Aktualno Ptuj • Nekaterim
Kmetijstvo Podravje • Za od-
naložbam se bo tenek kakovostnejša treba odpovedati letina pšenice
O Stran 3	O Stran 7
NAJ MEDICINS
MEDICINSKI TEHNIK 201
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti časopisa.
_
Ptuj, torek, 24. julija 2012
letnik LXV • št. 58 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8-98.2-I04t3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Kidričani v Kranju plačali davek neizkušenosti
O Stran 11
> KI'

Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Ptuj • Festivalsko dogajanje v polnem razmahu
Festivalska kulisa Evropske prestolnice
Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays se je v desetih letih razvil v enega pomembnejših festivalov sodobne umetnosti v Evropi. Že četrtič pa se dogaja v sklopu festivala Art.
Nogomet •
Robert Težački se vrača na Ptuj
O Stran 14
Odbojka na mivki «Dobili prvo »kraljico plaže«
O Stran 15
Na njem bodo letos predstavljena dela več kot 250 umetnikov, skoraj 40 umetnikov pa bodo gostili v umetniški rezidenci, v kateri bodo nastajali zanimivi projekti, vezani na okolje, je povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. V okviru letošnjega festivala sodobne umetnosti velja še posebej izpostaviti razstavišče Art Stays v Krempljevi ulici 1, na katerem je na enem mestu predstavljenih 27 evropskih držav, Avstralija, Antarktika, projekt 50-letni-ce gibanja Fluxus - Yoko Ono, dela evropskih študentov in še kaj. Ptuj je tako pridobil resnično ogromno razstavišče, ki se lahko kosa z največjimi tovrstnimi ustanovami v Sloveniji. Kot pravi Forbici, je njihova želja, da bi to ali nekaj podobnega Ptuj imel tudi v prihodnosti. Ob zanimivih razstavah velja opozoriti še na najrazličnejše performanse. Pričakovati je, da bo tudi letošnje festivalsko dogajanje v mestu ob Dravi pustilo bogate sadove, Ptujčane pa navdihnilo, da bodo svojo festivalsko kuliso še krepili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Komunalno podjetje
Zaščititi interese občanov
Ptujski mestni svetniki so si na 20. seji vzeli precej časa za razpravo o predlogih sklepov za skupščino Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, ki bo 26. julija in na kateri bosta MO Ptuj, ki ima v lasti 43 odstotkov Komunalnega podjetja, zastopala Martin Kukovič in mag. Janko Širec.
Pri tem so ponovno obudili razpravo o tem, kako KP Ptuj, ki je delniška družba, preoblikovati v javno podjetje glede na to, da so bili vsi dosedanji poizkusi neuspešni. 39-odstotni zasebni lastniki so svoj delež 61-odstotnim lastnicam,
to je občinam, ponudili v odkup za skoraj 20 milijonov evrov, nasprotno pa so bili pripravljeni odkupiti 61-odstotni delež za dva milijona evrov. Stališče zunanjih občin je, da želijo biti večinske lastnice na novo preoblikovanega KP Ptuj.
O Stran 4
<4/
w
$
www.nkaluminij.ne

Letno karto moraš met!
Za karto pokliči na 051 310 626 Pridi na prvo tekmo na domačem igrišču NK Aluminij: NK Domžale, t	v nedeljo, 29. 7. 2012 ob 18.uri
M 0)
^^Nirodno jFabflvne ■v lasbe
Ptuj 2012
Perutnina Ptuj
T1AGER
■ Ptroovine
MESTNA OBČINA PTUJ
Minoritski samostan, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
4. GLASBENI FESTIVAL
ARSANA
S tem kupončkom lahko nabavite vstopnice za vse koncerte POLETNEGA FESTIVALA z 10% popustom.
www.artptuj.si MARIB0R2012
Evropsto prestolnica kulture
Slovenija • O zlatem fiskalnem pravilu šele jeseni
Stranke upajo, da dogovor parlamentarnega vrha ni le prestavitev problema
Stranke so četrtkov dogovor parlamentarnega vrha glede prestavitve glasovanja o fiskalnem pravilu in državnem holdingu pozdravile. Z dogovorom se je namreč Slovenija za zdaj izognila tudi politični krizi. Ob tem so predstavniki poslanskih skupin izrazili upanje, da dogovor ni le prestavitev problema, temveč da bodo soglasje o zakonih res dosegli.
Vodje parlamentarnih strank so se namreč na četrtkovem sestanku dogovorili, da bo DZ o predlogu zakona o državnem holdingu in o vnosu fiskalnega pravila v slovensko zakonodajo znova razpravljal sredi septembra. Posebna delovna skupina, v katero bodo predstavnike imenovale vse stranke, bo do takrat poskušala najti najustreznejše rešitve. S tem se je Slovenija izognila tudi morebitni vladni krizi, saj je premier Janez Janša dopuščal možnost, da bo na glasovanje o fiskalnem pravilu vezal zaupnico vladi.
Poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič ni najbolj prepričan, se se bo politika uspela dogovoriti, niti ni prepričan, »ali je bila prestavitev odločanja o zakonih za mesec ali dva dobronamerna«. Če je bil manever prestavitve glasovanja le v tem, da se ne glasuje o zaupnici, je namreč to po njegovem mnenju samo preložitev enega problema za dva meseca. »Če predsednik vlade Janez Janša ocenjuje, da ni več
kos tej nalogi, pričakujem, da takoj odstopi in prepusti vladno krmilo nekomu drugemu, ne pa, da se to agonijo vleče,« je bil oster Jakič.
Sicer pa ni optimističen, da bodo stranke dogovor dosegle, saj ne verjame tej vladi, zlasti pa ne predsedniku vlade. Občutek ima, »da Janša potrebuje neko kuliso parlamentarnih strank, za katero se lahko skrije«.
Poslanec SDS Andrej Šircelj je četrtkov dogovor pospremil z besedami: »Kjer je cilj, je tudi pot.« Po njegovih besedah imajo cilj, to je sprejeti fiskalno pravilo ter in urediti upravljanje državnega premoženja. Pojasnil je, da so v četrtek poiskali pot, kako to urediti in je iz tega vidika razplet dogajanja na parlamentarnem vrhu pričakovan, na drugi strani pa to pomeni, »da bo treba veliko narediti v avgustu in septembru«. Ob vprašanju, kaj se lahko do jeseni spremeni, je spomnil, da so v četrtek določili način dela za pripravo omenjene zakonodaje. Tako
pričakuje, da bodo vsaj z veliko večino v DZ sprejeli fiskalno pravilo in zakon o upravljanju premoženja države.
Vodja poslancev SD Janko Veber je danes spomnil na opozorila SD, da postopek sprejemanja fiskalnega pravila brez izvedbenega zakona ni primeren in bi bila vezava zaupnice nanj neodgovorna, saj bi s tem povzročili politično krizo in poslabšali gospodarski položaj Slovenije. V SD pričakujejo, da bo prišlo do resne obravnave in priprave zakona za izvrševanje fiskalnega pravila, dotlej pa bodo tudi počakali z optimizmom glede soglasja zanj. Po Vebro-vih besedah »čutijo«, da lahko z dvotretjinsko večino sprejmejo premišljene odločitve, ki bodo imele dolgoročno pozitivne posledice za stabilen razvoj Slovenije.
Predsednik DL Gregor Virant je četrtkov dogovor označil za »modro odločitev«. Po njegovih besedah bi »bilo najslabše, če bi danes glasovali o fiskalnem pravilu in bi to padlo, še slabše pa bi bilo, če bi hkrati padla tudi vlada«. Za nadaljevanje pa to pomeni, da so fiskalno pravilo, upravljanje državnega premoženja, inštrument za prenos slabih bančnih terjatev in referendumska ureditev postali sku-
Odločbe
upokojencem do srede septembra
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo spoštoval odločitev ustavnega sodišča in upokojencem, ki so se jim pokojnine po varčevalnem zakonu z junijem znižale, izdal odločbe v zakonskem roku, torej najkasneje do srede septembra, so danes povedali na zavodu.
Odločbe bodo vsem približno 26.000 upokojencem, ki so jim bile pokojnine znižane, izdali hkrati, je na današnji novinarski konferenci povedal generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež. Poudaril pa je tudi, da tistim, ki so zaradi znižane pokojnine na zavod že vložili ugovor, ne bo treba vložiti pritožbe na odločbo. Ugovor se bo namreč že štel kot pritožba, je pojasnil. Vsem tistim, ki še razmišljajo o vložitvi ugovora, pa svetuje, naj počakajo na odločbo. Tako se bodo lahko pritožili na odločbo,
pni projekti vseh parlamentarnih strank. »To so stvari, kjer moramo stopiti skupaj, ker so pomembne za vse Slovence,« je poudaril. Glede sodelovanja opozicijskih strank je Virant optimist. Če pa sodelovanja ne bo, o fiskalnem pravilu po njegovih besedah sploh nima smisla glasovati.
Po oceni vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše se je na četrtkovem sestanku »zgodil razum«. Koalicija po njegovih besedah nosi del odgovornosti za stvari, ki jih lahko tudi sama sprejme, medtem ko opozicija nosi odgovornost za tiste, pri katerih mora sodelovati. Izrazil je upanje, da bo do septembra vendarle prišlo do kompromisa, da bi lahko takrat sprejeli tako fiskalno pravilo kot tudi zakon o državnem holdingu.
O četrtkovih izjavah predsednika stranke Karla Erjavca glede morebitnega oblikovanja drugačne koalicije pa je Jurša povedal, da takšnih informacij v stranki niso imeli in se o tem niti niso pogovarjali.
Vodja poslancev SLS Mihael Prevc je s četrtkovim dogovorom zadovoljen, saj je šlo za kompromisno rešitev. Vendarle pa Prevc upa, da ni to samo preložitev problema za določen čas in da se ne bodo septembra znašli pred istim
je dejal. Kdor se bo pritožil, bo imel možnost sodnega varstva pred delovnim in socialnim sodiščem, je dejala predsednica sveta zavoda Anka Tominšek. Šele ko bo izčrpal vsa pravna sredstva, bo lahko na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti 143. člena zakona o uravnoteženju javnih financ, je pojasnila. (sta)
Zadolženost občin znaša 624 milijonov evrov
Zadolženost občin se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 12 odstotkov in znaša 624 milijonov evrov. Podatki kažejo tudi, da dolg vseh občin predstavlja 1,75 odstotka bruto domačega proizvoda, njegov delež se je lani povečal za 11,46 odstotka.
Ob upoštevanju zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja pa zadolženost lokalne ravni predstavlja 2,26 odstotka bruto
problemom. Izpostavil pa je, da do septembra ne bodo stali križem rok. Vsaka poslanska skupina bo po četrtkovem dogovoru imenovala iz svojih krogov strokovnjake, ki bodo skušali najti kompromisno rešitev tako glede fiskalnega pravila kot tudi glede državnega holdinga. Sam Prevc pa je »večni optimist«, zato upa, da jim bo v jeseni uspelo pridobiti dvotretjinsko večino.
Tudi po besedah vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina (NSi) je bil v četrtek sprejet razumen dogovor. Prav tako so se po njegovih besedah pokazali znaki, da bi bilo lahko jeseni drugače. V SD so namreč pojasnili, da v primeru, da skupaj oblikujejo izvedbeni zakon, obstaja možnost za fiskalno pravilo.
Tudi glede upravljanja z državnim premoženjem so se dogovorili, da bodo skupaj poskušali oblikovati zakon, ki bo sprejemljiv za vse strani. Skupina, ki naj bi to pripravila, ima rok do konca avgusta, je še povedal poslanec NSi.
Pahor previdno zadovoljen; Zver upa, da bo dana beseda držala
Poslanec SD in kandidat na jesenskih predsedniških volitvah Borut Pahor četrtkovo odločitev parlamentarnih strank o preložitvi odločanja
domačega proizvoda in se je v primerjavi z letom prej povečala za 9,18 odstotka. V lanskem letu se je na novo zadolžilo 79 občin v skupni vrednosti nekaj manj kot 107 milijonov evrov. Od tega je 74 občin najelo kredit za izvrševanje proračuna za investicije, pet pa za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna EU. Veliko večino dolga, kar 94,22 odstotka predstavljajo dolgoročni krediti, razlika odpade na finančne najeme, blagovne kredite in kratkoročne kredite. Večino - 58 odstotkov dolga slovenskih občin predstavljajo dolgovi občin iz treh statističnih regij, in sicer Osre-dnjeslovenske, Podravske in Savinjske. Najmanjšo zadolženost izkazujejo občine iz Zasavske in Goriške regije. (sta)
Sviz vložil kolektivni spor zaradi regresa
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je na delovno in socialno sodišče vložil kolektivni delovni
glede fiskalnega pravila sprejema s »previdnim zadovoljstvom«. Predsedniški kandidat SDS in NSi Milan Zver pa je izrazil upanje, da bo v prihodnje »dana beseda bolj držala, kot je tista z začetka tega leta«.
Pahor je v izjavi za medije v DZ poudaril, da je zadovoljen, ker se je država izognila politični krizi, ki bi »bistveno vplivala na poslabšanje vseh parametrov življenja v Sloveniji«. A po njegovih besedah se je v četrtek pokazalo, da v težkih razmerah sodelovanje vendarle prevlada nad političnim razkolom.
Previden pa je zato, ker je v četrtek prišlo do preložitve odločanja o fiskalnem pravilu brez trdnih zagotovil, da bi bilo pravilo potrjeno v septembru. Kljub vsemu je od tega trenutka pa vse do glasovanja v DZ treba strniti vse sile in zagotoviti, da »se ta zgodba ne bi ponovila«, je dejal. Poudaril pa je, da se ob tem ne bi smelo sprejemati negospodarnih rešitev na področju upravljanja z državnim premoženjem.
Evropski poslanec ter kandidat SDS in NSi na predsedniških volitvah Milan Zver pa je izrazil upanje, da bodo finančni trgi pozitivno razumeli četrtkovo odločitev parlamentarnih strank. Prav tako upa, da bo v prihodnje »dana beseda bolj držala, kot je tista z začetka tega leta«.
Državni zbor naj bi o fiskalnem pravilu po usklajevanjih med parlamentarnimi strankami ponovno glasoval jeseni. Zver pričakuje, da bo tedaj drugače, saj se je v četrtek ena od opozicijskih strank, SD, »nekoliko omehčala in sprejela tudi zavezo, da bo jeseni konstruktivno sodelovala pri reševanju tega problema«.
STA (Pripravlja: SM)
spor zaradi letošnjega regresa. V sindikatu so prepričani, da je izplačilo diferenciranih, znižanih zneskov regresa po zakonu za uravnoteženje javnih financ nezakonito. V kolektivnem sporu Sviz zahteva sodno varstvo zaradi kršitve kolektivne pogodbe, kolektivni spor pa so vložili, ker so se odločili, da bodo izkoristili vse možnosti.
Tako je vprašanje izplačila regresa že v presoji na ustavnem sodišču. Preko pravne pomoči Sviza pa so vložili tudi nekaj individualnih zahtev za plačilo razlike regresa, nato pa še vzorčnih individualnih tožb, je pojasnil Štrukelj. Na zahteve za plačilo razlike regresa se je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport minuli teden odzvalo z okrožnico ravnateljem vrtcev, osnovnih, srednjih, glasbenih in višjih strokovnih šol ter dijaških domov. V njej je ministrstvo poudarilo, da do morebitne drugačne odločitve ustavnega sodišča zakonito podlago za plačilo regresa predstavlja zakon za uravnoteženje javnih financ. (sta)
Uvodnik
Poletno pregrevanje in preigravanje
Slovenskemu političnemu pregrevanju ni videti konca. Vsake toliko časa pade nova bombica, samo da temperatura ne pade in da se javnost nasiti z dovolj uporabnega materiala, ki zaposluje med enim in drugim izbruhom, kot da že ne bi imeli dovolj problemov z vsakodnevnim preživetjem in z vprašanji o bodočnosti. Igrajo se v glavnem tisti, ki še imajo polne žepe, v ustih pa polno praznih obljub o tem, kako se borijo za narodov blagor. V tem trenutku je čisto vseeno, iz katerih logov prihajajo. Njihova prva naloga je odločen spopad s krizo, ne pa vrtče-vsko preigravanje, ker se v političnih vrhovih gredo iger prestižnosti in preračunljivosti. S temi vatli so politični prvaki vzeli v precep tudi zapisovanje zlatega fiskalnega pravila, ki ga bo ob drugih ukrepih vendarle treba sprejeti; ampak ne takrat, ko so si zamislili aktualnimi vladajoči. S četrtkovo odločitvijo o prestavitvi odločanja o pravilu in slovenskem državnem holdingu so si kupili čas za novo politično preigravanje in kalkulacije o tem, kako čim več iztržiti za čim večjo zaščito lastnih interesov. Kocka bo vendarle morala pasti, ker bo treba tudi zaradi evropskih spon dati glas za, četudi bolj iz „prisile" kot soglasja v iskanju boljše poti v prihodnost. V zakulis-ju vsega tega pa se razvnema tudi še predsedniška bitka, boj za novega predsednika Slovenije. Glavni akterji so znani. Čeprav se kampanja uradno še ni pričela, jim raziskovalci javnega mnenja že zelo pogosto merijo priljubljenost, kot tudi uradno vladajočim, čeprav prakse, da bi si naši in vaši tako pogosto merili utrip, v preteklosti ni bilo. Morda pa je tudi to en pokazatelj, da jim je zmanjkalo orožja za kvalitetnejši in odločnejši spopad s pravimi problemi. Bolj kot kdajkoli poprej potrebujejo ogledalo sedaj, ker so vatle za lastno vrednotenje že zdavnaj pokurili.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Dvajseta seja mestnega sveta
Nekaterim investicijam se bo treba odpovedati
Na dvajseti seji mestnega sveta, ki je bila 19. julija, so ptujski mestni svetniki razpravljali o trinajstih točkah dnevnega reda. Več časa so si vzeli za razpravo o polletni realizaciji proračuna MO Ptuj za leto 2012 in predlogu stališč za glasovanje na 18. redni skupščini Komunalnega podjetja Ptuj, d. d. V prvem polletju letos so bili prihodki mestnega proračuna realizirani v višini 12,3 milijona evrov (41,8 odstotka), odhodki pa v višini 13,8 milijona evrov (38,5 odstotka), primanjkljaj iz te bilance pa znaša 1,6 milijona evrov; pokrit je bil s sredstvi iz prejšnjega leta.
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so o realizaciji mestnega proračuna v prvih šestih mesecih razpravljali zelo kritično: „Stanje mestne blagajne je zelo resno."
S podatki polletne realizacije mestnega proračuna je svetnike seznanila mestna finančnica Tanja Farič. Večji investicijski odhodki na področju Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju so vezani na CERO Gajke, med temi je tudi nakup zemljišč v višini 88 tisoč evov, v oddelku gospodarskih javnih služb je bilo v okviru projekta podtalnice - prva faza, porabljenih 852 tisoč evrov, za kulturno-kon-gresno dvorano v dominikanskem samostanu dobrih 785 tisoč evrov, na oddelku negospodaskih javnih služb je bila skupna realizacija 5,2 milijona evrov, od tega je šlo največ za izobraževanje, in sicer 2,9 milijona evrov. Ob polletni realizaciji mestnega proračuna so se svetniki tudi podrobneje seznanili z realizacijo projektov podtalnice in CERO Gajke.
Predstavil jo je župan Štefan Čelan. S stečajem CPM so se občine investitorice tega projekta znašle v izjemno težkem položaju tako z vidika slovenskega kot tudi evropskega pravnega reda, saj ni jasnih zakonskih določil, kako postopati v takšnem primeru. S pomočjo nadzornih inženirjev in ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za finance so
našli poti in postopke, da so lahko pričeli postopek z neposrednim pogajanjem s pogodbenimi sopartnerji, ki so s CPM skupaj sklenili pogodbo za izvajanje projekta podtalnice. Postopka jim ni uspelo pripeljati do konca, saj so pogodbeni partnerji želeli bistveno spremeniti pogodbo. Niso želeli sprejeti nobenega tveganja glede kakovosti in dobave, nobenih garnacij za opremo in opravljeno delo. Po sedmih mesecih pogajanj pa se je pokazalo, da se ne morejo izkazati z bančno garancijo v višini 3,4 milijona evrov. Šele v tretjem krogu pogajanj so našli skupino izvajalcev, ki je na eni strani izpolnila zakonske pogoje, na drugi strani pa tudi razpisne pogoje. V tem trenutku so vsa fizična dela zaključena na čistilni napravi v Kidričevem, v Gorišnici, centralni čistilni napravi Ptuj, kjer poteka poskusno obratovanje, vsa fizična dela so zaključena tudi pri kanalizaciji. Za pomožna dela, pri katerih zakon ne dopušča neposrednih pogajanj, ki so možna le na področju tehnologije (dokončanje čistilne naprave, vakuumske kanalizacije), so izvedli razpis. Gre za asfaltiranje površin, rušenje starih objektov, zemeljska dela.
Pogoje, da bi lahko pridobili zadržana sredstva, so izpolnili. Tako država kot Evropa sta vsako situacijo plačevali zgolj v 90 odstotkih. Ta zadržana sredstva bo po zagotovilih ministrstva za okolje še možno pridobiti. Kako se bodo delila, pa v tem trenutku še ni mogoče govoriti. Za te namene je bila najeta tudi zunanja pravna stroka, ki jim pomaga pri razreševanju vseh teh vprašanj. Glede tehnologije in njenega delovanja smo na varni strani, je poudaril ptujski župan Štefan Čelan. Vsa dosedanja poskusna obratovanja so pokazala zadovoljive in dobre rezultate. Treba bo vzpostaviti še kontrolni in nadzorni sistem. Kaj pa bo pokazala revizija projekta čez tri leta, ne ve nihče, ker kot pravi Čelan, je težko za nazaj pojasnjevati, zakaj si se v danem trenutku odločil za takšen ali drugačen kompromis. Doslej smo uspeli vse te projekte uspešno braniti, iz naslova nobenega evropskega projekta še ni bilo treba vrniti niti evra. Vse občine in vsi župani se trudimo, da bo tudi projekt podtalnice ne glede na vse probleme, ki so ga spremljali, uspešno zaključen, kot so bili vsi dosedanji projekti, financirani z državnim in evropskim
denarjem, je ptujski župan sklenil predstavitev stanja projekta podtalnice - prva faza, ki se izvaja s t. i. strategijo minus 10, ker je treba investicijo izvesti brez zadržanih sredstev. Če bo šlo, bodo skušali najti pravo pot, da se poplačajo tudi potencialno oškodovani izvajalci. Obratovalni dovoljenji sta izdani za čistilni napravi v Kidričevem in Gorišnici, izdano pa je tudi obratovalno dovoljenje za celotno kanalizacijo, tehnični pregled za CČN Ptuj je opravljen, podana je vloga za obratovalno dovoljenje. S pomočjo organov pregona so uspeli »iz neznanih krajev pridobiti znano dokumentacijo, ki je ob neznani uri izginila neznano kam,« je še povedal ptujski župan.
Rešitev za CERO Gajke v šestih do osmih mesecih?
Trenutna ministrska ekipa se trudi poiskati rešitve tudi za področje odlaganja odpadkov. Intenzivno se pripravlja sprememba zakonodaje, ki bo odblokirala vso zapleteno stanje na področju ravnanja z odpadki, da bodo država in občine imele vse pravice nad štirimi obve-
znimi javnimi gospodarskimi službami. V tem trenutku v Sloveniji ni deponije, ki ne bi imela težav. Vse aktivnosti gredo v smer, da bi CERO Gajke pridobil tisto ustrezno dokumentacijo, ki jo je že imel. Kot je znano, so se odloki pisali tako, da so retrogradno posegali v že pridobljene pravice. Na ta način je ptujska deponija izgubila okoljevarstveno dovoljenje. Formalnopravno CERO Gajke lahko obratuje še šest oziroma osem mesecev. Če se v tem času ne bo uredilo dogovorjeno, bo ptujsko odlagališče deležno enake obravnave kot vsi drugi centri v Sloveniji. Deset centrov že ima odločbe o zaprtju. Ptujski župan upa na srečni konec zgodbe o Gajkah, da se bo lahko nadaljevalo z investiranjem in da se bo projekt zaključil skladno z načrti. V tem trenutku je na voljo še okrog 20 milijonov evrov za financiranje mehansko-biološke obdelave odpadkov. Na Ptuju tako še vedno upajo, da bi bila lahko tudi nadgradnja odl-lagališča sofinancirana še iz zdajšnje finančne perspektive 2007-2013. Vsi občinski sveti občin, ki so vezane na Gajke, so že sprejeli odloke o razpisu skupne koncesije. Če CERO Gajke ne bo pridobilo okoljevarstvenega dovoljenja, uporabno dovoljenje še ima, bo to enajsta deponija, ki bo zaprta. Ker tega dovoljenja nima, tudi ne more pridobiti gradbenega dovoljenja za ureditev drugega odlagalnega polja, zato se bale odlagajo nad dovoljeno višino.
Mestni svetniki so v razpravah izpostavili veliko skrb za mestno blagajno. Stanje namreč ni takšno, da bi lahko bili zadovoljni, več sredstev za ptujske investicije pa bi bilo treba pridobiti tudi iz države in evropskih virov. Če bi na prihodkovni strani ob polletju pisalo 18, na pa 12, bi bilo bolj razveseljivo, zato jih letošnji proračun zelo skrbi. Evropski in državni viri so bili predvideni pri kongresno-kulturni dvorani, drugi fazi podtalnice, planirani pa so bili tudi pri športni dvorani. MO Ptuj v tem trenutku nima likvidnostnih težav. Pet milijonov kredita, najetega pri koprski banki, se bo glede na soglasje ministrstva za finance, porabilo za planirane investicije v letu 2012. O natančni porabi pa se bodo mestni svetniki še odločali. MO Ptuj se počasi približuje limitu pri zadolževanju, kaj bo potem, ko zadolževanje več ne bo mogoče, je eno izmed svetniških opozoril, anuitete pa bo treba odplačevati. Več kot dobrodošel bi bil pregled vseh obveznosti MO Ptuj, vključno z obveznostmi, ki jih ima občina za stavbo mestnega gledališča, požarna taksa pa naj bi bila porabljena že za leto 2015.
V odboru za gospodarstvo so izrazili zaskrbljenost nad investicijskimi odhodki. Predvidenih je bilo 12,9 milijona evrov, realizacija pa je ob polletju le 2,9 milijona evrov. Rebalans proračuna bo treba pripraviti na realnih temeljih in z realnimi projekti oziroma prioritetnimi projekti. Nujen je pregled vseh investicij, ki se izvajajo, ob tem pa tudi rebalans načrtov razvojnih programov v obdobju 2012-2015. Realnost je taka, da bo mogoče realizirati le 50 odstotkov tistega, kar je bilo predvideno v načrtu razvojnih projektov. Mestne svetnike tudi skrbi nizka realizacija pri prodaji nepremičnin, ker občina naj ne bi imela politike upravljanja z nepremičninami in tudi na splošno ne ve, kaj bi z njimi. Načrtovane odprodaje bi se bilo treba bolj resno lotiti glede na stanje mestne blagajne, resno pa bi se morali lotiti tudi problematike stanovanjskega fonda. V drugem polletju bo treba na vseh problematičnih postavkah proračuna delati boljše, saj noben vitalni oziroma kapitalni projekt ne teče po načrtih oziroma željah tega okolja, pri čemer se bodo morali tudi svetniki bolj angažirati in pomagati županu ter strokovnim službam, ker so vsi na skupni ladji. Ni dovolj samo kritika, potrebna je širša angažiranost, vključno s člani v svetih javnih zavodov. Na ta način bo mogoče doseči želene spremembe, povezavo stroke oziroma vsega znanja, s katerim razpolaga okolje MO Ptuj, sinergija tega bo prinesla tudi boljše rezultate v prihodnosti.
Kljub dokaj izčrpni obrazložitvi projektov podtalnice in CERO Gajke, mestne svetnike usoda teh dveh vitalnih objektov, izjemno pomembnih za kvaliteto življenja ljudi, izjemno skrbi, še posebej ptujska čistilna naprava, ki je v pogonu, res pa je, da rekonstrukcija poteka zelo počasi, premalo pa je bilo narejenega tudi pri urejanju drugega odlagalnega polja. Nekdo bi moral odgovarjati tudi za zgrešeni projekt gradnje ceste skozi Podvince, od projektiranja naprej, ker se dela ne izvajajo. Do tega prihaja, ker niso bila izvedena plačila. Problem pa je tudi izvedba fekalne kanalizacije. Sploh pa je problem, ker se obe državni investiciji, Pod-vinci in Ormoška, oddaljujeta oziroma bosta izvedeni na dolgi rok, kar je skrajno neprimerno glede na pomen obeh cest. Pri Gajkah je treba izpostaviti še problem različnega tolmačenja predpisov, ki je za Arso, ki izdaja gradbena dovoljenja, neobstoječa deponija.
Po pojasnilu ptujskega župana pa se s proračunskimi izdatki ne hiti, če to ni nujno potrebno, tudi zato je nekoliko zmanjšana dinamika pri izdatkih.
MG
Ptuj • Mestni svetniki pred skupščino Komunalnega podjetja Ptuj
Mestna občina v zaščito interesov svojih občanov
Ptujski mestni svetniki so si na 20. seji, ki je bila 19. julija, vzeli precej časa za razpravo o predlogih sklepov za skupščino Komunalnega podjetja Ptuj, ki bo 26. julija in na kateri bosta MO Ptuj, ki ima v lasti 43 odstotkov Komunalnega podjetja, zastopala Martin Kukovič in mag. Janko Širec.
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki želijo čim prej opraviti celovito razpravo o Komunalnem podjetju Ptuj, ker imajo premalo informcij o tem, kaj se je v podjetju dogajalo in se še dogaja v zadnjem času.
Pri tem so ponovno obudili razpravo o tem, kako Komunalno podjetje Ptuj, ki je delniška družba, preoblikovati v javno podjetje glede na to, da so bili vsi dosedanji poizkusi neuspešni. Gre za dve nasprotujoči si in težko rešljivi nalogi, je v svoji razpravi spomnil ptujski župan. 39-odstotni zasebni del je svoj delež 6l-odstotnim lastnicam, to je občinam, ponudil v odkup za skoraj 20 milijonov evrov, nasprotno pa je bil pripravljen odkupiti 6l-odstotni delež za dva milijona evrov. Preoblikovanje delniške družbe je potrebno zaradi evropskih investicij, pri katerih je bila obveza, da bodo investicije, ki so bile izvedene z evropskim denarjem, dane v upravljanje javnemu podjetju. Evropska komisija, ki je bila na obisku v MO Ptuj tri dni, je jasno povedala, da Komunalno podjetje kot delniška družba ne more upravljati z infrastrukturo, ki je bila zgrajena z evropskim denarjem, niti ne more kot podizvajalec izvajati nobene evropske investicije. Stališče zunanjih občin je, da želijo biti večinske lastnice na novo pre-
oblikovanega Komunalnega podjetja Ptuj, v tem tenutku pa MO Ptuj v več kot 70 odstotkih financira Komunalno podjetje Ptuj. Mestni svetniki si želijo čim prej videti rešitve glede na to, da je MO Ptuj v tem trenutku kot 43-odstotna solastnica v precejšnji pat poziciji.
Uprava MO Ptuj se trudi, da bi občinsko lastnino in izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki jih je ta dolžna zagotoviti občankam in občanom, rešili za MO Ptuj, ostale občine so vse to rešile v občinskih režijskih obratih, kamor so iz KP Ptuj prenesle
čisto vse dejavnosti, razen vode, brez enega vprašanja, brez enega sklepa nadzornega sveta. Ptujska nadzornika, med katerima je bil v preteklosti tudi župan, ki pa je zaradi protikorupcijske zakonodaje moral odstopiti, pa sta bila v vseh ključnih vprašanjih
oziroma problemih, na katera sta opozorila, preglasovana, je odgovoril ptujski župan na poskus svetniških obtožb o delu v preteklosti, ker naj bi ne bil dovolj zaščiten interes MO Ptuj. Kot je v svoji raz-pravil poudaril Stanislav Bro-dnjak, svetnik DeSusa, se tako on kot Gorazd Žmavc, tudi DeSus, ne zavzemata za male delničarje. Vsak, ki je kdaj vložil v delniški kapital, je tvegal, zato zahteva in predlaga, da se opravi vrednotenje firme, da to opravi neodvisna firma, da bo brez kakršnegakoli dvoma o pristranskosti z ene ali druge strani, da se pride do realne vrednosti, da bodo tudi vse ostale občine vedele, koliko je podjetje vredno. Kot poudarja ptujski župan Štefan Čelan, je v tem trenutku treba, kar zadeva KP Ptuj, v prvi plan postaviti interes občank in občanov MO Ptuj. Vse gospodarske javne službe, ki so v pristojnosti MO Ptuj se bodo uredile prek podjetja Javne službe. Glede vodooskr-be pa je stvar jasna: nikoli ni bilo dileme o tem, da se ne bi opravljala skupno, seveda pa s preoblikovanim podjetjem in manjšim številom ljudi. To je bila naloga vseh dosedanjih uprav, v zadnjem letu in pol so se zvrstile štiri, nobena pa v tej smeri ne dela. Peter Pri-božič, svetnik NSi, je glede predlogov sklepov za skupščino KP Ptuj povedal, da je treba vztrajati, da se doseže imenovanje revizijske hiše Auditor za opravljanje revizije, ker gre za drugo revizijsko hišo, kot jo predlagajo 39-od-stotni lastniki. Sklep o tem, da se ne podeli razrešnica, je
pomemben, ker tisto, kar se bo odkrivalo na relaciji Top energija-KP Ptuj, nas bo moralo precej skrbeti, je še povedal Pribožič, ki je pozval tudi k nalitju čistega vina glede samega lastništva. Milan Čuček, svetnik LDS, je ocenil, da glede na kritične razmere v tem podjetju v tem trenutku ne bi bilo modro menjati revizorja, kot so to predlagali nekateri svetniki, sploh če je ta revizijska hiša bila tista, ki je začela razkrivati nepravilnosti. Svetniki naj bi bili o problematiki Komunalnega podjetja Ptuj kljub nekaterim razpravam v preteklosti, preslabo informirani, zato naj bi na eni prihodnjih sej mestnega sveta o tem temeljiteje razpravljali. Večina slabih občutkov, kar zadeva KP Ptuj, izhaja iz tega, da svetniki ne vedo natanko, kaj vse je bilo narejenega in kakšno je v resnici trenutno stanje v podjetju.
Za četrtkovo skupščino Komunalnega podjetja Ptuj je pripravljenih šest sklepov. Mestni svetniki so zavzeli stališča do vseh oziroma jih podprli, svoja predstavnika pa pooblastili, da na skupščini ne podpreta sklepa o podelitvi razrešnice nadzornemu svetu in da vztrajata pri imenovanju družbe Auditor s Ptuja za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2012. Predlog zasebnih lastnikov je, da bi revizijo opravila družba ABC iz Ljubljane. Konec lanskega leta je izguba KP Ptuj znašala 826.610 evrov, pokrili jo bodo iz prenesenega čistega dobička iz perjšnjih let in iz drugih rezerv iz dobička.
MG
Ptuj • O (ne)urejenosti ptujskih potokov
Nadvse klavrna podoba največjega mestnega potoka
Stanje ptujskih potokov, Studenčnice, Rogoznice in Grajene, je vedno bolj zaskrbljujoče. Kljub številnim opozorilom in predlogom iz vrst Zelenih Ptuja, občanov Ptuja in drugih, se revitalizacija ne izvaja. Sprehod skozi mesto kaže nadvse klavrno podobo največjega mestnega potoka, potoka Grajene, na katero vse pogosteje opozarjajo tudi obiskovalci mesta, ki ne razumejo, da imata tako mesto kot država tako neodgovoren odnos do teh naravnih biserov, ki nezadržno umirajo, in nadvse pomembnega življenjskega prostora.
Ptujski potoki bi morali biti mestu v ponos, urejeni tako kot v primerljivih slovenskih mestih oziroma v tujini, kjer temu vprašanju posvečajo posebno pozornost, saj vodo in vodotoke izredno cenijo ter jih uporabijo kot okras mestu.
Zeleni Ptuja že več kot 20 let ne samo da opozarjajo in predlagajo, temveč so v tem času tudi skozi oblike prostovoljnega dela - letnih taborov, vsak potok posebej preučili, opravili kemijsko-biološke meritve stanja vode v njih in izdelali tudi kataster onesnaževalcev. Vse v eni sami želji, da bi prišlo do nujne revitalizacije. Kot poudarja Vlado
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Čuš
Čuš, so v bistvu za MO Ptuj brezplačno pripravili podlage in opis stanja, ki omogoča, da se ta lahko takoj loti uresni-
čevanja potrebnih ukrepov na področju revitalizacije in zaščite ptujskih potokov pred onesnaževalci. „Posebej smo razočarani, ker MO Ptuj ni sprejela naših predlogov, da bi potok Grajena oziroma območje ob njem uredila kot eno sprehajalno pot, ki bi potekala od njegovega izvira nekje pod Vurberkom, skozi ČS Grajena, Ljudski vrt in ČS Center do ČS Jezero. S tem bi dobili čudovito sprehajalno pot, ki jo na Ptuju zelo pogrešamo, sploh pa takšna in podobna naravna okolja. Ptujski potoki in tudi potok Grajena so bili predmet koalicijskega dogovora, ki so ga žal v projektu Za drugačen Ptuj v prvem mandatu ptuj-
skega župana Čelana izigrali. Zeleni Ptuja bomo skupaj s civilno družbo še naprej vztrajali, da pride do realizacije tega projekta, saj je stanje v naravi vse bolj katastrofalno, za MO Ptuj pa prava sramota. Če se v tem kaže odnos do te problematike in vode nasploh, nas ne sme čuditi, da pijemo vodo iz globinskih vodnjakov, ker je podtalnica onesnažena. Ne glede na to, da se radi izgovorimo na to, da so vodotoki v pristojnosti države, ne smemo pozabiti, da gre za vodotoke, ki tečejo skozi Ptuj. Če bi pristali na to tezo, da gre za pristojnost države in da je država dolžna poskrbeti za urejenost vodotokov, potem na Ptuju ne
bi imeli niti železniške niti avtobusne postaje. Prva naloga oziroma dolžnost MO Ptuj je, da vzpostavi kontakt z državo in ji predstavi tudi rešitve na tem področju z zahtevo po čim prejšnji revitalizaciji, saj s prostorom upravljamo mi, je te dni o problematiki revitalizacije ptujskih potokov s poudarkom na prednostni ureditvi potoka Grajene povedal mestni svetnik Zelenih Vlado Čuš. Potok Grajena je po njihovih ugotovitvah v bistvu najdaljši odprti kanal za odpadne vode v MO Ptuj, ki mu je treba vrniti življenje v pravem pomenu besede, saj je življenja v njem vedno manj, narašča pa vsebnost raznih kovin in število bakterij.
Grajena, ki je tudi najdaljši mestni potok, je bil za Ptuj pomemben že nekoč, omenjen že leta 1376. V preteklosti je bilo na njem tudi več mlinov. V času, ko Zeleni Ptuja intenzivno opozarjajo na nujnost sanacije, sonaravne ureditve in zaščite ptujskih potokov z odlokom, v sodelovanju z društvom Zlatovranka že 15 let tudi merijo kakovost vode v potokih in reki Dravi. Za te namene so včasih dobili iz mestnega proračuna od 100 do 200 evrov, danes tega prispevka ni več. Meritve bodo opravili tudi letos. Hkrati pa bodo ob predstavitvi podatkov ponovno opozorili na nujnost revitalizacije mestnih potokov.	MG
Foto: Črtomir Goznik
Grajena je podobno kot preostala ptujska potoka iz leta v leto bolj neurejena in onesnažena.
Ptuj • Eksplozija festivalskega in umetniškega dogajanja
Izjemen začetek vrhunskega glasbenega in umetniškega ustvarjanja
Do tretjega oziroma četrtega avgusta si bodo na Ptuju podajali roke kar trije festivali: Art festival, ki je povezal glasbeni festival Arsana in festival sodobne umetnosti Art Stays, edinstveni poletni festivalski projekt, ter Terasafest. Zvrstili se bodo izjemni glasbeni in drugi kulturni dogodki, ki bodo polnili staro ptujsko mestno jedro.
Če bodo turistični ponudniki uspeli v to dogajanje vključiti tudi panoramsko vožnjo po mestu s turističnim vlakcem in vožnjo po Dravi z ladjico Čigro, se za obisk mesta v tem poletnem času ni bati. Sicer pa so se prihodi tujih gostov v zadnjem času zelo povečali. Bolj ali manj že ves poletni čas prevladujejo med obiskovalci mesta.
Na pokritem dvorišču mi-noritskega samostana na Ptuju se je v petek, 20. julija, pričel letošnji 4. glasbeni festival Arsana, na katerem bo nastopilo več kot 350 glasbenikov iz Slovenije in tujine. Ptujsko občinstvo in gostje od drugod, med katerimi sta bila tudi veleposlanika Avstrije in Češke, je navdušeno pozdravilo koncert mednarodne
Donavske filharmonije & Bohuslav Martinu filharmonije pod vodstvom dirigenta Alexeia Kornienka, katere posebno poslanstvo so izkušnje čudovite edinstvene kul-
V pravljični sobi mladinskega oddelka ptujske knjižnice kot vsako poletje pripravljajo počitniške urice za otroke, stare tri leta in več, in sicer vsak torek in četrtek ob 10. uri. Pravljice v svojem bistvu skrivajo veliko sporočil, razvijajo otrokovo domišljijo, mu razlagajo zanj prezahtevne stvari in ga spodbujajo k igri in sprostitvi (risanje, izrezovanje, gibanje). Zaradi teh in mnogih drugih skritih dejavnikov pravljica ne bo nikoli izgubila svoje vrednosti. Danes se pravljice večinoma berejo. Berejo jih starši, vzgojitelji, učitelji, starejši otroci
mlajšim ... Premalo pa je pripovedovanja. Pri branju se namreč ne vzpostavi pravi odnos med bralcem in poslušalcem - bralec je zatopljen v knjigo, poslušalec pa ne ve, ali vse to res piše ali je izmišljeno. Pri pripovedovanju pa se vzpostavi neposreden kontakt; pripovedovalec in poslušalec sta povezana z očmi, pripovedovalec lahko dogajanje s pripovedovanjem na primer sproti stopnjuje, poslušalec pa s svojo mimiko pokaže, kaj si in česa si ne želi. Če pravljico otroku pripovedujete, je potrebnega le malo več časa kot za branje.
Mladinski knjižničarji tudi med poletjem pripovedujejo pravljice v okviru Počitniških uric.
V okviru projekta EPK 2012 so za nami že številni dogodki in uspehi, na katerih se je izkazalo, kako bogata je slovenska kultura, kako odlični so slovenski umetniki, kako znamo biti
dobri gostitelji in ne nazadnje, kako zvesto občinstvo imamo, je v svojem govoru med drugim poudarila članica Zavoda 2012 Maribor dr. Darja Koter. Občinstvo se z EPK iz dneva v dan bolj istoveti, umetnost in občinstvo sta se skozi ta projekt zlila v svojvrstno simbiozo. Partnersko mesto Ptuj je program zasnovalo po lastni meri, kar je tudi prav. Mesto z okolico premore vse, kar se pričakuje od Evropske prestolnice kulture. Ob izhodiščih, kot jih ponujata bogastvo kulturne dediščine in raznolikost žive kulture, je zasnovalo program, v katerega je vključilo pomembne
ustanove, kulturna društva in posamezne umetnike. Vsi sodelujoči so se potrudili po najboljših močeh in se izkazali kot vredni zaupanja.
Ptuj je po zaslugi glasbenega festivala Arsana in festivala sodobne umetnosti postal svetovno in evropsko stičišče umetnosti in vrelec ustvarjanja, je na otvoritvenem koncertu festivala Art Ptuj povedal protagonist glasbenega festivala Arsana Mladen Delin. Zahvalil se je vsem, ki jih podpirajo pri njihovem umetniškem ustvarjanju, in povabil k ogledu letošnjih glasbenih in umetniških dogodkov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z otvoritvenega koncerta 4. glasbenega festivala Arsana, na katerem so nastopili trije izjemni ptujski umetniki: Janez Lotrič, Miha Rogina in Borut Zagoranski.
ture in izjemna raznolikost Evrope, ter izjemnih umetnikov s Ptujskega, tenorista Janeza Lotriča, saksofonista Miho Rogino in harmonikarja Boruta Zagoranskega.
Ptuj • Počitniške urice v ptujski knjižnici
Pravljice, ustvarjalne delavnice in igranje
Le kakšne skrivnosti nosijo v sebi pravljice s poletno obarvano vsebino, kot so Mavrična ribica, Bobek in barčica, Potopljeni zaklad, Soline, Novice iz dežele sončnih opeklin in številne druge? Knjižničarji mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča na Ptuju najmlajšim obiskovalcem v počitniških uricah odkrivajo te skrivnosti, otroci pa lahko tam tudi ustvarjajo.
Foto: Črtomir Goznik
Petkov koncert skupine Melodrom na Terasafestu je pritegnil številne.
Vendar se ta čas obrestuje, saj otrok takšno pravljico bolj globoko doživi in jo ohrani v spominu dalj časa.
Mladinski knjižničarji pravljice tako na Pravljicah z jogo kot tudi na Počitniških uricah pripovedujejo. Pretekli teden sta jih pripovedovali Jasmina Toš in Leonida Mesarič. Sicer pa so počitniške urice, ki trajajo dobro šolsko uro, namenjene tudi prostemu igranju in ustvarjanju. Otroci lahko ustvarjajo nakit, oblikujejo plastelin in izdelujejo origami. Origami je zgibanje papirja, ki sicer izvira iz Japonske, a je tudi že pri nas razmeroma znan in priljubljen konjiček. Za izdelavo origamija je potrebna kreativnost, vztrajnost in natančnost. Počitniške urice bodo knjižničarji izvajali vse do 15. avgusta in so za vse udeležence brezplačne. Sicer pa v ptujski knjižnici z mladimi bralci dela pet mladinskih knjižničarjev, ki med drugim skrbijo za izposojo prek 56.000 enot knjižničnega gradiva, kot so knjige, revije, časopisi, zvočni posnetki, video kasete ter zgoščenke.
Mateja Tomašič
Preživite poletje
MARIBOR 2012
Evropska prestolnica kulture
Maribor • Murska Sobota • Velenje Ptuj • Nouo mesto • Slovenj Gradec
I I I *
prestolnici
kulture
w,umanbor2012.eu
i»
POLETNI FESTIVALI SUMMER FESTIVALS
III
ART
PTUJ
I 2012
WWW.ARTFTUJ2012.SI
ART©
STAYS
n.i.i.i.i.'nii.'i.mai
18.7. -1.9.2012
Ol^sLtm' fcsiivšd Mv\sie F»rtiv*i
20.7. - 3.8.2012
www.arsanasi
GENERALNI POKROVITELJI:

fSSSSSm NALOŽI SI MOBILNO
aplikacijo
MARIBOR 20121
Foto: MT
Ptuj • Kmetija leta 2012
Kmetiji Zupanic priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine
Z otvoritvijo 10. festivala sodobne umetnosti Art Stays so se v MO Ptuj pričele letošnje prireditve ob prazniku MO Ptuj, ki bodo trajale vse do 7. avgusta. Osrednja prireditev bo 3. avgusta na dvorišču minoritskega samostana z zaključnim koncertom glasbenega festivala Arsana, ki ga bo izvedla skupina Sozvočja Slovenije.
Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja ob letošnjem občinskem prazniku, vključno z izborom Kmetije leta MO Ptuj. Kmetija leta 2012 v MO Ptuj je kmetija Kokol iz Krčevine pri Vurbergu 106, posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa bo prejela kmetija Zupanič z Grajene 31.
Izbor kmetije leta v MO Ptuj kot del vsakoletnega praznovanja praznika MO Ptuj poteka že od leta 2000. Do leta 2005 so podeljevali naziv kmetija leta ter priznanji za drugo in tretje mesto ter posebno priznanje za ohranjanje tradicije
Foto: Črtomir Goznik
Jolanda Zupanič: „Za urejenost hiše in okolice se trudi cela družina."
življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Od takrat dalje pa vsako leto razglasijo kmeti-
jo leta in podelijo že omenjeno posebno priznanje. Prvo posebno priznanje je v letu
2000, ko je naziv kmetije leta 2000 pridobila kmetija Čeh iz Podvincev 30, prejela kmetija Kolenko iz Nove vasi pri Ptuju 102. Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa si letos pripenja kmetija Zupanič iz Grajene 31. Družina Zupanič je zelo ponosna na svojo dediščino, na staro zidano hišo, častitljivo lepotico, staro okrog 300 let, ki se od leta 2007 ponaša tudi z novo fasado, ki so jo mojstri ročno obnovili. V duhu ohranjanja kulturne dediščine je tudi njena kritina. Kot je v imenu družine povedala lastnica hiše Jolanda Zupanič, se kmetija
prenaša iz roda iz roda v rod, na njej danes živi že peta generacija. Bolj ali manj so njene lastnice ženske, tudi sedaj je tako. Arhitekturna lepotica je topel dom celi družini, tudi mami Slavici in hčerki Ines, ki je uspešno zaključila tretji letnik splošne gimnazije in ji je blizu umetnostna zgodovina. Kmetija ima v lasti tudi njivske in gozdne površine, ki jih obdeluje Jolandin mož Franc To-mažič, ki poseduje in obdeluje tudi večjo živinorejsko kmetijo v Cvetkovcih. Za urejenost hiše in okolice se trudi cela družina. Obdana je z veliko cvetja,
okrasnimi grmovnicami, jago-dičevjem in sadnim drevjem. Med cvetočimi lepoticami ima posebno mesto že 100 let stara drobnocvetna vrtnica.
Družina Zupanič je ponosna na posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Lepih novih hiš je veliko, starih pa že malo, zato smo ponosni, da je nekdo opazil naš trud, ki smo ga že vložili in ga še vlagamo, da bi ohranili dediščino naše preteklosti čim bolj originalno, pove Jolanda Zupanič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Stara zidana kmečka hiša družine Zupanič šteje okrog 300 let.
Gorišnica • 14. vaška olimpijada
Rekordna udeležba športnih rekreativcev
V okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Gorišnica je tamkajšnja športna zveza prejšnjo soboto že 14. zapored v športnem centru v Moškanjcih izvedla celodnevno vaško olimpijado. Letos je bila udeležba ljubiteljskih športnikov - kljub kriznim časom - rekordna.
„Res je, letošnje olimpijade, ki je sicer vsako leto množično obiskana, se je udeležilo največ tekmovalcev doslej, kar 691! To je presenetilo tudi nas organizatorje, saj smo bili že lani navdušeni nad številnimi tekmovalci, ki pa jih je bilo 90 manj kot letos. Če preračunamo, se je olimpijade udeležilo dobrih 17 odstotkov vseh občanov Gorišnice! Seveda pa je bilo ob tekmovalcih tudi ogromno obiskovalcev in navijačev, tako da smo skupaj preživeli en lep dan, obarvan s športom, predvsem pa dan sproščenega druženja," je najprej povedal predsednik ŠZ Gorišnica Dušan Janžekovič, ki ob tem ni skrival navdušenja nad uspelo prireditvijo.
Zaključni del gorišniške vaške olimpijade, kjer se med seboj pomerijo občani in ekipe iz vseh vasi, pa je namenjen tudi tekmovanju občinskih politikov - svetnikov, župana in direktorja občinske uprave. Lokalni oblastniki letos niso imeli lahkih disciplin; pomeriti so se namreč morali v streljanju z zračno puško na figurice, nato pa so morali pokazati še, ali znajo kolesariti. A v roke niso dobili klasičnega kolesa, ampak takega bolj „političnega", ki nikakor ni hotel iti v želeno smer, vedno le v nasprotno. Da je potem vožnja z njim vsaj tako težka (in neprijetna) kot krmarjenje v političnih vodah, je bilo očitno, saj so imeli težave prav vsi. Seveda pa so
Patricija Golob iz Tibolcev, med moškimi pa njen sokra-jan Alen Ivanušič. V ribolovu je zlati pokal odnesla ekipa iz Gajevcev, v visečem kegljanju pa moška in ženska ekipa iz Gorišnice. Med šahisti so zma-
gali Moškanjci (ekipa I.), v odbojki pa ekipa I. iz Tibolcev. V speedmintonu je bila letos najboljša Vesna Holcer iz Mo-škanjcev, v metu kamna v ženski konkurenci Melita Žiher iz Moškanjcev, med moškimi
pa Igor Hovnik iz Formina. V namiznem tenisu je med ženskami slavila Milena Tušak iz Gorišnice, v moški konkurenci, kjer je bila konkurenca najhujša, saj je tekmovalo kar 51 občanov, pa Alen Horvat, prav tako iz Gorišnice. V nogometu je slavila ekipa Malo nas je iz Gorišnice, v košarki ekipa Gajevci - Placerovci, v vleki vrvi pa so bili najboljši Moškanjci. Na olimpijadi pa so tekmovali tudi za naziv najmočnejšega občana; letos si je ta naziv priboril Ivan Sok iz Zamušanov.
SM
Juršinci • Puhovi sorodniki nadaljujejo dobro delo
Nova pridobitev v Puhovem muzeju
V tem mesecu smo obeležili 150 let od rojstva Janeza Puha. Velikega Juršinčana, katerega izumi so postali znani po celem svetu. Ob tej priložnosti je njegov pra-pranečak muzeju Društva rojaka Janeza Puha podaril Puhovo kolo.
Športni center v Moškanjcih je bil tudi letos prizorišče 14. vaške olimpijade, na kateri se je prejšnjo soboto v najrazličnejših disciplinah pomerilo rekordno število tekmovalcev - kar 691!
uživali gledalci, ki so ob nerodnostih in spodrsljajih svojih vodilnih občinskih mož umirali od smeha ...
Sicer pa so v „resnem" delu olimpijade tekmovali tako otroci kot odrasli. Otroci so se pomerili v peteroskoku, skakanju z vrečami in igri z žogo „med dvema ognjema". Tekmovanje je organizirano ločeno za dečke in deklice ter po starostnih skupinah.
Odrasli pa so kazali svoje športno znanje in kondicijo v nogometu, košarki, namiznem tenisu, šahu, metu kamna, vlečenju vrvi, teku na 60 metrov, odbojki, speed-mintonu, visečem kegljanju in ribolovu. V teku na 60 metrov je med ženskami zmagala
Predstavitev ponatisa monografije o Janezu Puhu na ptujskem gradu je potekala v izjemno pozitivnem vzdušju. Da je vse potekalo po načrtih, so skrbeli organizatorji dogodka, ki pa jih je presenetil pra-
pranečak Janeza Puha. Tone Čeh s Ptuja je namreč ob besedah pohvale, ki jih je namenil delu društva, člane le-tega presenetil z posebnim darilom: muzeju v Sakušaku je predal moško kolo iz leta 1937. To je
že razstavljeno v Puhovem muzeju in je na ogled obiskovalcem. Muzej je tako dobil novo pridobitev, ki je na ogled vsem obiskovalcem. Teh so samo lani zabeležili kar 5000 tisoč.
Dženana Kmetec
Puhovi sorodniki nadaljujejo dobro delo.
Foto: arhiv Društva rojaka Janeza Puha
Foto: SM
Podravje • Žetev pšenice zaključena
Za odtenek kakovostnejša letina kot lani
Letošnja žetev pšenice je zaključena. Po besedah direktorja Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj, ki je največji odkupovalec žitaric na širšem Ptujskem, je odkup količinsko približno enak kot lani, po kakovosti pa je zrnje nekoliko boljše kot lani.
Foto: CG
Letošnja letina pšenice je bila kakovostno in količinsko zelo dobra; KZ je odkupila okoli 8000 ton pšenice, od tega je bilo okoli 2100 ton krmne, več kot lani (okoli 20 do 25 %) pa je bilo letos pšenice v kakovostnem razredu A.
„Letos smo odkupili približno 7500 ton pšenice, kar je malo več kot lani. Od tega je bilo približno 2100 ton krmne pšenice, vsa preostala pa je krušna, pri čemer je bilo letos kar okoli 20 odstotkov krušne pšenice v kakovostnem razredu A, kar je precej več kot lani. Sicer pa je po pričakovanjih večina krušne pšenice v kakovostnih razredih B1 in B2," je povedal Janžekovič in dodal, da je kvaliteta in količina pšenice pač odvisna predvsem od vremena, veliko pa tudi od tehnologije pridelave: „Letos so se dogajali primeri, ko je imel kmet na isti parceli hkrati krmno in krušno pšenico, kar jasno kaže, da je glavno vlogo odigrala narava."
Odkupne cene za podra-vske kmete so ostale na dogovorjeni ravni, se pravi 160 evrov za tono krmne pšenice in od 175 do 210 evrov za krušno pšenico, glede na kakovostni razred. „Pri nas se nismo odločili za akontacijske cene kot npr. v Prekmurju, ki bi jih nato poračunavali, ampak je bila cena fiksna. Kmetje bodo pšenico tudi dobili plačano v rokih, kot so bili objavljeni, se pravi krušno pšenico v roku 15 dni po obračunih ali celo kakšen dan prej, za krmno pa je rok plačila 45 dni."
Kupec krmne pšenice na ptujskem območju je že več let Perutnina Ptuj, kjer pa se z rednimi izplačili praviloma (že nekaj časa) zatika. Janže-kovič tako le upa, da se bodo letos v PP pri izplačilu krmne pšenice držali obljubljenega roka. „Glede na dogovorjene cene bomo tako letos za pšenico kmetijam izplačali skupno okoli 1,5 milijona evrov, sicer pa računamo, da bo iz naslova vseh prodanih žitaric prišlo na kmetije okoli dva milijona evrov prihodkov, kar
je zadovoljiva številka. Verjamem, da kmetje na ta zasluženi denar komaj čakajo, saj gre praviloma za prvi večji priliv v domače proračune družin. Čeprav se srečujemo z likvidnostnimi težavami nekaterih naših kupcev, zaenkrat nekako še uspemo slediti dinamiki izplačil kmetom v skladu z dogovorjenimi roki."
Za prevzeti ječmen je KZ del plačila kmetom že nakazala, del pa ga bo avgusta, prav tako lahko pridelovalci pričakujejo plačilo za oljno ogrščico pro-
ti koncu avgusta. Odkupna cena za tono oljne ogrščice pri KZ Ptuj je letos znašal 430 evrov, odkupili pa so je okoli 700 ton. Odkup bučnic pa je predviden na ravni 200 ton za svoje potrebe.
Pred odkupom koruze še veliko odprtih vprašanj
Glede letošnje letine koruze, ki jo je marsikje zdesetkala suša, je Janžekovič manj opti-
mističen: „Na prodnatih tleh, predvsem na področjih Dor-nave in Gorišnice, je koruza zelo prizadeta in tam pridelka ne bo. Najbolj pametno bo koruzo silirati, seveda za tiste kmete, ki imajo doma živino. Kjer pa živine ni, bo večja težava, saj bo treba najti kupca, ki potrebuje silažo. Na kvalitetnejših kmetijskih zemljiščih pa je deževje pridelku koruze še koristilo in ne pričakujemo večjega izpada."
Lani je KZ Ptuj prevzela 9000 ton koruze, letos tolikšnega odkupa zaradi navedenih razlogov ne pričakujejo. „Kakšna bo cena, pa zdaj ne vem. Veliko je odvisno od izplena koruze na sosednjih trgih, v Avstriji in Madžarski. Po doslej videnem zna biti odkupna cena koruze tudi letos, podobno kot lani, precej visoka. Osebno si želim, da bi bila cena dobra, saj tako kmetije dobijo pošteno plačilo za delo, vendar imamo mi praviloma težave s kupcem, s
Perutnino Ptuj." Kot je povedal Janžekovič, so lani koruzo odkupili od kmetov in prodali PP zgolj na osnovi ustnega zagotovila, kar jim je prineslo precej težav, saj so dolgo čakali na plačilo in v vmesnem času sami „kreditirali" kmete, ki so jim koruzo plačali v dogovorjenih rokih: „Letos si takšnega poslovanja in kreditiranja ne moremo privoščiti, gre za prevelik denar. Če se ne bomo mogli dogovoriti o zagorovljenem plačilu v določenem roku, bomo pač morali iskati še drugega kupca, saj nam izpad toliko denarja lahko povzroči prevelike likvidnostne težave, česar si ne želimo in tudi nočemo," je bil jasen Marjan Janžekovič.
V KZ Ptuj si namreč nikakor ne želijo po poti propadajoče KZ Vipava, ki svojim zadružnikom že tri leta dolguje denar za odkupljeno grozdje in se pred propadom rešuje z odprodajo deleža v hranilnici ...
SM
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE

«01.
Žitarice Kmetijske pridelke Živino
Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
Gorišnica • Z osrednje občinske proslave
Še vedno brez centa kredita
Občina Gorišnica, kjer so v petek zvečer uspešno (čeprav res le z enim menijem - pečenko) izvedli osrednjo proslavo ob letošnjem 17. občinskem prazniku, še vedno, kljub kriznim časom in velikim naložbam, nima niti enega centa kredita, kar je v svojem nagovoru še posebej poudaril župan Jože Kokot.
Župan je kot slavnostni govornik svoj nagovor sicer začel z minuto molka v spomin umrlemu častnemu občanu občine Gorišnica, doktorju Stanku Ojniku, nato pa nadaljeval: „Čeprav živimo v kriznih časih, ki jim še vedno ni
videti konca, smo naredili veliko in veliko nas še čaka. Sicer sem optimist in vem, da se vsaka kriza enkrat konča, vendar se po drugi strani bojim, da se bo sedanja kriza v prihodnjem obdobju še poglobila, saj še nismo dosegli dna. Takšnim ča-
Letošnji prejemniki občinskih priznanj z županom Jožetom Koko-tom (desno): listino občine je prejelo društvo upokojencev (zanj predsednik Vili Horvat na sredini), plaketo občine pa Janko Ko-stanjevec (levo).
som smo prilagodili tudi naše načrte in delo, kljub temu pa je treba vedeti, da smo prav zdaj v obdobju največjih občinskih naložb. Med njimi je izgradnja celovite kanalizacijske mreže v praktično vseh naseljih občine, za katero sem že na začetku napovedal, da je to naložba dveh mandatov. Kanalizacijski sistem v občini uspešno izgrajujemo po planih in verjamem, da ga bomo do konca tega mandata tudi zaključili. Hkrati s kanalizacijsko mrežo prenavljamo in moderniziramo tudi naše ceste, postavljamo javno razsvetljavo, pešpoti in kolesarske. Vse večje naložbe uspešno prijavljamo na ustrezne razpise in tako črpamo evropski in državni denar."
V nadaljevanju nagovora je župan Kokot povzel še tekoče in prihodnje naložbe; izpostavil je gradnjo velikega namakalnega kompleksa, ki bo ob zaključku zajemal dobrih 300
hektarjev kmetijskih zemljišč in za katerega si bo občina večino denarja, skupno okoli dva milijona evrov, zagotovila iz razpisov kmetijskega ministrstva ter nadaljevanje gradnje primarne kanalizacije v obdravskih vaseh, ki je prav tako večmilijonska naložba, načeloma sofinancirana iz evropskega kohezijskega sklada. Omenil pa je tudi bližnjo gradnjo po-slovno-stanovanjskega objekta ter še povedal: „Veliko naložb pa je odvisnih tudi od sprejetja občinskega prostorskega načrta; takoj, ko bo sprejet, bomo lahko začeli z izgradnjo načrtovanega velikega športnega centra, prav tako se bodo potem sprostile možnosti za izgradnjo več vaško-gasilskili domov." Govor je Kokot zaključil z besedami zalivale maloštevilni občinski upravi, svetnikom in vsem občanom, ki kakorkoli pomagajo pri uresničevanju zadanih ciljev ter dodal: „Kljub velikim naložbam občine doslej nisem
zadolžil niti za en sam cent! In tudi v prihodnje ne vidim potrebe po zadolževanju! Naše projekte bomo uresničevali brez kreditov!"
Čeprav je v navadi, da na občinskih proslavah s krajšimi nagovori izrečejo čestitke tudi vabljeni poslanci in eden izmed županov v imenu vseh občin, tega tokrat v Gorišnici ni bilo. Vsi poslanci so se namreč opravičili, župani pa so ob dejstvu, da Gorišnica na veliko gradi in se razvija brez enega samega centa kredita, očitno ostali brez besed ...
Sicer se je pa prireditev nadaljevala nemoteno; župan Kokot je podelil občinsko listino in občinsko plaketo letošnjim izbranim nagrajen-
cem. Listino občine je za 60 let delovanja in izjemno aktivno delo s številnim športnimi ter drugimi sekcijami prejelo domače društvo upokojencev, plaketo občine pa je za dolgoletno vodenje PGD Zamušani (kot predsednik in poveljnik) ter za aktivno pomoč pri prenovi vaško-gasilskega doma prejel Ivan Kostanjevec.
Za kulturno noto osrednje proslave pa so tudi letos - ob dornavski godbi na pihala -poskrbeli člani domačega prosvetnega društva. Nastopile so ljudske pevke, tamburaški orkester PD Ruda Sever Gorišni-ca, folklorni plesalci skupine PD Ruda Sever Gorišnica in mešani pevski zbor.
SM
V kulturnem programu letošnje občinske proslave so - med drugimi - nastopili tudi člani tamburaškega orkestra iz Gorišnice.
Foto: SM
Foto: SM
Luxembourg • Sodišče EU odločilo:
Stroški zavarovanja odpovedi letov ne smejo biti vključeni
v ceno
Foto: lju-airport.si
Sodišče Evropske unije je danes razsodilo proti temu, da lahko podjetja, ki prodajajo letalske vozovnice prek spleta, strošek zavarovanja odpovedi avtomatično dodajo stroškom poletov, ki jih ponujajo na svoji spletni strani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot izhaja iz evropske zakonodaje, morajo letalske družbe in potovalni agenti navesti končno ceno, vključno z vsemi davki in doplačili, medtem ko bi morali dodatki, kot so stroški za hotele, najem avtomobila in zavarovanj, biti na voljo le tako, da kupec sam izbere to možnost.
Na spletni strani www.ebookers.com je bil namreč strošek zavarovanja odpovedi potovanja že dodan v znesek vozovnice, kupce pa so o tem, kako lahko to možnost odstranijo, obvestili le z obvestilom v spodnjem delu spletne strani. Nemško potrošniško združenje se je zato obrnilo na sodišče v Luxembourgu.
Sodišče je zato razsodilo proti tovrstni praksi, ki so jo na omenjeni spletni strani že prekinili, saj je namreč cilj zakonodaje EU preprečiti, da bi potrošnika pregovorili v nakup dodatnih storitev, ki za nakup letalske vozovnice niso potrebne. (sta)
Luxembourg •
Poročilo Eurostata
EU v četrtletju z manjšim primanjkljajem v tekoči bilanci
EU je v prvem četrtletju letos na tekočem računu plačilne bilance zabeležila 4,1 milijarde evrov primanjkljaja, kažejo popravljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Ta je v prvi oceni primanjkljaj ocenjeval na 8,8 milijarde evrov.
V enakem obdobju lani je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance EU znašal 31,3 milijarde evrov. V zadnjem četrtletju lani je unija beležila 17,8 milijarde evrov presežka.
Sedemindvajseterica je med januarjem in koncem marca v zunanjetrgovinski menjavi dobrin zabeležila primanjkljaj v višini 31,6 milijarde evrov. V zunanjetrgovinski menjavi v storitvah pa je EU zabeležila presežek, ki je znašal 31,1 milijarde evrov.
Območje evra je medtem na tekočem računu zunanjetrgovinske plačilne bilance v prvem četrtletju zabeležilo šest milijard evrov primanjkljaja, v enakem lanskem obdobju 21,3 milijarde evrov primanjkljaja, v zadnjem četrtletju leta 2011 pa 34,9 milijarde evrov presežka.
V	zunanjetrgovinski menjavi dobrin so države s skupno evropsko valuto med januarjem in koncem marca ustvarile 5,3 milijarde evrov presežka, v menjavi v storitvah pa 15,1 milijarde evrov presežka, še kažejo popravljeni podatki. (sta)
Denver • Pokol na premieri novega Batmana
Ubitih najmanj 12, ranjenih 58 ljudi
V	kinodvorani v kraju Aurora blizu Denverja v ZDA je med premie-ro najnovejšega filma o Batmanu prišlo do streljanja, pri čemer je bilo po najnovejših podatkih ubitih najmanj 12 ljudi, najmanj 58 pa jih je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na navedbe policije.
Nasilje je v dvorani izbruhnilo okoli 00.30 po krajevnem času, ko je na oder dvorane med nočno premiero filma o Batmanu z naslovom Vzpon Viteza teme stopil zamaskiran oborožen neznanec. Po navedbah prič je ob tem izpustil neke vrste plinsko bombo, čemur sta sledila zvok uhajanja plina in dimna zavesa, oboroženec pa je začel streljati po dvorani.
Pri tem je ustrelil 14 ljudi. Deset jih je umrlo na kraju streljanja, štirje pa so kasneje v bolnišnici podlegli poškodbam. Po navedbah bolnišničnih virov sta dva človeka še vedno v kritičnem stanju.
Policija je po incidentu za dvorano že prijela osumljenca za streljanje. V enem od avtomobilov na parkirišču pa so našli plinsko masko, puško, pištolo in še »najmanj en kos orožja«. Mediji so sprva poročali o dveh napadalcih, a je policija nato sporočila, da ni dokazov, da sta v napadu sodelovala dva človeka. Osumljenec je po navedbah policije omenil, da so v njegovem stanovanju »morda eksplozivne snovi«, zato policija zdaj preverja resničnost njegovih izjav. Kje naj bi to bilo, predstavnik policije Dan Oates ni razkril.
Policija tudi preverja, ali so v kinodvorani in na parkirišču ob njej morda skrita eksplozivna sredstva. Območje so zaprli za javnost.
Prizorišče današnjega streljanja je le dobrih 30 kilometrov oddaljeno od srednje šole Columbine, kjer sta leta 1999 dva dijaka ustrelila 13 ljudi in jih 24 ranila, nato pa storila samomor. (sta)
Zagreb • Predlog hrvaške vlade
Na Hrvaškem pripravljajo register pedofilov
Hrvaška vlada je v parlamentarno proceduro poslala predlog zakona o pravnih posledicah razsodbe, kazenski evidenci in rehabilitaciji, ki med drugim predvideva registracijo pedofilov. Register storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok bo tajen, bo pa zakon urejal tudi možnosti uporabe podatkov iz evidence pedofilov.
Kot je pojasnil hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenic, bodo ministrstva določila tiste službe, v katerih so zaposleni v stiku z otroki, pri zaposlovanju v te službe pa bodo zahtevali potrdilo, da kandidat za delovno mesto ni registrirani pedofil.
»Na ta način bomo vse osebe, ki vedo, da so v registru, odvrnili, da bi se prijavile v omenjene službe. Na tak način jim bomo tudi preprečili stike z otroki,« je na seji vlade dejal Miljenic. Dodal je, bodo v registru tudi storilci kaznivih dejanj, pri katerih ne gre za spolne zlorabe, kot je tihotapljenje otrok.
Poleg registracije pedofi-lov bo zakon uredil tudi rehabilitacijo. Pedofili bodo lahko s seznama, ki ga na Hrvaškem uvajajo prvič, izbrisani 20 let po vpisu v register. Rehabilitacija se bo
sicer začela šele potem, ko bo storilec prestal kazen.
Miljenic ob tem ne pričakuje, da bodo rehabilitirane osebe poskušale dobiti zaposlitev, kjer bi bile v stiku z otroki, saj bodo po prestani kazni in rehabilitaciji že v letih, ko ne bodo več mogle iskati zaposlitve.
Zakon določa tudi možnost izmenjave podatkov o storilcih kaznivih dejanj v državah članicah EU. »Osebe, ki bodo obsojene pri nas, bodo evidentirali v drugih državah in obratno,« je še pojasnil Miljenic. (sta)
Moskva • Ruski veleposlanik trdi:
Al Asad pripravljen na civiliziran odhod
Foto: straight.com
Ruski veleposlanik v Franciji Aleksander Orlov je za radio Radio France International dejal, da je sirski predsednik Bašar al Asad pripravljen prepustiti oblast, a samo na »civiliziran način«. Moskva je medtem zanikala navedbe, da naj bi se al Asadova soproga zatekla v Rusijo.
Kot je dodal Orlov, je al Asad sprejel načrt za prenos oblasti, ki so ga svetovne sile dorekle v Ženevi, in imenoval predstavnike za pogovore z opozicijo.
Navedbe ruskega veleposlanika o možnem odhodu al Asada je že zanikala sirska državna televizija, ki jih je označila za povsem neutemeljene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je sicer danes sporočila, da podpira predlog Pakistana o 45-dnevnem podaljšanju misije opazovalcev Združenih narodov v Siriji. Kot so dodali v Moskvi, dajejo prednost pakistanskemu predlogu pred predlogom Velike Britanije o 30-dnev-nem podaljšanju.
»Podpiramo ga, odkar smo vključeni v pripravo osnutka resolucije skupaj z našimi pakistanskimi kolegi,« je dan potem, ko je Rusija skupaj s Kitajsko z vetom ponovno preprečila sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Siriji, dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Gena-dij Gatilov.
Varnostni svet ZN naj bi danes predvidoma ob 16. uri po srednjeevropskem času glasoval o obeh predlogih.
V Moskvi so sicer danes kot govorice zavrnili navedbe, ki so se pojavile na svetovnem spletu, da naj bi se al Asadova soproga Asma zara-
Gospodarstvo po svetu
Helsinki • Finski parlament je danes odobril program finančne pomoči Španiji, v okviru katerega bo ta dobila do 100 milijard evrov. Finska je namreč ta teden s Španijo dosegla dogovor o zavarovanju posojil, ki je bil pogoj za odobritev pomoči. Višina finske pomoči še ni dorečena, vendar pa naj bi pomoč znašala vsaj 1,9 milijarde evrov poroštev. V 200-članskem parlamentu je za odobritev pomoči glasovalo 109 poslancev, proti pa 73, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Finska in Španija sta namreč dosegli dogovor, da bo Španija zagotovila za 770 milijonov evrov zavarovanj, ki bodo predstavljale približno 40-odstotkov finskega dela finančne pomoči. Frankfurt/Pariz • Potem ko so osrednje evropske borze v četrtek sklenile z najvišjo rastjo v zadnjih štirih mesecih, je trgovanje na evropskem borznem parketu trenutno precej previdno. Vlagatelji so razočarani predvsem zaradi objav slabših gospodarskih podatkov ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije. Število novih prošenj za nadomestilo za primer brezposelnosti v ZDA se je prejšnji teden zvišalo za 34.000 na sezonsko prilagojeno raven 386.000, so pokazali v četrtek objavljeni podatki ministrstva za delo. Po aprilu je to največja rast števila novih prošenj za nadomestila po aprilu. Ameriško združenje nepremičninskih posrednikov pa je v četrtek sporočilo, da je prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin v ZDA junija upadla za 5,4 odstotka na sezonsko prilagojeno letno raven 4,37 milijona, kar je najnižje po oktobru. Madrid • Španski sindikati so v četrtek pripravili proteste proti vladnim varčevalnim ukrepom, ki so se v Madridu v današnjih zgodnjih jutranjih urah končali z izgredi med protestniki in policijo. V Španiji so sicer v četrtek pripravili skupno več kot 80 protestnih shodov. V Madridu je morala proti protestnikom, ki se jih je zbralo več sto tisoč, posredovati policija in pri tem uporabiti slepe naboje. Skupno je policija v Madridu prijela sedem ljudi, šest protestnikov pa je bilo lažje ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protestniki so v prestolnici ob koncu protestov metali steklenice na policiste, v stranskih ulicah do osrednjega trga Puerta del Sol v središču mesta pa postavili barikade iz plastičnih smetnjakov in kartonskih škatel, ki so jih tudi zažigali. New York • Google je v drugem četrtletju letos zaslužil 2,79 milijarde dolarjev čistega dobička oziroma 8,42 dolarja na delnico. Brez enkratnih stroškov, kot so bile določene kompenzacije, je bilo dobička za 10,12 dolarja na delnico oziroma za 11 odstotkov več kot v drugem četrtletju lani. Analitiki so pričakovali 10,04 dolarja na delnico. Prihodki so v primerjavi z drugim četrtletjem lani prav tako porasli, in sicer za 21 odstotkov na 8,36 milijarde dolarjev, kar je bilo nekoliko manj od pričakovanj analitikov. Gre za prihodke brez poslovanja Motorole Mobility, ki ga je Google dokončno prevzel maja za večji preboj na trg pametnih telefonov in prenosnih naprav. New York • Ameriški računalniški velikan Microsoft je v četrtem poslovnem četrtletju zabeležil 492 milijonov dolarjev (400 milijonov evrov) izgube, ki je posledica pred tedni napovedanih odpisov in prevrednotenj. V četrtletju, ki se je sklenilo konec junija, je družba iz Redmonda prihodke okrepila za 3,9 odstotka na 18,6 milijarde dolarjev. V celotnem poslovnem letu so se prihodki podjetja povečali za 5,4 odstotka na 73,7 milijarde dolarjev, medtem ko je dobiček znašal skoraj 17 milijard dolarjev, kar je za četrtino manj kot lani. Poslovni rezultati po pojasnilih družbe izkazujejo »solidno rast prihodkov in dosledno obvladovanje stroškov«. Microsoft je v zadnjem četrtletju poslovnega leta v bilancah opravil za 6,2 milijarde dolarjev odpisov. Posledična izguba je bila prva v zgodovini podjetja, odkar je na borzi.
Tokio • Japonski avtomobilski proizvajalec Honda bo odpoklical več kot 321.000 majhnih športnih terencev in avtomobilov. Pri vozilih se pojavljajo težave pri zapiranju vrat, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Odpoklic zajema 314.000 vozil CR-V modelnega leta 2012 in okoli 7300 avtomobilov acura ILX modelnega leta 2013. Družba je sporočila, da se težave pojavljajo ob sočasni uporabi notranje kljuke na voznikovih ali sovoznikovih vratih in zaklepanju vozila. Družba ni bila obveščena, da bi zaradi tega prišlo do nesreč ali poškodb, so še sporočili. Obvestila lastnikom bodo začeli pošiljati avgusta, prodajalci pa bodo vozila pregledali. (sta)
di stopnjevanja nasilja zatekla v Rusijo. Asme namreč že nekaj časa ni bilo mogoče videti v javnosti, zato so se pojavila različna ugibanja.
Spopadi v Siriji se nadaljujejo tudi danes. Sirska vojska naj bi po poročanju sirske državne televizije upornike pregnala iz četrti Midan v prestolnici Damask. Po poročanju televizije so »borci
iz Midana v Damasku pregnali vse plačane teroriste in ponovno vzpostavili varnost«.
Sirski observatorij za človekove pravice medtem navaja, da spopadi še potekajo. Po njegovih podatkih je sirska vojska območje Midana napadla s tanki in oklepnimi vozili, od tam pa je mogoče slišati tudi eksplozije. (sta)
Gomila pri Kogu • Veterane obiskal predsednik države
»Prav je, da se te zmage spomnimo vsako leto!«
Minuli konec tedna je v Gomili pri Kogu potekalo tradicionalno srečanje veteranov vojne za Slovenijo, ki so ga pripravili Krajevna skupnost Kog, Prostovoljno gasilsko društvo Hermanci, Gasilska zveza Ormož in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož. Slavnostni govornik je bil predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je sicer veterane na Kogu ob njihovem tradicionalnem srečanju obiskal že tudi pred tremi leti.
V svojem nagovoru se je predsednik Tiirk vsem prisotnim v imenu države zahvalil za vse, kar so storili v osamosvojitveni vojni. „Sam sem zelo vesel, da sem lahko že drugič na slovesnosti, s katero se spominjamo težkih trenutkov in odločilnih dejanj, ki so zagotovila neodvisnost naše države. Slovenskemu narodu ni bilo nikoli v zgodovini nič poklonjeno, vse, kar imamo, smo ustvarili s svojim delom ali pa si priborili z bojem. In to je sporočilo, ki se ga moramo danes zavedati v vsej njegovi aktualnosti. Nobenega razloga ni, da bi kakorkoli pozabljali ali da bi se kakorkoli zmanjšala veličina sporočila naše osamosvojitvene vojne," je med drugim izpostavil. Kot je dodal, so se na Kogu odvijali dogodki, ki spadajo med najtežje in najpomembnejše v osamosvojitveni vojni; ta del Slovenije pa je bil še posebej močno izpostavljen vojaškemu pritisku in neposrednim napadom jugoslovanske vojske. To je ustvarilo položaj, v katerem je bila obrambna sposobnost našega celotnega obrambnega sistema na veliki preizkušnji, ki pa so jo ljudje po njegovih besedah odlično prestali in v kateri so zmagali, v teh situacijah pa je prišlo tudi do kršitev pravil mednarodnega vojnega prava - do obstreljevanja civilnih ciljev, domačij in gospodarskih poslopij. Kot je dejal, je bilo treba te cilje braniti z enako odločnostjo in enako vojaško sposobnostjo kot katerekoli
Prejeli smo
Redarska služba na Ptuju - 3. (odgovor)
V zadevi Redarska služba na Ptuju se je v vlogi odvetnika pojavila prva sindi-kalistka SORS, gospa Sonja Kramar. Zavzela je materinsko držo do svojih »otrok«, ki sami ne znajo oz. si ne upajo pojasniti zapleta, ki se je zgodil med njenimi redarji in menoj. Njeno zaščitniško vlogo razumem kot strokovno pomoč pri formuliranju odgovora na mojo trditev, da so redarji ob zapisu napačne ure parkiranja mojega avtomobila storili napako, ki bi jo morali priznati in
Letošnjega tradicionalnega srečanja veteranov za vojno Slovenije na Gomili pri Kogu se je že drugič udeležil tudi predsednik države Danilo Türk.
druge vojaške cilje: „V tem boju so se izkazali mnogi - pripadniki teritorialne obrambe, takratne milice, današnji člani združenja Sever, posebej pa so se izkazali gasilci iz vseh teh krajev - Kog, Hermanci, Središče ob Dravi in Ormož. Od vsepovsod so bili mobilizirani gasilci in drugi, ki so pomagali ustvariti položaj, v katerem lahko na koncu trdimo: to je bila pomembna zmaga v slovenski osamosvojitveni vojni. Prav je, da se te zmage vsako leto ponovno
spomnimo," je poudaril Türk. V svojem nagovoru je izpostavil še pomen domoljubja in kako pomembno je gojiti spomin na našo vojno in dodal, da imamo danes ravno tako močne razloge kot kadarkoli doslej, da ta spomin gojimo. Dotaknil pa se je tudi prihodnosti in dejal, da to, kar smo dosegli, zahteva prizadevnost vseh za pravičen regionalni razvoj, da se omogoči dobra razvojna perspektiva in prihodnost vsem. „Suverena republika Slovenija ima lepo
in dobro prihodnost. Vendar ta prihodnost zahteva, da se zanjo potrudimo vsi. Storimo to, bodimo solidarni, bodimo pravični in spoštljivi. Če bomo takšni, in ne dvomim, da smo sposobni vsega tega, bo naša prihodnost dobra," je zaključil.
Na slovesnosti so podelili tudi plakete in priznanja sodelujočim v vojni za Slovenijo. Prejeli so jih Stanko Jurko-vič, Boris Vukan, Ivan Vajda in Jožef Tomažič.
Natalija Škrlec
se mi zanjo opravičiti. Gospa »odvetnica« pa se ni potrudila niti toliko, da bi razumela srž problema. Zato piše o vlogi sindikata, spoštovanju zakonodaje, ki daje redarjem pravico in dolžnost kršitelje cestnoprometnih predpisov kaznovati ne glede na dokazani prekršek (moj primer) ter zanika mnenje Ptujčanov, da ta služba otežuje življenje v najstarejšem slovenskem mestu. Predlagam, da gospa sindikalistka izvede anketo med Ptujčani in šele na osnovi odgovorov zagovarja svojo trditev. Šele takrat bo ugotovila, da vsi kršilci cestno-prometnih predpisov ne oporekamo sankcioniranju svojih prekrškov, pričakujemo pa že omenjeno človečnost, ki je ta služba ne izkazuje.
»Odvetnica« Kramar si dovoli javno komentirati moja napačna parkiranja na Ptuju kljub temu, da teh primerov ne pozna. Kot dobra mamica se ustraši za mojo varnost in življenje drugih v javnem prometu. Res je, da sem trikrat napačno parkiral v 12 letih službovanja na Ptuju in to v korist muzeja, ko sem dostavljal material. Svoj prekršek sem vedno plačal in to brez ugovora. Očitek Sonje Kramar, da je Arih »zlasti pri parkiranju zelo malomaren ali pa glede na svojo pozicijo in funkcijo upa, da ne bo sankcioniran,« je žaljiva provokacija, ki ni v čast predsednici sindikata in njeni funkciji.
Za konec pa kratek rezime moje pritožbe, ki jo mora razumeti tudi gospa sindika-
listka. Z vso odgovornostjo izjavljam, da sem 10. novembra 2011 res parkiral avto v Vošnjakovi ulici, vendar se to ni zgodilo ob 16. 21, kot sta to zapisala redarja. Mojo izjavo lahko potrdijo priče. Za pritožbo zoper napačno odločitev redarske službe sem se odločil iz preprostega (zelo dragega) razloga - dokazati zmotljivost represivnega organa ter s tem zavarovati tiste kršitelje, ki bi se znašli v podobni situaciji kot jaz. Zato bom vztrajal pri dokazovanju napake redarske službe. Na preizkusu je pravna država. Če je demokratična, mora dopustiti pritožbo oškodovanca. Sindikat, ki zagovarja napako svojih članov, pa je po mojem mnenju neverodo-stojen in zato škodljiv.
Aleš Arih, Ptuj
Foto: NS
Pa brez zamere
Drugi kraji, drugi ljudje
Drastična razlika med mestom in deželo
Vsi smo navajeni slišati, da obstaja razlika med mestnim in podeželskim življenjem. Vsi smo navajeni poslušati, kako živeti v mestu ni enako kot živeti na deželi. Vsi to nekako intuitivno razumemo, a za zares okusiti in čutiti to razliko se je treba odpraviti tja ven, na deželo. Zanalašč uporabljam besedo „dežela", saj katero drugo poimenovanje ne bi bilo primerno. Dežela namreč ni samo kmetijstvo, še zdaleč ne kak termalni turizem, pa tudi ne zgolj kmečki turizem ali turizem na vasi. Dežela je v bistvu beseda, ki ponazarja vse to, hkrati pa označuje še drugačno miselnost, kot smo je navajeni v mestu; drugačen karakter in drugačne ljudi. Dežela je v bistvu neke vrste domača tujina (v pozitivnem smislu) - nekaj, kar je na dosegu roke, za kar vsi menimo, da to poznamo, a nam, ko se poglobimo vanjo ne kot plehki turisti, ampak čisto človeško, zmeraj znova postreže z novimi izkušnjami in spoznanji, Slovenija kot dežela je nekaj čudovitega
-	kot drža va pa vse prej kot to, a pustimo sedaj to žalost
-	njena raznolikost ob tako majhnem prostoru je skoraj svetovni unikum.
To lahko mestni človek, ki po slovenski deželi hodi z odprtimi očmi in zavestjo, okusi na vsakem koraku. Toliko različnih krajev, ljudi in navad. In vedno znova bo mestni popotnik presenečen nad dejstvom, da ljudje še zmeraj lahko in dejansko tudi živijo bolj umirjeno, pošteno in preprosto, kot pa vsi tisti, ki tičimo v betonskih džunglah. Kako lepo se je pogovarjati s človekom, ki od tebe ne pričakuje ničesar, nima skritih namenov in ob katerem ti ni treba zmeraj biti v čuječnostipred raznimi poskusi zavajanja, prodajanja vsega možnega (odpsihičnih do fizičnih stvari) ali kakega drugega zavajajočega ravnanja! Življenje je lahko manj zapleteno in hkrati bolj polno, kot nam to narekujeta mestna rutina in vsakdan. In nekaj je reči „da, tako je", drugo pa je dejansko sedeti na leseni klopci v prijetni popoldanski senci, dihati svež zrak, „pikati"popoldansko malico, srkati krepčilen napoj in se pomenkovati z domačini. Sproščeno, odkrito, pristno človeško. Daleč od izumetničenega kvazi meščanskega spakovanja, ki smo mu lahko priča v večjih mestih, v medijih in seveda -kje drugje - v visokih krogih polit-mene-džerstva.
Recimo, premislite tole: sredi tipične kraške vasice vpre-čudovitem vremenu sedite na atrijskem vrtu domačije, ki se ukvarja s turizmom na vasi. S tistim pristnim turizmom, ne z neko neposrečeno mešanico plehkega gostinstva in domačnosti. Sedite tam za eno od starih lesenih miz pod pergolo s trto, okoli vogalov poletno vročino hladi blaga kraška burja, ki se igra z lesenimi naoknicami, pred vami na mizi pa največja porcija domačih kraških dobrot za eno osebo, kar ste jih kdaj videli. Vrhunski domači pršut, najboljši, kar ste jih kdaj imeli priložnost okusiti, odlična panceta, dve vrsti doma pridelanega sira, vložene olive, kumarice in paprika, svež kruh, za poplaknit pa bokal vode in kozarček življenje poživljajočega kraškega terana iz gospodarjeve kleti, o katerem vam možak rade volje pove vse, kar vas zanima. Pa o pršutu, panceti in sirih seveda tudi. V svojih zgodnjih srednjih letih je preprost človek, ki te razoroži s toplino in za katerega lahko daš roko v ogenj, da nima prav nobenega skritega namena za hrbtom ali fige v žepu.
Ko tega prijaznega človeka, ki vam je postregel vse te dobrote, povprašate po „poslu", vam skoraj v zadregi pove, da k njemu vozijo recimo tudi Ruse iz hotela Kempinski v Portorožu in da so „kar zadovoljni" (nedvomno so navdušeni, a tega iz ust skromnega gospodarja nikoli ne boste slišali). In potem pomislite, da je vse to itak preveč lepo, da bi bilo res in da bo streznitev prišla v obliki primerno visokega računa za take dobrote, tako okolje in tako izkušnjo. Res - možak se skoraj sramežljivo bliža z računom, kot da bi ga bilo sram zneska na njem. „Upam, da bo v redu," pristavi, ko položi račun na mizo. Pogled na list papirja vas pusti brez besed. Z njega v vas bolšči znesek za dve ogromni porciji vrhunskih dobrot in kozarček kraškega terana (voda je seveda zastonj): 14,60 evrov. Da, štirinajst evrov in šestdeset centov boste plačali ne za eno, ampak za obe porciji, v to pa je seveda vštet še kozarček vrhunskega vina. Ko ste že mislili, da boste za kulinarično-dušev-no izkušnjo, ki ste jo doživeli, dobili izstavljen tudi temu primeren račun in s tem streznitev, vrnitev na „realna" (mestna) tla, za zaključek vsega lepega sledi še ta bizarno nizek znesek, ki se nahaja na računu. Napitnina? Absolutno, čeprav seje gospodar brani in mu jo morate skoraj zatlačiti v žep.
Da. Drugi kraji. Drugi ljudje. In vera v to, da je še mogoče najti pristnost (v vseh pomenih), se spet malce okrepi. Lep občutek je to.
Gregor Alič
Ptuj • Pričel se je festival Art Stays
Ves svet je na Ptuju
Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays, eden pomembnejših v Evropi, se je pričel. Naše mesto bo v sklopu festivala gostilo okrog 300 umetnikov iz vseh evropskih držav in ostalih šestih kontinentov sveta.

; ART STAYS©
^ «V io FESTIVAL SODOBNE UMETNOST
-^"FESTIVAL OF CONTEMPORARY AR"
Na Slovenskem trgu potekajo predstavitve umetnikov.
Deseti jubilejni festival sodobne umetnosti Art Stays se je pričel. Od srede pa vse tja do 1. septembra se bo zvrstila množica raznolikih dogodkov.
Festival, ki se odvija deseto leto zapored, četrtič v sklopu poletnih festivalov Art Ptuj, združuje sodobne, predvsem pa vizualne umetnike iz celega sveta.
Ti ustvarjajo pod sloganom DISPLAY (zaslon/prikaži). Razstave, performansi, instalacije, video umetnost, glasbeni projekt, predavanja in delavnice, vse to bo predstavljeno na letošnjem dogodku. Prizorišča bodo številna, dogajanje pa bo postavljeno v različne galerije, salone, na ptujski grad kot tudi na prizorišča na prostem. Novost je oder na Slovenskem trgu, na katerem bodo tudi pogovori z umetniki in kustosi, ki jih bo vodila Sanja Selinšek.
Posebnost letošnjega programa je tudi v tem, da je sestavljen iz predstavitve sodobne umetnosti 26 evropskih držav in ostalih šestih kontinentov ter posebnih projektov. Vsaka evropska
država bo predstavljena z različnimi deli, ki bodo razstavljena na različnih lokacijah. Razstave, na katerih bo možno videti dela, nastala
v	sklopu festivala, se bodo odvijale v Miheličevi galeriji, Salonu umetnosti, galeriji Magistrat, razstavišču festivala Art Stays na Kremplje-
vi	ulici ter v galeriji Tenzor. Umetniki od srede naprej v
teh prostorih že ustvarjajo. Vsako razstavišče predstavlja drug kontinent.
Evropski paviljon, v katerem bodo predstavniki prav vseh držav našega kontinenta, je svoj prostor dobil v razstavišču v Krempljevi. Predstavitev sodobne evropske umetnosti, na kateri bodo dela prek 40 pomembnih ustvarjalcev, ponuja slikar-
stvo, fotografijo, video umetnost, delavnice in predavanja.
Svoja vrata bo tokrat odprla tudi sodobna afriška umetnost, ki je dalj časa veljala za neznanko. V galeriji Magistrat bodo na ogled postavljena dela desetih vrhunskih afriških umetnikov.
Pogledali si boste lahko tudi raznolikost azijskega kontinenta; na ogled bodo dela desetih sodobnih umetnikov.
Med prepoznavnejše pa gotovo sodijo umetniki, ki prihajajo iz daljne Južne Amerike. Tu bodo svoja nova dela ustvarjali nekateri pomembni socialno in politično kritični umetniki, med drugim na primer Regina Jose Galindo, dobitnica zlatega leva na 51. Beneškem bienalu.
Ena najbolj prepoznavnih umetnic sodobnega časa Joko Ono bo med tistimi, ki bodo predstavljali umetnost Severne Amerike.
Predstavitev Avstralije je zaupana eni sami umetnici, in sicer Donni Frankiln, ki po mnenju organizatorjev skozi raznolikost svojih del lahko predstavi tudi raznolikost dežele kengurujev in sonca.
S predstavitvijo Anktartike pa je zaokrožena ideja organizatorjev, da se skozi umetnost tokrat predstavijo prav vsi kontinenti sveta.
Dženana Kmetec
Ptujske ulice in trgi gostijo umetnike z vsega sveta.
Ptuj • Rezultati splošne mature
Ekonomci in gimnazijci boljši kot lani
Tako kandidati, ki so splošno maturo opravljali na Gimnaziji Ptuj, kot tisti, ki so izpite pisali na Ekonomski šoli Ptuj, so poskrbeli, da sta obe šoli letos imeli še boljše rezultate kot lani.
Dijaki, ki so splošno maturo opravljali v spomladanskem roku, so bili 16. julija seznanjeni z rezultati. Tokrat so štele točke, ki so presodile o uspehu, ki bo najpomembnejši za tiste dijake, ki nameravajo nadaljevati s šolanjem.
Ptujska gimnazija je z odličnim rezultatom letos ponovno v samem vrhu slovenskih gimnazij. V spomladanskem
roku je pri njih maturo opravljalo 259 kandidatov, od tega 191 dijakov četrtih letnikov. Dosegli so več kot 90-odstoten uspeh, kar je še boljši rezultat kot v lanskem letu. S 30 točkami si je nazive zlatih letos prislužilo devet maturantov: Tatjana Šucur, Sara Ovčar, Ana Černezel, Jernej Vajda, Julija Geč, Rebeka Komel, Saša Vin-
diš, Mojca Kostanjevec in Monja Krajnc.
Splošno maturo pa je med ptujskimi šolami možno opravljati še na Ekonomski šoli, in sicer v programu ekonomske gimnazije. V tem šolskem letu jo je pri njih opravljalo 19 kandidatov. Od tega 15 uspešno, kar pomeni, da so dosegli nekaj več kot 70-odstotni uspeh. Tudi to je boljši rezul-
tat, kot so ga zabeležili lansko šolsko leto.
Za tiste, ki so bili uspešni, so se brezskrbne počitnice tako pričele, neuspešne pa še čaka nekaj dela. Kandidati, ki bodo splošno maturo opravljali v jesenskem roku, se bodo potiti začeli že avgusta, saj se takrat začne jesensko izpitno obdobje.
Dženana Kmetec
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Potrošni material
Vsak izmed nas se nekaterim stvarem odreče lažje kot drugim. Nekateri se stvarem, ki jih uporabljamo vsak dan, odrečejo zlahka, spet drugi s predmeti razvijejo skorajda posebno čustveno vez. Dejstvo je, da se je od nekaterih stvari pač sčasoma treba posloviti - zato, ker so odslužile svojemu namenu, se obrabile ali nam niso več všeč. In v potrošniškem svetu je to nekaj običajnega, saj tako pravzaprav cel potrošniški sistem deluje. Čim prej je nekaj odslužilo svojemu namenu ali nam postalo odveč, tem prej bomo kupili novo stvar, ki nam bo v veselje - seveda le za kratek čas.
A kaj, ko se sistem potrošnega materiala, torej stvari, ki jih odvrže-mo, ker nam enostavno več niso pomembne, ni ustavil le pri materialnih dobrinah. Zažrl se je globoko v vsakodnevno življenje in medčloveške odnose. Tudi tja, kamor nikakor ne spada.
Danes je namreč vse pogrešljivo. To delavci spoznavajo vsak dan. Delavec je namreč dandanes potrošni material. Nekaj, kar lahko zlahka odvržemo in nadomestimo z drugim. In temu novemu je seveda treba takoj povedati, da na njegovo delovno mesto čaka deset drugih in če mu kaj ni všeč, lahko gre. Če ne boš ti, bo pa nekdo drug, je pogost argument, ki ga v teh hudih časih radi uporabljajo šefi. Delavec je tako postal potrošna roba. Nepomembna stvar, ki jo lahko brez kančka slabe vesti odvržejo kot par starih luknjastih nogavic.
Še huje je, ko se vprašamo, koliko je vredno človeško življenje. Tudi to je namreč postalo vredno približno toliko kot nič. Za primer lahko vzamemo vojake, ki življenje izgubijo na bojiščih, ki jih niso izbrali sami. Nekaj formalnosti in nadomesti ga nekdo drug. Ali pa zdravstveni sistem: koliko je v njem dejansko vredno človeško življenje? Ste se to kdaj vprašali, ko ste ure in ure čakali na dolgih bolnišničnih hodnikih? Kako malo je vredno človeško življenje nam kažejo primeri, ko za smrti pacientov, ki se ne bi smele zgoditi, ne odgovarja nihče.
In tudi v medosebnih odnosih ravnamo podobno. Tudi soljudje nam pogosto in velikokrat prehitro postanejo odveč. Dokler je vse lepo in prav, dokler je vse po naše in se imamo lepo, ohranjamo prijateljstva, razmerja in družine in govorimo, kako smo srečni. A ob prvi resnejši preizkušnji ali pa samo zaradi rahle zdolgočasenosti stisnemo rep med noge in človeka, ki ne ustreza našim trenutnim standardom zavr-žemo kot ponošen čevelj. Včasih se prav čudim našim starim staršem in staršem, ki so skupaj zdržali po več desetletij in zagotovo preživeli tudi marsikaj hudega. To jim je uspelo zato, ker so nekoč stvari, ki niso delovale, kot bi morale, popravili, danes pa jih zavržemo. In tako tudi odnose, ki se znajdejo na preizkušnji, raje zavržemo, kot pa da bi vanje vložili nekaj truda in jih izboljšali. In tako imamo otroke, ki s svojimi starši ne spregovorijo besede; brate in sestre, ki se zaradi banalnega razloga, ki se ga nihče več niti prav ne spomni, tožarijo že leta; sosede, ki se preko plotov gledajo besno in maščevalno, ter pare, ki se razidejo zato, ker bi se bilo treba za zvezo pač včasih tudi malo potruditi. Ker je enostavneje oditi, kot pa v sočloveka in sebe vložiti nekaj energije. Človek je dandanes samo še potrošni material, nepomembna postranska stvar v hitrem tempu življenja, ki jo takrat, ko ne služi več našim trenutnim interesom in željam po ugodju, enostavno zavržemo. A velikokrat na žalost tudi spoznamo, da je „novejši model človeka", ki je nadomestil starega, v bistvu le slab približek tistega, kar smo imeli in nespametno zavrgli. Zanimivo: vsi vemo, da sta za aromatično dišečo kavo ali pa za pravo domačo juho potrebna čas in trud in da instant varianta iz vrečke, ki jo pripravimo v treh minutah, nikakor ne more biti enako dobra. A v medosebnih odnosih smo na to staro pravilo, da sta za kvaliteto potrebna čas in trud, na žalost pozabili.
Zadovoljiv uspeh Ptujčanov na splošni maturi (fotografija je simbolična).
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Športno plezanje
Finalna postavitev lažja od kvalifikacij ...
Stran 12
Atletika
Pet medalj za člane domačega kluba
Stran 12
Karting
Oman poskrbel za slavje domačinov
Stran 13
Tenis
Nina v Romuniji do najvišje stopničke
Stran 13
» L
V
Nogomet
Robert Težački se vrača na Ptuj
Stran 14 Odbojka na mivki
Nina Kontrec na Ranci »kraljica plaže«
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 2. krog
V Kranju plačali davek neizkušenosti
Triglav - Aluminij 1:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Poplatnik (45 + 1)
TRIGLAV: Pelko, Šturm, Zo-lič, Roškar, Jelar, Burkovič (od 72. Peternel), Poplatnik (od 90. Pirc), Kongynyuy, Pokorn, Stojnič (od 83. Dolžan), Šu-šteršič. Trener: Siniša Brkič.
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Medved, Bingo, Sulejma-novic (od 11. Rešek, od 61. Kmetec), Spahič, Drevenšek, Režonja (od 54. Pečovnik), Kožar, Žagar, Kurež. Trener: Bojan Flis.
RUMENI KARTON: Roškar (25.), Šušteršič (53.), Burkovič (72.); Režonja (30.)
Dan za zgodovino
22. julij 2012 je dan, ki se bo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino NK Aluminij. To nedeljo so namreč Kidričani odigrali prvo tekmo v elitni slovenski nogometni ligi v samostojni Sloveniji. To se je zgodilo v Kranju, kjer so merili moči z domačim Triglavom. Na to srečanje je igralce Aluminija spremljala tudi glasna navijaška skupina, številni funkcionarji in ljudje, ki so pomagali pri odločitvi o sprejetju izziva 1. lige. Na tribuni je bilo opaziti tudi številne nogometne strokovnjake iz drugih klubov, ki so želeli spremljati debitantski nastop Kidričanov v 1. ligi.
Zgodnja poškodba Sulejmanovica
Gostje so srečanje pred približno 600 gledalci pričeli brez strahu, povezano in kombinatorno, z igro, ki jih je krasila v prejšnjih sezonah, ko so dvakrat zapored osvojili naslov prvaka v 2. ligi. Trener Bojan Flis je glede na zadnja pripravljalna srečanja opravil manjše korekcije v ekipi: Marko Drevenšek je razumljivo dobil svoje mesto v zvezni vrsti, par osrednjih branilcev pa sta sestavljala izkušena Sulej-manovic in Bingo. Ta naveza pa je bila kar kmalu po začetku srečanja prekinjena, saj je Su-lejmanovic dobil v enem od skokov udarec v arkado in je moral zapustiti igrišče. Njegova menjava je bil Denis Rešek, ki se je preselil na bočni položaj, kapetan Denis Topolovec pa je zasedel mesto v osrednji branilski vrsti. Sledilo je nekaj minut, v katerih so domačini
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij) je srečanje v Kranju odigral na visokem nivoju, čeprav se je moral po zgodnji poškodbi Sulejmanovica preseliti na desno stran obrambne vrste.
pokazali ostrejšo igro, glavni sodnik Damir Skomina pa je to nekoliko nerazumljivo dopuščal. Kljub temu so si najlepši priložnosti v 1. polčasu v naslednjih minutah pripravili Kidričani. Najprej je sodnik v 25. minuti po ostrem prekršku Marka Roškarja nad Tadejem Žagarjem dosodil prosti strel na razdalji 18 metrov od vratarja Pelka. Marko Drevenšek je močno streljal, vendar je njegov poskus ustavil številčni živi zid domačinov. Nekaj minut kasneje je bilo znova vroče pred Pelkom, ko so najlepšo akcijo v prvem polčasu izvedli Drevenšek, Režonja in Kurež. Režonja je filigransko natančno podal do Kureža, ki se je znašel s strani sam pred Pelkom, žogo je dobro sprejel, močno streljal, a za malenkost mimo gola. Po enakovredni igri v nadaljevanju so domačini v zaključku izvedli manjši pritisk, ki se je nepričakovano končal z vodilnim golom. V sodnikovem podaljšku je namreč s strani dobro podal Petar Stojnič, v sredini je bil najvišji Matej Poplatnik, ki je zadel z glavo - 1:0. Gol v najslabšem možnem trenutku za Kidriča-
Številne rošade niso prinesle zadetka
Ob premoru ni prišlo do sprememb v ekipah, gostje pa so takoj poskušali zaigrati bolj napadalno. To je bil dvorezen meč, saj so na drugi strani puščali več prostora za napadalne akcije Kranjčanov. Ti so zares nanizali nekaj izjemno obetavnih napadov, a so predvsem Jelar, Durkovič in Poplatnik zamudili zelo dobre priložnosti oz. je Murko njihove strele ubranil. Pri domačinih je treba izpostaviti Nigerijca Kon-gnyuya (izjemno spominja na Ogu Johna, nekdanjega člana Drave), ki je organiziral večino napadov svoje ekipe, bil izjemno čvrst v dvobojih in skokih in je povzročal Kidričanov največ preglavic. Gostje so nato le vzpostavili ravnotežje v igri in pričeli resneje pritiskati proti vratom Triglava. Trener Flis je v tem času izkoristil dve menjavi, Režonjo in Reška sta zamenjala Pečovnik in Kme-tec. To je nakazovalo še ofen-zivnejšo postavitev gostov, ki niso imeli več kaj izgubiti. Čeprav so jim počasi pojenjale moči, so Kidričani poskušali
vse, da bi izid izenačili. Pri tem je bil zelo aktiven Aljaž Medved, ki je dobro prodiral po boku, vendar njegovi soigralci v sredini niso izkoristili njegovih podaj. Na drugi strani je po dobri akciji s strani močno streljal Poplatnik, a je žoga le oplazila vratnico. Z akcijo po sredini igrišča pa je uspelo Ki-dričanom pripraviti najlepšo priložnost v drugem polčasu. Drevenšek je podal do Kožarja, ki je bil v izjemnem položaju, a žoge ni najbolje sprejel in vratar Pelko jo je ujel. Svoje najmočnejše orožje, močan strel od daleč, je v zadnji minuti rednega dela srečanja preizkusil Marko Drevenšek, a je Pelko žogo s skrajnimi močmi odbil v kot. V triminutnem sodnikovem podaljšku ni prišlo do sprememb in zmage so se veselili igralci Triglava.
Ti so glavno razliko v svojo korist naredili s svojo močjo in čvrstostjo v dvobojih, kar smo najbolj pogrešali pri igralcih Aluminija. Prav v tem segmentu so plačali največji davek neizkušenosti; to pomanjkljivost bodo morali čim hitreje odpraviti, saj prihajajo še močnejši tekmeci, kot je bil tokrat Triglav.
Jože Mohorič
Bojan Flis, trener Aluminija: »V Kranj smo prišli po ugoden rezultat, tudi začeli smo dobro. Kljub zgodnji poškodbi Sulejmanovica, ko sem moral narediti rošade, domačini niso imeli priložnosti. Nepričakovan zadetek v končnici nas je nekoliko potisnil nazaj, a smo v drugem polčasu želeli spremeniti rezultat. Na tekmi sem naredil več rošad kot lani v celotnem prvenstvu, a si kljub temu nismo priigrali veliko priložnosti. Izgubljali smo predvsem preveč dvobojev. Igralci, ki bi morali žogo pripeljati do napadalcev, tega niso počeli najbolje, zato sem tudi zamenjal Režonjo s Pečovnikom. Kasneje sem tudi Drevenška postavil bližje tekmečevemu golu, a se je poznalo, da uigranost ekipe še ni prava, čeprav smo nekajkrat lepo kombinirali v širino. Upam, da bo do naslednje tekme že bolje.«
Klemen Bingo, Aluminij: »Žal mi je, da smo izgubili prvo tekmo, ker je začetek vendarle pomemben. Ne morem se znebiti občutka, da bi lahko iztržili več, vsaj točko, če ne vseh treh. Začeli smo zelo podjetno, prevladovali smo na igrišču, a smo iz prve polovične priložnosti prejeli gol. To je vsekakor vplivalo na nas in domačini so si v drugem polčasu pripravili nekaj zrelih priložnosti. Kasneje smo spet vzpostavili našo igro, a tega nismo kronali z zadetkom. Sam sem se moral zaradi poškodbe Sulejmanoviča preseliti na desno stran obrambe, kar mi ne odgovarja najbolj, a treba se je bilo prilagoditi situaciji.«
Siniša Brkič, trener Triglava: »Imamo novo ekipo, ki je polna ela-na, zato fantom čestitam za zmago. Mislim, da je ta zaslužena, saj smo imeli veliko priložnosti, veliko smo poskušali s streli. Veseli me, da so mladi fantje izkoristili svojo priložnost, v naslednjih krogih pa mora biti še bolje.«

PRVALIGA
IM25
REZULTATI 2. KROGA:
Triglav - Aluminij 1:0 (1:0): strelec: Poplatnik 45.; Maribor - Luka Koper 0:0; rdeči karton: Palčič 56./Koper; Domžale - Celje 0:1 (0:0): strelec: Bezjak 80.; rdeči karton: Osmanaj 61./Domžale;
Gorica - Mura 05 3:1 (2:0): strelca: Žigon 6., 33., 76.; Fajič 65.; rdeči karton: Kramar 52./Mura 05;
Rudar Velenje - Olimpija 0:5 (0:1); strelci: Šporar 11., Škrjanc 52., Lo-vrečič 54., Vicente 60., Jovič 86. iz 11-m; rdeči karton: Stakič 37./Rudar.
1.	CELJE
2.	MARIBOR
3.	OLIMPIJA
4.	GORICA
5.	DOMŽALE
6.	TRIGLAV
7.	LUKA KOPER
8.	MURA 05
9.	RUDAR VELENJE
10.	ALUMINIJ
G	G
i	G
G	i
G	i
G	i
G	i
i	G
i	i
i	i
G	i
2:G S:i B:i 4:4 i:i i:i G:G 2:4 i:B G:i
Nogomet • 1. SNL
100-odstotno le še Celje
V 2. krogu prve lige se je prvič predstavilo tudi moštvo Aluminija Iz Kidričevega, ki je bilo poraženo v Kranju. Olimpija se je po bledi uvodni predstavi proti Domžalam tokrat zbrala in nebogljenemu Rudarju na njegovem terenu nasula kar pet zadetkov. Ob tem je treba dodati, da so Velenjčani že od 37. minute naprej igrali brez izključenega Stakiča. Junak kroga je nedvomno napadalec Gorice Dejan Žigon, ki je Muri zabil klasični »hat-trick« - zadel je trikrat zaporedoma. Sobočani, ki premorejo številčno skromen igralski kader, že plačujejo »davek« nastopov Evropi, denarja za nove okrepitve pa obubožana klubska blagajna nima. Težave s pomanjkanjem denarja imajo tudi v Gorici (igralci so v četrtek celo stavkali), tudi zmaga pa zelo slabih razmer ne bo popravila, le nekoliko omilila.
Derbi kroga je bil odigran v Ljudskem vrtu, kjer je pred skromnim avditorijem (za mariborski Ljudski vrt seveda) - zbralo se je le kakšnih 1500 gledalcev - gostoval Koper, zadetkov pa ni bilo. Strateg vijolic Milanič je pred povratno tekmo kvalifikacij za Ligo prvakov proti Sarajevčanom pustil počivati precej nosilcev igre, domačini pa so bili kljub temu boljši tekmec. Zadetka vendarle niso dosegli, čeprav so imeli več kot pol ure igralca več na igrišču (pri Kopru je bil v 56. minuti izključen Palčič). Zadnjo tekmo je pred domačim občinstvom igral Etien Velikonja, ki se po tekmi v Sarajevu seli v Cardiff City.
Na nedeljskem večernem srečanju sta se pomerila Domžale in Celje. V dinamični predstavi so slavili Celjani, ki so z drugo zaporedno minimalno zmago še edina ekipa s polnim izkupičkom v novem prvenstvu. Domžalam je šlo v tej tekmi res vse narobe: v 61. minuti je bil izključen Osmanaj, dve minuti kasneje pa je Korun zastreljal še enajstmetrovko - kazen je v obliki zadetka Bezjaka prišla 10 minut pred kocem srečanja ...
tp
2
i
2
i
2
i
2
i
i
G
2
G
2
G
i
G
ne ...
Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti
Finalna postavitev lažja od kvalifikacij
Slovenka Mina Markovič
je na tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v francoskem Brianconu zasedla četrto mesto. Brez finala so ostali slovenski plezalci.
Markovičeva, ki je v polfi-nalu zasedla peto mesto, je v finalu težavnosti - tako kot še štiri tekmovalke - priplezala do vrha smeri, a so bile tri zaradi časa oziroma polfinala pred njo. Zmagala je najboljša iz polfinala, Francozinja Helene Janicot, drugo mesto je osvojila Johanna Ernst, ki je bila skupaj z Janicotovo na vrhu po polfinalu, tretje pa še ena domačinka Charlotte Durif. Tina Šušteršič je s 30. mestom obstala že v kvalifikacijah.
»Četrto mesto ni to, kar sem si želela, saj sem prepričana, da sem bolje pripravljena. V samem finalu nas je pet prišlo do vrha, tako da je na koncu odločal čas oziroma polfinalni nastop. Je pa dejstvo, da je bila finalna smer občutno prelahka za to raven tekmovanja. Res je, da sem tudi sama kriva zaradi slabšega nastopa v polfinalu, ker sem naredila napako in nisem prišla do vrha, toda menim, da se takšne finalne smeri
Foto: Slovenia Climbing Team
Mina Markovič je v Brianconu trikrat splezala do vrha, le v polfinalu je obstala tik pod vrhom.
ne bi smele več ponoviti,« je po nastopu povedala Markovičeva in obžalovala, da v finalu ni bilo težje smeri.
»Če bi bila težja, bi lahko vsaj dobila priložnost izboljšati slabši izid iz polfinala, tako da bi se morale res vse potruditi. Mislim, da je bila ta smer postavljena lažje kot kvalifikacije, kar po logiki nekako ni razu-
mljivo,« je še povedala Marko-vičeva, ki se že danes po tekmi vrača v Slovenijo, kjer bo dva dni, nato pa jo pred naslednjimi tekmami čakajo enotedenske priprave v Švici.
V moški konkurenci se je od Slovencev najbolje odrezal Klemen Bečan, vendar je tokrat za dva giba zaostal za višino osmega mesta, ki je še vodilo v
Svetovni pokal, Briancon (Francija), rezultati:					
		finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Hélène Janicot	FRA	vrh	55+	vrh	vrh
2. Johanna Ernst	AVS	vrh	55+	vrh	vrh
3. Charlotte Durif	FRA	vrh	55+	43+	43
4. Mina Markovič	SLO	vrh	53+	vrh	vrh
5. Momoka Oda	JAP	vrh	53+	vrh	vrh
6. Sasha DiGiulian	ZDA	59+	53+	39+	vrh
7. Yuka Kobayashi	JAP	58+	53+	42+	38+
8. Katharina Posch	AVS	54+	55+	39+	vrh
Vrstni red v svetovnem	
pokalu (2/9):	
1. Hélène Janicot FRA	155
2. Mina Markovič SLO	155
3. Momoka Oda JAP	116
4.Johanna Ernst AVS	115
5. Jain Kim KOR	115
6. Sasha DiGiulian ZDA	94
7. Charlotte Durif FRA	92
8. Magdalena Rock AVS	79
finale. Tekmovanje je končal na 14. mestu. Domen Škofic je bil 28., Jure Raztresen 30., Urban Primožič 33., Jure Bečan pa 46.
sta, jm
Simon Margon, selektor reprezentance: »To je bila zagotovo najbolj dolgočasna in najlažja finalna smer, kar sem jih kdaj videl. Šlo je za 'politično' odločitev: ker je bila tekma v Franciji in sta bili dve Francozinji v finalu, ki sta imeli priložnost priti na stopničke. To je organizatorju tudi uspelo. Šlo je za očitno izigravanje. Mina se je skozi finalno smer praktično sprehodila. Če primerjam z atletiko, je tako, kot da bi v finalu tekmovalkam v skoku v višino ne dovolili skočiti višje od 1,5 m.«
Šah • Memorial A. Peršuha
Zmagal Igor Iljaž
Pred časom je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Ptuj organiziralo drugi spominski šahovski turnir v spomin na izredno aktivnega člana Andreja Peršuha. Andrej je umrl leta 2010, star komaj 39 let.
Na šahovskem turnirju, ki ga je odlično vodil sodnik ŠD Te-hcenter Ptuj Branko Orešek, je nastopilo 18 šahistov in 2 ša-histki iz šestih MDSS ter članov ŠD Tehcenter Ptuj in Destrnik, prav tako pa tudi Andrejev brat Zvonko. V petih kolih švicarskega sistema, z igralnim časom pol ure na igralca, je zmagal član ŠD Tehcenter Ptuj Igor Iljaž, ki je oddal le en remi, na 2. mesto se je uvrstil najboljši šahist med slepimi in slabovidnimi Anton Janže-kovič iz MDSS Maribor, tretji je bil ponovno član ptujskega šahovskega društva Darko Dominko, najboljši domačin iz MDSS Ptuj pa je bil Mitja Ža-lar na 10. mestu.
V času turnirja so predstavniki MDSS Ptuj in družine pokojnika obiskali na njegovem
Končni vrsti red: Igor Iljaž (ŠD Tehcenter Ptuj) 4,5 točke, 2. Anton Janžekovič (MDSS MB), 3. Darko Dominko (ŠD Ptuj) oba po 4 točke, 4. Joško Delost (MDSS KP), 5. Leon Selišek (ŠD Ptuj) oba po 3,5 točke, 6. Ciril Kužner (ŠD Ptuj) in Zvonko Peršuh, oba 3 točke, 8. Branko Počkaj (MDSS CE), Erlend More (MDSS LJ) in Mitja Žalar (MDSS Ptuj), vsi 2,5 točke, 11. Milan Bobinski (MDSS MB), Franc Vaupotič (MDSS Ptuj), Ciril Kavaš (MDSS MS), Bojan Vidovič (ŠD Destrnik), Barbara Mlakar (MDSS CE), Dragi Popovič (MDSS KP), Janez Lah (MDSS MB) in Anka Kolarič (ŠD Ptuj), vsi po 2 točki, 19. Štefan Maučec (MDSS MS), 1 točka, 20. Ivan Zimet (MDSS Ptuj), 0 točk.
mnogo preranem grobu in nanj položili sveče in cvetje. Po zaključku so se za nekaj časa še družili z lepimi spomina na njihovega šahovskega prijatelja in si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečajo.
Silva Razlag
Foto: arhiv SD Tehcenter Ptuj
Andrej Peršuh (levo) na zadnjem turnirju leta 2009 v Spuhlji
Atletika • DP za mlajše člane na Ptuju
Pet medalj za člane domačega kluba
Na ptujskem Mestnem stadionu je bilo v soboto in nedeljo na sporedu državno prvenstvo v atletiki za mlajše člane in članice (letniki 1990-1992) ter starejše mladince in mladinke (letniki 1993-1994). AK Cestno podjetje Ptuj je dobro izvedel kompleksno tekmovanje, saj smo videli tekmovanja v tekih, skokih in metih. Skupno je v dveh dneh tekmovalo 115 atletov in atletinj iz 23 slovenskih klubov, ki so opravili 179 nastopov.
Ptujski klub je tokrat imel na tekmovanju nekoliko skromnejšo zasedbo, saj so tekmovali le trije fantje in dve dekleti. Ena izmed teh je bila nadarjena Laura Pajtler, ki se je po letu dni premora vrnila na stezo in na 400 metrov zmagala s časom 57,24 sekunde, medtem ko je bila na 200 metrov dolgi progi tretja. O svojih nastopih in dveh medaljah je Pajtlerjeva povedala: »Res sem vesela teh dveh medalji, še posebej zlate na 400 metrov, kjer sem postavila tudi svoj najboljši rezultat v tej sezoni. Pa tudi na 200 metrov sem kljub močnemu proti-vetru tekla dobro.«
Na 400 metrov se je veselila bronaste medalje še ena mlada ptujska tekačica, Urška Šker-get, ki je dosegla čas 58,99 sekunde. Pri moških sta bila tretja Aljaž Ramot v metu kla-
diva in Matej Jeza v teku na 5000 metrov. Rezultate domačih atletov in samo tekmovanje je ocenil tudi predsednik AK Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič: »Mogoče je bila na tekmovanju zaradi neposre-čene izbire termina nekoliko slabša udeležba od tiste, ki smo jo pričakovali. Sam sem zelo zadovoljen z organizacijo in tudi s samo izvedbo tega tekmovanja. Tudi z rezultati naših atle-
tov in petimi osvojenimi medaljami smo zadovoljni, prav tako pa sem vesel, da se je na stezo z zmago vrnila Laura Pajtler.«
Glede na število osvojenih medalj in dosežene rezultate je bil prvo ime tekmovanja Uroš Jovanovič, saj je zmagal v teku na 100, 200 in 400 metrov. Mladi sprinter je o treh naslovih državnega prvaka dejal: »Tri osvojene medalje so zame super. Že res, da sem to
čas 12,09 sekunde. Gledano na kvaliteto rezultata so največ pokazali metalci. Med njimi so tako bili v metu kopja Blaž Marn (Sat), ki je orodje vrgel 67,99 metra, v suvanju krogle Marko Špiler (Bre) z rezultatom 18,05 metra in v metu kladiva Matjaž Štih (Kro) z rezultatom 54,47 metra. Med ženskami je treba izpostaviti dva rezultata v skoku v daljino čez šest metrov. Malo presenetljivo je zmagala Anamarija Jeraj (Kro) s skokom 607 centimetrov, ki je za 3 cm premagala Majo Bratkič (Go).
V dveh dneh smo na ptujskem Mestnem stadionu videli zanimivo tekmovanje, ki je v
moški in ženski konkurenci zajemalo skupno kar 40 disciplin. Svoj pogled na tekmovanje je podal tudi direktor Atletske zveze Slovenije Boris Mikuž: »Kategorija do 23 let je v atletiki starostna kategorija, ki je najbolj občutljiva. V njej je običajno nekoliko manj tekmovalcev, saj gre za zelo pomembno vmesno obdobje med mladinci in člani. Lahko rečem, da je bilo tekmovanje na Ptuju organizirano zelo dobro, hkrati pa me veseli, da zelo dobro delajo tudi v ptujskem atletskem klubu na splošno, kar je zaznati skozi njihove odlične rezultate vseh generacij.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Laura Pajtler (AK CP Ptuj) je po vrnitvi na atletske steze dosegla odmevno zmago na DP.
tudi planiral, ampak nisem pa bil popolnoma prepričan, da mi bo tudi uspelo. Tako je moj načrt popolnoma uspel in sem s tem zelo zadovoljen.«
Ob Jovanovičevih nastopih je treba dodati, da je dobre čase odtekel v težkih vremenskih pogojih, z močnim vetrom v prsa. V enakih pogojih se je s svojim nastopom na 100 metrov izkazala tudi Domžal-čanka Alja Sitar, ki je odtekla
Foto: Črtomir Goznik
Urška Skerget (AK CP Ptuj)
Karting • Dirka v Hajdošah
Oman poskrbel za zmagoslavje domačinov
Sobota je bila na dirkališču v Hajdošah v znamenju kartinga. To tekmovanje konec julija ali v začetku avgusta sovpada s praznovanjem praznika MO Ptuj. Dirkališče v Hajdošah je obenem kraj, kjer se zbere največje število voznikov in voznic na dirkah za državno prvenstvo in pokal Sportstil, tokrat jih je bilo na peti dirki za državno prvenstvo 49. Kot vedno doslej je bilo tudi tokrat dirkališče dobro pripravljeno, za kar je poskrbela uigrana ekipa AMD Ptuj.
Žal se je ob dirkališču zbralo malo število gledalcev; vreme je sicer bilo oblačno, pred zadnjo dirko je začelo tudi deževati. Kljub temu bi se tokrat morali zbrati v večjem številu, saj so bili vozniki AMD Ptuj in AMD Hajdina v borbi za najvišja mesta.
Največ zanimanja je seveda veljalo nastopom domačih voznikov, ptujskih in hajdinskih. Vidu Pšajdu v R-4 (AMD Ptuj) na domačem terenu ni uspelo
Zlatko Oman (AMD Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Dominko in Luka Ploj (oba AMD Ptuj)
zmagati. Osvojil je 2. in 3. mesto, kar je bilo dovolj za skupno drugo mesto. V R-6 je bila Anja Vodušek (AMD Ptuj) druga. V R-7 KZ2 je bilo še najbolj zanimivo: predfinalno vožnjo je dobil Matjaž Dominko (AMD Ptuj), ki pa je v finalni vožnji končal kot drugi, zmago pa je
Planinski kotiček
Planinarjenje po Dolomitih
11. do 13. avgust 2012
Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v severni del Dolomitov, na območje Seekofla. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še bolj prijetne.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 11. avgusta, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Sextna. Podali se bomo do čudovite koče Dreischusterhutte (1626 m), kjer bomo tudi prenočili. V nedeljo se bomo podali proti jezeru Prags oziroma do koče Biella (2361 m). Povzpeli se bomo na vrh gore Seekofel (2809 m), od koder se ponuja obširen razgled po Dolomitih in na Zilertalske Alpe. Prenočili bomo v koči in se v nedeljo podali proti jezeru Prags. Na Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah.
Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah in cestnine ter znaša za člane PD 75,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 7. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj, oziroma do zasedbe 15 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič.
Kolesarstvo
Alen Plajnšek 5. v Italiji
Mladinska ekipa kolesarjev Perutnine Ptuj je prejšnjo nedeljo, 15. 7., kolesarila na prestižni dirki v italijanskem Venzoneju. Na tej mednarodno priznani dirki, ki je štela za pokal Alpe Adria, je nastopilo 110 kolesarjev iz Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Češke. Za Kolesarski klub Perutnina Ptuj so nastopili Mitja Serdin-šek, Manuel Bedenik, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko, Nejc Rogina in Aleš Korpar. Dirka bi se morala po 72 km končati na znanem smučišču Sella Nevea, a so jo organizatorji zaradi neurja s točo skrajšali, tako da se je končala že v Trbižu.
Hitro po startu je imel okvaro kolesa Bedenik, ki je zato zaostal. V pomoč sta mu prišla kolega v ekipi, Rogina in Mo-horko, in s skupnimi močmi se
je Bedenik priključil glavnini. Med tem je pobege nadziral državni prvak Serdinšek, a je kasneje manjši skupinici kolesarjev vseeno uspel beg, v katerem je bil edini Slovenec član ptujske ekipe Alen Plajnšek. S skupnimi močmi so si ubežniki prikolesarili neulovljivo prednost. Zmagal je domači kolesar, odličen 5. in s tem najboljši Slovenec pa je bil Alen Plajnšek, ki je s tem dosegel najboljši rezultat v svoji karieri. Plajnšek že vso sezono kaže dobro pripravljenost, a je do sedaj ni znal najbolje izkoristiti. S tem je premagal tremo in tudi dvome, tako da se lahko v bodoče nadejamo še boljših rezultatov odlične ekipe s Ptuja. Ostali ptujski kolesarji so dirko končali v glavnini.
tp
moral prepustiti Martinu Mihi-ču, ki je zbral točko več. Luka Ploj (AMD Ptuj) je bil skupno tretji, Vid Pšajd pa četrti. Da
organizator ni ostal brez prvega mesta, je poskrbel Zlatko Oman (AMD Ptuj), ki je dobil predfinalno vožnjo in bil drugi v finalni. Po zmagi je dišalo tudi pri Zvonku Črešniku, ki je bil prvi v predfinalu, v finalni vožnji pa je popustil in končal kot četrti.
Danilo Klajnšek
Zlatko Oman (AMD Ptuj): »Seveda sem zadovoljen z zmago, ki sem jo dosegel v Hajdošah. Letos nisem odpeljal vseh dirk, bom pa še vse preostale, ki bodo potekale tukaj, na domačem kartodromu, kjer je vzdušje vedno zelo dobro.«
Rezultati:
R-1: 1. Julijan Huč 20 točk (prvi v predfinalni vožnji, drugi v finalni); R-2: 1. Mark Mramor, AMD Moste, 23 (1+1); R-3: 1. Jan Šlosar, MLM Racing, 21 (1+2); R-4: 1. Klemen Praznik, AMD Šlander, 23 (1+1), 2. Vid Pšajd, AMD Hajdina, 16 (2 +3); R-5: 1. Borut Kolar, AMD Sportstil, 22 (1+1); R-6: 1. Domen Horvat, AMD Šlander, 22 (1+1); 2. Anja Vodušek, AMD Ptuj, 19 (2+2), 4. Jaka Šeruga 13 (3+4); R-7: 1. Martin Mihič, AMD Šlander, 21 (2+1) 2. Matjaž Dominko, AMD Ptuj, 20 (1+2), 3. Luka Ploj, AMD Ptuj, 14 (3+3), 4. Vid Pšajd, AMD Hajdina, 12 (4+4); R-8: David Rotar, AMD Šlander, 22 (1+1), 2. Marko Žerak, AMD Hajdina, 18 (2+2); R-9: 1. Zlatko Oman, AMD Ptuj, 22 (1+2), 3. Maks Mlakar, AMD Hajdina, 19 (1+3); R-10 Hoby: 1. Karim Greblo, 20 (2+1), 2. Zvonko Črešnik, AMD Hajdina, 18 (1+4).
Ekipni vrstni red: AMD Šlander 104, AMD Ptuj 61, AMD Hajdina 37 točk itd.
Enak vrstni red je bil tudi na tekmovanju za pokal Sporstil.
Foto: Črtomir Goznik
Maks Mlakar (AMD Hajdina)
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina v Romuniji do najvišje stopničke
V mestu Timisora v Romuniji je od 16. do 21. julija potekal mladinski ITF turnir 3. stopnje, na katerem je nastopala tudi Nina Potočnik, spremljal jo je trener Goran Djurdjevič. Nina je tokrat znova odigrala odli-
čen turnir, saj je med posameznicami slavila končno zmago, med dvojicami pa se je skupaj s Čehinjo Vendulo Zovincovo prebila do finala.
Nina (letnica 1997) se je proti starejšim tekmicam (vse so
17. Wilson Tivoli Trophy Temišvar, rezultati:
1.	krog: Potočnik (6) - Jelena Dzinič (Srbija) 6:0, 6:1
2.	krog: Potočnik (6) - Eszter Palinkas (Madžarska) 6:7(3), 6:0, 6:3 četrtfinale: Potočnik (6) - Nerma Čaluk (BiH) 6:2, 6:2 polfinale: Potočnik (6) - Marika Akkerman (Kanada) 3:6, 6:2, 6:2 finale: Potočnik (6) - Luca Fabian (Madžarska) 6:2, 6:1 Dvojice:
1. krog: Potočnik/Zovincova (Slo/Češ) - Babič/Džinič (Mak/Srb, 4) 7:5, 6:3
četrtfinale: Potočnik/Zovincova - Ruse/Stolmar (Rom/Madž) 6:2, 6:4
polfinale: Potočnik/Zovincova - Akkerman/Kotelesova (Kan/Slovaška, 1) 5:7, 6:4, 10:4 finale: Potočnik/Zovincova - Einea/Simion (Rom, 3) 2:6 4:6
Nina Potočnik je v romunskem Temišvarju zmagala na turnirju ITF 3. stopnje.
bile letnice 1995, a na lestvici ITF slabše uvrščene) odlično znašla in med posameznicami nanizala pet zaporednih zmag. Dvakrat je morala odigrati partijo v treh nizih, a je zmogla dovolj moči in koncentracije za slavje. V finalu ji je na nasprotni strani mreže presenetljivo stala Madžarka Luca Fabian, ki se je na glavni turnir prebila preko kvalifikacij. V finalu proti Nini ni imela realnih možnosti, Slovenka ji je prepustila le tri igre.
Med dvojicami je Nina igrala s Čehinjo Vendulo Zovincovo, s katero sta se odlično ujeli. Na poti do finala sta tako izločili četrto- in prvopostavljeno dvojico, v finalu pa sta morali priznati premoč domači navezi, Laura Einea - Oana Simion.
Kljub temu finalnemu porazu je bil trener Goran Djurdjevič zelo zadovoljen z Nininimi nastopi v Romuniji.
Potočnikova trenutno na ITF mladinski lestvici zaseda 192. mesto, z zmago v Temišvarju pa bo precej mest še pridobila.
JM
Ta teden so po vsej Evropi na sporedu evropska posamična prvenstva za igralce v kategoriji do 14, 16 in 18 let starosti. Med nastopajočimi sta tudi dva člana TK Terme Ptuj Nina Potočnik in Sven Lah. Sven bo Slovenijo zastopal na Češkem, v mestu P i l-zen, v kategoriji U-14, Nina pa bo v kategoriji U-16 nastopala v Moskvi.
Nogomet • NŠ Drava Ptuj	.
Robert Težački se vrača na Ptuj
Prejšnji teden so s pripravami za novo tekmovalno sezono pričeli tudi nogometaši NŠ Drave. V ptujskem klubu je pred kratkim tako v stroki kot v upravi zavel nov veter, o čemer smo že pisali, skupni imenovalec vsega pa je, da se želijo modri v doglednem času vrniti na tista mesta v slovenskem nogometu, kjer so nekoč že bili.
V ta namen se je precej okrepila članska ekipa, v ka-
Pripravljalne tekme NŠ Poli Drava:
Poli
■ Simer
21. 7.: Brunšvik Drava 2:6
26. 7.: Poli Drava -šampion (ob 19.00)
28. 7.: 2012 Skorba -Poli Drava
1. 8.: Poli Drava - Ljutomer (ob 18.00)
5. 8.: Središče ob Dravi -Poli Drava
8. 8.: Poli Drava - Marles hiše Pekre
12. 8.: Beltinci - Poli Drava
Robert Težački je pred leti že nastopal v dresu Drave, tokrat bo v mladinsko ekipo in selekcijo U-12.
Foto: Črtomir Goznik
NŠ Poli Drava kot trener skrbel za
teri so novi igralci Rok Mari-nič, Boštjan Frangež (oba Zavrč), Jura Arsič (Grad), Franc Fridl (Zavrč) in Matic
Nogomet • Prijateljska tekma
Kar šestzadetkov Gorana Šnajderja
Vindija Voca - Zavrč 1:12 (0:8)
STRELCI: Sanajder (6-krat), Ke-lenc, Golik, Filipovič, A. Čeh, Avguštin, ag. - 1-krat.
ZAVRČ: Sagadin, Kokol, S. Čeh, Sambolec, Filipovič, Snajder, Kuserbanj, A. Čeh, Golik, Kelenc, Avguštin. Igrali so še: Gabrovec, Letonja, Matjašič, Dugolin in Murat.
Oslabljeni nogometaši Zavr-ča (zaradi poškodb so manjkali Fink, Rumež, Lenart in Murko) so v soboto gostovali na Hrvaškem in bili gostje ob 30-letnici domačega nogometnega kluba
Vindija Voca. Gostje kljub jubileju niso pokazali nobenega »usmiljenja« do gostiteljev in so dodobra napolnili domačo mrežo. Pri tem velja še posebej izpostaviti Šnajderja, ki je dosegel kar šest zadetkov, kar je - ne glede na to, da je bil tekmec iz najnižje hrvaške lige - zavidanja vreden dosežek. Naslednje srečanje bodo Zavr-čani odigrali v sredo, ko bodo ob 18. uri na domačem terenu gostili madžarski ZTE. Temu se bodo poskušali oddolžiti za poraz pred nekaj dnevi ...
tp
Foto: Črtomir Goznik
Goran Snajder (Zavrč)
Hojnik (Koper - mladina). Ob tem velja poudariti, da bosta imela Franc Fridl in Jura Arsič v klubu dvojno vlogo: Fridl je namreč poleg tega, da bo fantom po potrebi pomagal na zelenici, prvi mož stroke in vodja članske ekipe, Arsič pa bo nekakšna vez med stroko in igralci, obenem pa je organizacijski vodja šole. Zaenkrat sta klub zapustila Jani Druzovič in Darjan Čeh.
Znani so tudi vsi tekmeci, s katerimi se bodo dravaši pomerili v pripravah na novo sezono v Super ligi, v kateri bodo njihove ambicije povezane zgolj z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja. Ptujčani so prvo srečanje odigrali že v soboto z Brunšvikom (zmaga 6:2; strelci: Arsič 2-krat, Frangež 2-krat, Letonja in Hojnik), sledi pa še šest preizkušenj.
Prav tako pa modri pospešeno sestavljajo trenersko konstrukcijo v mlajših selekcijah.
Tudi v bodoče se ni bati, da ne bi bili mladi nogometaši strokovno vodeni, saj je v klub prišlo kar nekaj trenerjev z izjemnim pedigrejem. Ob tem velja izpostaviti predvsem Roberta Težačkega, ki je pred časom nastopal za člansko moštvo Drave, sedaj pa se po nekaj letih vrača v klub, kjer bo prevzel vodenje mladinske ekipe in selekcije U-12. Zaenkrat v NŠ Poli Drava še nista znana trenerja za kadetsko ekipo in selekcijo U-10 - znana bosta v tem tednu.
tp
Trenerji NŠ Poli Drava po selekcijah:
U-6 - Boštjan Krajnc U-8 - Rok Marinič U-12 - Robert Težački U-14 - Rudi Viher, Boštjan Zemljarič
U-18 - Robert Težački
Nogomet • NK Majšperk
Dušan Hvalec novi trener Majšperka
Nogometaši Majšperka so se že po prvem letu tekmovanja v 2. ligi MNZ Ptuj uvrstili v višji rang tekmovanja, saj so skozi dodatne kvalifikacije bili boljši od ekipe Lovrenca. To je seveda za tako mladi klub velik uspeh, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so tudi na »domačih« srečanjih gostovali. V novem prvenstvu se bo to spremenilo in bodo igrali na svojem igri-
šču. Nogometaši Majšperka so s treningi pričeli 16. julija, vodi pa jih nekdaj odlični igralec, sedaj pa izkušeni trener Dušan Hvalec. V ekipi naj bi bilo 15 članov, k delu pa bodo priključili štiri mladince. Do pri-četka prvenstva bodo opravili 19 treningov ter odigrali šest pripravljalnih tekem. Cilj ekipe je obstanek v ligi.
Danilo Klajnšek
Dušan Hvalec, novi trener Majšperka
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljski tekmi
V	sredo, 25. 7., bodo nogometaši Zavrča ob 18.00 gostili ekipo madžarskega ligaša ZTE.
V	četrtek, 26. 7., bodo nogometaši NŠ Drava Ptuj ob 19.00 gostili ekipo Šampion Celje.
DK
Mali nogomet
Liga SD As: pokal Majskemu Vrhu
Športno društvo AS je bilo organizator zaključnega turnirja za prehodni pokal ŠD AS. S tem je tudi zaključena sezona v ligaškem in pokalnem tekmovanju, ki je poskrbela za zanimive petkove večere. Pokalno tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj so Draženci po streljanju šestmetrovk izločili izločili Majolko, enako pa je ekipa PD Majski Vrh izločila ŠD AS Evro-avto. V finalu so se pomerile tri ekipe, na koncu pa so pokal osvojili nogometaši ŠD Majski Vrh, ki so bili boljši od Dražen-cev, po streljanju kazenskih strelov pa so premagali še UŠR Višnjico, sicer zmagovalca liga-škega dela tekmovanja.
Končni vrstni red: 1. ŠD Majski vrh, 2. UŠR Višnjica, 3. KMN Draženci.
DK
LMN Juršinci
Rezultati 7. kroga (delegat: Okrepčevalnica Pumpa): Sadjarstvo Lovrec - Sakušak-Puchi 4:0, KMN Draženci - ŠD Kenguru-Mit-mau 1:0, ŠD Polenšak - Bar Žabica 2:10, ŠD RIM - Vinogradništvo Toplak 1:0.
1.	ŠD RIM 6
2.	BAR ŽABICA 6
3.	VIN. TOPLAK 6
4.	KMN DRAŽENCI 6
5.	SAD. LOVREC 6
6.	KENGURU-MIT. 7
7.	SAKUŠAK-PUCH 6
8.	ŠD POLENŠAK 7
9.	OKREP. PUMPA 6
6 0 6 0 5 0 4 0 2 0 2 0 1 1 1 1 0 0
0	24 0	2
1	1 2	15 4	11
5 17:18
4 6
5 12:35
6 3
18 18 15 12 6 6 4 4 0
JM
17
21
ŠD Majski Vrh
Nogomet • NK Ljutomer
Pričeli s pripravami
S pripravami na novo tekmovalno sezono je pričela članska vrsta NK Ljutomer, ki bo letos prvič nastopala v 3. SNL vzhod. Pred pričetkom priprav je prišlo do sprememb v strokovnem in igralskem kadru. Dolgoletnega trenerja številnih ljutomerskih selekcij Rudija Vihra je na trenerski klopi nasledil hrvaški strateg Josip Piskač. 70-letni priznan strokovnjak iz Varaždina je doslej vodil številne hrvaške ekipe (Čakovec, Graničar Ko-toriba, Sloboda Varaždin ...), je tudi inštruktor hrvaške nogometne zveze. Moštvo so zapustili trije igralci - Dejan Žnidarič, Denis Vogrinec in Marko Fajdiga. Vodstvo kluba se je odločilo, da bodo priložnost nastopanja dobili domači, mladi nogometaši, ki
so si tudi priborili nastop v višji kategoriji tekmovanja. Prestopni rok se zaključi konec avgusta, zato ni izključena tudi kakšna okrepitev. Pripravam članske ekipe so se priključili dosedanji mladinci Nino Ber-talanič, Alen Leben in Uroš Mlinarič, kot dvojno registrirana igralca pa bosta za Ljutomer nastopila tudi obetavna mladinca soboške Mure 05 Tomaž Podgorelec in Luka Ciglarič. Ljutomerčani bodo do pričetka prvenstva (25. 8.) odigrali devet pripravljalnih tekem, v soboto, 4. avgusta, pa bodo udeleženci tradicionalnega spominskega turnirja Jožeta Lebarja - Juša, kjer bodo ob domači vrsti nastopile še ekipe Rakičana, Pobrežja in Središča ob Dravi.
NŠ
Prijateljska tekma:
Ljutomer - Polet (Sveti Martin na Muri) 1:0
NK Ljutomer, novi član 3. SNL vzhod, je v fazi priprav na novo sezono odigral prvo prijateljsko tekmo. V ŠRC je gostil hrvaško ekipo Polet iz Svetega Martina na Muri in z zadetkom Alena Lebna v 89. minuti zmagal z 1:0.
Foto: DK
Foto: DK
Odbojka na mivki
Dobili prvo »kraljico plaže«, navdušile tudi trojke
»Kako veš, kdaj se na ptujskem morju odvija odbojkarski turnir? Ko dežuje.« Takšne in podobne šale so predvsem v soboto krožile med pristaši odbojke na mivki na ptujskem jezeru, čeprav bi si tudi sami želeli lepega vremena. Tudi letos jo je namreč organizatorjem zagodlo vreme, saj je bila sobota bolj podobna pozno-jesenskemu popoldnevu kot pa dnevu v sredini julija. Toda obenem je treba sneti klobuk pred organizatorjema turnirja, Promino Sport in Beach Volley klubom Ptuj, saj kljub dežju nista odpovedala športnega dela dogajanja, ampak sta športne boje izpeljala v celoti. Tudi celotna slika je pozitivna, saj je v petek vreme zdržalo, boje za »Queen of the Beach« - kraljico plaže, ki so jo letos premi-erno izbirali ob ptujskem jezeru, pa si je ogledala ogromna množica gledalcev. V soboto
jo je precej zagodlo vreme, že tretjič v štirih letih odbojke na mivki na Ptuju, toda splošni vtis ostaja nadvse spodbuden in pritrjuje tistim, ki pravijo, da je odbojkarski turnir na Ranci dodana vrednost poletni športnorekreativni ponudbi Ptuja in okolice.
Letošnji turnir je temeljil na rekreativni bazi, zato tudi ni sodil v serijo Beachmaster, ampak so ga organizatorji poimenovali Beach challenge powered by Beachmaster, kar pa njegovega poslanstva in samega namena izvedbe ne zmanjšuje. Celo nasprotno, saj si je petkove ekshibicijske dvoboje ogledalo več ljudi kot v preteklem letu in to kljub temu, da omenjeni dvoboji niso imeli posebnega tekmovalnega naboja. Štiri odbojkarice, Nina Kontrec, Tamara Borko, Sara Sako-vič in Marina Crnjac, so se v sistemu igranja vsaka z vsako
RBFefco«
f	P.	'
v- , v £ -

Danijel Pokeršnik in Alen Pajenk
Foto: Črtomir Goznik
pomerile za prestižni naziv, zmagala pa je tista, ki je osvojila največ nizov oz. točk (igralo se je na dva niza). Tako je slavila postavna Korošica Nina Kontrec, ki se bo v zgodovino vpisala kot prva kraljica ptujske mivke v zgodovini, saj bi naj sam dogodek postal tradicionalen. Izpeljano je bilo tudi revialno srečanje, ki se ga je udeležil tudi kandidat za predsednika države na jesenskih volitvah Borut Pahor. Nastopil je skupaj s Sakovičevo in Bor-kovo, medtem ko je naključno izbran gledalec zaigral skupaj s Kontrečevo in Crnjacevo ter slavil in si prislužil lepo nagrado. V petkovem večeru je nato sledila revialna tekma med Anžetom Bahčem in Tadejem Boženkom, ki sta bila na državnem prvenstvu v Kranju druga, ter slovenskim prvakom Danijelom Pokeršnikom, ki je tokrat zaigral v paru s slovenskim reprezentantom in nekdanjim igralcem ACH Volleyja, zdaj pa članom italijanskega prvaka Macerate, domačinom in glavno zvezdo dogajanja na Ranci, Alenom Pajenkom. Slavila sta državna viceprvaka, Pokeršniku in Pajenku pa se je poznala neuigranost.
V soboto se je nato nebo nad Ptujem »odprlo«, toda kljub vsemu so na ptujsko mivko stopili rekreativci, zvečer pa so gledalci lahko znova spremljali obračune najboljših odbojkar-jev na mivki, saj sta Sara Sako-vič in Tamara Borko zaigrali proti Nini Kontrec in Marini Crnjac, zatem pa je v okviru Sports Direct Exhibition potekal še obračun med Anžetom Bahčem in Tadejem Boženkom ter Danijelom Pokeršnikom in Alenom Pajenkom. Pri dekletih sta z 2:1 v nizih (21:19, 17:21 in 15:12) slavili Borkova in Sako-vičeva in se tako veselili zmage
Nogomet • NK Apače
Nekaj sekund oddaljeni do Super lige
S pripravami na novo prvenstvo so pričeli nogometaši Apač, ki bodo igrali v 1. ligi MNZ Ptuj. Trener Bogdan Bauman bo imel na voljo 18 igralcev, ki bodo v novem prvenstvu nosili dres Apač. »Tako kot smo končali, smo tudi pričeli z vadbo, v pravem vzdušju, ki nas je krasilo skozi
lansko sezono, ko smo imeli prav v zadnjem krogu smolo, saj nas je na tekmi na Hajdini samo nekaj sekund ločilo od igranja v Super ligi. Trenirali bomo štirikrat tedensko ter do začetka prvenstva odigrali najmanj štiri pripravljalne tekme. Kljub temu, da naši konkurenti ne bodo mirovali, bi dejal, da
je naš cilj prvo mesto. Mnenja sem, da je to uresničljivo.«
V nedeljo so nogometaši Apač odigrali prvo pripravljalno tekmo, in sicer so se s Hajdino razšli 2:2. Oba zadetka za Apače je dosegel Nejc Šenkiš.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Borko in Sara Sakovič
na turnirju. Vrhunec večera je bil moški obračun. V petek sta se zmage z 2:1 veselila Bahč in Boženk, v sobotnem finalu pa sta zmago z 2:0 vknjižila Pokeršnik in Pajenk. Oba niza sta bila odločena v sami končnici, saj sta Pokeršnik in Pajenk slavila z 21:19 in 21:18.
Sobotni del tekmovanja se je sicer začel s tekmami 16 rekreativnih trojic, ki so se borile za bogato nagrado 1.000 evrov. V večernem finalu so se zmage veselili Edo Korošec, Karo Reisner in Živa Griljc, združeni v ekipi Petarde, ki so bili boljši od domačinov, Mitje Simončiča, Roka Frešerja in Zale Verbole, tretje mesto pa so osvojili Uroš Grilc, Peter Selan in Patricija Golob. Velja še omeniti, da je na turnirju rekreativcev nastopil tudi slovenski reprezentant v deskanju na snegu Izidor Šu-šteršič.
Vsekakor pa je ptujski odbojkarski turnir še enkrat več pokazal, da je odbojka na mivki doma na Ptuju, dokaz za to je tudi bogat spremljevalni program, ki sledi vsakoletnemu dogajanju. V petek zvečer so prireditelji zabeležili okrog 1000 ljubiteljev te atraktivne športne discipline, še več pa jih je bilo na glasbenem dogajanju poleg igrišča. Žal je še ve-
čji spektakel v soboto pokvaril dež, toda kljub vsemu turnir ostaja ena izmed glavnih atrakcij ponudbe poletja na Ptuju in tudi širše po Sloveniji. Turnir bo že v naslednji sezoni ponov-
Nina Kontrec, »kraljica plaže« turnirja na Ranci
no močnejši, saj se po navedbah organizatorjev vrača Bea-chmaster, ambicije za naprej pa so še drznejše.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Petarde - najboljša trojica na turnirju trojk
Nogometaši Apač so že odigrali prvo pripravljalno srečanje.
Nina Kontrec, »kraljica plaže« turnirja: »Katerakoli od štirih odbojkaric bi lahko dobila ta naziv, toda imela sem največ sreče, zato je pristal v mojih rokah. Na Ptuj sem v prvi vrsti prišla, da se imamo fajn, se malo družimo in odigramo kakšno tekmo. Žal nimamo vpliva na vreme, ki je velik dejavnik. Mi lahko le odigramo in upamo na najboljše. Zelo si želim, da bi organizatorji v prihodnjem letu zbrali dovolj sredstev in da bi Beachmaster ponovno zaživel v vsem svojem sijaju ob mednarodni udeležbi.«
Emil Mesarič, soorganizator turnirja, predsednik Beach volley kluba Ptuj: »Ne glede na vreme lahko rečem, da je bil turnir, ki je bil v prvi vrsti rekreativne narave, zelo dobro izpeljan. Predvsem so zelo dobro odbojko prikazale trojke rekreativcev in menim, da bi
bilo poleg Beachmastra, ki ga bomo v prihodnje spet izpeljali, dobro izpeljati rekreacijski »challenge« turnir, kot smo ga poimenovali letos. Načrtov in ambicij nam ne bo zmanjkalo tudi za naprej, tako da se bo na ptujskem morju dogajalo še naprej, pa naj bo to odbojka, nogomet, rokomet, veslanje ali jadranje.«
Edo Korošec, član ekipe Petarde, zmagovalec rekreativnega turnirja: »Sam sicer nastopam v 3. slovenski odbojkarski ligi, preostala naša člana pa sta rekreativca, sicer bivša igralca, tako da nekaj znanja od prej imamo. Pri nas je zanimivo to, da nikoli ne veš, kakšno vreme te čaka. Vsak tip vremena je po svoje zahteven, toda na to smo že navajeni. Vsak tekmec do finala je bil zahteven, nedvomno pa je pika na i ček za 1000 evrov.«
Fotozapis
Šumarji v Kranju
V nedeljo so nogometaši Aluminija odigrali zgodovinsko, prvo srečanje v 1. SNL v samostoj-
ni Sloveniji. Na tekmi v Kranju so jih spremljali najzvestejši privrženci, ki so jih skozi celotno srečanje glasno vzpodbujali. Poraz je sicer nekoliko skalil njihovo dobro razpoloženje, vendar obljubljajo, da bodo že na naslednji tekmi znova med najglasnejšimi ...
JM
Foto: DK
Ptuj • Pogovor z Borutom Pahorjem
„Gledati moramo naprej in delati skupaj"
Med obiskovalce glasbeno in umetniško tudi sicer razgretega Ptuja se je v petek pomešal tudi nekdanji slovenski premier Borut Pahor, ki se bo jeseni prvič potegoval za mesto predsednika države. Ob tej priložnosti, ki je bila bolj ali manj rekreativnega značaja, med drugim se je pomešal tudi med igralce odbojke na mivki na igrišču v Budini, je nekaj časa namenil tudi ptujskim medijem. Kot dober opazovalec pa je opazil, da ima Ptuj še kakšno krožišče več kot ob njegovem prejšnjem obisku. Kot vse kaže, bo ob prihodnjem obisku lahko dodal novega, saj naj bi še enega uredili zaradi vhoda v novo Lidlovo trgovino ob Ormoški cesti, ki jo bodo do konca leta zgradili na prostoru podjetja Petovia avto.
Gospod Pahor, s kakšnimi pričakovanji greste na letošnje predsedniške volitve?
„Da bom z izvolitvijo kot predsednik republike dal s svojimi izkušnjami poslanca, slovenskega in evropskega, predsednika parlamenta in predsednika vlade ter s svojim karakterjem najboljše od sebe za to, da strnemo sile za rešitev krize in da zaradi ideoloških in drugih sporov ne pride do narodne delitve, ki bi bila usodna."
Kaj bo vodilo vaše kampanje?
„Skupaj obstanemo, razklani pademo."
Kakšnega predsednika potrebuje Slovenija?
„Mislim, da nekoga, ki bo absolutno predan ne glede na kratkoročne kalkulacije o tem, da je to njemu v korist ali ne, ali je poularen ali ne, ki bo s srcem, dušo, pametjo delal za to, da bo pomagal s svojo avtoriteto, sicer šibko politično močjo, ki pa jo vendar ima, držati slovenski narod skupaj, kolikor je to le mogoče. Da bo navdihoval celotno javnost za nekaj skupnega, za nekaj dobrega, da bo poskušal pogasiti spore in požare raznih delitev še preden se bodo razplamteli in nas ogrožali."
Menite, da je predsednikova vloga v Sloveniji premajhna in bi jo bilo treba na določenih področjih okrepiti?
»Mislim, da to ni potrebno. Znotraj pristojnosti, ki jih ima predsednik že sedaj, ob zelo predani, aktivni vlogi nekoga, ki skuša povezovati, ki skuša v času kriz, ko se denimo parlament ali vlada ali celotna politika znajdejo v enem trenutku paralize, kar se v tem kriznem času dogaja povsod, ne samo v Sloveniji, lahko pomaga s svojimi izkušnjami, avtoriteto, da se ta stvar premakne na nek drug način. V krizi je tu mogoče narediti še nekaj več, kot je to bilo doslej storjenega. To je moja velika motivacija za predsedniško kandidaturo, zato sem se tudi odločil zanjo. Pred enim letom o njej še nisem razmišljal. Uvidel sem, da mi neupogljiv karakter daje samozavest, notranjo moralno oporo, da se lotim tega dela. To delam z velikim veseljem in to je moja doslej najlepša kampanja, pa se v bistvu še sploh ni pričela. Javnosti ne smem lagati, da je v bistvu velik privilegij. Vse
dosedanje kampanje so bile v nekem krču, stresu. Ker ni denarja, bo treba biti v tej kampanji iznajdljiv, inovativen, se poslužiti nekaj novega pri nagovarjanju volivcev. Zdi se mi, da z zrelostjo vstopam v boj, ki se je sprva zdel nemogoč, zdaj pa se mi dozdeva, da postaja vse bolj relevanten zame in za vse tiste ljudi, ki verjamejo vame. Teh pa je vedno več, ne vem, če nas bo dovolj sredi oktobra in potem novembra v drugem krogu, mislim pa, da nas bo zelo veliko, ki bomo zelo glasno dejali, da moramo gledati naprej in da je treba delati skupaj. Mogoče bo večina odločila, da je treba poglobiti te spore, se držati svojih branikov in obronkov zelo trdno, mogoče. Ampak jaz sem tukaj, da poskušam stvari premakniti naprej in skupaj. Bomo videli, vse je odvisno od zaupanja ljudi: če si ga bom zaslužil bom predsednik, sicer ne."
Na nek način je na vaši politični poti Ptuj pomembno mesto; če se ne motim ste v preteklosti prav v našem mestu pričenjali določene aktivnosti v svoji politični karieri, ki so predstavljale tudi pomembne prelomnice.
„Gre bolj za naključje kot za kakšno premišljenost, vraže-vernost. Naj vas popravim: še pred demokratičnimi volitvami, od vsega začetka moje politične poti, potem pa na vseh
naslednjih volitvah, bodisi za vlado in parlament, sem na Ptuju vedno našel mlade ljudi, ki so zaupali vame. V tej kampanji se dogaja nekaj spektakularno pozitivnega, to je prebujen sen mladih ljudi. Nikoli ta generacija ni bila zame, vedno je bila med mojimi podporniki v manjšini. Tu na Ptuju, na to sem se sedaj spomnil, me je mlada generacija vedno podprla, četudi je bila v manjšini. Danes ni več v taki manjšini. Mladi ljudje so me v tem okolju vedno podprli, starejši in drugi pa ne, četudi sem tudi med njimi imel že doslej podpornike. Prav mladi ljudje so bili vedno specifika Ptuja že takrat, ko smo se borili za demokratično državo, v mladem intelektualnem potencialu, pa tudi med delavci in kmeti sem na Ptujskem vedno našel neko oporo. To je nek zgodovinski lok, ki se vleče, ki me spremlja, zakaj, ne vem. Zagotovo pa gre za staro simpatijo, ki se vedno vleče na novo."
Slovenije strukturna in moralna kriza ni obšla
Kdaj se bo to pregreto slovensko politično ozračje enkrat dokončno ohladilo?
„Na znosno raven se bo zagotovo ohladilo, ko se bomo
izvlekli iz krize. Ne smemo biti prezahtevni do sebe. To, kar se nam sedaj dogaja, je v veliki meri spodbujeno s povečanim nezaupanjem v institucije, pravno državo, politiko. Med nami ni zaupanja, pa tudi sami vase ne zaupamo. To je vidno v vseh državah, ki so že zašle v globoko krizo ali pa so na robu krize, kot so Italija, Španija, Portugalska, Irska in Grčija. Slovenije strukturna in moralna kriza ni zaobšla. Strpnost je v tem trenutku bolj na preizkušnji kot kadarkoli prej in se ne povečuje. Ob osamosvojitvi je bila nestrpnost manjša, kot je danes. Med ljudmi ni težko vzbuditi slabih strasti, v času krize v ljudeh ni težko vzbuditi tistega, kar je v njih slabega. V vsakem od nas je dobro in slabo. Težko pa je prebuditi tisto, kar je dobro in plemenito. Za to pa si je danes treba toliko bolj prizadevati, sicer bomo vsi končali kot poraženci. Sedaj je treba v nas vzbuditi tisto, kar je dobrega, za kar si bom med predsedniško kampanjo še posebej prizadeval."
So ukrepi, ki se jih sedanja oblast loteva za izhod iz krize, pravi?
„Ko smo v parlamentu prvič glasovali o fiskalnem pravilu, sem precej teatralno - ljudje pri meni niso navajeni takšnega teatra - opozoril, potem ko je bilo jasno, da ne bo dobilo potrebne podpore,
da smo na nek način prekinili en skupen napor, da bi se iz te krize izvlekli lažje in boljše ter hitreje kot v času, ko sem vlado vodil sam. Takrat se je začel ta proces, ki je dobil velik polet z nepotrebnimi neumnosti pri proslavi z zastavami in himnami. To je bilo na nek nači slutiti; ko enkrat v politiki prevlada nezaupanje nad zaupanjem, nesodelo-vanje nad partnerstvom, se sproži vse slabo. To zaostritev je bilo mogoče pričakovati, ko smo se 19. julija zvečer za las izognili politični krizi, v katero bi zagotovo zdrsnili. Ker sem ta proces spremljal od blizu, sem še dovolj zgodaj pozval predsednike strank, da so se usedli skupaj in našli edino rešitev, ki je bila na razpolago: da smo prestavili glasovanje o fiskalnem pravilu in s tem tudi padec vlade, ki je bil neizbežen. To, kar se je zgodilo v četrtek zvečer, pa še zdaleč ni rešitev. Ta vlada je pokazala, da zna, če hoče, delati stvari, ki niso popularne, so pa nujne, hkrati pa je tudi pokazala, da ko ji gre malo težje - v tem času ji nič ni lahko -, zna kdaj tudi brcniti v temo s potezami, ki so popolnoma nepotrebne, nekoristne z vidika zaupanja in samozaupanja med nami. Upam, da je četrtkov razvoj dogodkov, ki je dobil dramatični tok, pokazal, da je do politične krize v državi samo zelo majhen korak. Pri mojih
pobudah ne gre za to, da podpiram Janeza Janšo, kot mi to radi nekateri očitajo, z njimi podpiram vlado, nočem ponoviti napake prejšnje opozicije, ki je meje spodkopavala. Nisem podpornik te vlade, zanjo tudi nisem glasoval, skušam pa jo razumeti in pomagati povsod tam, kjer dela dobro. Če bi 19. julija Janševa vlada padla, bi morali v enem mesecu najti institucionalne rešitve za novo vlado. Če ne bi našli rešitve za novega mandatarja, bi to pomenilo precejšnjo zamudo pri ukrepanju, saj bi novega predsednika s predčasnimi volitvami dobili šele januarja 2013. Slovenija si neukrepanja enostavno ne more privoščiti. Že pri moji nezaupnici je bilo čakanje predolgo. Junija 2011 sem ob padcu pokojninske reforme opozoril, da se bo denar za Slovenijo podražil, da bodo bonitetne hiše reagirale. Nekateri so se takrat smejali, danes je denar dražji. Politična kriza bi bila za večino ljudi nekaj zelo slabega. Tudi tisti, ki ne podpirajo sedanje vlade, bi morali razumeti, da bi padec vlade v tem trenutku, ko je alternativa neznana, ko opozicija ni pripravljena, bil tragedija. Hvaležen sem, da so prejšnji četrtek voditelji strank prestavili glasovanje o fiskalnem pravilu. Septembra pa bo treba najti rešitev v tem, da se fiskalno pravilo podpre. Italija ga je že podprla, pa tudi Francija ga bo, kot kaže, sprejela, pri čemer ne bo posegla v ustavo, ampak naj bi se poslužila ustavnega akta, ki bo določil veljavnost zlatega pravila. Fiskalni pakt bo v večini držav, ki sem jim želimo pridružiti na poti iz krize, sprejet. Mislim, da ga bomo septembra z dvotretjinsko večino podprli tudi v Sloveniji. Izjemno pomembno in koristno pa je tudi to, da smo se znali dogovoriti o tem, da v holding ne bomo dali slabih terjatev, ker bi sicer gnila jabolka okužila vse tisto, kar je v tem trenutku še zdravo. Če se bomo poenotili še pri drugih pomembnih vprašanjih, mislim, da lahko izplavamo iz krize. Zelo pomembno je tudi, da bo vlada pripravila proračuna za leto 2013 in 2014. Če bi padla, tega vsega ne bi bilo. Resnično bi se zgodila prava drama. Temu smo se za sedaj ognili, upam, da nas bo srečala pamet."
MG
Ptuj • Srečanje starejših v ČS Ljudski vrt
Aktivni sedemdesetletniki
Že vrsto let zapored vabi četrtna skupnost Ljudski vrt, nekdanja mestna četrt in še pred tem krajevna skupnost Ljudski vrt, prebivalce četrti, stare 70 in več let, na srečanje. Tako je bilo tudi letos konec maja.
Pa vendar je bilo letos malo drugače, saj je srečanje potekalo v evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Kaj to pomeni, zakaj celo leto posvečeno staranju, ki vendar ni »zaželeno« v sodobnih trendih, ko šteje zgolj mladost, hitrost, uspeh in dobiček za vsako ceno?
Evropsko prebivalstvo se stara in napovedi demografskih strokovnjakov opozarjajo vlade, da naj glede na pričakovano število starejših od 65 let, posebno pa skupin nad 80 let, pripravijo novo ustrezno organizacijo družbe, družbenih institucij, storitev in uslug, ki jih dolgoživa družba potrebuje. Obenem pa Evropska komisija poziva generacije, da se organizirajo, da se naučijo sodelovati in druga drugi pomagati. Državam predlaga, da omogočijo starejšim delavcem in upokojencem, da v okviru programov aktivnega staranja čim bolj skrbijo za svoje zdravje, da so čim dalj aktivni in ustvarjalni, saj to pomeni kakovostno življenje tudi v obdobju staranja in pripomore k boljšemu počutju in zdravju.
V dvorani gostilne Gastro se je zbralo približno 200 starejših krajanov ČS Ljudski vrt, ki so z navdušenjem spremljali nastop učencev osnovne šole Ljudski vrt. Ti so svoj zanimiv
in izviren program prilagodili vsebini srečanja. Program so učenke in učenci šole s svojima mentoricama starejšim poklonili kot svoj prispevek k njihovemu dobremu počutju v mednarodnem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Hvala!
Starejši v ČS Ljudski vrt imajo poleg družabnega srečanja še vrsto možnosti za aktiven način življenja. Nekateri obiskujejo delavnice v dnevnem centru na Rimski ploščadi 24, ki ga vodi društvo Optimisti Ptuj v prostorih četrtne skupnosti. Nekateri se udeležu-
jejo srečanj skupin starejših za samopomoč, ki se sestajajo vsak teden po eno uro. Drugi so aktivni kot prostovoljci društva, ki obiskujejo svoje vrstnike, stare 70 in več let in živijo doma, da skupaj z njimi ugotovijo, ali morda potrebujejo kakšno pomoč, kakšne vrste pomoč potrebujejo in na kak način menijo, da bi jo bilo najlažje organizirati. V klepetu po skupnem kosilu smo ugotovili, da bomo jeseni v dnevnem centru poskušali organizirati še nove skupine, saj bi se nekateri radi družili ob igranju šaha, nekateri pa bi
prihajali mimogrede preprosto zato, da bi se srečali z drugimi. Vse to seveda kaže na to, da starejši ne čakajo zgolj na to, da jim nekdo drugi nekaj uredi, ampak se sami organizirajo in pomagajo tudi svojim vrstnikom, ko potrebujejo pomoč ali pa zgolj družbo, da se ne počutijo osamljene in izključene. To pomeni tudi razbremenitev svojcev, ki tako lažje usklajujejo svoje poklicno in družinsko življenje in oboji, stari in mladi, živijo bolj kakovostno življenje. To pa je gotovo skupni cilj nas vseh!
Anka Ostrman
Radenci • Ob občinskem prazniku
Spominska plošča in zasaditev parka
Na 11. spominskem pohodu ob avstrijsko-slovenski meji so v Radencih odkrili spominsko ploščo Alojzu Ga-ubetu, prvi civilni žrtvi vojne za Slovenijo.
Gaube je bil žrtev strelne rane v osamosvojitveni vojni v začetku julija leta 1991. Na slovesnosti je radenski župan Janez Rihtarič poudaril, da je treba vsem, ki so se borili za našo domovino, večno izkazo-
vati hvaležnost in spoštovanje, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič pa je med drugim dejal, da je neprimerno govoriti o le nekajdnevnem trajanju vojne. »Neizpodbitno dejstvo je, da
je vojna bila; v njej so bile tudi žrtve, doseženi pa vojaški in politični cilji. Izbojevali smo zmago in s tem dobili svojo samostojno in suvereno državo.«
V sklopu 18. občinskega praznika v Radencih pa so
V Radencih so pred kratkim, na 11. pohodu ob avstrijsko-slovenski meji odkrili spominsko ploščo žrtvi osamosvojitvene vojne Gaubetu, ob 18. občinskem prazniku pa so z zasaditvijo prvih dreves začeli z revitalizacijo zdraviliškega parka.
župan občine Radenci Janez Rihtarič, izvršni direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš ter direktor sektorja proizvodnje, tehnologije in investicij v podjetju Radenska Martin Lah s posaditvijo prvih treh dreves naznanili začetek zasaditve parka, ki sodi v okvir celovite revitalizacije znamenitega zdraviliškega parka v Radencih. Projekt celovite obnove parka v Radencih je zaradi številnih neurij, ki so v letih 2008 in 2009 pustošila po parku, več kot potreben, skupno pa bodo zasadili kar 1500 dreves. Na nedavni slavnostni akademiji občine Radenci je Zdravilišče Radenci prejelo zlato plaketo za 130 let delovanja na področju zdraviliškega turizma, s pohvalo občine Radenci pa se je župan Janez Rihtarič zahvalil Zdravilišču Radenci in družbi Radenska za partnerstvo pri projektu obnove radenskega parka.
NŠ
Foto: NS
Na valovih časa
Torek, 24. julij
Danes goduje Ana.
1581 je sedem nizozemskih severnih provinc sprejelo haško izjavo o neodvisnosti in se tako odcepilo od Španije. 1856 se je rodil irski književnik George Bernard Shaw. 1908 se je rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende. 1922 se je rodil se je ameriški filmski režiser Blake Edwards, ki se je leta 19. marca 1963 uveljavil lik Rožnatega panterja. 1956 je egiptovska vlada nacionalizirala Sueški prekop. 1978 se je rodila v bolnišnici v Angliji Louise Brown, prvi otrok iz epruvete. Sreda, 25. julij Danes goduje Gorazd.
1715 sta Turčija in Rusija podpisali v Carigradu mirovno pogodbo, s katero je Rusija izgubila Azovsko morje.
1793 so v pariškem Louvru odprli muzej, ki je danes največji na svetu. 1824 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas sin. 1835 se je rodil italijanski pesnik Giuseppe Carducci, ki je leta 1906 kot prvi Italijan dobil Nobelovo nagrado za književnost. 1851 sta kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič naznanila ustanovitev Mohorjeve družbe za izdajanje dobrih knjig. 1915 se je rodil italijanski operni pevec Mario del Monaco.
1928	je postal načelnik SLS dr. Anton Korošec prvi nesrbski predsednik vlade v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1929	so prikazali v New Yorku prvo barvno televizijsko oddajo.
1976 je prizadel predele Kitajske kakih 200 kilometrov vzhodno od Pekinga močan potres, ki je zahteval več kot 650 tisoč življenj. Četrtek, 26. julij Danes goduje Zmago.
1165 se je rodil v španski Murcii muslimanski mistični filozof Ibn Al Arabi. 1480 so Turki vdrli na ozemlje Italije pri Otrantu in zagrešili strahoten pokol. Pobili so okoli 10.000 ljudi, približno 8.000 pa so jih odpeljali kot sužnje v Albanijo.
1821 je general Jose de San Martin razglasil neodvisnost Peruja. 1947 se je začel v Ljubljani tako imenovani Nagodetov proces. Med 15 obsojenimi so prevladovali izobraženci in predvojni politiki. Petek, 27. julij
Danes goduje Marta.
1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini. 1898 se je rodil avstrijsko-nemški fizik Isidor Isaac Rabi, ki ima velike zasluge za razvoj radarja, spektra radiofrekvence v atomih in molekulah.
1913	je bila z Londonskim sporazumom ob koncu prve balkanske vojne Albanija formalno priznana kot neodvisna kneževina.
1921 so ustanovili Društvo Rdečega križa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1945 so bile v Ljubljani prve povojne lokalne volitve v narodnoosvobodilne odbore.
1958 je ameriški kongres sprejel zakon o vesolju, ki pomeni rojstvo Nase, organizacije, ki skrbi za razvoj raziskovanja vesolja. Sobota, 28. julij
Danes goduje Julita.
101 p. n. š. je rimski konzul Marius premagal Germane in za nekaj časa zavrl njihovo prodiranje, predvsem pa odvrnil germansko nevarnost za Rim. Imenovali so ga »tretji ustanovitelj Rima« in ga po božje častili. 1419 so se v Pragi uprli privrženci in nasledniki Jana Husa, ki so ga leta 1415 obsodili zaradi herezije in usmrtili. Odstavili so mestni svet, sestavljen iz Nemcev, in njegove člane pometali skozi okno. 1818 se je rodila angleška pisateljica in pesnica Emly Jane Bronte. Njen roman Viharni vrh sodi med najboljše stvaritve angleške romantične literature.
1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford, prvi množični proizvajalec avtomobilov.
1930	so na Portugalskem ustanovili svojo fašistično organizacijo. 1941 se je v Ottawi rodil kanadski pevec popevk Paul Anka. Z ljubezensko izpovedjo Diani je leta 1957 dosegel milijonske naklade.
1969 je izbruhnila v Ljubljani tako imenovana »cestna afera«. Upravni odbor republiškega sklada za ceste je obsodil sklep ZIS o razdelitvi mednarodnega posojila za ceste.
1980 so postali Novi Hebridi, otočje, ki je dobilo ime po škotskih Hebridih, samostojna država z imenom Vanuatu, kar pomeni Naša dežela. Nedelja, 29. julij
Danes goduje Ignac.
1498 je Krištof Kolumb je med svojem tretjim potovanjem v Novi svet odkril otoka Trinidad in Tobago, ko pa je nadaljeval potovanje, je prvič pristal ob obali Južne Amerike.
1667 se je s podpisom miru v Bredi končala vojna med Angleži in Nizozemci. Angleži so spremenili svoje zakone o plovbi v korist Nizozemcev, obdržali pa so med vojno pridobljena ozemlja. 1803 se je rodil ameriški izumitelj švedskega rodu John Ericson. Izpopolnil je ladijski vijak, da je zamenjal velikanska okorna kolesa dotedanjih parnikov.
1849 je umrl madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petoefi. 1870 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj Rado Murnik. 1875 se je rodil francoski slikar in grafik Jacques Villlon, ki je pripomogel k zbližanju popolnoma abstraktne in realistične šole sodobne umetnosti. 1919 se je rodil italijanski pisatelj in kemik judovskega rodu Primo Levi, ki je najbolj znan po ganljivih zapisih spominov na preživetje v nacističnem koncentracijskem taborišču.
1964 je ameriška vesoljska ladja Ranger 9 poslala na Zemljo prve posnetke s temne strani Meseca.
1991 je Skupščina Slovenije imenovala delegacijo za pogajanja o razdružitvi Jugoslavije. Ponedeljek, 30. julij
Danes goduje Peter.
1291 so si odposlanci švicarskih pokrajin Uri, Schwyz in Unterwalden prisegli večno zvestobo v obrambi svojih sodnih in drugih svoboščin. 1619 je nastal prvi načrt Kopra. Načrt je nastal iz časa mrzličnega utrjevanja obzidij beneških istrskih mest zaradi uskoških napadov. 1834 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo.
1914	se je zvrstilo več dogodkov, s katerimi se je tudi praktično začela 1. svetovna vojna. To je bila vojna, ki so jo vsi pričakovali in je nihče ni želel. 1937 so nemški nacisti odprli koncentracijsko taborišče Buchenwald. 1947 sta Bolgarija in Jugoslavija podpisali Blejski sporazum. Šlo naj bi za povezovanje obeh držav, ki naj bi pripeljalo do balkanske federacije. 1975 so v Helsinkih predsedniki 35 držav in njihovi pooblaščenci podpisali sklepno listino o evropski varnosti in sodelovanju.
1991 naj bi se po določbah Brionske deklaracije začela konferenca o Jugoslaviji. Takrat so slovenski državni organi že izvajali oblast na vsem slovenskem ozemlju.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kako doma pridelati seme vrtnin
V zadnjem času je po res dolgih letih spet postalo zanimivo, da si na lastnem vrtu ne samo pridelamo zelenjavo, ampak poberemo tudi lastno seme. Nekaj desetletij nazaj so naše babice dokaj dobro obvladale to znanost, žal pa smo jo v zadnjih desetletjih potrošništva kar dobro pozabili. Zato prihaja do nekaterih težav. Ker bi si želela, da se ohranijo številne zanimive sorte, katerih seme se na domačijah prenaša iz roda v rod, kakor tudi, da si vrtičkarji prihranijo kakšen evro tudi tako, da si seme pridelajo sami, bom na hitro opisala osnove pridelovanja semena vrtnin.
Semenarjenje je prav posebna znanost, ki sodi med težje veje agronomije, česar nikar ne pozabite. Pri semenarjenju ni bližnjic in nujno se je držati osnovnih pravil, da boste iz leta v leto pridelali kvalitetnejše, ne pa manj kvalitetno seme. Pa sem že pri prvi težavi: kaj je kvaliteta semena?
Kaj je kvalitetno seme
Kvaliteta semena se na eni strani meri s ka-ljivostjo, čistostjo in zdravstvenim stanjem. Vse tri parametre za komercialno seme redno preverjajo v semenskem laboratoriju. Res pa je, da smo z vstopom v EU dobili tudi veliko bolj lagodno, semenarjem (beri kapitalu) prilagojeno zakonodajo glede tega. Na primer: v EU sploh ni standardov za kaljivost semena cvetlic in zelišč, zato je popolnoma legalno tudi, da vam prodajo povsem nekaljivo seme, izgovor pa je, da semenskim hišam ni v interesu, da bi prodajale nekaljivo seme. Tudi doma lahko za silo preverite vsaj kaljivost in zdravstveno stanje semena s preprostim kalilnim testom. Vedno pa vedite, da kaljivost, čistoča in zdravstveno stanje semena nimajo povezave s sorto. Pogosto namreč opažam, da se ljudje izogibajo nekaterim sortam ravno zato, ker jim enkrat ni dobro vzkalila. Lahko pa so težave povezane s semensko hišo, ki seme prodaja. Kaljivost je povezana tudi s starostjo semena, predvsem pa s pogoji, v katerih je seme nastajalo na rastlini. Seme, ki
Zdravstveni nasveti
Foto: M. Pušenjak
Semena fižola ne vzamemo kar iz vreče, v kateri imamo jedilno zrnje.
ste ga pridelali do sedaj, v tej vročini, bo prav gotovo imelo krajšo življenjsko dobo in slabšo kaljivost, saj vročina in suša negativno vplivata na velikost semena in količino rezervne snovi, ki je v semenu shranjena za mlado rastlinico.
Zdravstveno stanje semena
Kaljivost semena je povezana tudi z zdravstvenim stanjem semena. Na seme lahko prenesemo skoraj vse bolezni, ki jih imajo naše vrtnine, poleg njih pa še nekatere za vso seme značilne bolezni. Tako bo na primer letos seme žita, požetega pred dežjem, dobrega zdravja, seme, požeto po dežju, pa nikakor ni primerno za nadaljnje razmnoževanje. Dobro zdravstveno stanje semena dosežemo tako, da vedno za seme
Tudi hrana je lahko zdravilo - 3.
Nadaljevanje
ANANAS je čudežni tropski sadež. Njegovo zdravilno moč so cenili že mornarji v obdobju odkrivanja sveta na dolgih pomorskih potovanjih. Uživanje ananasa jih je dobro ščitilo pred skorbutom (bolezen, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina C). Tudi bakterijskih okužb je bilo manj, kar gre pripisati učinkovini bromelain.
V naših krajih smo do pred nekaj leti uživali ananas samo v predelani obliki, večinoma kot kompot, nekoliko manj pa kot posušene ali kandirane krhlje. Zadnja leta ga lahko praktično skozi vse leto kupimo v sveži obliki. Zaradi svežine, prijetne arome in okusa se pogosto znajde na naših jedilnikih. Uživanje svežega sadeža, v katerem so maksimalno ohranjene vse zdravilne lastnosti, je najbolj priporočljivo. Pogosto ga najdemo v sadnih solatah, kupah in v slaščicah, še posebej tistih, ki jih pripravimo s skuto.
Ananas je bogat vir vitaminov (vitamini C, B7, B12, E) in mineralov (mangan), najbolj pomembna zdravilna učinkovina pa je bromelain. To je mešanica encimov, odgovornih za razgradnjo beljakovin, ki poteka na dveh nivojih. Prvi nivo je razgradnja beljakovin, ki jih zaužijemo s hrano, do
telesu uporabne oblike. Tako nastanejo aminokisline, ki skozi črevesno steno prehajajo v krvni obtok. Zato nam uživanje ananasa spodbuja tek, pospeši predelavo hrane in lajša lažje prebavne težave, kot so napihnjenost, počasna prebava, nagnjenost k zaprtju in rahli krči v trebuhu, ki so posledica slabo predelane hrane. Za te namene je dobro pred obrokom zaužiti nekaj rezin ananasa. Tudi sicer velja pravilo: sadje se uživa na prazen želodec, zaradi popolne hranilne in zdravilne učinkovitosti. Drugi nivo razgradnje beljakovin poteka na nivoju celice. Celične ovojnice so zgrajene iz beljakovin, tudi tiste, ki obdajajo telesu nevarne bakterije in škodljive snovi. Z razgradnjo teh beljakovinskih ovojnic bromelain iz ananasa naredi bakterije neaktivne in prepreči njihov škodljiv vnetni učinek. Zato rečemo, da ima ananas tudi protiv-netno delovanje in nas ščiti pred okužbami. Bromelain pomaga razgraditi tudi beljakovino fibrin, ki zadržuje vodo v telesu. Na ta način deluje proti oteklinam in omogoča lažje odvajanje vode. Ananas ugodno vpliva tudi lokalno na kožo. Sveže rezine ananasa delujejo kot pomirjevanja maska, ki hkrati tudi gladi kožne gube in zmanjša intenziteto
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
pigmentnih madežev (alfahi-droksi kisline).
Za vse tiste, ki ananasa ne marajo ali ga iz določenih razlogov ne smejo uživati, so na voljo prehranska dopolnila, ki vsebujejo izvlečke ananasa, predvsem pa imajo visoko vsebnost bromelaina. Pogoste so kombinacije z izvlečki papaje (na našem trgu nekoliko manj prisotnega tropskega sadeža), ki ima podobne zdravilne učinke, predvsem na prebavni trakt. Večinoma so pripravki v obliki žvečljivih tablet, ki jih zaužijemo neposredno pred obrokom. Izvlečke ananasa najdemo tudi v izdelkih za pomoč pri hujšanju.
Namig: pri nakupu svežega sadeža bodimo pozorni na zrelost. Ananas je dobro zrel, če zlahka odtrgamo listič s spodnjega dela čopa.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
Foto: M. Pušenjak
Tujeprašnice, kot je korenček, oprašujejo številni opraševalci.
pustimo prve plodove na plodovkah in predvsem stročnicah. Ti nastanejo še v času, ko so tudi rastline še zdrave, zato na njih bolezni ni. Pri plodovkah so prvi plodovi letos po večini nekoliko poškodovani, a zdaj večina že pobira tudi plodove druge etaže. Ti so torej najprimernejši za odbiranje. Nikoli za seme ne odberemo poškodovanih ali celo obolelih plodov. Pri plodov-kah se vam to še zdi razumljivo, pogosto pa vidim, da imajo nekateri že na oko okuženo seme stročnic. Tudi fižol bo zdaj začel lepo delati, saj je vročina končno popustila in se bodo cvetovi lepo »zavezali« ter se oplodili. Odpadanje cvetov v poletni vročini je bilo namreč posledica previsokih temperatur, pri katerih oploditve enostavno ni, kljub temu, da ste fižol skrbno zalivali. Med stroki, ki se bodo zdaj oblikovali, izberite najdaljše, najbolj zdrave in jih pustite za seme. Na teh strokih bo zanesljivo manj glivičnih in bakterijskih bolezni, pa tudi fižolarja - zoprnega hroščka iz skladišča - bo manj. Plodovi paradižnika, paprike, bučk in kumar naj bodo veliki, temno rdeči in povsem zdravi.
Tudi med rastlinami prihaja do križanja
Drugo merilo za kvaliteto semena pa opazite šele, ko rastline posejete in rastejo. Včasih so vse enake, lepe, vse solate naredijo glave, vse cvetače rožo. Pustimo seveda škodljivce, zaradi katerih letos kar veliko cvetač (tudi zelja, brokolija) ni naredilo rože ali glave, a o tem kdaj drugič, in seveda sorte solat, ki glave sploh ne naredijo. Prav letos sem opazila, da je ena izmed sort cve-tač prav vsa brez izjeme zacvetela. Za to seveda ni kriva sorta, ampak semenar, ki je seme pridelal. Predolgo je razmnoževal to sorto tako, da ni iskal samo najlepših in najboljših rož ampak je preprosto semenil vse rastline in posledica je bila vidna na vašem vrtu. Enako se lahko zgodi pri solati, endiviji, radiču, korenčku, če boste seme pridelovali sami.
Vedeti je treba, da je večina vrtnin tujepra-šnih, kar pomeni, da se med sabo križajo posamezne sorte, nekatere pa se križajo tudi s svojimi, tudi pri nas v naravi živečimi divjimi sorodnicami. Najbolj znana divja sorodnika naših vrtnin v naravi sta divje korenje in cikorija. Divje korenje lahko opraši cvetoče domače korenje, posledica pa so beli (in tudi trdi) koreni med oranžnimi ali cvetenje posevka že v prvem letu. Zato v primeru, da se boste odločili za pridelovanje semena korenčka, odstranite vse divje korenje v krogu 500 m okoli vašega vrta ali pa vsaj zasadite med travnikom v bližini in cvetočim korenčkom visoke rastline. Tako je potem ta razdalja lahko nekoliko manjša - do 200m. Divja, modro cvetoča cikorija se lahko križa predvsem z radičem, pa tudi križanje z endivijo ni povsem izključeno.
Med seboj se križajo tudi posamezne sorte, najslabše se lahko tako semenarjenje konča pri pridelovanju semena jedilnih buč in bučk. Buč-nice so čiste tujeprašnice, oplojujejo jih številne žuželke, ne samo čebele. Mimogrede - imajo moške in ženske cvetove, ki pa ostanejo na eni rastlini. Posledica letošnje vročine so tudi številni moški cvetovi buč in zelo malo ali celo nič ženskih cvetov, zato cvetovi odpadajo, nad čemer mnogi tarnajo. Odpadajo seveda moški cvetovi, ki kot vemo, ne morejo imeti potomcev. Pri nas gojimo buče pretežno dveh rodov: Cucurbita pepo in C. maxima, samo lagenarije sodijo v tretji rod. Med seboj se oba roda ne križata. Žal pa je večina jedilnih in tudi okrasnih bučk iz prvega rodu C. pepo. Med seboj se posamezne sorte povsem brez težav križajo. Tukaj še ni največja težava. Nekatere okrasne bučke namreč vsebujejo tudi za človeka nevaren alkaloid, ki povzroči močne prebavne motnje. Pri križanju se lahko razvije tudi pri jedilnih bučkah in bučah. Zato je najbolj varno, da pobiramo samo seme okrasnih bučk, te so še lepše in bolj pisane, ko se križajo med seboj. Seme jedilnih bučk in buč pa lahko poberete samo, če v bližini (250 m najmanj) niso rasle okrasne bučke. Med seboj se križajo tudi kapusnice, ne samo belo zelje z rdečim, lahko se križa tudi z ohrovtom, cvetača z brokolijem ..., včasih tudi z divjimi križnicami.
Med vrtninami so samoprašnice solate, navadni fižol in do velike mere paradižnik. Tukaj teh težav nimate.
Ne pobiramo semena hibridov in vedno odberemo rastline za seme
Za konec naj vas opozorim še na troje. Veliko vrtnin, predvsem kumaric, pa tudi jedilnih bučk, predvsem pa paradižnika in paprike, je tako imenovanih hibridov. Veliko hibridov je tudi med cvetočimi enoletnicami. To pomeni, da imajo dva točno določena in pogosto zelo različna starša. Če poberete seme take rastline, bo seveda naslednje leto zraslo nekaj zelo mešanega, predvsem pa drugačnega, kot ste pričakovali. Zato ne moremo na trnici ali v trgovini kupljene paprike ali paradižnika kar tako razmnoževati naprej. Večina jih je namreč hibridov.
Seme je dobro kaljivo samo, če je plod povsem dozorel. Ponekod uživamo plodove v t. i. tehnološki zrelosti; takrat seme v njih še ni kaljivo. To je značilno na primer za papriko in kumare, pa tudi bučke. Fiziološko zreli plodovi so obarvani drugače. Kumare se obarvajo rumeno, bučke spremenijo barvo, enako spremenijo barvo plodovi paprike. Šele takrat je seme iz teh plodov kaljivo. Tudi seme paradižnika je dobro kaljivo šele, ko je plod povsem rdeč.
Zadnje opozorilo pa je, da vedno odberemo rastline ali plodove za seme. Izberemo najlepše in najbolj zdrave rastline, ne pa naključno tiste, ki jih pač nismo pojedli. Pri cvetlicah se odločamo glede barve, polnjenosti cvetov in si najlepše cvetove označimo. Pri solatnicah odberemo najlepše, včasih pa tudi najbolj zgodnje glave. Pri fižolu pa sem že zapisala: najdaljše in najlepše stroke čim bolj zgodaj pustimo za seme.
Osnovna pravila pobiranja semen sem zdaj zapisala, naslednjič pa na hitro o posebnostih posameznih vrtnin.
Miša Pušenjak
Foto: M. Pušenjak
Plodovi paprike morajo pred pobiranjem semena spremeniti barvo.
S svetovne
glasbene
scene
Svetovna glasbena scena je izgubila še enega velikana, saj je pred dnevi v 72. letu starosti za posledicami pljučne embolije umrl Jon Lord, član legendarne skupine Deep Purple. Jon Douglas Lord se je rodil 9. junija 1941 v Le-icestru. Zasedba Deep Purple je bila ustanovljena leta 1968, razšli pa so se leta 1976. Člani zasedbe so se ponovno zbrali leta 1984, Lord pa je skupino dokončno zapustil leta 2002. Lord je bil soavtor mnogih legendarnih skladb, med njimi tudi njihove največje uspešnice Smoke On The Water, ki je bila pionirka na področju hard rocka. V svoji dolgi in izjemno plodni karieri je bil Jon Lord šest let tudi član zasedbe Whitesnake, prav tako pa je sodeloval s številnimi velikani rocka, med njimi sta bila tudi David Gilmour in George Harrison.
®®®
Revija Forbes je v svoji zadnji izdaji objavila seznam
Deep Purple
Foto: wordpress.com
najbolje plačanih estradni-kov, mlajših od 30 let. Med najboljših pet se je kot edini moški predstavnik na drugo mesto s 55 milijoni dolarjev uvrstil Justin Bieber. Takoj za njim je Rihanna s 53 milijoni, sledi Lady Gaga, ki je zaslužila milijon manj, prvih pet pa s 45 milijoni zaslužka zaključuje Katy Perry. Na samem vrhu omenjene lestvice pa je pristala 22-letna Taylor Swift z zaslužkom v višini 57 milijonov ameriških dolarjev. Statistike pravijo, da popularna country pop zvezdnica z enim koncertom povprečno zasluži kar milijon dolarjev.
®@®
Forbes Top 10 najbolje plačanih, mlajših od 30 let:
Taylor Swift Justin Bieber Rihanna Lady Gaga Katy Perry
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	THIS IS LOVE - WILL I AM FT. EVA SIMONS
NEMČIJA
1.	I FOLOW RIVERS - LYKKE LI
2.	DU - CRO
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
Adele
Kristen Stewart Lil Wayne Taylor Lautner
10. Robert Pattinson
®®®
Agencija Official Charts Company je izvedla zanimivo anketo, v kateri so izbirali najboljše skladbe z vrhov svetovnih glasbenih lestvic v zadnjih 60 letih. Na prvem mestu najdemo legendarno rapsodijo Bohemian Rhapsody skupine Queen iz leta 1975, ki je bila na prvem mestu britanske glasbene lestvice pet tednov. Na drugo mesto se je uvrstila skladba Billie Jean pokojnega Michaela Jacksona, dokaj presenetljivo pa se je na visokem tretjem mestu znašla Adele s svojo uspešnico Someone Like You.
®@®
Lestvica TOP 10 najboljših britanskih singlov št. 1 v zadnjih 60 letih:
1.	Queen - Bohemian Rhapsody
2.	Michael Jackson - Billie Jean
3.	Adele - Someone Like You
4.	Oasis - Don't Look Back In Anger
5.	The Beatles - Hey Jude
6.	John Lennon - Imagine
7.	Britney Spears - Baby One More Time
8.	Abba - Dancing Queen
9.	Whitney Houston - I Will Always Love You
10.	Kylie Minogue - Can't
Get You Out Of My Head
®®®
Slavni ameriški kantavtor in legenda folk glasbe Bob Dylan (roj. kot Robert Allen Zimmerman) bo v mesecu septembru objavil svoj novi že 35. studijski album. Album bo nosil ime Tempest in bo izšel 50 let po njegovem debi-tantskem albumu Bob Dylan (1962). Bob Dylan je ena največjih kulturnih ikon 20. stoletja, v svoji dolgoletni karieri je izdal številne albume, ki so spreminjali podobo popularne glasbe. Med njegova najvidnejša dela sodijo naslednji albumi: The Freewheelin, Bob Dylan, Blonde on Blonde, Blood on the Tracks, Desire, Love and Theft in Modern Times. Pred dnevi pa je Dylan iz rok ameriškega predsednika Baracka Obame prejel predsedniško medaljo svobode, ki velja za najvišjo civilno priznanje v ZDA.
Znamenito sprehajališče slavnih Hollywood Walk Of
Fame je bogatejše za novo zvezdo, ki so jo podelili legendarnemu kitaristu Slashu. 2.473. zvezdo so podelili na svečanosti, ki se je dogajala pred znanim Hard Rock Caf-fejem na Hollywood Boule-vardu v Los Angelesu. Slash se je rodil kot Saul Hudson 23. julija 1965 v Hampsteadu v bližini Londona. Po odhodu iz zasedbe Guns N' Roses se je pridružil skupini Velvet Revolver.
Očitno se nam obeta sila zanimivo glasbeno sodelovanje, saj je Sir Paul McCartney k sodelovanju pri snemanju svojega novega studijskega izdelka povabil znanega producenta Marka Ronsona. Glasbenika sta se spoznala leta 2011 na poroki McCartneyja in Nancy Shevell, kjer je Ronson skrbel za glasbo kot DJ. Naj spomnimo, da je Paul McCartney, nekdanji član legendarnih Be-atlov letos dopolnil že 70 let. Njegov zadnji, 15. samostojni studijski album Kisses on the Bottom, na katerem najdemo 12 priredb starih pop in jazz uspešnic, pa je izšel februarja letos.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Zanimivosti tedna
Premalo gibanja podobno nevarno kot kajenje
Premalo fizične aktivnosti je lahko smrtno nevarno. Ameriški znanstveniki so namreč ugotovili, da je pomanjkanje gibanja vzrok za približno deset odstotkov primerov sladkorne bolezni, raka dojk, črevesnega raka ter obolenj srca in ožilja na svetu. Premalo gibanja življenjsko dobo skrajša podobno kot kajenje in debelost.
Skupina znanstvenikov je glede na države in regije sveta izračunala, koliko primerov bolezni v letu 2008 bi lahko preprečili, če bi se ljudje dovolj gibali. Raziskovalci so gibanje opredelili kot zmerno telesno aktivnost, na primer od 15 do 30 minut hitre hoje na dan.
Po ocenah znanstvenikov je približno šest odstotkov obolenj srca in ožilja povezanih s pomanjkljivo fizično aktivnostjo. Pri raku dojk pa so raziskovalci ocenili, da je vzrok desetih odstotkov primerov obolenj neaktiven življenjski slog. Znanstveniki sicer trdijo, da so zaradi velikega števila primerov bolj nevarna obolenja srca in ožilja.
Po mnenju znanstvenikov bi lahko z zadostnim gibanjem preprečili več sto tisoč smrti. V luči bližajočih se olimpijskih iger v Londonu pa je vodja raziskave I-Min Lee poudaril, da za zdravje niso potrebni vrhunski športni dosežki. (sta)
Nemška politika predlagata subvencije za dopust v Grčiji
Nemška politika iz vrst liberalcev (FDP), poslanec bundestaga Erwin Lotter in evropski poslanec Jorgos Hatzimarkakis, sta danes predlagala, da bi Nemcem dali subvencije za dopust v Grčiji in drugih državah, ki so se znašle v gospodarski krizi, poročajo nemški mediji.
Lotter je prepričan, da bi počitnice, ki bi jih sofinancirala nemška vlada, pomagale gospodarstvu v obubožanih članicah unije, obenem pa bi razvedrile prebivalce Nemčije, ki so v letošnjem poletju zaradi deževnega in hladnega vremena pogosto neraz-položeni in depresivni. Na ta način bi torej pomagali tako Nemcem kot Grčiji, ki nujno potrebuje turiste.
»Ljudje so zaradi slabega vremena vse bolj depresivni. Neke vrste državna pomoč, ki bi Nemce spodbudila k potovanju, denimo v Grčijo, bi bila lahko začetek evropskega programa za rast. Poleg tega je v Grčiji sončno vreme zagotovljeno,« je za nemški časnik Bild dejal Hatzimarkakis, ki je sicer grško-nemškega rodu. (sta)
V ZDA varnostni preplah zaradi prevelikega penisa
Letališkim varnostnikom je pri pregledu potnikov pogosto marsikaj sumljivo, med drugim tudi, če je moškega preveč v hlačah. To je v začetku meseca v San Franciscu znova doživel 41-letni Jonah Falcon, ki se ponaša s 24 centimetrov dolgim penisom v mlahavem stanju, ki v erekciji meri tudi 33 centimetrov.
Ko je tako Falcon nedavno želel na letalo proti New Yorku, ga je na letališču v San Franciscu ustavil varnostnik in ga vprašal, kaj ima v hlačah. Odgovoril je, da nič drugega kot svoj spolni organ. Po previdnem tipanju so ga varnostniki le spustili naprej.
Falcon, ki je s svojim penisom zaslovel, je za revijo Rolling Stone povedal, da se mu to ni zgodilo prvič. Podobni incidenti ga ne skrbijo, varnostnikom pa je z veseljem pripravljen pokazati, da stvar, ki jo ima v hlačah, ni eksplozivna.
Revija Rolling Stone je o Fal-conu leta 2003 celo objavila daljšo reportažo z naslovom: »Gospod veliki«. (sta)
t V
C/
HALIFA
¡EN
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KH
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSE
3.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY & RIHANNA
4.	BURN IT DOWN - LINKIN PARK
5.	EUPHORIA - LOREEN
6.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
7.	SUMMER PARADISE - SIMPLE PLAN FEAT. SEAN PAUL
8.	ENDLESS SUMMER - OCEANA
9.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA
10.	BACK IN TIME - PITBULL
11.	SLAVE TO THE MUSIC - JAMES MORISSON
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
flORt
Kaj bomo danes jedli
TOREK
naravni zrezki v omaki, njoki, solata SREDA
rižota s tuno in paradižnikom* ČETRTEK
krompirjeva solata, pečenica PETEK
testenine v bolonjski omaki, rdeča pesa SOBOTA
ocvrti lignji, tatarska omaka, ledene kocke z breskvami** NEDELJA
goveja juha z žličniki, svinjska rebra na žaru, dušen riž, solata
PONEDELJEK
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir
*Rižota s tuno in paradižnikom
180 g tunine, 200 g paradižnikov (lahko pelati), 1 lonček riža, 4 stroki česna, žlica olja, sol
Na olju popražite česen, da porumeni, dodajte riž, malo popražite in dodajte tunino. Zalijte z vodo, dodajte paradižnike (očiščene, da ne motijo olupki) ter sol po želji. Dušite, da povre vsa voda in se riž zmehča.
**Ledene kocke z breskvami
1 liter tekočine, 8 žlic sladkorja, 1 breskov kom-pot, 2 vanilijeva pudinga, 3 dl sladke smetane, 2 dl kisle smetane, 4 žlice sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 1 zavitek želatine fix, masleni keksi
Za breskov žele vzemite sok iz kompota in dodajte toliko vode, da bo skupaj 1 liter tekočine. Malo tekočine odvze-mite in vanjo vmešajte pudingov prašek. Ostali tekočini dodajte sladkor in zavrite. V vrelo dodajte spasirane breskve in razmešan puding. Kuhajte, dokler se ne zgosti. Dno pekača obložite z eno plastjo malsenih keksov in nanje zlijte breskov žele. Na žele naložite še eno plast keksov in ohladite. Sladko smetano trdo stepite in ji dodajte kislo smetano s sladkorjem in vanilijem, med stepanjem dodajte želatino fix in še malo stepajte, da se dobro premeša. Stepeno zmes zlijte na kekse in zelo dobro ohladite. Po želji lahko po vrhu posujete s kakavom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Ledene kocke z
breskvami

Foto: ASV
Smeh ni greh
ŽELVICA
Želvica pleza na visoko drevo. Po dolgih urah mučnega plezanja pripleza na vejo in se požene v globino. Med padanjem na vso moč krili s sprednjima nogama. Z glasnim treskom prileti na tla in omedli. Ko se zave, spet začne počasi plezati na drevo, spet skoči in ponovno trdo trešči ob tla. Toda po vsakem padcu želvica spet in spet spleza na drevo. Z veje jo žalostno opazujeta dva ptička. Čez čas se samička obrne k samcu: "Veš, mislim, da je prišel čas, da najini želvici poveva, da je posvojena.!" ©©©
SVEŽE
"Oprostite, ali so te ribe sveže?" "Saj vidite, da so še žive." "Saj je tudi moja žena še živa,
sveža pa že dolgo ne!" ©©©
REZERVA
Blondinka se je s Fiatom 126 p peljala po cesti, ko je nenadoma ugasnil motor. Blondinka odpre pokrov motorja (seveda spredaj) in vidi, da avto nima motorja. "O, moj Bog, ukradli so mi motor," je zajokala.
V tem času se je mimo pripeljala druga blondinka, prav tako s Fiatom 126 p, zaustavila poleg prve blondinke in jo vprašala,
kaj se je zgodilo in ta ji zaupa svoje težave z avtom. "Ne skrbi, saj imam jaz zadaj rezervni motor," jo je potolažila.
©©©
IZBIRČNEŽ
Mali kanibalček je potožil materi: "Mami, jaz sem lačen!" "Poglej, očka že prihaja," je rekla mama, ko je pogledala skozi okno. Mali kanibalček je pogledal iz hiše in zagledal očeta, ki je za seboj vlekel krsto: "Ah, že
spet te konzerve," je zavzdihnil. ©©©
RAČUNALNIK
"Šef, moj računalnik je ponorel," se je oglasil novi uslužbenec. "Ne, ne, je že v redu. Preprogra-mirati ga je potrebno. Na vašem delovnem mestu je prej delala blondinka, pa je bil programiran
izrecno zanjo.«
©©©
ZNANSTVENA FANTASTIKA V knjigarno vstopi moški in reče prodajalki: "Prosim, rad bi knjigo z naslovom "Moški, gospodar v hiši."
Prodajalka ga pogleda in reče. "Poglejte zgoraj, znanstveno fantastiko prodajamo v prvem
nadstropju."
©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
DOKTORSKI NASLOV
VODNA PTICA SELIVKA
ZRCALO
KRANJ
KANON
OBRAMBNI NASIP
KEMIČNA PRVINA (ZNAK Co)
DEL VOZA, OPLEN
ROPARSKI KRAGULJ, MIŠAR
SILOVIT TROPSKI VIHAR
TEČAJ PRI VRATIH
VINO BORDOJEC
NAJVEČJA HE NA SVETU
INTEGRIRANO VEZJE
IVAN TAVČAR
NAS ZAŠČITEN POTOČNI RAK
NASA SOSEDA NA SEVERU
VELIKA, LEPA VEŽA
CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB
RIBOLOV
TOMISLAV NERALIČ
GLEDALISKA IGRA
URADNI SPIS
ROTENJE
OKLESČENA VEJA
PREBIVALEC IRAKA
VERA LADŽIČ
PRAZNIK ČOLNARJEV
LOJZE SLAK
ŽABJI SAMEC
ODISEJEVA DOMOVINA
ŽIVAL Z BODICAMI
OVRATNIK (DOLENJSKO)
SLIKAR SKOČIR
DELCI SENA
KOKOS
VZDEVEK SLIKARJA ISTVANA HUZJANA
. . . IN
EVA
IZOBRAŽEVALNA USTANOVA
KONJSKI GALOP
LESNI KATRAN
POUDAREK
OSLOV GLAS
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DORE, TEODOR
GABROVO DREVJE
NARAMNICA
VELIKE KAČE
PETRA RAMPRE
TANJA CEGNAR
SVINČNIK (STAR.)
PRIPORNIK V SLOVNICI
PRITRDILNI-CA, OKAY, O.K.
LIRSKA PESNISKA OBLIKA
IZ BESEDE ^ TESNO
IZDELEK ZA ZAKUHO
DOMAČA PERNATA ŽIVAL
UGANKARSKI SLOVARČEK: GRLJANEC = vrat steklenice, ITAIPU = največja hidroelektrarna na svetu, ki se nahaja na reki Parani, ITAKA = Odisejeva domovina, OKLEST = okleščena veja, OPELJ = del voza, oplen, PIRKLC = dolenjsko ime za ovratnik, SPIRANT = pripornik v slovnici, STOZER = tečaj pri vratih.
■eooi 'oaueSfl 'jauos Ta>io
'luouds '6>iao|o Uepn 'egnj 'sfojjqeg 'jai 'do|e>i 'e|os 'wepv '}S| '¡pny 'o^jjd 'zal" 's~| 'dej>i meAo^pod '"|A 'Ae^oj 'p^e 'ze^oj§! 'etoiqu 'jejop^op 'oauefpS 'zeljv 'o^uag %iedo 'so^o^ :ouAoiopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da je zadnje čase župana manjše haloške občine z največjim mejnim prehodom večkrat opaziti na tistih krajih domače občine, kjer so po pričevanjih nekoč zažgali zadnjo čarovnico. Bojda se že res zateka k magiji, da bi mu že končno uspelo prepričati odgovorne na šolskem ministrstvu, naj mu pošljejo pogodbo in zagotovijo denar za skoraj zgrajen vrtec ...
... da si je prvi mož fare sv. Marjete končno kupil nov avtomobilček, sicer iste znamke, a tokrat bolj modne bele barve in z njim zamenjal prejšnjega zlatega. Ampak je ob tem javno kar nekajkrat poudaril, da občine ni zakreditiral niti za en cent in je tudi v prihodnje ne bo. No ja, morda pa je nakupu botroval (takšen ali drugačen) lizing...
... da so v tej isti fari ob pravkar minulem občinskem prazniku res postregli samo eno glavno jed - pečenko v omaki. Toda glavni hit pojedine sploh ni bilo meso, ampak pečeni krompirček in marsikdo je delil
mnenje, da lahko na prihodnjih proslavah meso tudi izpustijo in tako prihranijo še kakšen evro, glavno je, da bo krompir...
... da se prvi mož videmske občine bolj kot za razvoj lastne občine zadnje mesece briga za razvoj celotnih Haloz. Skeptiki se zdaj že sprašujejo, ali je to zato, ker naj bi občine v kratkem propadle oziroma se vsaj združile, ali pa zato, ker namerava še enkrat kandidirati za poslanca (nemški jezik mu sicer ne dela nobenih težav)...
... da se prijateljsko razpoložena župana sosednjih občin na največjem polenškem prazniku nista več lotila ročnega mletja požete pšenice, čeprav ni čisto jasno ali zato, ker sta svoje znanje že pokazala na prejšnjih žetvah, ali pa zato, ker je (vsaj) gostujoči župan že bolj v letih in potrebuje moč za kaj drugega...
Vidi se ...
... da sta si ptujska pevsko glasbena mojstra imela veliko povedati. Vprašanje je le, kdo je komu delil nasvete .
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Anita Jurič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg«« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Med vsakdanjimi opravili sem uspela fotografirati svojega sina Nejca, ki dokazuje, da otroci med počitnicami dandanes vendarle ne sedijo samo pred računalnikom, ampak znajo početi tudi stvari, kot so jih nekoč naše babice in dedki,« je ob današnji fotografiji pripisala njena avtorica Anita Jurič. Bravo, Nejc, čestitamo tudi mi!
m m KNJIG J
tpelix
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 30. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Žan Medved, Kratka ulica 7, Miklavž na Dr. polju.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
5		3	8	4				
4			2		7	8		
		2	5			9		1
	9		4	3			2	
	3	4				1	6	
	8			2	1		3	
9		1			4	7		
		7	1		6			5
				9	2	3		4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€	000
Bik.	v	©©©	€€€	00
Dvojčka	vv	©©	€	000
Rak	vvv	©	€€	00
Lev	vv	©	€€€	0
Devica	v	©©©	€€	0
Tehtnica	vv	©©©	€	000
Škorpijon	vvv	©	€€€	00
Strelec	v	©©©	€	000
Kozorog	v	©©©	€€	0
Vodnar	vvv	©©	€	00
Ribi	v	©©©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. do 30. julija 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
•k"k"k
»Ženska je kakor senca; če bežiš za njo, se ti izmika, če bežiš pred njo, teče za tabo.« Gruzijski pregovor
»Žena vidi globoko, moški daleč.« Christian Dietrich Grabbe
»Povej mi vzrok: vem, da se za njim skriva ženska.« John
Beaumont
»Moški v najboljših letih je prav toliko star kot ženska v najslabših.« Žarko Petan
•k**
»Včasih mislim, da če bi bila Adam in Eva samo zaročena, ona nikoli ne bi govorila s kačo in svet bi bil rešen neskončnega trpljenja.« Herbert George Wells
•k**
»Žena razume otroke bolj kot moški, toda moški je bolj otročji kot žena.« Friedrich Nietzsche •k**
»Ženska išče pri pametnem možu pomanjkljivosti, pri neumnem prednosti.« Gruzijski pregovor •k**
»Žene so nevarnejše od cestnih razbojnikov. Razbojniki hočejo samo denar ali življenje, žene pa oboje.« Richard Burton
•k"k"k
»Žene nas pahnejo nazaj v stanje primitivnega človeka ali pa nas dvignejo više od najvišje zvezde.« Neznan avtor •k"k"k
»Žena vlada s prošnjami, mož z zapovedmi; ona če hoče, on če more.« Neznan avtor
•k"k"k
»Mož kraljuje, žena vlada.« Pierre Terrail LeVieux •k**
HRKSdVVHMVimfl^
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili
izbirali
pripraviti akcijo poletja, le da bomo to>
NAJ MEDI&IN MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašemizboru bo prejel/a:
Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem, kopalni plašč, termalno vodo v sobi,
kopanje v bazenih Wellness centra Termalija, kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra), vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro, uporabo fitnes studia,
nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah, živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi se tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
SAAH01HS&RESORTS
\ WORLD
^feârëto ^Catering
Abbott
Medical Optics
octenisept®1
A
IK 2012
Nekdoizmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - plščančji zrezki s pomfrltom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
Terme Qlimia
Trenutni vrstni red (prvih deset):
±an
RESTAVRACIJA
ZDENKA VERSIC - AMBULANTA DR. SASKO
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
ANDREJA BRAČIC - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEK SB PTUJ
DARINKA SVENSEK - AMBULANTA DR. JAVŠOVEC
STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
ZLATKA KNEZ - KLINKLON ZDRAVSTVENI ZAVOD
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
GLASOVALNI KUPON
NAJ MEDICINSKA S
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za: Naziv in naslov ordinacije:.
Ime in priimek glasovalca:	* J l
L ^	
Naslov:	
	
Telefonska številka:	(ÍJIimia
Davčna številka:.
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati z svojo naj medicinsko sestro I medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do 28. 8. 2012.
ZmagovalecI-ka akcije bo objavljena v torek31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
Prireditvenik
Torek, 24. julij
10:00 Ptuj, CID: poletne likovne ustvarjalnice, ulične delavnice na Kvedrovi za
osnovnošolce do 12:00, vsak dan do petka 14:00 Juršinci, turistična kmetija Toplakovi: delavnica Od zrna do preste 16:00 Ptuj, Slovenski trg, Art Stays; pogovor s kustosom Carlom Sala iz Italije 18:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, predstava AČIH! škrato-vska igra
19:00 Ptuj, razstavišče Krempljeva: Art Stays, odprtje razstave Fluksus Yoko Ono ZDA
19:30 Ptuj, dvorišče hotela Mitra: 4. glasbeni festival Arsana; koncert solistov jazz seminarja
20:30 Ptuj, Minoritski samostan: Arsana; koncert Poklon Michaelu Jacksonu
Sreda, 25. julij
14:00 Juršinci, turistična kmetija Moj dom - Toplakovi: delavnica ročnih del, izdelava cvetja
16:00 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays, pogovor z umetnico Ceren Selmanpakoglu
19:00 Ptuj, razstavišče Krempljeva ul: Art Stays, odprtje razstave Ceren Selman-pakoglu
20:30 Ptuj, minoritski samostan: Arsana; Alenka Godec - So najlepše pesmi že napisane
21:00 Ptuj, hotel Mitra: 4. glasbeni festival Arsana; jazz koncert Stane Hebar kvartet
22:00 Ptuj, Slovenski trg : Art Stays, performans multimedijske umetnice Zoie So
Četrtek, 26. julij
16:00 Juršinci, turistična kmetija Toplakovi: okrogla miza - vloga in poslanstvo gospodinje
16:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, pogovor z Alino Gavrielatos iz Grčije
18:00 Ptuj, kavarna Pod odrom: večer kulture in zabave Mijau
19:00 Ptuj, razstavišče Krempljeva ul: Art Stays, odprtje razstave Aline Gavriela-tos iz Grčije
19:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest, KPŠ, predavanje Božidarja Debenjaka -Marksizem
19:30 Ptuj, Slovenski trg: 4. glasbeni festival Arsana; poulično glasbeno dogajanje
20:30 Ptuj, Mitra: Festival Arsana; koncert Ratka Zjača in Simone Zanchini
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 26. julij: 19:00 Alpe; petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. julij: 17:00 Ulični ples 2; 19:00 Koča v gozdu; 21:00 Alpe.
PIUJSKA TELEVIZIJA
18:00 Ptujska kronika - pori. 18:20 Moto scena, 11. oddaja pon.
In re k 24.7. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TY Maribor-pon, 9=25 Kuhinjica por 9:50 Info kanal 10:00 Ptojska kronika - pon. ' 0:20 Info kanal 1J0 Modro-pon. 1:35 Info kanal 1145 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik-pon. 2:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 15:35 Knhinjica 16:00 Ptujska kronika pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal
jjska kronika -pi
________jfo scena, 11. odi
13:40 Info kanal 10:30 Zemlja in mi -pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Sport(no)- pon. 21:50 Ptujske odrske deske -pon. 21:20 Kultura na dlani-pon. 22:15 Ptujska kronika-pon. 22:3510. Poli maraton-pon. 22:45 Info kanal
Sreda 25.7.
3:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon.
3:25 Kuhinjica - pon.
3:50 Info kanal
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:20 Info kanal
tjeOO Modro - pon.
11:35 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Info kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Poslanski utrip - pon.
13:50 Enfo kanal
15:35 Knhinjica
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
IpBUD PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - 9. oddaja - pon. 17:20 Into kanal 13:00 Povahilo na kavo-pon. 13:35 Kultura na dlani-pon. 13:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 20:55 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 21:05 Reej TV GoriSnica 22:05 Info kanal
Četrte)! 26.7. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik HI Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 Info kanal
11:45 Proda no okno 12:00 Plujska kronika 12:20 EPK napovednik-pon.
12:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal 15:1511. PtujEanka - pon. 15:30 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:35 info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Linea Snella - pon. 13:35 Info kanal
13:35 Moto scena-9. oddaja, pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Epk napovednik - pon.
20:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon.
21:00 Ptujske odrske deske-pon.
21:30 Zemlja in mi-pon.
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Športnik leta 2011 - pon.
22:40 Info kanal
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.s
TOREK 24. 7.
SREDA 25. 7.
00:00 Video strani 8:00 Zaključna prireditev vrtca na Destmiku 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani
18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del 2012
19:40 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Žetev v Jlršovcih
20:30 Kmečki praznik na Destmiku 2011
21:45 Glasbena oddaja
23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Zaključna prireditev na OŠ Hajdlna 9:30 Oddaja Iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdlna - Iz domače skrinje 20:00 Slavnostna seja PGD Hajdina 21:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del 2012 22:40 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 26. 7.
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Košnja na star način na Polenšaku 8:55 Ujemi sanje 10:00 Utrip iz Ormoža 11:10 Video strani
18:00 Dvajseta obletnica pevk Lukaric 20:00 Žetev na Polenšaku 2012 21:30 Domava - Iz domaČe skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
AVTOMOBILI P.R. Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
1 ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
RENAULT IAGUNA 1.915	1991	1.780,00	1. LAST.	T. MODRA
MAZDA 323 SEDAN 141	1999	1.990,00	SAM0107.000 KM	RDEČA
MGF 1.8WCCABRI0	1997	2.990,00	SER. KNJIGA	RDEČA
FIAT ST1L01.61GVDVN.	2004	3.790,00	1.LAST.,KUMA	KOV. T. MODRA
AUDI A41.9 TDIKARAV.	2002	4.990,00	EL PAKET	RDEČA
RENAULT CU01.2 16 V TEAM	2007	5.590,00	1.LAST.	KOV. SV. MODRA
FORD TRANSIT 300S 2.0 D	2004	5.590,00	SAM0139.000 KM	BELA
NISSAN NOTE 1416V	2001	6.990,00	1.LAST.	KOV. MODRA
OPEL ASTRA GTC 1.4 COUPE	2001	7.780,00	1.LAST., SLO	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.41	2010	7.990,00	1.LAST.	KOV. SV. MODRA
V0IXSWAGEN GOLF 2.0 SDI	2007	1490,00	AVT.KUMA	MODRA
FORD FIESTA 1.26 TITANIUM	2010	8.990,00	1.LAST.	BELA
FORD FUSION 1.61 EB0NY-GARAN.	2011	9.990,00	IE 6.450 KM	KOV. ČRNA
FORD FIESTA 1.25 TITANIUM	2012	11.535,00	RAZST. VOZILO	KOV. ČRNA
BMW 3251AVTDMAT1K	2005	14.990,00	TEMP., XENON	KOV. ČRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
r.sioga.si VSIogijemoč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OLJNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 17. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM odojke, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, prodam po 3,80 € za žival. Naročila po telefonu: 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
DOM - STANOVANJE
Dvema študentkoma s Ptuja oddajo
1 -sobno stanovanje v Ljubljani, Vič, 34 m2 za 350 €+ stroški. Začetek najema 1. 8. 2012. Tel. 031 776 440.
V Gorišnici oddajo v najem novo sta-novnje v izmeri 69 m2 s klimo. Tel. 031 721 970 in 031 774 413.
RAZNO
PLATIŠČA s pnevmatikami št. 15, dro-bilec zrnja ter staro harmoniko ugodno prodam. Tel. 041 939 142._
KUPIM STREŠNO opeko zareznik. Tel. 041 558 979._
PRODAM opremo za dnevno sobo (regal, sedežno ) dobro ohranjeno. Tel. 051 637 015.
Tiha bolečina spremlja
SPOMIN
na naša draga - sina in brata
Mirana Vinceka
od njegove smrti minevajo tri leta,
ter moža in očeta
Stanka Vinceka
od njegove smrti bo minilo leto
IZ BUKOVCEV
Hvala vsem, ki postojite ob njuni gomili, jima poklonite lepo misel, cvet ali svečo.
Vsi njuni
Po hudi bolezni je izgubila boj za življenje in se od nas poslovila draga žena, mama, babica, teta in botra
Marija Vinter, rojena Ljubec
IZ ŠVAJGERJEVE 6 NA PTUJU
Pogreb bo jutri v sredo, 25. julija, ob 15. uri iz mrliške vežice na ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: mož Jože z otroki in vnuki
Na podlagi 295. člena ZGD-1 in v skladu z 31. in 32. členom statuta TALUM B družba za upravljanje, d. d., Kidričevo, Tovarniška cesta 10, Kidričevo, sklicujem
15. zasedanje skupščine TALUM B, družba za upravljanje, d. d., Kidričevo
ki bo v četrtek, 30. 8. 2012, na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10, s pričetkom ob 12.30 in z naslednjim dnevnim redom zasedanja:
1.	Otvoritev skupščine, imenovanje organov skupščine in izvolitev dveh preštevalcev glasov
V	skladu s 34. členom statuta družbe vodi zasedanje skupščine stalna predsednica skupščine, ki je bila izvoljena na 1. zasedanju, zato se za vsako posamezno zasedanje skupščine volijo samo preštevalci glasov. Predlog sklepa:
„Skupščina izvoli 2 preštevalca glasov."
2.	Seznanitev skupščine z Letnim poročilom družbe za leto 2011 in Poročilom nadzornega sveta družbe po 282. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Predlog sklepa:
„Skupščina se seznani s sprejetim Letnim poročilom družbe za leto 2011 in Poročilom nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1."
3.	Odločitev o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2011 in podelitev razrešnice po 294. členu Zakona o gospodarskih družbah
Predlog sklepa:
„Bilančni dobiček poslovnega leta 2011 v višini 283.299 EUR ostane
nerazporejen."
Predlog sklepa:
„Skupščina podeli razrešnico direktorici in nadzornemu svetu družbe in s tem potrdi in odobri delo direktorice in nadzornega sveta v poslovnem letu 2011."
Zapisnik zasedanja skupščine bo potrdil notar Andrej Šoemen s Ptuja. Skupščine se lahko udeležijo in na skupščini lahko glasujejo le delničarji, ki so najpozneje do konca presečnega dne (26. 8. 2012) vpisani kot imetniki delnic v delniški knjigi družbe, ki se vodi pri centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev (KDD, d. d., Ljubljana), in so najpozneje do konca navedenega dne v pisni obliki prijavili svojo udeležbo na skupščini.
Delničar/-ji lahko zahtevajo dopolnitev predlaganega dnevnega reda v skladu s prvim odstavkom 298. člena ali/in objavo nasprotnega predloga, ki je podan v skladu s prvim odstavkom 300. člena ZGD-1, v roku 7 dni po dnevu objave sklica.
Vsa poročila iz 2. točke dnevnega reda, skupaj s predlogi k ostalim točkam dnevnega reda, so od dneva objave sklica skupščine dalje do vključno dneva zasedanja skupščine dostopna in na razpolago za vpogled delničarjem na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10, vsak delovni dan od 8. do 13. ure.
Predloge sklepov ter pripadajoče obrazložitve bo družba posredovala delničarjem v roku 3 dni od dneva prejema zahteve delničarja za posredovanje.
V	skladu s 305. členom ZGD-1 lahko delničarji na skupščini zahtevajo od uprave družbe podatke, ki so potrebni za presojo posameznih točk dnevnega reda.
V	Kidričevem, 20. 7. 2012
TALUM B, d. d., Kidričevo direktorica družbe
Foto: Črtomir Goznik
Branko Ambrožič: „Balonarstvo je ena najbolj romantičnih aktivnosti oziroma avantur v sodobnem času."
Ptuj • Dvajset let balonarstva na Ptuju
Praznični baloni nad prazničnim Ptujem
Ptujsko balonarstvo v letošnjem letu praznuje 20-letnico. V ta praznični čas sovpada tudi 16. Mednarodni balonarski praznik, ki se bo pričel z otvoritvijo 27. julija zvečer, nadaljeval pa v soboto in nedeljo, ko bodo udeleženci - pričakujejo balonarje iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, skupaj naj bi se nad Ptujem dvignilo 15 pisanih balonov - opravili tri polete; prvega in tretjega za pokal Ptuja, sobotni polet pa je prosti polet, je ob obletnici ptujskih balonarjev in pred letošnjim Mednarodnim balo-narskim praznikom, ki je tudi ena od prazničnih prireditev ob prazniku MO Ptuj, povedal predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič.
Tudi letos bodo ljubitelje balonarstva v soboto, 28. julija, povabili na balonarsko noč, na zabavo za vse z družabnimi igrami, nočnim napihovanjem balonov, možen pa bo tudi dvig balonov. Vsi poleti se bodo začeli in končali na območju Term Ptuj, brez katerih si ptujski balo-narji več ne morejo zamisliti organizacije balonarskega praznika, saj je podpora lokalne skupnosti iz leta v leto manjša. Če so jim še lani za izvedbo Mednarodnega balonarskega praznika dodelili iz proračuna dva tisoč evrov, so se morali letos zadovoljiti s 500 evri. Odpovedati pa so se morali tudi izdaji prazničnega biltena in odprtju dokumentarne razstave.
Nabor nalog, ki jih danes izvajajo balonarji na svojih tekmovanjih, na katerih morajo čim točneje pripeljati svoje plovilo na nek cilj, je presegel število dvajset, predvsem po zaslugi uporabe zapisovalnikov GPS in sprejemnikov. Na posameznem letu se lahko zgodi tudi do pet nalog. Kot pravi Branko Ambrožič, se na tekmovanjih najraje poslužujejo naloge, ki jo najlažje izpeljejo, to je t. i. lova na lisico. Enega od balonov, po navadi je to domači balon, določijo za lisico, ki poleti nekaj minut prej. Obnašati se mora čim bolj zvito, pristati po približno pol ure, s čimer določi cilj za ostale. Na mestu dotika balona postavijo pomočniki križ iz blaga kot cilj, do katerega se meri rezultat. Zmagovalec je tisti, ki uspe vreči marker čim bližje tega križa. Kljub znanju in izkušnjam se pogosto dogaja, da ima pri doseganju rezultatov veliko vlogo še vedno sreča. Branko Ambrožič pove, da se velikokrat zgodi, da se ravno novinci odrežejo najboljše: pokal ali nagrada Ptuja sta v letih Mednarodnega balonarskega praznika prešla v roke balonarjev iz različnih krajev Slovenije in tudi tujine. Na Ptuju pa so se še bolj potrudili na teh tekmovanjih, dodali so še svojevrstno nalogo, lovljenje konzerv pijače na mostu za pešce, do koder je možen enostaven dolet. Po besedah predsednika AK Ptuj pa se ta
Ptuj. „Najstarejše slovensko mesto v Sloveniji si zagotovo zasluži, posebej pa še ljudje, ki tu živimo, da se ob mestnem prazniku nebo okrasi s pisanimi baloni, da z njimi pokažemo daleč naokoli, da se pri nas praznuje,« je prepričan Ambrožič. Čeprav je bilo v teh dvajsetih letih balonarstva na Ptuju tudi nekaj padcev, so pomembnješi uspehi in veseli trenutki." To pa so bili zagotovo nov balon Nes, balon Term Ptuj, ustanovitev letalske šole in dogodki, kot so Mednarodni balonarski praznik, valentinov polet, pustni polet, ki pa jih danes vse težje izvajajo zaradi vse manjše podpore. „Balonarstvo ni poceni, vendar pa lahko učinek v obliki promocije in kot doživetje to poplačata. In ravno v krizi bi morali strniti moči in še posebej prepoznati potenciale, s katerimi bi se lahko učinkovito poganjalo kolo družbe naprej. Četudi je malo denarja in še manj dela, to ne bi smel biti izgovor za še večje odpovedovanje," poudarja Ambrožič, ki upa, da bodo tudi za balonarje prišli boljši časi.
V BK Ptuj so zelo ponosni na svojo letalsko šolo, ki je edina zunaj Ljubljane. Doslej je do licence pomagala že kar nekaj pilotom. Prek
nje odlično sodelujejo z ba-lonarji iz Murske Sobote in Maribora kot tudi z balonarji iz Avstrije, Nemčije, Češke, Hrvaške in še nekaterih drugih držav. Pravzaprav za njih ni meja, saj lahko v vsakem trenutku nagovorijo prijatelje po celem svetu. Že več kot deset let pa je BK Ptuj aktivno prisoten pri pripravah varnostnih seminarjev, največ v Pomurju, saj letenje oziroma potovanje po zraku zahteva odgovorne in usposobljene ljudi.
Ob 20-letnici svojega uspešnega delovanja se želijo ptujski balonarji zahvaliti vsem, ki so jih v tem času tako ali drugače podpirali, pomagali, da so lahko izvajali svoje aktivnosti, še posebej pa vsem članom in članicam ter družinam, v katerih imajo polno podporo. Ob tem pa si želijo še veliko dobrega sodelovanja s Termami Ptuj in tudi lokalno skupnostjo, saj so prepričani, da lahko svoje pri razvoju dodajo tudi baloni, je še povedal predsednik BK Ptuj Branko Ambro-žič. Največja želja ptujskih balonarjev ob prazniku pa je, da bi dobili nov balon, tudi balon Term, edini, ki ga premorejo, se namreč bliža upokojitvi. Nov stane okrog 40 tisoč evrov.
MG
naloga da izvesti ob jutrih, ko to dovoljujejo pogoji.
Dvajset let ptujskega balonarstva ni majhna zgodba.
V	tem času so ptujski balonarji napisali veliko uspešnih zgodb.Vsak polet je doživetje zase, vsakič lahko uživamo ob drugačnih pogledih, medtem ko nežno drsimo, prepuščeni zračnim tokovom, na glas razmišlja predsednik BK Ptuj Branko Amrožič, večni balonarski zaljubljenec in zanesenjak.
Nov balon stane 40 tisoč evrov
Da se je balonarstvo na Ptuju pred 20 leti začelo, gre posebna zasluga tedanjemu predsedniku AK Ptuj Otmarju Gaiserju (Patiju), ki je v balonih zaznal drugačnost in sporočilnost takšnih zračnih plovil. Ovoj balona se enkratno ponuja kot velik reklamni pano, ki nežno drsi mimo množice na prireditvah ali osamljenega kmeta, ki lahko ponese sporočilo tudi prek drugih krajev in vabi v naš kraj po doživetjih.
V	domačem kraju velikokrat ponese s seboj obiskovalce ali kar slavljence, ki so tako deležni posebne izkušnje. Balonarski praznik ima korenine v večjih prireditvah, na katerih so sodelovali Ptujčani ali pa na njih pomagali kot strokovno osebje, kot je to bilo na evropskem prvenstvu leta 1994 na Ptuju in Murski Soboti, na več svetovnih in evropskih prvenstvih, svetovnih letalskih igrah, srečanjih balonarjev in podobnih dogodkih, se spominja predsednik AK
Foto: Črtomir Goznik
Na 16. Mednarodnem balonarskem prazniku pričakujejo balonarje iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Nad Ptujem se bo dvignilo 15 pisanih balonov.
Napoved vremena za Slovenijo
Na nebu megla 25. dne -hudo zimo napove.
Osebna kronika
Rodile so: Maja Ratajc, Tržec 26, Videm pri Ptuju
-	deklica; Gabriela Koraži-ja, Ločen dol 23, Rogaška Slatina - deklica Larina; Katja Fridrih, Na Jožefu 72, Slovenska Bistrica - deček Miha; Valentina Rajh, Kle-pova ul. 42, Ptuj - deček Sven; Ines Nedeljko, Hla-ponci 7 b, Juršinci - deklica Taja; Maja Čeh, Žabjak 4 a, Ptuj - deček Anej; Maja Vegan, Sagadinova ul. 27, Ptuj - deček Tan; Tatjana Oblak, Moravci v Slov. goricah 127 a, Mala Nedelja
-	dečka Luka in Lan; Natalija Horvat, Markovci 10, Markovci - deček; Polona Perko, Kraigherjeva ul. 13, Lenart v Slov. goricah -deklica Aida Eva; Marjeta Velikonja, Dornava 140 c, Dornava - deklica Lara; Sabina Vrabič, Ul. Vide Alič 16, Ptuj - deklica Eva; Valerija Podgoršek, Videm pri Ptuju 2 d, Videm pri Ptuju -deček Nik; Maša Potočnik, Ormoška cesta 11 a, Ljutomer - deček Žak.
Umrli so: Marija BELŠAK, roj. Vinkovič, Spuhlja 88 a, roj. 1936 - umrla 16. julija 2012; Meri KRUŠIČ, roj. Putica, Skorba 53 a, roj. 1970 - umrla 11. julija 2012; Stanislav BAC, Le-šnica 64, roj. 1938 - umrl 15. julija 2012; Franc MUN-DA, Stanovno 31, roj. 1934
-	umrl 16. julija 2012; Franc MUNDA, Mihovci pri Veliki Nedelji 97, roj. 1939
-	umrl 18. julija 2012; Kristina PETROVIČ, Stojnci 92, roj. 1927 - umrla 15. julija 2012; Lazarka REŠ, roj. Ba-novic, Rimska ploščad 11, Ptuj, roj. 1936 - umrla 14. julija 2012.
Poroke - Ptuj: Mitja BRE-ZAR, Na Korošci 2, Ljubljana, in Bernarda PURG, Breg 53 b, Majšperk; Silvester VRTIČ in Karmen AVGUŠTIN, Koritno 8 c; Albert PAUKO in Anka CEHNER, Gerečja vas 71 a; Milan RE-PIČ, Sveti Andraž v Slovenskih goricah 38, in Klementina VRŠIČ, Smolinci 61 a. Poroke - Ormož: Anton Grmič in Tamara Horvat, Obrež 17, 2277 Središče ob Dravi; Mirko Sabol in Klavdija Jug, Podgorci 27, 2273 Podgorci.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, pogostejše bodo popoldne. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem do okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Burja bo ponehala. V četrtek bo že več sončnega vremena, vendar bodo popoldne še krajevne plohe ali nevihte.