
stila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7 50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kro nika; 8.30 Iz naših sporedov; 9:0f Z glasbo v dober dan; 9 30 Mladi na poje; 10 05 Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki za naše goste; 11.05	11 35 Rezervirane
za ,. .; 12 35 Znano in priljubljeno:
13.10	Znane melodije; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Od vasi do va si; 14.00 Danes do 13.00 - Iz na šili krajev; 14.20 Zabavna glasba:
14.30	Priporočajo vam...; 15 05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mla de poslušalce: 15.40 Jezikovni po govori; 16.00 Dogodki in odmevi'
16.30	Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .; 19.15 Lokalne radijske postaje;
19.35	Slovenski samospevi; 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci 1; 20.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 22.05 Literarni večer: Grška in rimska dramatika: 22.45 Lepe me lodije; 23.25 Iz naših sporedov;
23.30	Plesna glasba iz jugoslovan skih studiov; 24.05 Lirični utrinki;
24.10	Paleta popevk.
NOGOMET
POLFINALE POKALA PRVAKOV
Real Madrid - Inter 2:0
Spanci zasluženo premagali italijanske nogometaše, ki so preveč obrambno igrali in so obenem tudi zapravili dve zelo ugodni priložnosti Santillana v 29. min. in Juanito v 47. min. strelca
Real Madrid — Inter 2:0
(1:0)
STRELCA: v 29. Santillana in v 47. min. Juanito
REAL MADRID: Agustin, Isidro (od 7. min. Garcia Cortes), Cama-cho, Stielike, Sabido, Del Bosque, Juanito, Angel, Santillana, Garcia, Navajaš, Pineda (od 81. min. Garcia Hernandez).
INTER: Bordon, Canuti, Bergoči’ Baresi, Mozzini (od 59. min. Pa-sinato), Bini, Caso, Prohaska, Al-tobelli, Marini, Muraro.
SODNIK: Corver (Nizozemska).
GLEDALCEV: 110.000
MADRID — V včerajšnjem prvem polfinalnem srečanju pokala prvakov je madridski Real zasluženo premagal milanski Inter, in to s po enim golom v vsakem polčasu. Milančani so že iz uvodnih potez jasno pokazali, da bodo skušali o-svojiti neodločen izid. Povsem so se zaprli v obrambo, tako da je Real začel s pravim obleganjem nasprotnikovega kazenskega prostora. Taka taktika pa je Interju uspela samo do 29. minute (pred tem so Španci zamudili nekaj ugodnih priložnosti), ko je Santillana z lepim odrivom preskočil vse Interjeve branilce in poslal žogo v mrežo. Inter pa je kmalu nato zamudil zelo lepo priložnost za zadetek, ko je branilec Bergotni poslal žogo za las preko
POKAL PRVAKOV
•	Real Madrid (Šp.) —
INTER (It.)
•	Liverpool (Angl.) —
Bayern Miinchen (ZRN)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
•	Dinamo Tbilisi (SZ) —
Feyenoord (Niz.)
•	Carl Zeiss Jena (NDR) —
Benfica (Port.)
POKAL UEFA
•	Ipswich Town (Angl.) —
Kiiln (ZRN)
•	Sochauz (Fr.) —
AZ ’76 (Niz.)
TURIN — Juventus je četrti polfinalist italijanskega nogometnega pokala. Turinčani, ki so že v prvi tekmi v Avellinu zmagali s 3:1, so včeraj v povratnem četrtfinalnem srečanju premagali Avellino s 3:2 in so sp tako po pričakovanju uvrstili v polfinale.
Tekma je bila na dokaj poprečni kakovostni ravni, na tribunah torinskega stadiona pa se je zbralo le bornih 8.000 gledalcev Polfinalna para sta: Roma - Juventus in Bologna - Torino.
kMITROPA cup»
Como zmagal Zagreb izgubil
V petem kolu evropskega nogometnega tekmovanja «Mitropa cup* je včeraj Como doma premagal če-hoslovaško moštvo Tatrana z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek za Como
je dal Mandressi v 62. minuti.
V Budimpešti pa je domača ekipa Csepel premagala Zagreb z 2:0 (1:0).
LESTVICA CSEPEL	523
TATRAN	5	2	1
COMO	5	2	1
ZAGREB	5	1	1
PRIHODNJE KOLO (22. 4.) Como - Csepel; Zagreb - Tatran.
5:0
6:6
4:5
3:7
DISCIPLINSKI UKREPI
Antognoni (Fiorentina) izključen za dve koli
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izključila nogometaša Fiorentine An-tognonija za dve koli.
Eno kolo prepovedi igranja pa so dobili: Casagrande in Tendi (Fiorentina), Danova in Patrizio Sala (Torino) ter Billia (Udinese).
ATLETIKA
V NEDELJOr 19. APRILA
V Novi Gorici veliko mednarodno tekmovanje
Poleg Jugoslovanov še predstavniki in predstavnice iz Italije, Avstrije, Švedske, IRN in Bolgarije
prečke. Vratar Agustin je medtem nerodno zapustil vrata.
Španci so svoj drugi zadetek dosegli že v drugi minuti drugega polčasa, ko je Juanito preigral nekaj Interjevih branilcev in poslal žogo mimo nemočnega in včeraj, resnici na ljubo, zelo nezanesljivega vra-• tar ja Bordona.
Ta gol je Interjeve nogometaše ze-, lo potrl, Milančani so'popustili na vsej črti in le neprisebnosti madridskih napadalcev se morajo zahvaliti, da Bordon ni vsaj še enkrat kapituliral. Vseeno pa so Milančani prav v tem obdobju imeli stoodstotno priložnost, da zmanjšajo razliko v golih, ko se je Muraro sam predstavil pred vratarjem Reala. Inter je v napadalec pa je nerodno poslal žogo čez prečko.
V zadnjih minutah sta obe moštvi nekoliko popustili. Madridski nogometaši so bili verjetno zadovoljni z osvojeno prednostjo dveh golov, Interjevi nogometaši pa niso i-meli več moči, da bi zmanjšali razliko v golih.
Poraz z dvema zadetkoma razlike gotovo ne obeta nič dobrega za In-terjevo moštvo v povratnem srečanju v Milanu. Kljub vsemu pa to ni tak poraz, da bi Bersellinijevi varovanci že sedaj vrgli puško v koruzo.
V Novi Gorici se že pripravljajo na tradicionalni atletski miting, ki bo v nedeljo, 19. aprila, in ki bo pomenil prvo tekmovanje na prostem iz koledarja mednarodne atletske zveze.
Manifestacije,, ki jo pripravlja Atletski klub Nova Gorica pod pokroviteljstvom Splošnega gradbenega podjetja, se bodo udeležili najboljši tekmovalci in tekmovalke Jugoslavije, Italije, Avstrije, švedske, Zahodne Nemčije in Bolgarije.
Po izrednem uspehu lanskoletnega troboja med državnimi reprezentancami Jugoslavije, ČSSR in Švice bo Nova Gorica gostitelj druge izredne atletske manifestacije na evropskem nivoju.
Glede prisotnosti tekmovalcev so nastopajoče države že napovedale, da bodo nastopile z izborom najboljših atletov, kar bo seveda dalo vsej prireditvi še poseben čar.
Tako bodo za italijansko reprezentance nastopili razni sprinterji, ki bodo morali zapolniti vrzel, ki jo je pustil odhod Mennee. Med drugi mi atleti pa velja omeniti skakalca Di Giorgia in Bulfonijevo iz Vidma. V jugoslovanski vrsti bodo seveda nastopili najboljši z Nenadom Stekičem na čelu. Ravno tako je najavljen prihod drugih močnih tekmovalcev iz drugih nastopajočih držav.
Tekmovanje se bo pričelo v jutranjih urah in bo obsegalo naslednje panoge.
MOŠKI
Teki na 100, 400, 800 in 5.000 metrov, skok v višino in daljavo, met diska, kopja in krogle.
ŽENSKE
Teki na 100, 400, 800 in 1.500 metrov ter skoka v višino in daljavo.
Naj ob koncu omenimo še, da bodo v okviru te atletske prireditve mladinci tekmovali v memorialni di sciplini, skoku v daljavo, v spomin preminulega atleta Franca Sena.
Rudi Pavšič
to zgodilo v torek, 7. aprila, med in pu tekmi Turisanda - Sinudyne, pa tudi sicer je takih primerov vedno več.
V torek je namreč skupina razjarjenih gledalcev vdrla na časnikarsko tribuno, ki ni imela nobene zaščito. Ves čas tekme so časnikarjem tudi grozili, vanje so metali razne predmete in dva kovinska «izstrelka» sta tudi zadela cilj, po zaključku srečanja pa so nekega časnikarja celo pretepli.
Izgredi, do katerih prihaja v zadnjem času, torej ne le ovirajo redno poročajo s tekem, ampak je vedno bolj tudi ogrožena telesna nedotakljivost časnikarjev.
V kvalifikacijski tekmi za evropsko kadetsko košarkarsko prvenstvo v Loanu je Italija premagala Portugalsko s 108:34.
Borovka Viviana Kus silovito tolče preko mreže med prvenstveno tekmo druge ženske lige proti vodečemu
moštvu Pielle Immobiliare
......................iMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.........................................................................................■iiiiiiiiihiim.....mimmiiimimiimimifimmimi......................
ODBOJKA
SLOVENSKE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Sokol in Bor JIK Banka pred težko nalogo
Bor Intereuropa se je že izognil najbujšega - Lep uspeh naših ekip v ženski C-2 ligi
Mladi Jadranovi košarkarji so v prvenstvu dečkov v nedeljo premagali zadnjeuvrščeno Barcolano
Pretekli konec tedna je bil za naše odbojkarske ekipe dober ta ko glede osvojenih točk in še toliko bolj glede na prikazano igro.
Za pravi športni podvig sta poskrbela Sokol in Bor Intereuropa, ki sta premagala drugouvrščeno ter prvouvrščeno šesterko na lestvici. Poleg tega pa so tako Na-brežinke kot tudi Tržačanke pokazale res odlično igro, kakršno le malokrat vidimo na naših igriščih. Le škoda, da sta se naša dva drugoligaša razigrala ob koncu prvenstva. Borovke imajo pred zadnjim prvenstvenim nastopom ma-I tematično gotov obstanek v ligi. •' Sokol pa mora zmagati za vsako ceno še v gosteh, ker ima neposredni tekmec II Pellicano boljši količnik v setih. Razlika je seveda minimalna, toda prednost ima šesterka R Pellicana, ki igra zad nje odločilno srečanje v domači areni z Moglianom Venetom. Naloga varovank trenerja Ušaja pa bo izredno težka, ker bo Pielle , ,	_ ■	-	Immobiliare dokaj težko ugnati: na
bov, zaTttetftlč, te ustanove pod- njihovem igrišču. Vrsta Sokola je vzamejo <še potrebno, da bi ne pri- sposobna za podvig in na dlani je, šlo s strani občinstva do ogrožanja da se obeta v zadnjem kolu iz-in napadov na časnikarje, kot se je I redno ogorčen boj, saj bo ob že
KOŠARKA
Po torkovih dogodkih v Vareseju
Časnikarji protestirajo
Združenje italijanskih časnikarjev, ki poročajo o košarki, je v posebnem dokumentu, ki ga je naslovilo pa. f italijansko košarkarsko
j ZVeZO ih '*» raiUftft itnlitanelrih.M...
"""...............................................................min...................................ni....mn....m.........................innnininiimn...nniniuuin
Zaradi nekorektnih izjav tisku
Rossija so prijavili disciplinski komisiji
RIM — Italijanska nogometna zveza je prijavila svoji disciplinski komisiji (za profesionalce) igralca Paola Rossija, ker je kršil prvi člen disciplinskega pravilnika. Obtožili so ga namreč, da je dal tisku izja-ye, ki so močno škodovale ugledu in slovesu vodstva FIGC.
ITALIJANSKI POKAL
Juventus v polfinalu
Juventus — Avellino 3:2 (1:1)
STRELCI: Vgrza (19), Repetto (23), Vignola (59), Repetto (66 avtogol). Cabrini (77).
KOŠARKA
POLFINALE «PLAF-()FF»
Presenečenje v Vareseju Danes Billy-Squibb
V prvem polfinalnem srečanju «play-off» za italijanski držav 1 naslov je v Vareseju prišlo do velikega presenečenja. Zdesetkani Sinud.v-ne (brez Američana McMilliana in Bonamica) je v gosteh premagal favorizirano Turisando z 90:88 (43:44; 79:79). Daleč najboljši v bolonjskih vrstah je bil Villalta, ki je dosegel 26 točk, dobro sta zaigrala tudi Mar-quinho (18) in Cantamessi (16), od domačinov je v glavnem zadovoljil le Morse (27).
Danes pa se bosta v Milanu v prvi polfinalni tekmi spoprijela Billy in Squibb iz Cantoja.
Obeta se ogorčen boj.
Iz planinskega sveta

Lližnje delovanje SPDT
To nedeljo je bil v okviru športne šole Trst, v organizaciji SPDT, izlet za osnovnošolsko mladino po gričih okoli Zgonika in Repniča in katerega se je udeležilo skupno kakih 150 otrok, vodilo pa jih je okoli 30 vodičev SPDT. Izlet je bil povezan z orientacijskim pohodom, ki bo veljal tudi za točkovanje Otroške olimpiade. V popoldanskih u-rah pa so otroci opravili poligon ter se naigrali v prostrani dolini Drage pri Repniču.
* » *
Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. Drevi bo namreč v Gregorčičevi dvorani v Trstu predaval dipl. ing. Florjan tipala o ekspediciji na Durmitor ter drugem. Predavanje, ki. bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, se bo zadelo ob 20, uri.
>* * «
V nedeljo, 12. aprila, bo na sporedu prvi spomladanski avtobusni izlet. Cilj le tega so Belopeška 'jezera ter Peč, hrib na tromeji, kjer se začne zamejska vertikala. V popoldanskih urah si bodo izletniki 6-gledali predstavo; «Primorska poješ, v Trbižu. Na razpolago, je še ne kaj prostorov v avtobusu. Vpisova nje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2), od 11. do 12. ure.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiMiiiniHiiiiiifiiiiNiiimiiiiMitiumiiiimiiiiiiiiNiiiiHiiiMiiiuMimiiiift
TENIS
TURNIR V RIMU
John McFnroc premagal Lcndla
RIM — Po pričakovanju je Američan John McEnroe zmagal na ekshibicijskem teniškem turnirju v Rimu in je s tem tudi prejel nagrado 50.000 dolarjev.
McEnroe je v finalu premagal Če-hoslovaka Ivana Lendla s 7:6, 6:4.
OBVESTILA
ŠD Mladina smučarski odsek
organizira v nedeljo, 12. t.m., društveno tekmovanje, ki bo na Ne-vejskem sedlu (Prevala). Vabljeni so vsi člani našega društva, ob Priliki pa bo tudi avtobusni izlet. Prijave pri Stojanu na tel. številko 220423.
• • »
Teniška sekcija Gaje vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 13. aprila ob
20.30	v baru pri teniških igriščih na Padričah.
Dnevni red: prihodnje delovanje, nova teniška igrišča in razno.
# * #
ŠZ Jadran
vabi svoje zveste navijače na prvenstveno tekmo (in na «štokviš») v Spilimbergo, ln sicer v soboto, H. t.m., z odhodom z Opčin ob
15.30	oziroma s Proseka ob 15.45. Lena avtobusa je 7.000 lir, za člane kluba prijateljev Jadrana pa 5.500 Ih.
Vpisovanje danes pri ZSŠDI, pri
Marčelu Malalanu na Opčinah (tel. 21-21-36) in pri Srečku Sedmaku na DevinščinI (telefon 22-52-14).
* * *
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 9. t.m.t ob 20. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
* * *
ŠD Breg
obvešča, da bo otroška telovadba v petek, po običajnem urniku.
* # 41
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 9. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20, komisija za košarko.
ZSŠDI
obvešča, da bo 10. t.m., ob 20. uri v dvorani Alberta Sirka v Križu skupščina športnih društev.
ZSŠDI
obvešča, da bo zaradi legalne lire urnik plavalnega tečaja v Lipici naslednji: 1. skupina ob 16,00,
2.	skupina ob 17.00 in 3. skupina
ob 18. uri.
SPDT
vabi v soboto, II., in v nedeljo, 12. t.m., vse ljubitelje smučanja na izlet TURNEGA SMUČANJA, ki bo potekal v okolici Komne in Krna. Vse informacije in vpisovanje pri odborniku Pavlu Fachinu vsak dan ob večernih urab (tel. 742488). Vabljeni!
* * 4»
YC čupa iz Spsljana
sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu 13. aprila. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Lisjak. Teoretični del tečaja bo ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v mali Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20, praktični del tečaja pa na jadrnicah v Sesljanskem zalivu v maju in sicer ob sobotah popoldne in ob nedeljah zjutraj.
Vpisnina je 70.000 lir, za člane 40.000, mladina do 18 let in dijaki brezplačno.
Vpisovanje (tudi dijaki in mladina) na ZSŠDI.
V soboto, 11. in v nedeljo, 12. t.m., bo v organizaciji PD Nova Gorica turni smuk, ki bo potekal v okolici Komne in Krna. Tega smuka se bodo udeležili tudi smučarji SPDT. Vpisovanje in vse informacije pri Pavlu Fachinu (tel. 742-488) ob večernih urah.
KOLESARSTVO
GAND - WEVELGEM
Jan Raas zmagal v skupinskem sprintu
WEVELGEM Nizozemec Jan Raas je osvojil svojo prvo »klasično* dirko v letošnji sezoni, obenem pa je dokazal/ da je v skupinskih sprintih še vedno izredno nevaren. Pri tem ne smemo spregledati, da je imel na včeraijšnji dirki Gand -Wevelgem izredno nevarne tekmece, kot so De Vlaeminck, De Wolf, Hinault,. pa oba Italijana, Saronni in Moser, ki sta bila (kljub govoricam o poškodbah) v izredni formi.
«Resne» sovražnosti je začel prav Saronni, potem ko je Belgijec Ver-muelen dopolnil 110 km dolg samoten pobeg. Za Saronnijem so se pognali vsi najboljši in v ospredju se je kmalu izoblikovala skupina 15 tekmovalcev. V tej skupini je izmed favoritov manjkal le Hinault, ki je padel. Čeprav se je zelo trudil, do cilja ubežnikov ni več'ujel. V zadnjih stotinah metrov pa je imel največ moči Raas, ki je dotlej kar uspešno štedil svoje moči. LESTVICA
1.	Raas (Niz.)
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	De Wolf (Bel.)
4.	Braun (ZRN)
5.	Demeyer (Bel.) *
6.	Van Der Poel (Niz.)
7.	Peeters (Bel.), vsi valčevem času
8.	Van Haeren (Bel.) po 12”
9.	Saronni (it.)
10.	Jacobs (Bel.>
11.	Moser (It.) in nato še drugi Jekmovalci v zaostanku 12".
4.	Beccia (It.)
5.	I. Lejarreta (Šp.)
6.	Arroyo (Šp.), vsi z zaostankom ene sekunde.
5.47’
v zmago-
Contini vodi
BERMEO — Italijan Silvano Con-tini je osvojil 3. etapo, mednarodne kolesarske dirke po baskovskih deželah. 186 km dolgo progo je prevozil v 5.1411”.
Z zaostankom 1”. se je uvrstil na 2. mesto Italijan Bortolotto, nato pa so sledili Laguja (šp.), N. Lejarreta (šp.), Arroyo (šp), Beccia (It.) itd., vsi v času Bortolotta.
SKUPNA LESTVICA
1.	Contini (It.)	14.1914"
2.	Laguja (p.) po	1”
3.	M. Lejarreta (šp.)
Letošnja 10. mednarodna kolesarska dirka po Apuliji bo na sporedu od 22. do 26. aprila in bo imela 5 etap.
Na dirki bodo sodelovali vsi najboljši italijanski in mnogi znani tuji kolesarji.
AVTOMOBILIZEM
BUENOS AIRES - Po mnenju i talijanskega pilota De Angelisa, ki tekmuje za avtomobilsko hišo Lotus, so avti vvilliams, brabham in renault glavni favoriti za zmago na mednarodni dirki formule ena, za Veliko nagrado Argentine, ki bo na sporedu v nedeljo v Buenos Airesu.
TENIS
Uarazzulti izločen v Ni J
NICA — V prvem kolu odprtega mednarodnega teniškega turnirja v Nici je Šved Jarrid izločil Italijana Barazzuttija s 6:0 in 6:1.
Barazzutti je igral le s težavo, ker so se mu spet pojavile hude bolečine v hrbtu.
obsojenima zastopnikoma OMA Za-nardo in Schiom potrebno poiskati tretjega prav med Sokolom in R Peliicanom.
Na pragu velikega presenečenja so bili tudi odbojkarji Bora JIK Banke, ki so gostovali v Veroni. Na neposredni obračun z drugo ekipo na lestvici Calzaturificiom 3 A so odpotovali močno okrnjeni samo s šestimi igralci, toda borili so se kot malokdaj doslej, saj so položili orožje šele po petih setih povsem enakovredne igre z odličnimi nasprotniki. Položaj Bora JIK Banke je še naprej več1 kot zaskrbljujoč. še dobro da ie ostal praznih rok tudi Redentore, tako da ostajajo upi pred najhujšim, toda ob pogoju, da borovci premagajo doma Montecchio in v Fiume Venetu domači Apies in Redentore premaga samo enega od nasnrot nikov. Naši fantje imajo dve točki manj. a ob ugodnih razpletih bo odločal količnik v setih, kateri na je zaenkrat v 'korist Bora JRC Banke.
Vso pohvalo zaslužijo naše trs šesterke v ženski C-2 ligi. Za največjo presenečenje pa je poskrbela ekipa Sloge, ki ie v gosteh premagala tržaški CUS in povrhu še ramo po treh nizih igre. Goriški Fiat Comolli ima ob ugodni m raz pletu sedaj kar 6 točk prednost' pred trojko — Breg, Sloga. CUS Trst V moški ligi je Olvmpia iz Gorice svojemu dosedan jemu pr ven stvenemu plesu dodala šp en do raz. Preseneča pa poraz Juventine doma z moštvom La Talpa V ženski D ligi je Bor zanesljivo od pravil Pieris. Sloga pa ie razočarala v srečanju z neporaženim AUSA Pav.
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 17. KOLA
Barribi Brescia OMA Za nar do 3:0, Don Bosco Padova - II Pelli cano 3:2, Mogliano Veneto > Paila volo Schio 3:0, Bor Intereuropa -Pielle Immobiliare 3.1. Sokol -Spinea 3:1.
LESTVICA
Pielle Immobiliare Cenate Sotto -28, Mogliano Veneto in Spinea 24. Don Bosco Padova 22, Barribi Brescia in Bor Intereuropa 16, Ii Pellicano Fratte in Sokol 12. Pal-lavolo Schio in OMA Zanardo 8.
PRIHODNJE KOLO
Spinea ‘ Barribi Brescia. OMA Zanardo - Don Bosco. U Pellicano - Mogliano Veneto, Pallavolo Schio - Bor Intereuropa. Pielle Immobiliare - Sokol.
MOŠKA B LIGA
IZIDI 20. KOLA
Apies Fiume Veneto - Redentore 3:1, Montecchio - Mantova 3:1. Cal-zaturificio 3 A - Bor JIK Banka 3:2, Olimpia Karmak - S Giorgip 3:1. Volley Videm - Legnago 3:0, Solaris - Isola Scala 1:3.
LESTVICA.
Olimpia Karmak Bergamo 38, Calzaturificio 3 A Verona 34, Pai-lavolo Mantova in S. Giorgio Me-stre 26, Legnago 24. Vol!ey Videm 22, Apies Fiume Veneto 20, Pal lavolo Isola Scala 18, Montecchio 14, Redentore Este 10, Bor JIK Banka 8, Solaris 2
PRIHODNJE KOLO
Olimpia Karmak - Calzaturificio 3 A, Isola Scala - Legnago. S Giorgio - Voilev Videm, Redentore - Solaris, Pallavolo Mantova Apies Fiume Veneto, Bor JIK Banka -Montecchio.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZroi 17. KOLA
Kontove! Fontanafredda 3:1, Intrepida - Vivil 3:0, CUS Trst -
TURNIR V TRSTU
Sandy Maycr
.‘♦ati	/ tu
bo zamenjal, ferulaitfea

V soboto bo v tržaški športni dvorani ekshibicijski turnir, na katerem bi poleg Italijanov Panatte, Bertoluccija in Ociep-pa moral nastopiti tudi Američan Vitas Gerulaitis.
Odlični ameriški teniški igralec, ki sodi med beljše igralce na svetu, pa je organizatorjem javil, da se ne more udeležiti tega turnirja zaradi poškodbe na hrbtu.
Zamenjal ga bo tako njegov rojak Sandy Mayer, ki je 17. na »svetovni teniški lestvici*.
Z odsotnosti Gcrulaitisa bo sobotni turnir nedvomno precej izgubil, saj bi bil dvoboj med »ameriškim play-boyem» in Pa natto prava poslastica za tržaške ljubitelje tenisa. Vseeno pa bo Sobotni ekshibicijski turnir v Trstu dokaj zanimiv, saj večjih Upniških prireditev v našem mestu ni,
3:0, Consuledil - Gasilci Pordenon 0:3. Ginnastica Spilimbergo - Li-bertas Sacile 2:3. Libertas Turjak
-	Intrepida 0:3, Vivil - Rojalese 3:2, 01ympia Gorica - US Friuli 0:3.
LESTVICA
Intrepida 30, Fiat Comolli Gorica 26, US Friuli in Vivil 22, Rojalese in Torriana Gradišče 20, Libertas Sacile 18, Gasilci Pordenon 16, Ginnastica Spilimbergo 14, Libertas Turjak 10, Consuledil 6, 01ympia Gorica 0.
PRIHODNJE KOLO 01ympia Gorica - Vivil, Rotele-se - Libertas Turjak. Intrepida -Ginnastica Spilimbergo. Libertas Sacile - Consuledil, Gasilci Pordenon - Torriana Gradišče, US Friuli - Fiat Comolli.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA
Solaris - Lucinico 3:0, 01ymoic -Julia 3:2, AUSA Pav - Sloga 3:0, Vol'ey club - Inter 1904 3:1, Bor -Pieris 3:0.
LESTVICA
AUSA Pav 30, Voilev club Trst 26, Bor 22. Solaris 16. Lucinico 14, Julia 12. Pieris 10, Sloga ln 01ympic 8. Inter 1904 4.
PRIHODNJE KOLO Bor - Voilev club Inter 1904 -AUSA Pav. Slcga - 01ympic Julia
-	Solaris. Pieris - Lucinico.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA II Modulo - Lucinico prelož.. Solaris - Rozzol 0:3, Juventina - La Talpa 2:3, Vol!ey club - CUS Trst 3:1. Libertas Kramin - Pro Cervignano 1:3.
LESTVICA
Rozzol 30, Voilev club Trst 26, Juventina in Pro Cervignano 16, La Talpa 14, Libertas Krmin 12, II Mcdulo 10. CUS Trst in Lucinico 8, Solaris 6. (R Modulo in Lucinico sta igrate tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO Libertas Krmin - Volley club, CUS Trst - Juventina, La Talpa -Solaris, Rozzol - II Modulo, Pro Cervignano - Lucinico.
G. F.
Sloga 0:3, Celinia Rivignano 3:0, Julia - Breg 0:3, Virtus Volley -Fiat Comolli 1:3.
LESTVICA
Fiat Comolli Gorica 32, Breg, Sloga in CUS Trst 26, Intrepiija 20, Julia 16, Kontove] 14, Fontanafredda 12, Vivil, Virtus Volley in Celinia 8, Rivignano 6. fVirtus Vol-ley in Rivignano sta igrala tekmo manj).
PRRIODNJE KOLO
Virtus Volley - Julia, Breg - Celinia, Rivignano - CUS Trst. Sloga - Intrepida, Vivil - Kontovel, Fiat Comolli - Fontanafredda.
MOŠKA C-2 LIGA
IZroi 17. KOLA
Torriana Gradišče - Fiat Comolli
Posnetek s slovenskega derbija druge nogometne amaterske lige Vesna — Kras
Na zasedanju ministrov za šport
Diplomatski status za voditelje M00
PALMA DE MALLORCA - V Pal mi se je s pozdravnim govorom predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Joseja Antonia Samarancha začela včeraj tretja evropska ministrska konferenca o športu. Sodelujejo ministri za šport skoraj vseh evropskih držav, italijanskega ministra za šport in turizem Nicolo Signorella pa zastopa italijanski veleposlanik v Madridu Raf-faele Marras.
Konferenca bo trajala tri dni, o-bravnavali pa bodo naslednje štiri teme:
a) razvoj sodelovanja v športnih aktivnostih »pozabljenih v športu* (ženske, priseljenci, invalidi, manj premožni sloji itd.); b; določitev skupne strategije v odnosu do plemenskega razlikova-vanja;
c) moralizacija v odnosih med športom in reklamo:
č) možnost povratka olimpijskih i-ger v Grčijo.
V svojem pozdravnem govoru j« predsednik MOO Samaranch napovedal, da bo mednarodni olimpijski odbor predložil vsem državam, ki so njegove članice, zahtevo, naj ga priznajo kot mednarodno ustanovo. Prvo zahtevo bodo poslali Švici, ker je v Ženevi sedež MOO. Priznanj« MOO, kot mednarodnega organizma, bi prineslo njegovim voditeljem diplomatski status. Mednarodnemu o-limpijskemu odboru bi obenem s tem priznali tudi vlogo najpomembnejše mednarodne športne usta n-, e.
NOGOMET
Amato Izključen
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je zaradi nekorektnega obnašanja v zadnji tekmi kaznovala z opominom tudi igralca Triestine Amata.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnaprei plačana celoletno 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Tret 11*5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mmi
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo v Italiji pri SPI.
pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
9. aprila 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Vzdajaj
in tiska I
IZTT
llrst
Član Italijanske Zveze časopisnih založnikov FIEG
MADRIDSKA KONFERENCA O EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU
V v
POBUDA NEVTRALNIH IN NEUVRŠČENIH DRŽAV PREDSTAVLJA EDINI IZHOD IZ SLEPE ULICE
Različne ocene položaja: na zahodni strani prevladuje pesimizem, na vzhodni pa zmeren optimizem, Zahod je za «kratko», Vzhod pa za «do!go» varianto
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MADRID — »Bolj se bližamo h kcncu sestanka, bolj se vračamo k njegovemu začetku.* Tako se je izrazil včeraj britanski predstavnik na maratonski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Te besede zvenijo v resnici zelo čudno, ker je preteklo že polnili 7 mesecev odkar so se v Madridu sešli predstavniki 35 držav, da bi se pogovorili o krepitvi procesa KEVS.
Kaj se sedaj v resnici dogaja v madridski «palači kongresov*? V tej zvezi lahko navedemo tri resnice: prva, da se je srečanje šele sedaj znašlo v odločilni pogajalni fazi, drugič, da so stališča dveh velikih velesil in dveh vojaških blokov precej oddaljena in tretja, da se je izkristaliziralo mnenje, da lahko samo kompromis predstavlja izhod iz slepe uhce, v kateri je konferenca že dalj časa.
Prav zato je prvorazrednega pomena pobuda osmih nevtralnih in neuvrščenih držav, ki so predložile uravnovešen osnutek zaključnega dokumenta, ki vsebuje konstruktivno vsebino predlogov o obogatitvi KEVS. Teh pa je bilo 90 z avtorskimi podpisi vseh 35 držav.
Nihče se ni izognil resnici, da so Jugoslavija, švedska. Finska,
Švica, Avstrija, Ciper, San Marino in Lichtenstein (izjema je torej samo Malta) prevzeli sedaj zelo zapleteno. delikatno in nevarno vlogo avtorjev dokumenta, katerega vsebina izraža njihove velike ambicije. da se ne samo ohranja proces KEVS, temveč da se ta v resnici spremeni v osnovni napor za krepitev sodelovanja v tej tako razdeljeni Evropi.
Ah je to mogoče doseči v razmerah zelo poslabšanega mednarodnega položaja, posebno v razmerah svinčeno oteženih odnosov med velesilama, med Sovjetsko zvezo in ZDA? Lahko bi prišli do prepričanja, da so države «N - N* sodobni Don Kihoti, ki so prišli v Španijo z vseh strani stare celine. Že zdavnaj so rekli, da je v politiki vse mogoče in države «N - N» se trudijo, da bi uresničile nekaj, kar je «več od mogočega*. Vendar pa stvarnost opozarja, da dogajanja v svetu ne gredo v prid procesa KE VS.
Tu so se v zvezi s tem izoblikovali dve šoli. Zahodna, ki trdi, da KEVS ne bo mogel napredovati, če se ne izboljša položaj na svetu ter vzhodna, ki zastopa tezo, da prav napredek KEVS utegne prispevati k izboljšanju mednarodnega položaja. Ti dve šoli sta brez dvo-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiittliiiiiHiiitiiimaiiiiiiHiiiiiiiiHtiittiiitliiiiiliiiHliiiiiimimiitimiiiiMi
STRAHOTE VOJNE OB ŠAT-EL-ARABU
ma odraz dveh različnih ocen položaja v svetu. Medtem ko zahod vidi vse črno, pa je vzhod bolj optimistično razpoložen.
V	bistvu gre za taktične varianto izvajanja politike s stališča velesil. Zahodna stran, posebno uh delegacije — ZDA, Britanija in Holandska — se trmasto vrača na dve osnovni temi srečanja: na sovjetsko zasedbo Afganistana in na rastoče kršitve človekovih pravic na Vzhodu. Novi šef ameriške diplomacije Haig, ki je predvčerajšnjim prispel v Madrid, ki je prva postaja njegove evropske turneje, pravi, da je treba pobijati «sovjetski imperializem*.
Gromikov potrpežljivi pomočnik Iljičov pa tu ponavlja, da gre za »psihološko vojno proti ZSSR. ki se je razplamtela zaradi Reaganove »politike sile*. Zato vzhodna stran pod moskovsko taktirko potrpežljivo skuša nadaljevati dialog in odločno odbija zahodne predloge, da je treba »pošteno priznati*, da ni mogoče doseči pozitivnega obračuna srečanja, temveč le dogovor o ohranitvi procesa KEVS.
Na zadnji, predvčerajšnji seji sta r,e pokazali ti dve razhčni stališči: Zahod zagovarja «kratko varianto*, ki jo je mogoče tako strniti, če v roku enega meseca dela, konferenca ne more skleniti sporazuma. potem, naj bi izdali kratko sporočilo, kjer naj bi bila le napovedana bodoča konferenca, najkasneje do L 1983. Vzhod pa odgovarja z «dolgo varianto* ter poudarja, da je treba potrpežljivo nadaljevati iskanje kompromisa.
Obstajajo torej razliki na relaciji zahod - vzhod tako glede vsebine vrste izredno važnih vprašanj (popuščanje napetosti in razorožitev v Evropi), kakor tudi o samem zaključku konference. V resnici nihče ne postavlja vprašanja časa, toda Zahod začenja vztrajati na zahtevi da se vnovič vzpostavi »časovno ravnotežje*.
Tu gre pravzaprav za dve koncepciji dnevnega reda konference: Zahod1 bi -najraje razpravljal le o izvajanju sklepov prejšnjih zasedanj ter šč jx>sčbe'j o Afganistanu ter o človečanskih pravicah. Vzhod pa zastopa tezo, da je treba posvetiti pozornost novim pobudam. Zahod že grozi, da bo ponovno načel vprašanja predvidena v prvem de-ld dnevnega reda
V	teh razmerah je osem »N - N* držav dalo svoj kompromisni predlog, ki nakazuje edino pot iz slepe uhce, v katero je zašla konferenca.
MOMA PUDAR
RIM — Po sporočilu ministrstva za finance bodo državni upokojenci prejeli potrdilo o lanskih prejemkih ki ga morajo priložiti davčni prijavi, ob izplačilu aprilskega obroka pokojnin.
Dvomljivi podatki iz ljudskih štetij
RIM — Ob ljudskem štetju leta 1961 so »pozabili* na približno 2 milijona državljanov, približno toliko so jih prezrli tudi leta 1971 in nič ne kaže, da bi ob novem popisu prebivalstva, ki bo letos oktobra, mogli take napake popraviti. Po mnenju prof. Vitalija, ki je član komisije za ljudsko štetje in poučuje statistiko na rimski univerzi, je «dejansko nemogoče natančno prešteti tako številno prebivalstvo, kot ga ima Italija*, predvsem zaradi njegove mobilnosti in nepopolnosti postopkov ter občinskih struktur, ki štetje izvajajo.
Dober del teh nepopolnosti pa bi lahko odpravili tudi z večjim zaupanjem in prizadevnostjo prebivalstva pri izpolnjevanju popisnih pol. ki jih bo razdeljevalo okrog 80.000 popisovalcev, pravi prof. Vitah, ki obenem svetuje, naj bi poenostavili obrazce. S tem bi zbrali manj pomembnejših podatkov, ki bi bi’i pa točnejši. Med dvema ljudskima štetjema pa bi lahko izvajali več raziskav po vzorcu za specifične značilnosti prebivalstva.
Velikonočno čiščenje
D m
. fft§ I Ji
Skrbne gospodinje pred veliko nočjo še zlasti dobro očistijo in pospravijo svoja stanovanja, v Vatikanu pa so vso skrb posvetili bronastemu kipu sv. Petra	(Telefoto AP)
BENEŠKI DNEVNIK
Diplomska naloga o odporniškem gibanju v Nadiških dolinah
Adriano Zuodar kritično ocenjuje številna še odprta vprašanja
ČEDAD — Adriano Zuodar je pred kratkim diplomiral na fakulteti političnih ved bolonjske univerze. Diplomska naloga, ki dosega okoli 300 tipkanih strani, obravnava naslednjo temo: »Nacionalno vprašanje in odporništvo v Nadiških dolinah*. Gre za zanimivo in obširno delo, ki ga je skoraj nemogoče na kratko obnavljati. V članku bomo zato strnili nekaj bistvenih misli, hkrati pa vabimo vse zainteresirane, naj delo preberejo, morebitne založnike pa naj ga natisnejo.
Že dalj časa je bilo čutiti pomanjkanje znanstvenega dela, ki bi o-bravnaval eno najbolj žgočih vprašanj v zgodovini Nadiških dolin, ne glede na zorni kot, s katerega gledamo na ta problem.
Adriano Zuodar je kritično ocenil programe,' izbire, dejstva in osebnosti, ki so tudi sedaj del naše zavesti. Zuodar je oživil že pozabljene dogodke na osnovi bogate dokumentacije, pa tudi ustnih pričevanj, grebel je v preteklost in dosegel protagoniste tostran in onstran meje, proučil je italijanske in slovenske arhive in odgovarjajoče zgodovinske inštitute odporniškega gibanja ter se seznanil z zapisi. ki so pravi »dokazi*, ne le posameznih epizod, temveč tudi zgo-
MllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllltllllllllinintllMIlliDtlMIIIIIIMIIIlMIIIIIIIIIIIlIlHIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllilllHIIIIIIHIIHIIIIIllllMAIIIMIIIIIIIHHMfllimUlllllUliniMinilltMlllllllimillllMIIlHMIIIIinDIlllllllHlllllIDIIIIIIIIl
PO ZAČETNI NEGOTOVOSTI OBJEKTIVNO POROČANJE NEMŠKEGA TISKA
Kako gledajo v ZRN na nemire na Kosovu
Enega od vzrokov vidijo zahodnonemški dopisniki v bliskovitem razvoju prištinske univerze
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Ker m mogoče reči, da bi se zahodnonemški časopisi poglabljali v podrobnosti odnosov v mnogonarodnostni Jugoslaviji, so na začetku poročali o nemirih na Kosovu v tradicionalni čmo-beli idejni maniri. Pomanjkanje podatkov je pri tem odigralo svojo vlogo. Pozneje, zlasti potem, ko je dogajanje temeljiteje obravnavalo jugoslovansko časopisje, so tudi zahodnonemški bralci lahko izvedeli več o ozadju gospodarskega in političnega položaja na Kosovu. S stališči so se pojavili nekateri dopisniki iz Jugoslavije, o-ziroma novinarji, ki pišejo o Jugoslaviji in so že kdaj prej naleteli na vprašanja odnosov med razvitimi in manj razvitimi deli Jugoslavije. Večina časopisov je deloma s svojimi prispevki, deloma po agencijskih vesteh, prenesla zlasti Dolančevo tiskovno konferenco, pri čemer so se časniki nadregionalnega pomena izogibali sicer pogostni meto-
TEHEItAN, BAGDAD — Po poročilih iranske in iraške vojske so bile v minulih dveh dneh ključne točke bojišča v zahodnem in južnem delu fronte pri Gilan Garbu in Dez-fulu. V spopadih je bilo ubitih ali ranjenih vsaj 180 vojakov. Medtem v Teheranu poudarjajo visoko voja- j ško pripravljenost in moralo svojih vojakov nadvse pa hvalijo letalstvo, ki je v zadnjem obdobju zabeležilo nekaj uspehov pri bombardiranju iraških objektov. Ob tem v Bagdadu pripominjajo, da so lahko iranski lovski bombniki »phantom* prispeli tako globoko nad iraško ozemlje le z vmesnim postankom v Siriji.
Na sliki (telefoto AP): trpljenje civilnega prebivalstva pri Ah-
NiiiiMiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiinniiiiifiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiuauiiiiiiiniiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiitn
Štirje mrtvi zaradi ljubosumja
MERLARA (Padova) — Trojen umor in samomor je tragičen obračun ljubosumja v vasi Merla-ra na meji med padovsko in veronsko pokrajino. 68-letni trgovec z lesom v pokoju Ezio Zorzan je predsinočnjim ubil svojo nekdanjo družico, 30-letno Olivo Stevanin, njeno 48-letno svakinjo Zemi-ro Cesaro in njenega 21-letnega nečaka Lina Stevanina ter napravil samomor.
Ezio Zorzan je spoznal osemintrideset let mlajšo Olivo Stevanin pred osmimi leti v bolnišnici, kjer je bila ženska zaposlena. Prepričal jo je, da se je nastanila na njegovem domu, pred osmimi meseci pa se je izvenzakonska zveza podrla ko je Oliva spoznala Zorzanovega soseda, 39-letnega u-radnika Armanda Carpija Levija, in se z njim zaročila.
Upokojenec je predsinočnjim baje s pretvezo, da se slabo počuti poklical k sebi Olivo, v upanju da bi se vrnila pod njegovo streho. Zorzanu je namreč pred enim letom umrla tudi žena, da je v zadnjem obdobju živel osamljen. Oliva Stevanin pa je posumila v Zorzanovo bolezen in je zaprosila svakinjo in nečaka, naj jo spremita.
To vsaj trdijo preiskovalci na podlagi prvih poizvedovanj. Ko je Zorzan spoznal, da ne bo mogel uresničiti svojega namena, se je odločil za tragičen korak. V svoji hiši je imel pištoli, ki ju je pred leti prijavil policiji. Najprej je ubil svojo nekdanjo družico in njeno svakinjo, nato pa še njenega nečaka. Po trojnem umoru je Zorzan odšel v svojo spalnico, legel na posteljo, in si pognal kroglo v desne senci.
Že sama številka daje jasen vtis, kolikšne priprave so potrebne za letošnji referendum: začeli so že tiskati glasovnice in natisniti jih bodo morali nič manj kot 360 milijonov, po 60 milijonov za ,vsak referendum.
števillca je sicer višja od števila glasovnic, ki jih bodo resnično uporabili, saj je volivcev približno za četrtino manj, vendar pa so potrebne rezervne glasovnice za vsak primer: m vsakem volišču jih potrebujejo še kar precej, če se pač kak volivec pomoti ali pa če se javi kak «nepredviden» volivec: kot za politične volitve, tako tudi za referendume lahko vsak državljan glasuje tudi izven svojega volišča, če je pač tako daleč od doma, da se ne more vrniti domov. To velja predvsem za vojake, pripadnike varnostnih sil, pomorščake itd. Kar pa zadeva izseljence
360 milijonov
glasovnic
niso letos izdali nobenih zakonskih določil, iz česar bi lahko predpostavljali, da veljajo določila, ki so jih uvedli ob evropskih volitvah leta 1979, to je, da izseljenci lahko glasujejo m konzularnih predstavništvih v tujini, seveda pod pogojem, da razpolagajo s posebnim volilnim potrdilom, ki so jim ga izdale občine, v katerih so vpisani v volilne sezname.
Vseh volivcev je letos 43 milijonov, 504.417: od teh je 20 milijonov 901.961 moških in 22 milijonov 602.456 žensk. Prav za ta dva milijona ženskih glasov se najbolj potegujeta laična in katoliška stran, ko govorita o referendumu o splavu.
Volišč bo letos 78.699 v vseh 8.085 italijanskih občinah. Kot o-bičajno se bodo priprave na voliščih začele v soboto, 16. maja. volišča bodo odprta v nedeljo, 17. maja od 7. do 22. ure in v ponedeljek. 18. maja od 7. do 14. ure, nakar bodo začeli s preštevanjem glasov. To delo bo seveda zamudno, saj bodo morali pregledati šest različnih vrst glasov-
nic, ki bodo v šestih različnih žarah.
Tu sta nastala dva problema; prvi zadeva žare. za katere morajo poskrbeti občine. Doslej so morale biti žare lesene (natančno morajo ustrezati značilnostim, ki jih določa zakon); sedaj pa bodo potrebovali na vsakem volišču šest žar in nobena občina v Italiji jih ni imela dovolj. Treba je bilo torej poskrbeti za žare in letos so prvič predvideli možnost, da so žare iz kartona. Razlika je predvsem v ceni: lesena žara stane 40.000 lir, žara iz kartona pa le kakih 3.000 ali 3.500 lir.
Drugo vprašanje pa zadeva prav vsakega volivca: v roke bomo dobili šest glasovnic z bolj ali manj zapleteno formulacijo predloga o referendumu. Da bi omejili zmešnjavo so predvideli glasovnice različnih barv. O vojaških sodiščih bomo tako glasovali z glasovnico roza barve, o «za-kouu Cossiga» z glasovnico bele barve, o orožnem listu z glasovnico sive barve, o dosmrtni ječi z glasovnico rumene barve, o zakonu o splavu pa za predlog radikalcev z glasovnico oranžne
barve in za predlog gibanja za življenje z glasovnico zelene barve.
Tokrat ne bomo prisiljeni oddati vseh glasovnic. Volivec namreč lahko glasuje tudi za en sam referendum in zavrne ostale glasovnice, ne da bi s tem kršil svoje državljanske dolžnosti: enostavno se o nekaterih vprašanjih noče izreči. To pa je v glavnem teoretična možnost, oziroma zanka za tiste, ki niso dovolj poučeni in bodo zato zaupali (prijateljem» ter se predstavili na volišču in zahtevali, na primer, samo zeleno glasovnico. Dejansko je vzdr-žanje možno tudi drugače, to je z oddajo bele glasovnice.
Preštevanje glasov se bo, kot že rečeno, začelo v ponedeljek, 18. maja ob 14. uri. Ni še znano, katere glasovnice bodo začeli najprej preštevati, zelo verjetno pa je, da bodo šteli glasove po vrstnem redu. po katerem so bili izdani odloki predsednika republike, ki je oklical referendume. To pa pomeni, da bodo preštevali najprej glasove o *zakonu Cossiga», nato pa, po vrstnem redu. o dosmrtni ječi, o orožnem listu, o vojaških sodiščih, o predlogu radikalcev o splavu in o predlogu Gibanja za življenje o splavu, tako da bo zadnje na vrsti preštevanje glasov o tistem referendumu, ki ima največji politični pomen.
Prihodnjič: Politični pomen referendumov.
di prikrojevanja izjav. Citate so dali v narekovaje, toda sicer so potek konference korektno podali in vesti dopolnili s komentarji.
Med značilnimi podatki o ozadju nemirov na Kosovem naštevajo zlasti zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do priključenja Kosova novo nastali državi južnih Slovanov ob koncu prve svetovne vojne in vidijo tudi v poznejših odnosih med Albanci in Srbi na Kosovu enega izmed odločilnih sprožilcev nezadovoljstva. Po večinskem mnenju pa je kriza precej bolj zapletena, čeprav daje Jugoslavija 1,83 bruto nacionalnega proizvoda v razvoj nezadostno razvitih območij in Kosovo dobi levji delež tega, je Kosovo o-stalo območje z mnogimi znamenji nerazvitosti. Gospodarska kriza, ki jo je čutiti po vsej Jugoslaviji, piše na primer Gustav Stroelim v «Die Welt*, je najbolj udarila na dan prav na Kosovem: «Socialni problemi so se zlahka usmerili skozi nacionalistična gesla*. Pisec je prepričan. da so nasprotja med srbskim in albanskim delom prebivalstva še vedno aktualna in da jih je verjetno mogoče usmeriti v gesla o samostojni republiki zunaj Srbije, če ne tudi zunaj Jugoslavije. Čeprav komentatorji praviloma omenjajo nacionalno povezanost z Albanci v sosednji Albaniji in izpostavljajo jezikovne, kulturno in versko različnost Albancev na Kosovem od ostalih jugoslovanskih narodov in narodnosti, sodijo, da tega elementa ne gre precenjevati. Splošno mnenje je, da sosednja Albanija nima nobenega interesa »postaviti na kocko korektnih odnosov z Jugoslavijo*, toda da «asketska diktatorska Albanija* (Stroehm) po posredni poti vpliva na kosovske študente: »Dozdevno vladata na oni strani red in disciplina in — ' ljub revščini — določena socialna pravičnost*. Toda na drugi strani pisci člankov menijo tudi, da je najmanj, kar bi si želela Albanija Enverja Hoxhe, «imeti o-pravka s kosovskimi albanskimi študenti, ki so ' j navadili živeti v prostosti,* Enega izmed odločilnih končnih vzrokov za nemire navsezadnje vidijo v »kulturni in izobraževalni politiki, ki je zašla v slepo ulico*. Ve-
likanska univerza je, po mnenju tukajšnjih opazovalcev, ob nizki splošni izobrazbeni ravni ustvarila »albanski akademski proletariat*, ki je zaradi manjše zahtevnosti pri študiju, kot tudi zaradi osredotočenosti na albanski jezik,- v veliki meri prisiljen ostajati na omenjenem prostoru Kosova. Izoliranost, ki izhaja iz jezika in civilizacijskih navad, naj bi se po tej poti potencirala in nacionalistična gesla naj bi imela v takem stanju veliko privlačno moč MOJCA DRČAR-MURKO
Pomembne razsodbe ustavnega sodišča
RIM — Državni uslužbenci in u-pokojenci bodo odslej imeli pravico terjati neizplačane prejemke ali pokojnine v roku 5 let, kot vsi u-službenci javnih ustanov, ne pa le 2 let, kot je dolcčal kraljevi odlok iz leta 1939. Razsodba o protizako-
nitosti te norme, ki jo je izdalo u-stavno sodišče, zadeva v glavnem poverjene profesorje na univerzah, ki jim bo zato morala država izplačati dokajšnje zaostanke prejemkov. Druge razsodbe o neustavnosti zadevajo praviq>, do odtegljaja-36.000 lir za ženo na davku na dohodke IR PEF do leta 1974, ter pravico do zavarovanja proti nezgodam na delu tudi za blagajničarje v gledališčih in kinematografih, pa izenačenje zavarovalnih pogojev proti sili-kozi tako za italijanske delavce, kot za zdomce.
Zob in razporoka
ATENE — Konec srečne poroke. Neki Grk, ki si je pred enim letom izdrl zob je ugotovil, da žena noče več poljubiti njegovih »iznakaženih* ust. Nesrečni mož je zato prijavil 10 let mlajšo ženo sodišču zaradi »neizpolnjevanja zakonskih obveznosti* in zahteval razporoko.
dovinskih strategij.
Zuodar ugotavlja, da v letih protifašističnega boja zgodovinske raziskave o odporniškem gibanju v Nadiških dolinah sploh ni bilo in se sprašuje, kako je to mogoče, glede na dejstvo, da se je po 8. septembru 1943 zbralo v gozdovih Beneške Slovenije kar 300 partizanov, prav toliko pa je bilo tistih, ki so jih podpirali in glede na dejstvo, da se je odporniško gibanje v I-taliji začelo prav v teh krajih. Ne gre pozabiti, da se je prav tu rodilo sporno vprašanje »vzhodne meje*, hladna vojna pa je vnesla razkol, nesporazume in tudi tragične krvave dogodke.
Preprosto bi lahko odgovorili, da se nihče ni ubadal s temi vprašanji v želji, da bi nanje dokončno pozabili. Adriano Zuodar politično o-pravičuje program partizanske Jugoslavije, (ki so jo nacisti napadli in razklali na več držav) ko se je zavzemala za priključitev, v okviru svojih meja, tudi slovenskega zamejstva.
Drugačna pa je ocena Zuodar'a glede realnega obnašanja jugoslovanskega vojaškega poveljstva, ki po njegovem mnenju, ni razumelo antifašistični značaj upora Benečanov, ki so sicer bili pripravljeni boriti se proti nacifašizmu v obrambo svojih dolin, hkrati pa so skeptično gledali na, kakor trdi Zuodar «nastop jugoslovanske vojske in čisto marksistično osnovo jugoslovanskega odporniškega gibanja*.
PAOLO PETRICIG
Kmalu otvoritev obnovljene špetrske «Beneške galerije»
ŠPETER — člani društva »Beneških likovnih umetnikov* pod vodstvom dinamičnega predsednika G. Vogriča, so s prostovoljnim delom obnovili »Beneško galerijo*, ki bo služila-za -kolektivne in osebne razstave beneških in drugih umetnikov.
»Beneško^ galerijo* bodo svečano odprli v soboto, 18. aprila, z veliko kolektivno razstavo umetnikov društva.
Razstavljali bodo slikarska dela, skulptuma ter obrtniška dela. Galerija bo urejena v slogu in po u-metnostnih okusih Beneške Slovenije.
Potres v Karniji
VIDEM — Včeraj po polnoči so v Karniji zabeležili potresni sunek 5. stopnje po Mercallijevi lestvici, ki ni povzročil materialne škode, zaznale pa so ga le redke osebe. Potresni sunek so zabeležile tudi seizmološke naprave v Briščikih.
fiiiHiiiMiiitiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiuiiiiiiiiiiimitiiiimiitiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiittiiiiiiiiitiiiiiiiitiiitHtiitiiifiiitiiiiitiiiiiMiiiiiMiiiiiiiitHiiniiitiiiiiiiiiiiima
PRIMORSKE VESTI
LETOS BODO PROSLAVILI 60. OBLETNICO LJUDSKEGA UPORA
Marezige - simbol upora
Osrednja proslava bo 16. maja v Kopru, kjer bo ljudsko zborovanje
KOPER - Majski dogodk. iz 1921. leta v Marezigah niso bili dejanje trenutka, upor Marežanov proti fašističnemu nasilju ki se je stopnjevalo še zlasti sredi maja meseca, ko so potekale volitve v italijanski parlament, je dogodek, ki ima globoke korenine v dolgoletnem narodnoobrambnem in osvobodilnem gibanju Slovencev v Istri in ima zato gibanje tudi številne posledice, je na današnji tiskovni konferenci Branko Babič predsednik odbora za proslavo 60-letnice marežanskega upora.
V spomin na junaško dejanje 15. maja 1921. leta prebivalci koprske
občine slavijo občinski praznik, ki bo letos nedvomno imel dosti širše obeležje kot prejšnja leta, saj mineva že 60 let od tega pomembnega dogodka. Proslava pa sovpada tudi s 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Osrednja slovesnost ob tem dogodku bo 16. maja popoldan v Marezigah, kjer bo veliko ljudsko zborovanje, na katerem bo slavnostni govornik Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL.
Dan pred osrednjo proslavo in slavnostno sejo občinske skupščine, ki bo zasedala v prenovljenem zadružnem domu, katerega bodo po-
•iiiiiiniiiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiniiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiaiiiiiiiimiiiiHiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiii
Turisti zadovoljni z zimskim programom v portoroških hotelih
Težave z izvolitvijo poslovodnega odbora turističnega podjetja iz Portoroža
PORTOROŽ — Prve skupine turistov so s pomladnimi dnevi že začele prihajati v Portorož, vendar se to veliko ne pozna pri številu prenočitev, ki jih ustvarijo hotelirji ob Slovenskem morju. Prav pred kratkim so v TOZD hotelu Palače u-radno zaključili zimsko sezono in poseben program, ki so ga v zimskih mesecih ponujali turističnim delavcem. Direktor tega TOZD Bogdan Valentin je ob zaključku na posebni tiskovni konferenci med drugim povedal: »Gostje hotela Palače, ki so šli pozneje na počitnice v neki kranjskogorski hotel so tam v pritožno knjigo zapisali, naj si ogledajo, kako lepo skrbijo pozimi za goste v hotelu Palače. Kar iz nekaj go-
renjskih hotelov pa so se pri nas zanimali, kakšen program smo ponudili svojim gostom.*
Po teh besedah sodeč je bil program res nekaj izrednega. Vendar pa število prenočitev v primerjavi s prejšnjimi leti v hotelu Palače ni bistveno zraslo. Ob tiskovni konferenci pa se nikakor ni bilo mogoče znebiti občutka, da je v delovni organizaciji Turistično - hotelsko podjetje samo ta temeljna organizacija združenega dela skrbela za zimski program (drugod podobnih tiskovnih konferenc niso pripravili).
Na petkovi seji centralnega delavskega sveta turističnega hotelskega podjetja iz Portoroža, ko so
obravnavali nekatere nalogo za dokončno reorganizacijo delovne organizacije, se člani spet (tako kot že mnogokrat doslej) niso mogli ničesar dogovoriti. Kljub temu, da so pred časom uspeli izvoliti predsednika poslovodnega odbora, ostalih treh članov ne morejo in ne morejo izbrati. Tako je vse glasnejše slišati mnenje vodilnih delavcev iz delov ne organizacije, da nekateri namerno nastopajo proti reorganizaciji delovne organizacije in s tem proti vsem že leta 1977 dogovorjenim nalogam. Vprašanje je ali jih bodo v turistično - hotelskem podjetju lahko odkrili in proti njim tudi ustrezno nastopili.
BORIS ŠULIGOJ
imenovali po revolucionarju Rudolfu Bemetiču, bodo v parku na Trgu Antona Ukmarja v Kopru odkrili doprsni kip Antonu Ukmarju, znanemu revolucionarju in španskemu borcu, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Kopru.
Sicer pa se bo poleg omenjenih treh dogodkov v tednu oo 11. do 16. maja zlasti v koprski občini zvrstilo precej kuitumo-umetniških in športnih prireditev, s katerimi bodo v koprski občini in Slovenski Istri nasploh kar se da primemo in slovesno obeležili dogodke v maju 1921. leta.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki občine in organizacijskega odbora za omenjeno proslavo posebej opozorili tudi ■ i dvoje publikacij, ki bosta izšli ob prazniku oziroma še letos. Pred proslavo bodo namreč v Kopru izdali obsežno brošuro, gre kar za 200 strani teksta, v kateri bo na poljuden, privlačen seveda pa na znanstvenih osnovali, način prikazana zgodovina narodnega prebujenja med prebivalci Slovenske Istre.
Brošura bo natisnjena v 4500 izvodih, od tega jih bo 1500 v italijanskem jeziku. Poleg omenjene brošure z naslovom »Marezige - simbol upora* bo letos izšla tudi knjiga Janeza Kramarja «Istra skozi čas*. V tej knjigi Janez Kramar osrednjo pozornost posveča prav marežanske-mu uporu. Gre za doslej bržkone naj-temeljitejše in na znanstvenih osnovah obdelan dogodek, gre za vsebinsko ovrednotenje upora, ki ga doslej še nihče ni dovolj celovito o-svetlil. Priprave na koprski občinski praznik in proslavo marežanskega upora so torej v polnem zamahu, pričakujejo pa tudi. da se bo slavja udeležilo nekaj tisoč prebivalcev z obale, iz primorskih in tudi s koprsko občino pobratenih občin ter iz zamejstva.
DUŠAN GRČA