(,0100200 PRIN 8*3^ osre°nJ^ p. P. 126 66001 koper KI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 216 (9851) TRST, sobota, 22. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerkmm, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je listal v tiskarni «Doberdob» v Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija# pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POROČILO NA SEJI VSEDRŽAVNEGA SVETA KD ZACCAGNINI: NI DRUGE IZBIRE RAZEN PROGRAMSKEGA DOGOVORA Tajnik KD je odbil kritike na račun vodenja stranke s sklicevanjem na kolektivni način odločanja - Fanfani zahteva večjo napadalnost fftPI i \ ,f 1 * M 'MMk " ' mi Andreotti, Zaccagnlni in Moro (z leve) med včerajšnjim zasedanjem vsedržavnega sveta KD SPOR 0 INDUSTRIJSKI POLITIKI SINDIKATI SO ZAGROZILI VLADI S SPLOŠNO STAVKO INDUSTRIJSKIH DELAVCEV Če pogajanja z vlado ne bodo obrodila učinkovitih ukrepov, t>o stavka 15. novembra (Telefoto ANSA) RIM — Če vlada ne bo odgovorila s stvarnimi obvezami in pobudami na dokument, ki ji ga bo poslala sindikalna federacija CGIL - CI SL - UIL v prvi polovici novembra, bo 15. novembra sedem milijonov delavcev prekrižalo roke za pol dneva. Predstavnik tajnika sindikalne federacije Gara vini je namreč na zborovanju delavskih delegatov predlagal za ta dan splošno stavko vseh industrijskih strok. Sindikalno vodstvo bo te'dni izdelalo in poslalo vladi dokument v zvezi z reformo državnih soudeležb, s sanacijo zadolženih podjetij in v zvezi z zaposlitvenimi ravnmi, če tega dokumenta vlada ne bo pozitivno ocenila iti spreje'a s tem v zvezi stvarnih ukrepov bo stavka, neizbežna. Na shodu so nekateri (predvsem predstavniki kovinarjev) predlagali celo, naj bi v primeru negativnega ali izmikajočega odgovora vlade sindikati odgovorili še ostreje, s sffiošno stavko vseh strok, brez razlike. Medtem se je zaključila tudi kon- ferenca, ki so jo sindikati organizirali v zvezi z vprašanjem zaposlovanja mladine. Shod je zaključil Trentin s pozivom sindikalnemu gibanju, naj v vsaki italijanski deželi dajo pobudo za sindikalne nastope v korist zaposlovanja brezposelne mladine. Obenem naj sindikati dajo pobudo za vključitev marsikdaj spontano nastalih «zvez mladih brezposelnih* v sindikalno fede racijo. Konferenco teh »zvez* bi sklicali prihodnje pomladi, ko bo možen obračun uspehov ali neuspehov tega boja. (st.s.) RIM — Predsednik republikanske stranke Ugo La Malfa se je včeraj vrnil v Rim s tritedenskega o-biska na Kitajskem, kamor ga je povabil tamkajšnji ljudski inštitut za mednarodno politiko. Poleg Pe kir.ga je La Malfa obiska) številna druga kitajska mesta in Tibet. MOSKVA — Indijski premier Mo-rarji Desai je dopotoval včeraj na šestdnevni uradni obisk v Moskvo na povabilo sovjetske vlade. JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK SE JE VČERAJ VRNIL V DOMOVINO TITO ZADOVOLJEN PO OBISKIH V PARIZU, LIZBONI IN ALŽIRU V izjavi ob vrnitvi v Beograd je poudaril, da politika neuvrščenosti omogoča sklepanje prijateljskih vezi z mnogimi državami vsega sveta BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito se je včeraj popoldne s sodelavci vrni! z obiska v Alžiriji. Pred tem je obiskal tudi Francijo in Portugalsko. V Alžiriji je Tito pred odhodom izjavil, da je zelo zadovoljen nad pogovori s predsednikom Bumedie-nom ter povedal, da sta z gostiteljem proučila številna mednarodna in dvostranska vprašanja. Posebno pozornost sta, po njegovih besedah, namenila pripravam na naslednjo konferenco, ki bo v Havani. Sicer pa sta imela Tito in Bume-dien dopoldne delovno srečanje, na katerem sta posebno skrbno proučila razmere na afriškem rogu in se strinjala, da je treba vse probleme reševati po mirni poti. Predsednik Prav P;,llt‘ka neuvrščenosti nam omogoča, da sklepamo m nenehno poglabljamo prijateli^tvo . in enakopravno sodelovanje z velikim številom držav, velikimi in malimi, vseh straneh sveta in po tej pokazalo skupno Drepričanje, da je nujno krepiti solidarnost in enot nost ter premagovati medsebojne spore, da bi lahko uspešno uresničile svojo vlogo, to je iskanje rešitev za žgoče mednarodne probleme v sodelovanju, z, drugimi drža j vami. Odgovornost neuvrščenih ie i postala še večja, ker se je ooka zalo, da bloki ne morejo; reševati nakopičenih problemov. Zato je gibanje neuvrščenih nezamenljiv dejavnik v svetu*. «V vsaki izmed držav smo se lahko vnovič prepričali, kako veliko je spoštovanje in zaupanje ter prijateljstvo do Jugoslavije- zahvaljujoč se naši politiki neuvrščenosti in mednarodnemu položaju. poudaril predsednik Tito po vrnitvi z obiskov v Franciji, na Portugalskem in v Alžiriji. BRANKO BERGANT stru- Po valu kritik, ki so se nanj v zadnjem mesecu na : s as zaccagnini začel svoje poro-na seji vse BlM Vsme Jvčanjih pristašev te ali druge 6ii„''e ^accagnini začel svoje na seji vsedržavnega sveta KD da so vsi pomemb-hor 5K|epi bili sprejeti po pred-Counern Posvetovanju z Morom, Pic-j. le(n, Bartolomeijem, Andreotti-lt,j0 'n tudi Fanfanijem. Skratka, da r ,naPada sklepe tajništva naj ve, vnH-?apada ves «zbor zgodovinskih P teJjev stranke*. Ca 'ne politične strategije ni Zac-Ra ta- Pnve se zavzemajo, nemogoča. Srju javiti so vodili naravnost k biiuj, razPmv znotraj KD Ne. pozaba Ve].arnreČ. da sn na shodih struj 'eve ’kn govorih o možnosti obnove Pa j(,lpdine, v socialističnih vrstah Man'Pj hudobno stališče zagovarjal la, jni- '■'sem Zaccagnini odgovar-4anLB zaradi »navzkrižnih zavra-tajL n' ni,'Koče izbrati druge pnti pri^j ^datlje. Zgodovinskega kem-i ne mara KD in niti PSI, Kgj . s»e alternative ne marata , f»in ,1,11,M Illlll NEMŠKI TISK SKUŠA PREPRIČATI JAVNOST 0 SAMOMORU TREH ANARHISTOV Kljub izrednim varnostnim ukrepom nobene sledi o šestnajstih teroristih Včeraj so pokopali pilota Schumanna - Ni jasno, ali so Schleyerja umorili v Franciji ali v Nemčiji BONN — Zabodnonemški tisk posveča veliko pozornost glasovom, domnevam, ugibanjem o domnevnih samomorih Andreasa Baaderja, Jana Carla Raspcja in Gndrun Ensslinove. Vsi časopisi so polni trditev, da so vsi trije v zadnjem času večkrat izrazili namen, da si vzamejo življenje in na ta način povzročilo zaostritev terorističnega boja proti državi. Redkokdaj srno bili priče tako intenzivni prepričevalni kampanji, ki naj v zabodnonemški javnosti izbriše tildi najmanjši dvom v zvezi s smrtjo trojic« anarhistov. Končno pravzaprav y sedanjem trenutku niti ni važno, ali so si Baader, Kaspe in Eusslinova sami vzeli življenje ali ne: neoporečno je, da so bili v ‘ ' takem duševnem stanju, v katerem I niti na eno vprašanje funkcionarjih je bilo kaj lahko prepričati, naj; ja. ki jo je zasliševal, kljub temu, storijo ta zadnji korak. V to stanje ! da sn ji zagotovili, da je ne z.asli-pu so jih nedvomno pripeljale skrij- šujejo kot obtoženko, temveč kot razmere v zaporu no nehumane Stammheim. Govorijo celo, da sta Raspe in Baader, ki sta si vzela življenje s '_n ED, leve sredine pa ne ma- j, Socialisti. bja c.(ifl?n'ni je v imenu spoštova-■ *va! 'r')f,rf>mskc'ga sporazuma pn-I rank°, nai omogoči odobritev I p «pravičnih stanarinah*, /P ko je poudaril «trdo linijo* sWaVa ' aSanja zakonske ureditve K s S? ■*e’v s*-'*u Mo,’a piiilttslp n%la Lockheed, pozval de-i -'Do i!ar,e’ na-i ne dopuščajo, da 'elj(.„ | ivpm blatili obtožene prija-ptlo i. ka'arim sodstvo še Seg„ krivde . biinisti hi doka Namig na nezgode biv- ie...."tra Gioie, ki ga sumijo, 'iektr„V* .Pn v škandalu »zlatih >■ v* je dovolj jasen: cagn?vfzi hasProl,c1,Vedal, da vk'>da in KD ne <,<^)ornDi N», v zvezi z P a ^ Parlamentamimi volitva-zagotovil, da «evropska i i ;| i '• Y • Y :i f i' i V [i U V I z zunanjo politiko .je Zac- . tjV V-V / V I I y VICI .'V V l U kr'sLjan stranka» (federacija demo-*6rvati,, deveterice EGS) m kon-vS,edn a sila ejbeeiv” Š’ organizacijsko poročilo Sli r,a Ettssa, na kar so sejo pre-Hr'lj ’a,j ot omogočili sestanke struj, tanini; man.i so vsi podprli Zac-t° aabis.V0 h()ročilo (saj je bilo za-, fij) »no v razmeroma medlem •it dai/>ndar so Fanfanijevi prija-‘ttfkaj ■ ,.azumeti, da potrebuje KD i m^cij poguma*. Po njiho-ust«ni °nju na.i gre Andreotti po JnV ogt'ni v imenu vlade in PaPosredovati med strankami, J1 zavzema čedalje ostrej- ši zan,,a'. «Ce je potrebno, lahko Al!ikrhor t,m sU)lico- ki st(‘ m' J° n senatu,» naj bi dejal le Fanfani. CANDIDA CURZ1 pričo. V vsej Zahodni Nemčiji ‘se nada-Ijčje hiv na teroriste, ki pa doslej, ,U,v ^ kljub ogromnim sredstvom, ki jih strelom iz samokresa, v prejšnjih j imajo na razpolago policijske sile dneh zahtevala pogovor z nekateri-j m kljub dejanski podpori prebival mi vladnimi predstavniki. Iz tega | stva, _še ni obrodil nobenih sadov, klepajo, da sla si hotela demonstrativno, vpričo vladnega predstavnika, pognati kroglo v glavo ali pa ju ustreliti. Včeraj so skušali zaslišati Inn-gard Miillerjevo, edino m' vodilne skupine, ki je po poskusu samomo-preživela. Miillerjeva ni več v nevarnosti, ni pa hotela odgovoriti je pa terjal prvo žrtev, na srečo ne smrtno. Policija namreč postavlja čedalje bolj pogoste cestne bloket ki že tako kaotičen prome še bolj otežkočajo. Eden od avtomobilistov je bil včeraj ob potrpljenje in je skušal zavoziti mimo cestnega bloka. Policaji se niso obotavljali in so takoj spustili za njim rafal iz br- llllllllltlMMIIHliltlMIHIMtlMIIItlHHtltHHIMMmilMtlMHIlllIMlIlflllltlllllllllltiniHlllUftlllHIItlliHItlllllllllll MNENJE ČLANOV PREISKOVALNE KOMISIJE Preiskava o blatih trajektih* bo trajala vsaj nekaj mesecev Zaplenjeni bančni skladi ladjarja Russottija Costamagna (KD) o «gonji proti demokrist.;anom» RIM - Prihodnji (orek bosta »po ročevalca* preiskovalne komisije, demokristjan Ferrari in komunist Ricci začela s proučevanjem obsežne dokumentacije (pet debelih svežnjev), ki jih je mesinski protor Ri sicato izročil parlarhentu. Oba sta izjavila, da bo proučevanje dokumentacije trajalo najmanj nekaj mesecev, kar i je povsem razumljivo, če pomislimo (poudarja Ferrari), da je preiskava pretorja v Mesini trajala dobri dve leti. Seveda bo morala komisija v tem času. morda že čez nekaj tednov, sprejeti nuj ne ukrepe, predvsem v zvezi z za prtimi obtoženci (gre za ravnate Ija »Adriatiche* Ferruzzija Balbija iri «Finmare» Cossetta). Demokrščanski poročevalec je v svoji izjavi časnikarjem že poudaril, da mesinski pretor ni v svojem poročilu navedel obtožb proti bivšemu ministru za trgovinsko mornarico Gioi, kar naj bi «vlivalo upa n ja, da. se bo izkazala nedolžnost bivšega ministra*. Vendar je navdušenje domokrščanskega poročevalca kmalu splahnilo, saj je Risicato odgovoril, da v poročilu ni navedel obtožb na račun bivšega ministra samo v znak spoštovanja do preiskovalne komisije, ki mora sama formulirati natančne obtožbe na o-snovi dokumentacije, s katero razpolaga. V Mesini so medtem zaplenili bančne račune in sklade ladjarja Russottija, ki ga ni nikjer.,Njegova žena je preiskovalcem izjavila, da ne ve. kje se skriva. t > Iz pretorjevega poročila vsekakor že izhaja, da je goljufija na račun države bila izdatna. Med drugim $o ladjar Russotti in javna funkcionarja Cossetto In Ferruzzi Balbi prijavili da na japonskem kupljene ladje stanejo 27 milijard lir. V resnici so ugotovili, pa so Japoncem plačali 22 milijard, kar pomeni, da so odvečnih pet milijard spravili na tu je brez pravega opravičila. Medtem- .je predsedstvo IRI po zvalo upravna sveta »Finmare* in «Adriatice», naj zamenjata zaprta upravnika. Sejo upravnega sveta «Finmare» so že sklicali za 28. oktober. V zveži s celotnim škandalom je vsekakor zanimiva reakcija turinske ga poslanca Cpstamagne (KD), ki je pisal Andreottiju pismo, v katerem ga sprašuje, ali je pretor rav nal samovoljno, ko je izdal zaporni nalog proti protagonistom »škandala o zlatili trajektih*. Prav tako opozarja Andreottija, da v Italiji »vlada preiskovalna tajnost* in torej ni prav, da so časniki izvedeli za |io drobnosti preiskave, kar naj bi dokazovalo, da pretor Risicato kaže Odkrite težnje po »preganjanju demokristjanov*. (st.s.) KAIRO -.Egiptovski predsednik Sadat bo med 29. oktobrom in 3. novembrom uradno, obiskal Romunijo. Jugoslavijo in Iran. Z voditelji treh držav se bo pogovarjal predvsem o položaju na Bližnjem vzhodu. NEW VORK. —: Varnostni svet OZN je včeraj podaljšal še za .leto mandat, sil Združenih narodov na Sinaju. zostrelke, ki je ranil eno od oseb, ki so bile v avtu. Kasneje se je izkazalo, da ranjenec, kot tudi šofer, s teroristi nista imela nič opraviti. Vendar je to dokaj osamljen primer, saj nemški avtomobilisti disciplinirano čakajo v dolgili kolonah in se brez godrnjanja pustijo pregledati. Slike 16 teroristov, pred katerimi se trese najmočnejša zahodnoevropska država, so razobešene na vsakem vogalu, ukinili so celo nekaj televizijskih programov in na dolgo in široko opisali vsakega posameznega terorista. Omenimo naj medtem zadnje poročilo ravnatelja zapora v Stamm-heirnu, ki omenja stanje velike duševne potrtosti, v katejri so bili zadnje čOvSe, zaradi popolne izolacije, politični jetniki v njegovi »hiši*. O tem je pričal tudi dežurni zdravniki ki je celo svetoval, naj oblasti prekličejo izolacijo. Tega niso storili, ker je vodstvo Zapora bilo rpnenja, da je vsak poskus samomora v za poru v Stammheimu nemogoč. V sedmem nadstropju zapora, prav v bližini celic, V katerih so umrli Raspe, Ensslinova in Baader so našli v dobro skriti niši (kako je mogoče, da v sodobnem poslopju, ki so ga zgradili prav zato, da bi vanj zaprli »nevarne sovražnike državnega ustroja*, obstajajo taka skrivališča, je nepojmljivo) 270 g eksploziva. V celici Mollerjeve pa so celo našli slušalko, s katero naj bi poslušala radijske oddaje. Truplo predsednika nemških in-dustrijcev Hansa Martina Schleyer ja so včeraj prepeljali v Zahodno Nemčijo. Poročajo o majhnem incidentu med francosko policijo in nemškimi oblastmi. Nemci so namreč zahtevali naj jim takoj izročijo Schleyerjevo truplo in prepustijo obdukfcijo nemškim strokovnjakom, medtem ko so Francozi upravičeno ugotavljali, da to sodi v njihovo pristojnost in da so njihovi strokovnjaki prav tako sposobni, da opravijo to formalnost, kot nemški. Francoske oblasti so medtem poostrile nadzorstvo v vsej Alzaciji, da bi ugotovile, ali so Schleyerjevi morilci morda še vedno v 'Franciji-Doslej ni bilo mogoče ugotoviti ali so Schleyerja umorili v Franciji ali v Nemčiji in ga komaj potem prepeljali čez mejo. Dejstvo je, da so audi 100, v katerem so našli Schle-yerjevo truplo, kupili 48 ur pred njegovo smrtjo, iz česar sklepa francoska policija, da so ga usmrtili v Nerpčiji in komaj potem prepeljali v Francijo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišli do kakršnegakoli avta tudi v Franciji. Včeraj so pokopali pilota ugrabljenega boeinga Jiirgena Schumanna, ki so ga teroristi umorili na letališču v Adenu. K uspehu zahodnonemškega kanclerja Schmidta je včeraj pristavil svoj lonček tudi njegov avstrijski kolega Bruno Kreisky. V svojem govoru v Celovcu je Kreisky prepričano 'zatrdil, da njegova vlada ne ho nikoli popustila kakršnemukoli terorističnemu izsiljevanju in da se v vsem stoodsotno, kot vedno strinja z nemškim stališčem. Pri teh njegovih prepričanih izjavah pa ga ni prav nič motilo, da je njegova vlada pred slabima dvema ietoma krepko popustila teroristom, ki so se nemoteno odpeljali s celim tovorom ministrov za petrolej OPEČ. Če je bilo videti, da je Avstrija takrat popustila, je dejal Kreisky, je to bilp samo zato, da bi zaščitili < veška življenja. Tudi v Avstriji so v teku poostrene kontrole. Pred skoraj vsako nemško ustanovo je oborožen človek, kaže pa, da se vsekakor ni bati protinemških izgredov, nasprotno, skupina mladeničev, ki je na Dunaju protestirala proti nejasnim okoliščinam, v katerih so umrli trije nemški -anarhisti. je tvegala, da jih razjarjena množica kratko malo linča, (if) Požar v kelitski tovarni Ford KOELN — Nemška policija ‘ še ni ugotovila vzrokov ogrom ,iega poža ra, ki je popolnoma uničil skladišče nadomestnih delov nemške tovarne avtomobilov Ford v Kolnu. Škodo ceni jo v 130 milijonov mark, približno 45 milijard lir. Požar je besnel 20 ur ter je spremenil velikansko lopo-v brezoblične pogorišče., iz ka terega je nemogoče ugotoviti, kje in kako je izbruhnil ogenj. Ne izključujejo vsekakor možnosti atentata. po mirni poti Tito je odpotoval iz Aižira ob poL enih po tamkajšnjem Sasu. Na beograjskem letališču - so njega in člane jugoslovanske delegacije pozdravili visoki predstavniki. Po prihodu je dal Tito izjavo, v kateri je na začetku poudaril, da je zelo zadovoljen nad rezultati obiskov v Franciji, na Portugalskem in v Alžiriji, «S predsednikom Gi-seardom D’Estaingom sem imel nekaj zelo vsebinskih, odkritih in prijateljskih pogovorov. Z zadovoljstvom smo ugotovili ugoden razvoj dvostranskega sodelovanja, posebej na gospodarskem področju. Posebno pozornost smo namenili popuščanju napetosti in s tem beograjski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Pogovori so okrepili prepričanje, da Jugoslavija kot neuvrščena država in Francija kot pomembna neodvisna država v okviru zahodnega sveta lahko in morata več neposredno prispevati k razumevanju in sodelovanju med državami z različnimi območji in različnimi ureditvami.* ♦Zato pogovori v Parizu presega jo okvire jugoslovansko francoskih odnosov in izražajo tudi interese širše mednarodne skupnosti,* je rekel ’£to. V nadaljevanju je govočtl o obilju na Portugalskem in rekel. H.i je bila to priložnost za podporo prijateljskemu portugalskemu ljudstvu v prizadevanjih, da nosrlob' demokratično preobrazbo svoje države na način, ki ji najbolj usl.ro za in za katerena se je sama o predelila. «V prisrčnih pogovorih s predsednikom Eanesom ter premic rom Soaresom smo v pogovorih u gotovili enakost ali podobno.t sta lišč o vrsti vprašanj. Sporazumeli smo se tudi. da jc treba nadaljevati prizadevanja za sistematično razvijanje dvostranskega sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih*. VV Alžiriji sem s predsednikom Bumedienom izmenjal * mnenja predvsem o dejavnosti neuvrščenih držav v sedanjih zaskrbljujočih raz merah v svetu. Tudi tokrat so je poti krepimo svojo neodvisnost ter dajemo čimvečji prispevek boljšim odnosom v svetu*, je med drugim Kusakova žena umrla v letalski nesreči PRAGA — V letalski nesreči, do katere je prišlo predvčerajšnjim nedaleč od Bratislave, glavnega mesta Slovaške, je zgubila življenje tudi Vjera Husakova, žena predsednika ČSSR in sekretarja KP ČSSR Gustava Husaka. Kratko sporočilo o nesreči je objavila agencija CTK. ki dodaja samo. da bo pogreb prihodnji ponedeljek v Bratislavi. Kot se je zvedelo, se je Husakova žena peljala v helikopterju, ki je strmoglavil zaradi goste megle. Vsi potniki — njihovo število je še neznano — ter trije člani posadke so zgubili življenje. O nesreči je v teku preiskava, ki jo vodi sam minister za prevoze Vladimir Blažek. • lil n iiiiii minili i«i ininniii Ulili iimiiiiiiMUHMiimn« mi« ikimikiimimiiiiiiii iiini itimmii m.im iiiiimi* STRAŠEN POKOL V MESTU GUAYAQUIL V EKVADORJU POLICIJA STRELJALA NA DELAVCE: NA DESETINE MRTVIH Agenti z brzostrelkami nastopili proti delavcem, ki so zasedli neko tovarno - Po verziji sindikatov 120 mrtvih, po trditvah vlade v Quitu pa «samo» 24 QUITO — Policija je streljala na delavce, ki so zasedli .neko tovarno sladkorja v Guayaquilu v južnoame riški d davi Ekvador, in povzročila, straščn pokol: najmanj 120 oseb je bilo ubitih, kot trdijo ekvadorski sindikati. Vlada v Quito pa pravi, da ie smrtnih žrtev »samo* 24. Do krvave epizode je prišlo še v noči med torkom in sredo, vest pa so šele včeraj sporočili voditelji sindikata pokrajine Guayas, katere glavno mesto'je Guayaquil. Delavci tovarne za pridelovanje sladkorja »Aztra* so še pred dnevi zasedli tovarno, da bi si izbojevali zvišanje plač, še posebno, ker so pred kratkim podvažili sladkor. Toda vlada ni v ničemer popustila ter je poli cija ukazala 1.800 delavcem tovarne, naj nemudoma prekinejo zasedbo. Delavci pa niso hoteli kloniti: tako je v noči med torkom in sredo policija napadla tovarno, v kateri so poleg delavcev bili tudi njihovi sorodniki, med njimi veliko žensk in otrok. OB ZAKLJUČKU SVOJEGA OBISKA V VIDEMSKI POKRAJINI Agenti so očitno imeli ukaz. da nastopijo z vso ostrino. Brez oklevanja so začeli najprej metati sol-ziicc. nato pa z brzostrelkami streljati na delavce. Potem ko so vdrli v zasedeno tovarno, so veliko ljudi — še posebno ženske in otroke — zmetali 'v bazene za topljenje sladkorja. da so potonili. V strašni zmedi. ki je nastala, so mnogi tudi sami padli v bazene ali v jarek, ki je obdajal tovarno. Obračun je grozljiv: po mnenju sindikatov je najmanj 120' oseb izgubilo življenje, kakih dvesto p» so hretirali. Vlada je te podatke dr mantirala in izdala sooročilo, v katerem pravi, da je 16 delavcev I- Veleposlanik Jovič pohvalil delo koordinacijskega odbora po potresu Predstavniki koordinacijskega odbora so gosta seznanili tudi cev v videmski pokrajini - Zahvala krajevnih predstavnikov splošnim položajem Sloven-i izdatno pomoč Jugoslavije Di Bella novi urednik «(orriere detla sera» Piero Ottom* odstopil MILAN — «Corrieve detla sera* ima novega direktorja: dosedanji odgovorni urednik Piero Ottone je namreč odstopil, na njegovo mesto pa je bi! imenovan Francu Di Bella, ki je bil v preteklosti dolgo let šef kronike milanskega dnev-,n:ka. O morebitnem oristouu Piera Ottoneja se je v -časni karskih krogih govorilo odkar so se razširile vesti, da so v Rizzolijev založniški »imperij* vstopili z lastnim kapitalom nemški finančniki baje povezani z voditeljem bavarske krščanske demokracije Frunzom Jostfom Straussom, Odhod .Ottoneja naj bi sovpadal s spremembo politične linije, ki ji .je v zadnjih letih sledil' milanski dnevnik. List bi se moral vrniti k starim protikomunističnim' pozicijam ter bi moral opustiti vsako oo-lemiko s KD ter še posebno z njenim desničarskim krilom Jugoslovanski konzul SFRJ veleposlanik Borisav Jovič (tretje od leve) med obiskom Ivan Renko, predstavnik novogoriškega podjetja v Bardu. Spremljajo ga generalni I za pomoč Beneški Sloveniji Dino SGP In predsednik koordinacijskega odbora Del M edico ČEDAD — Vloga in delo koordinacijskega odbora za pomoč po potresu prizadetih krajev v Beneški Sloveniji: to je bila osrednja tema včerajšnjega stvarnega in obenem zelo prisrčnega ter sproščenega srečanja med predstavniki odbora in jugoslovanskim ambasadorjem Bo-risavom Jovičem, ki je z Obiskom v Bardu, Matajurju, Šent Lenartu in Čedadu zaključil svoje dvodnevno bivanje v videmski pokrajini. ... Če je jugoslovanski predstavnik posvetil prvi dan svojega obiska na prizadetem območju stikom s krajevnimi oblastmi in predstavniki vlade. je bil včerajšnji dan dejansko ves posvečen manjšini, spoznavanju problemov, s katerimi se' sooča slovenska narodnostna skupnost v Be nečiji. Z obiskom v Bardu in dru .gih vaseh se je neposredno seznanil s škodo, ki jo je povzročili potres, v razgovorih s predstavniki koord; nacijskega odbora pa s položajem narodnostne skupnosti. V dolgem razgovoru, ki je s kratkimi presledki trajal skorajda ves dan, saj so predstavniki beneških Slovencev spremljali gosta na ogledu prizadetih krajev, so Člani koordinacijskega odbora seznanili ambasadorja s položajem slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini in (Nadaljevanje na zadnji strani) tonilo v jarku blizu tovarne, ko so bežali pred policijo. Nekoliko pozneje je morala vlada nekoliko popraviti. prvo verzijo in »poročila, da je 24 od teh je 23 utonilo’, eden pa je bil ubit od strelnega orpžja. Rimska FIDEP ■ CGIL je po strašnem pokolu delavcev v Guayaqui-lu pozvala italijansko vlado, naj sproži »pravočasen in učinkovit poseg* pri vladi v Quitu, katero naj seznani z ogorčenjem italijanskih delavcev zaradi barbarskega pokola ter izrazi solidarnost z bojem in željami ekvadorskega naroda po napredku. (tm) Francoski premier v Bonnu BONN — Francoski ministrski predsednik Raymond Barre se je včeraj mudil v Bonnu, kjer je imel daljši razgovor s kanclerjem Schmidtom, Kot je povedal nemški glasnik, je bil pogovor posvečen predvsem gospodarskemu sodelovanju in vprašanjem Evropske gospodarske skupnosti. Sinoči pa sta državnika imela še drugi pogovor, na katerem sta obravnavala vprašanje boja proti mednarodnemu terorizmu. NASPROTOVANJE NAMERI O VPISU 574 DELAVCEV V DOPOLNILNO BLAGAJNO TRŽAŠKA JAVNOST ODLOČNO ZAVRAČA SKLEP VODSTVA DRUŽBE ITALSIDER V ponedeljek bo o tem razpravljal občinski, v četrtek pa pokrajinski svet - Resolucija vsedržavnega odbora za probleme ladjedelstva - Protesti KD, PSI in PDUP Vest, da je vodstvo tovarne Ital-sider sklerilo, da bo s 15. novembrom vpisalo v dopolnilno blagajno 6.500 delavcev v šestih obratih v vsej državi, od teh približno 550 v tržaškem obratu, je upravičeno razburila vso tržaško javnost, ki je izredno zaskrbljena zaradi stalnega u-padanja števila delovnih mest v tržaških industrijskih obratih. Temu negodovanju je botrovalo dejstvo, da je Italsider dokončno potrdil svoj sklep prav v trenutku, ko je bila v Trstu v teku množična manifestacija vseh delavcev državnih industrij s Tržaškega in z Goriškega, ki so se uprli krčenju proizvodnje in čedalje številnejšim vpisom v dopolnilno blagajno. Še najbolj so seveda zaskrbljeni sami uslužbenci tržaškega obrata I-talsider, kajti vse do včerajšnjega dne i bilo znano, koliko delavcev bo moralo v dopolnilno blagajno, prav tako pa seveda ni bil znan seznam delavcev, ki bi jih prizadel ta ukrep. Vprašanje v zvezi z gospodarsko krizo in še zlasti s sklepom družbe Italside o vpisu 6.500 delavcev v dopolnilno blagajno -in s krizo ladje-dc’stva, bo osrednja lema prihodnjih se. obeh tržaških izvoljemh organov. j tem vprašanju bo v ponedeljek razpravljal tržaški občinski svet. v četrtek pa tržaški pokrajinski svet. V občinski palači so se včeraj dopoldne sestali načelniki svetova'',kih skupirr. Uvodno poročilo je podal župan Spaccini, k: je orisal težke negativne posledice, ki bi jih imela v Trstu uveljavitev sklepa podjetja Italside o vpisu v dopolnilno blagajno. Župa.i je naglasil, da ni mogoče pristati na tako težek udarec za tržaško gospodarstvo in je zato prediag i svetovalskim skupinam, da s- v ponedeljek sestane občinski s''et na izredni seji in prouči vprašanja v zvezi s tržaškim gospodarstvom ter zavrne predloge, ki so jih v teh dneh postavili v Rimu. Tudi prihodnja seja tržaškega pokrajinskega sveta, napovedana za četrtek, 27. t.m., bo namenjena skoraj izključno problemom tržaškega gospodarstva. Na tej seji bodo razpravljali o predlogu, da bi ustanovili stalen odbor za zaščito in razvoj tržaškega gospodarstva, v katerega naj bi povabili sindikalne predstavnike, krajevne uprave in politične stranke. Pokrajinski svet bo seveda tudi razpravljal o predlogih, ki jih bo verjetno v ponedeljek postavil občinski svet in o možnostih, da bi oba izvoljena organa izvedla skupno akcijo v »obrambo tržaškega gospo darstva. V četrtek pa se je v Rima sestal vsedržavni odbor za probleme la-djedelstva; na seji so na predlog odbornika tržaške občine Abateja izglasovali, resolucijo, v kateri odločno zavračajo sklep družbe Italsider, da vpiše 6.500 delavcev v dopolnilno blagajno, odklanjajo' kakršnokoli rešitev, ki ne predvideva vsedržavnega načrta za razvoj jeklarske industrije, vabijo vlado, naj zaustavi predloge IRI in naj zahteva pripravo načrta za razvoj jeklarske industrije, o katerem morajo razpravljati krajevne uprave in sindikalne organizacije, ter ponovno zatrjujejo, da bodo mobilizirali vse krajevne uprave, če bi pristane oblasti ne sprejele teh zahtev. Stališče o sklepu družbe Italsider so zavzele tudi politične stranke. Tako je KD označila ta sklep kot »nesprejemljiv*. V poročilu, ki ga je včeraj izdalo tržaško pokrajinsko tajništvo KD. je rečeno, da ne kaže, da bi se bili odgovorni dejavniki družbe Italsider predhodno pripravili na premostitev že pred časom napovedane krize in da bi .jo tako obšli, ne da bi čakali, da bi stanje postalo nevzdržno. Kar zadeva sklepe, sprejete na skupščini delavcev, je KD mnenja, da je mogoče zahtevati od delavcev odpovedi samo, če so pripravljeni itačrti za modernizacijo in tehnološki razvoj naprav, ter da se je podjetje predhodno obvezalo, da bo te načrte izvedlo: kot kaže pa, pravi KD, ti načrti še niso bili izdelana. Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke je prav tako proučilo težko stanje tržaškega gospodarstva in izrazilo solidarnost z vsemi delavci, ki se borijo za ohranitev delovnega mesta. PSI poudarja, da sklep o vpisu v dopolnilno blagajno ne more biti odgovor na krizo, ki je posledica načina upravljanja, za katerega je najbolj odgovorna KD. Po mnenju socialistov ponedeljkova seja občinskega sveta ne more biti le akt splošne solidarnosti z delavci, ampak predvsem priložnost za izraz odjočne volje Po spoštovanju terminov, ki jih predvideva vsedržavni sporazum šestih strank v zvezi s sestavo načrtov za preureditev podjetij z državno soudeležbo. Ni mogoče namreč zahtevati od delavcev, da plačajo za napake in za krivde vodstva, ki se v čedalje večji meri izkazuje kot nesposobno za primemo upravljanje. Socialisti se zato potegujejo za umestitev enotnega odbora, ki bi bil edini sogovornik vlade in parlamenta. Skrajni čas je, ugotavlja pokrajinsko vodstvo PSI, da politične sile ugotovijo, katero pot morajo ubrati in katere cilje morajo doseči, ne da bi s tem postavili v-3 politične sile na isto raven in izbrisali odgovornosti, ki so bile in so drugačne. Odločno stališče je zavzelo tudi tržaško tajništvo stranke proletarske enotnosti PDUP, ki je zavrnilo sklep o vpisu v dopolnilno blagajno in o-pozorilo, da mora vse mesto odločno nasprotovati temu ukrepu, da se prepreči, da se na ta način popolnoma zatre tržaško gospodarstvo. mi napori se bodo mogle politične sile spoprijeti z gospodarsko. krizo, ki se že hudo odraža na zaposlitvi in na življenjski ravni delovnih množic. • šolsko skrbništvo sporoča, da je še čas za vložitev prošenj za mesto suplentke in asistentke v otroških vrtcih tržaške pokrajine. Interesentke naj vložijo prošnje na kolkovanem papirju na šolsko skrbništvo do 31. t.m. DANES V ULICI MADONNINA Pokrajinski aktiv komunističnih delavcev Tržaška avtonomna federacija KPI priredi danes ob 9. uri v dvorani v Ulici Madonnina št. 19 pokrajinski aktiv komunističnih delavcev, ki bodo razpravljali o temi: «Enotnost in borba za izvajanje sporazumov, za prebroditev krize, za obnovno države*. Uvodno poročilo bo imel član pokrajinskega tajništva Giorgio Pa- si, zaključke pa bo povzel član vsedržavnega vodstva KPI Ferr.an-do Di Giulio. Aktiv bo tudi izvolil pokrajinski svet komunističnih delavcev. V četrtek seja pokrajinskega sveta . Jesenska zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta, ki so se začela 10. t.m., se redno nadaljujejo s sejo, ki je sklicana za četrtek, 27. Predsednik Ghersi bo na njej poročal o opravljenem obisku enotne delegacije v Rimu in o razgovorih s predsednikoma poslanske zbornice Ingraom in senata Fanfanijem ter z vodstvi parlamentarnih skupin strank ustavnega loka. Pokrajinski svetovalci bodo na tej seji razpravljali in'zavzeli stališče tudi do resnega stanja krajevnega gospodarstva. Na dnevnem redu seje so tudi številni u-pravni sklepi, ki jih bo moral pokrajinski svet obravnavati in odobriti. ZAČEL SE JE VČERAJ NA TRŽAŠKEM GRADU DESETI VSEDRŽAVNI KONGRES TEHNIKOV KRAJEVNIH USTANOV Pozdrav tržaške občine in pokrajine * Naloge krajevnih uprav pri obnovi po potresu in pri razvoju mednarodne vloge Trsta Na gradu pri Sv. Justu se je včeraj začel deseti vsedržavni kongres združenja tehnikov krajevnih ustanov, ob prisotnosti delegacij uslužbencev tehničnih uradov iz vseh občin in pokrajin v Italiji. Po uvodnem govoru podpredsednika zveze so kongres pozdravili v imenu tržaške občine odbornik za javna dela Cumbat, pokrajinski odbornik za javna dela Volk in predsednik tržaškega združenja inženirjev in arhitektov PasSagnoli. Predstavnik tržaške občine je izrekel priznanje tehnikom, ki delujejo v krajevnih upravah za vlogo, ki -jo izvršujejo pri uresničevanju bistvenih javnih storitev v korist prebivalstva in izrazil razumevanje za njihove zahteve 'po večjem upoštevanju njihovega dela. Pokrajinski odbornik se je pa v svojem pozdravu skliceval na izredne naloge, ki -so pred krajevnimi upravami v naši deželi spričo izrednih potreb, ki jih prednje postavlja obnova po potresu in odprtje novih perspektiv za okrepitev mednarodne vloge Trsta. Pri tem bo tehnikom, ki delujejo v krajevnih upravah, pripadla važna vloga, da se pravočasno uredijo potrebne strukture in infrastrukture.. Pri tem je poudaril, da je treba od- llllllltllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIliiiliimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiMIIIIIIMIIIIIIIIIlIlliiiilliiiiillllllIlllllllllllllllllllliliiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiilllllMlIlllllllllllia OTROŠKI VRTCI ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOST* Vrsta pogovorov in srečanj v zvezi z zavodi bivše ONAIRC Delegacija slovenskih staršev pri županu Spacciniju - Sinoči sestanek v dolinski občini Zasedena tudi vrtca v Rimanjih in Mačkoljah - Danes javno zborovanje s sindikati Zaključki zasedanja ' deželnega vodstva KPI Zasedanje deželnega odbora in deželne kontrolne komisije KPI, ki se .je bilo začelo v ponedeljek s poročilom deželnega tajnika poslanca Cuffara. se je zaključilo včeraj Komunistično vodstvo je potrdilo obvezo KPI, da se zagotovi popolno uresničevanje enotne resolucije, ki jo je sprejel deželni svet 29. julija in da se pri tem odpravijo-zamude in obotavljanje. Ko je zaključil razpravo je pusla-nec Cuffaro ponovno poudaril nuj-' nost široke enotnosti med demokratičnimi političnimi silami za reševanje problemov prebivalstva, k' živi v montažnih hišah in za hiter začetek obnavljanja. Le z enotni- V dopolnilno blagajno skupno 574 delavcev Kot se ob takih primerih vedno dogaja, so prve vesti nepopolne in včasih tudi netočne. Tj velja tudi za vest o sklepu podjetja I-talsider. da vpiše v dopolnilno blagajno 550 delavcev. Število je dejansko nekoliko nižje, če pa k temu prištejemo še tiste delavce, ki so sicer zaposleni pn podjetju TUROT, a jih bo ta ukrep prav tako prizadel, bo moralo z 19. novembrom v dopolnilno blagajno skupno 574 delivcev. Včeraj smo iz dobro obveščenih virov izvedeli, da zadeva ukrep 543 delavcev tržaškega obrata I-talsider in še dodatnih 31 delavcev družbe ICROT, ki opravlja nekatera dela v tržaškem obratu Italsk der. Vodstvo podjetja upravičuje ta sklep s trditvijo, da že nekaj mesecev upadajo naročila in da je treba zato omejiti proizvodnjo nekaterih izdelkov. Po mnenj'.,' družbe je sedanji trenutek -zelo kritičen za jeklarsko tržišče in v zadnjih mešecih so znatno upadla naročila na vsedržavnem tržišču, pa tudi na tržišču EGS. Ker ni izgledov, da bi se v kratkem času stanje b’stveno izboljšalo, je vodstvo podjetja sklenilo, da zmanjša proizvodnjo in torej da vpiše, kar zadeva tržaški obrat, 543 delavcev v dopolnilno blagajno, začenši z 19. novembrom 1977 in predvidoma za tri meseee. V obdobju od 19. novembra do 18. decembra naj bi nekateri oddelki v tržaškem obratu popolnoma prenehali z delom. Temu sklepu družbe Italsider je sledila odločitev družbe ICROT, ki opravlja pomožna dela v tržaškem obratu da za isto obdobje vpiše v dopolnilno blagajno 31 delavcev, to je tiste delavce, so sedaj zaposleni v oddelkih, v katerih bo Italsider prenehal z delovanjem. Kot smo že včeraj poročali, so sindikati odločno zavrnili sklep po vrisu delavcev v dopolnilno bla g.-rino. Ta sklep, je namreč v nasprotju z vsemi dosedanjimi dogo-v ri na vsedržavni ravni, no kate r a bi morali preusmeriti del proiz- vodnje na druge izdelke ter tako premostiti sedanje kritično stanje. Tudii tovarniški svet tržaškega o-brata je odločno zavrnil sklep vod stva Italsider; o ukrepih, ki jih bodo delavci sprejeli proti temu sklepu, bodo razpravljali v ponedeljek ob 8. uri na sestanku vodstva tovarniškega sveta s pokrajinskim tajništvom sindikata kovina rjev FLM. v ponedeljek popoldne pa bo delegacija delavcev prisostvovala seji občinskega sveta, na kateri bodo. kot poročamo na drugem mestu, razpravljali o tem vprašanju. • .............- DANES OB 21. URI Začetek 24-urne stavke železničarjev Danes ob 21. uri se prične 24-uraa stavka 'železničarjev. Da bi vsaj delno omejila nevšečnosti, je železniška uprava poskrbela za nadomestne avtobusne vožnje. Odhodi bodo v neposredni bližini železniških postaj, v Trstu v Ul. Flavto Gipia. Tu bomo navedli le nekaj važnejših podatkov iz tržaškega voznega reda. Danes bosta odpotovala za Benetke dva avtobusa, e-den ob 20.40 drugi pa ob 22.45. Nedeljski odhodi pa so sledeči: za Benetke ob 6.40, 7,40, 9.40, 11.40, 12.40, 14.40, 16.40, 17.40, 18.40; za Porto-gruaro ob 13.45, 18.00 in 20.30; za Videm ob 5.00, 6.25, 10.00, 12.45 in 17.50. Iz Benetk bo danes odpotoval avtobus za Trst ob 21.40; iz Porto-gruara v isti smeri' ob 21.30 in iz Gorice ob 21.25 in iz Vidma ob 23.10. Nedeljski odhodi iz Benetk proti Trst', so naslednji: ob 5.40, 6.40, 8.40, 9.40, 11.40, 12.40, 14.40, 16.40, 17.40 in 18.40; iz Portogruara ob 5.25 in 17.50; iz Vidma ob 5.00, 7.35, 13.20 in 18.05. Potnike obveščamo, da bodo na postajah razobešeni urniki s točnimi podatki tudi za vmesne postaje. Sinoči je tržaški župan inž. Spac-cim- sprejel delegacijo staršev otrok slovenskih otroških vrtcev razpuščene ustanove ONAIRC v tržaški občini. Župan je uvodoma objasnil pristojnosti občine glede otroških vrtcev, nato prešel na nedopusten postopek pri prehodu otroških vrtcev ONAIRC pod državno upravo. »Glede učnegg osebja je vsedržavni zakon jasen, a že pri neučnem in pomožnem osebju se vsa zadeva zaplete, o refekciji pa v zakonu ni niti besedice.* In prav refekcija je postavka, ki bi morala bremeniti občino. Nihče pa ni poskrbel, je pristavil župan, da bi dal .občini ustrezna denarna sredstva. Deželni organi predvsem pa deželni odbornik Mizzau, pa pravijo, da to ni njihova skrb,, saj so y roku določili nakazila, za katera so vprašale občine, sedaj pa naj bi bilo prepozno za nadaljnje prispevke. Otroški vrtci pa ne morejo poslovati brez refelj-cije, to bi bilo nepojmljivo. Občina bo skušala na vsak način rešiti to vprašanje. starši potoodo morali vsekakor prispevati (znesek naj bi bil približno 8.000 lir mesečno za vsakega otroka). Občinska odbornica za šolstvo Ben nijeva je zahtevala od staršev, naj ne zahtevajo preveč, da je nepojmljiva zahteva po boljših storitvah kot prej pod upravo ONAIRC. župan pa je pristavil, da so objasnjene zahteve osnovna pravica staršev, toliko bolj, ker neposlovanje prizadene predvsem slovensko manjšino, kar ni več le družbeni problem, temveč politični. Dežela nosi pri tem precejšnjo krivdo. prav tako škoduje nejasnost šolskega skrbništva. «če so tu nejasnosti in pomanjkljivosti, je kriva država in ne. občina, slednja pa bo vsekakor pripomogla k premostitvi obstoječih težav.* Najavil je srečanje na prefekturi, kjer bi se moral župan s prefektom, z deželo in skrbništvom pogovoriti, da se reši problem otroških vrtcev. V razpravi, ki je sledila, so načeli problem samoupravljanja refekcije, in otvoritve novih odsekov. Prav pri tem je prišlo do nepričakovanega posega neke italijanske učiteljice z Opčin ki je zahtevala od Bennijeve, da se zagotovi en nov italijanski odsek v Vili Carsii. Kot znano, so to, obljubili že slovenskemu otroškemu vrt cu, ustanovitev italijanskega odseaa poleg slovenskega oa bi bila za oas nesprejemljiva. V zaključku je župan se enkrat zagotovil vse svoje sodelovanje, vrata na katera pa morajo starši trkati, so predvsem prefektura, skrbništvo in deželni odbor; občina pa jim bo vse- kakor stala ob strani. Tudi v dolinski občini je bil sinoči sestanek o problemu otroških vrtcev bivše ONAIRC. V gledališču »F. Pre šeren* v Boljuncu je namreč župan Edvin Švab posredoval zbranim staršem izide srečanj, ki ju je imela dolinska delegacija (sestavljali so jo župan, oba didaktična ravnatelja in predstavnici slovenskih ter italijanskih staršev) s šolskim skrbnikom in deželnim odbornikom za šolstvo Miz-zauom. šolski skrbnik je zagotovil, da je vprašanje urnika in namestitve suplentk urejeno, saj je komisija, ki je sestavljala prednostne lestvice, uspešno opravila , svoje delo. Odborniku Mizzauu pa je delegacija predo-čjlp predvsem problem refekcije, ki ga.je dobska .občinska uprava re: šila na svoj način ter zahtevala od dežele finančno podporo. Občina je namreč sestavila predračun, v katerem je predvidenih izdatkov za 31 milijonov lir; s podporo staršev bi krili 16 milijonov, za ostalo pa bi morala poskrbeti dežela, oziroma država. Zaenkrat bo strošek krila občinska uprava in to so soglasno sprejeli vsi načelniki političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Ob koncu srečanj, je dejal župan Švab, je delegacija potegnila zaključke. Ce bi prišlo do rešitve vseh nakazanih problemov, bi lahko že s prihodnjim tednom vrtci v občini začeli delovati. Vendar tu je še problem solidarnosti z ostalimi občinami, kajti vprašanje vrtcev je treba celostno rešiti. V diskusiji so razpravljali še, o načinu nadaljnjega boja in sklenili, da ostanejo vrtci v dolinski občni še zasedeni, predvsem v podporo pomožnemu osebju (kuharicam) in u-čiteljicam, ki že dalj časa ne prejemajo plače in predvsem pomožno osebje nima nikakršnih zagotovil o bodoči usodi. O tem je govoril dolinski odbornik za šolstvo prof. Stojan Sancin. Povedati je še treba, da so vsi starši v občini med seboj solidarni, zasedli so vse vrtce, razen tistih pri Domju in v Borštu, (slednji je namreč privatna last). Ob koncu naj dodamo, da bo danes ob 11. uri na sedežu Delavske zbornice (Trg Pa pa Giovanni) javno informativno zborovanje s feindikati, na katero so vabljeni vsi prizadeti starši. Na zborovanju bodo skušali rešiti vsa vprašanja v zvezi v vrtci. 9 Na sedežu organizacije v Ul. Trento 1 bo drevi ob 18. uri občni zbor tržaškega odseka Svetovnega sklada za varstvo narave «World Wildljfe Fund*. Na zboru bodo predstavili novega predsednika tržaškega odseka in začrtali smernice za bodoče delo na našem območju. praviti vse birokratske zapreke, s preustro.jem pristojnosti krajevnih uprav in z reformo krajevne finance. S tetri je treba tudi tehnikom zagotoviti večje upoštevanje njihovega dela, ob večjih odgovornostih, ki jih prevzemajo. Kongres se nadaljuje danes z razpravo o vlogi tehničnih služb krajevnih uprav pri upravljanju in organizaciji prostora, o novih normativih za tehnične službe v novi delovni pogodbi, o uporabi sončne energije in o ukrepih za preureditev zgodovinskih središč. Jutri si bodo kongresisti ogledali na’ skupnem izletu mestno središče in o kolico. Pomembno priznanje tržaški slikarki Tržaška slikarka Giuliana Griselli Di Lena je prejšnji mesec sodelovala na XI. mednarodnem slikarskem tekmovanju, ki ga v Ferrari prireja tamkajšnji center za umetnost. Slikarka je osvojila tretjo nagrado, kar je gotovo precejšnje priznanje njeni ustvarjalnosti. Nagrade so organizatorji podelili na kongresu o slikarstvu .kiparstvu, poeziji in pripovedništvu, ki je bil 15. in 16. oktobra. V OKVIRU RAZSTAVE »AVTEC 77» ' Danes podelitev «srebrnih lopatic» V okviru razstave barv, lakov in prevlek «AVTEC 77», ki bo trajala do ponedeljka na sejmišču pri Mon-tebelu, je bilo včeraj napovedano študijsko srečanje obrtnikov pleskarjev in dekoraterjev o novih metodah za uporabljanje barv in lakov. Z zanimivimi posegi je na stopilo pet predavateljev. Danes bo na trgovinski zbornici, z začetkom ob 9.30, manjša slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja «srebrne lopatice* obrtnikom, ki so se v zadnjem času izkazali z o-pravljenimi deli in z vzgojo mladih kadrov. Natečaj za simfonične skladbe V ponedeljek razglasitev nagrad «Mesla Trst» V občinski palači na Trgu Uni-ta bodo v ponedeljek, 24. oktobra, podelili priznanja v okviru natečaja XXIV. glasbene nagrade »Mesta Trst* — XVJ. mednarodnega natečaja za simfonično glasba. Slovesnost bo ob 17.30 v »sinji dvorani*. Mednarodna žirija, ki ji predseduje glasbenik Levi, pregleduje v teh dneh v muzeju »Morpurgo* okrog 140 skladb, ki so prispele na natečaj iz 22 držav. • Deželna oprava je odobrila načrte za dvanajst novih sirarn, ki jih bodo zgradili na potresnih območjih v Furlaniji. Nove sirarne bodo imele dnevno zmogljivost predelave 30 do 100 stotov mleka. Danes se poročita MIRANDA FRADAŠEVEC in RAFKO GRGIČ Obilo sreče v skupnem življenju jima želita ŠZ Gaja in PD Slovan. Jcstvinarji proti primerom nekorektne trgovine V Vidmu so se le dni sestali vp-ditelji pokrajinskih združenj jest-vinarjev, ki so organizirana v deželni zvezi za trgovinp in turizem. Razpravljali so o problemih kategorije in pri tem zavzeli odklonilno stališče do raznih oblik trgovske dejavnosti, ki se odvijajo tudi s finančno pomočjo krajevnih ustanov. Deželna zveza je sklenila, da bo proti takim primerom nastopala sodnijsko. Prav tako' nameravajo trgovci nastopiti proti primerom nekorektne trgovine z oblačili, higienskimi artikli in drugim blagom. NINA VADCN PLIN VLOMILCEV V UL DON MINIOHI Tatovi ukradli naprave zasebne radijske postaje Zaradi tatvine so morali odložiti začetek oddaj radia «Trie ste centrale», ki bi moral začeti oddajati danes e V prostorih Tržaškega grafološke-ga združenja (Trg Papa Giovanni) se bodo prihodnji mesec začeli novi tečaji grafologije, ki jih vodi g. J. Zuliani. Vpisovanje v tajništvu organizacije vsak petek od 18. do 19. ure. OBVESTILI SSŠ Sindikat slovenske šole sklicuje v ponedeljek, 24. t.m., ob 18.30 v Ul. Filzi 8 odborovo sejo. Dnevni red: bivši vrtci ONAIRC; šolski okraj; občni zbor. Sindikat slovenske šole * # « Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole sklicuje za ponedeljek, 24. t.m., ob 17. uri (na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul., Filzi št. 8 — 1. nadstropje) operativni sestanek v zvezi s pripravo seminarja o ocenjevanju, j Pedagoški odsek SSŠ ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na otvoritev razstave risb in miniatur, ki jo prireja v Kraški galeriji v Velikem Repnu prof. Josip Korošec-Nini Otvoritev bo danes, 22. oktobra, ob 20.30. VLJUDNO VABLJENI! Izleti S P D T priredi jutri, 23. oktobra, popoldanski izlet v Glinščico, skupaj s planinskim društvom VIATOR iz Ljubljane. Zbirališče ob 12.30 v Bazovici pri spomeniku bazoviškim žrtvam. PD Rdeča zvezda obvešča izletnike, da odpotuje avtobus v Novo mesto ob 6.30 iz Samatorce. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 22. oktobra ZORISLAVA Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 10.37 — Luna vzide ob 14.57 in zatone ob 1.33. Jutri, NEDELJA, 23. oktobra SEVERIN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.1 stopinje, najnižja 13,6, ob 13. uri 15.2 stopinje, zračni tlak 1026,7 mb rahlo pada, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. oktobra 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 89-letna Lucia Zahtila vd. Doro, 67-letni Giuseppe Cosciani, 98-letna Paolina Vodopia, 84-letha Ni-colina Bradaschia, 79-letni Mitchel Burchull, 55-letni Oscar Blasini, 79-letni Giovanni Parenzan, 86-letni Mar-cello Stefani, 39-letna Dianella Per-tot, 87-letna Francesca Ghersini, 69-letni Giusto Brana, 72-letni Andrea Fontanot. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 d0 13. In od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. I ■ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)' U Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance LNAM ■n ENPAS od 22. do 7. ure: telef. tt. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku; To velja za zavarovance INAM, [NADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: te). 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114: Božje polje - Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje:- tel. "71-124. BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S, P. A. /' V';/ TRST - ULICA V. jS? 01-'1*313' TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21.10.1977 Danec bi morala v Trstu začeti oddajati nova zasebna radijska postaja «Trieste centrale*. Vendar pa bodo morali začetki oddaj za nekaj časa odložiti. Zakaj ta oifložitev? Včeraj so tatovi vlomili v prostore, kjer je sedež radijske postaje, in ukradli skoraj vso tehnično opremo v skupni vrednosti približno 8 milijonov lir. Tatovi so svojo akcijo izvedli pred-sinočnjim okoli 23. ure. Tako vsaj trdijo nekateri stanovalci bližnjih Siuveuskl starš) Pri županu Spacciniju poslopij, ki so ob tisti uri slišali žvenket razbitih šip. Dejansko je skupina neznaricev vlomila skozi okno v pritlične prostore poslopja v Ul. Don Minzoni 7, v katerem je samostan «Notre dame*. Skozi okno so odnesli štiri magnetofone ih vrsto drugih naprav v skupni vrednosti okrog 8 milijonov lir. Tatvino je okoli polnoči prvi opazil sodelavec radijske postaje Franco Rocco, ki je obvestil policijo in tudi ravnatelja postaje, 21-letnega Giuliana Martinollija z Opčin, Narodna ulica 14. Slednji je izjavil, da ni bil zavarovan proti tatvini, pa tudi da ne ve, kdo bi bil lahko zagrešil tatvino. Raztegniti ugodnosti zakona 336 na vse borce Na videmski preturi v Ul. Trep po so pričeli zbirati podpise za ljudski zakoaski predlog da se razširijo ugodnosti vsedržavnega zakona 336 na vse nekdanje borce. Podpise bodo zbirali od 9. do 12. ure vsak' delavnik, zadnji rok pa je 10. november. Zakonski predlog lahko podpišejo vsi aktivni volivci videmske pokrajine. V ponedeljek, 24." t.m.. bo v društveni dvorani Ig0 Gruden v Nabrežini predaval dr. DRAGOMIR LEGIŠA ob 30. obletnici pariške mirovne pogodbe. Sledila bo debata. Začetek ob 20.30, VLJUDNO VABLJENI! Ameriški dolar: debeli 877,- drobni 850.— Funt šterling 1550,— Švicarski frank 384,— Francoski frank 179.— Belgijski frank 24,75 Nemška marka 382.-, Avstrijski šiling 53.- Kanadski dolar 755— Holandski floriijt 355— Danska krona 135— Švedska krona 173— Norveška krona 152— Drahma: debeli 20.50 drobni 20,50 Dinar: debeli 41— drobni 41— MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ Danes, 22. t.m., ob 20.30 abonma red F — sindikalni. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČ TRST PONOVITVE »VERONIKE DESENIŠKE* danes, 22. t.m., ob 20.30 za abontf1 red F — sindikalni; jutri, 23. t.m., ob 16. uri A abonma - red G — popoldanska PreC : stava na dan praznika. VERDI Pri gledališki blagajni so na ra2^ I lago abonmajske izkaznice reda A. *! in C za operno sezono 1977/1978, I se bo začela 27. oktobra z gala Pre° stavo Puccinijeve opere Turandot O zadnjem Puccinijevem delu ^ I Strokovnjak F. DAmico predaval ' sredo, 26. oktobra, v dvorani Kro$* za umetnost in kulturo, Ul. S. Ca«1 2. Začetek ob 18.45. ROSSETTI Od 28. novembra Horvatove povedke iz dunajskega gozda*. PrV* abonmajska predstava. TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav abonmaju. Prodaja pri osrednji gajni (Pasaža Protti) in vpisovanj* pri krožkih podjetij, združenj, && kalnih organizacij in šol. Posebni goji za ddlavce, upokojence in P”* dino. Informacije: Teatro Stabile. v lefon 567201. ABONMAJI za GLEDALIŠKO SEZONO V ponedeljek, 24. t.m., zapad® rok za prijavo abonmajev P11 ustanovah, šolah in krožkih P° znižani ceni za gledališko seže no 1977/78. Zato ravnateljstvo Teatro Stabile vabi odgovome predstavnike podjetij, naj do te-ga roka dostavijo sezname aW' nentov osrednji blagajni, pri M' teri se nadaljuje prodaja abonma-jev Po normalni ceni še veS mesec. Kino Ariston 16.00 »II giomo dell’Assuri*£ Tito Schirinzi, Leopoldo Trieste. ™ d«1 vni film. Mignon 16.00 »Gli ammutinati IŠČEMO prodajalko* srednjih let z znanjem slovenščine za trgovino z opremo za kopalnice. Dobri pogoji. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Prodajalka*. ‘J Bounty». Marlon Brando, Riclia Harris. Barvni film. , Nazionale 16.00 «Suor Emanueli®*1 Gemser, Monika Zanchi. PreP°' dan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Porci con le 8 „ Cristiana Mancinelli, Franco chi. Prepovedan mladini Potl letom. Barvni film. j. Excelsior 16.00 «Certi piccolissim* cati*. Jean Rochefort, Claude ®L| seur, Daniele Delorme. Barvni Fenice 16.00 «Sahara cross*. Nero. Barvni film. j Eden 16.00 »Un giorno alla fiPe ,|{l ottobre*. Al Cliver, Annie Prepovedan, mladini pod 14. ^ Barvni film. Ritz 16.00 »La croce di ferro*. ^ mes Mason, Senta'Berger, J- m burn, M. Schell. Prepovedan 18 dini 14. letom. Filodrammatico 16.00—22.00 »Cof sioni morbose di una ragaz®”. d* ;ag>; Prepovedan mladini pod 18. 1®:^ Cristallo 16.30 «L’inquilina del PLt di sopra*. Lino Toffolo. Silvi« ‘J nisio, Pin^n Franco. Barvni Aurora 16.15 »Una donna alla stra*. Romy Schneider. Barvni 11 |, Capitbl 16.00 «Rocky». Silvester Ione. Barvni film. ,jc|i* Moderno 16.30 «Vizi privati PU*^I [(■ virtu*. Prepovedan mladini P°“ letom. Barvni film. Impero 16.30 «La pantera rosa ® 1’ispettore Closeau*. Barvni Ideale 16.30 »Napoli violenta*. ^ j rizio Merli. Prepovedan mladim 14. letom. ^ Vittorio Veneto 16.30—21.45 »C«**^i dra cossing*. Sofia Loren. S8 film. ji Astra 16.30-21.45 »La battag'1** Midway». H. Fonda, CharltoP ston. Barvni film. £>■ Radio 16.00 »Un uomo ohiama^ vallo*. Richard Harris. Barvni Lf Volta (Milje) 17.00 »Uanatra 8^, rancia*. Ugo Tognazzi. Barvni Razstave f V občinski umetnostni galeriji ' ^ lači Costanzi bodo drevi ob 1°’ gf odprli antološko razstavo del tfZ8 jf ga slikarja R. Danea. RazsUL^ organiziral mestni muzej Revolt® Dne 19. oktobra je preminila moja draga IVANA SLAVEC roj. ZOBEC Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bol' nišnice v cerkev v Dolini. Žalostno vest sporoča mož Ivan Z drugimi sorodniki Dolina, 22. oktobra 1977 (Občinsko oogrobno podjetje : Ul. Zonta, 7/C) GORIŠKI DNEVNIK ZAOSTROVANJE POLOŽAJA OKROG VRTCEV SINDIKAT OBČINSKIH USLUŽBENCEV NAPOVEDAL PROTESTNO GIBANJE C Gl L in UIL očitata občini, da ne spoštuje državne pogodbe in da ima različna merila pri plačevanju uslužbencev Občinski otroški vrtci so vsak dan večji problem in tarča čedalje o-* tre jš ih protestov. Tako je pravi-'i0!' boj občinskih uslužbencev, ki v vrtcih, podprl tudi enoten sindikat GCIL in UIL. Županu je sindikat poslal brzojav-ko> v kateri sporoča, da bodo u službenci v vrtcih delali samo šest jJr dnevno, se pravi tedensko 30 ur, kot predvideva državna pogodba. V ®vcjem komunikeju ugotavlja sindi-11 občinskih uslužbencev, da je n|)činska uprava počakala, da pouk v vrtcih steče, šele takrat pa je Prišla na dan nemoč občine, ki bi Prtrala urediti urnik in stalež pobožnega osebja v vrtcih. Tega seve-rta občina ni opravila. Zahtevala je |!c|o, da bi osebje otroških vrtcev “dalo polnili 9 ur na dan. oziroma, kar je še slabše, da bi svoje delo Uslužbenke strnile v osem ur dtiev-n°- CGIL in UIL sta že davno zahtevo tedenski urnik 36 ur, tudi zato, ser občina ne more plačati letnega dodatka. Zahteva sindikalne organizacije je s|edeča: točno določiti naloge, ki l1ai jih opravljajo posameznik5 v b'tcih, držati se delovnega urnika, kot ga predvideva državna pogodba, *rnanjšati in odpraviti vsa tista de-*• ki ne sodijo v pristojnost usluž Penccv v vrtcih. glede na mesto, ki ga zasedajo na hierarhični lestvici. Na eni strani so učiteljice dopoldanskega turnusa, ki prejemajo polno plačo, na drugi pa popoldanskega, ki prejemajo 17,5/25 plače navadnega občinskega uslužbenca Dalje je še problem pn možnega osebja, katerega urnik je 9 ur dela dnevno, v zameno pa se jim podaljša letni dopust. To je nedopustno, predvsem glede na državno pogodbo. Zato sindikat CGTL in UIL napoveduje protestno gibanje. Sindikat občinskih uslužbencev na-“Ul-ie ugotavlja, da je občinska u-p!'ava z nedopustno zamudo predsta-sindikatu novi osnutek pravilni- . o otroških vrtcih. Ta osnutek je danes nesprejemljiv, ker prinaša Pravila, ki so že zastarela. Edina uovost je upravni odbor, ki pa nima nobene konkretne moči. Zato sindikat čuti dolžnost osvetli-. Prebivalstvu probleme, ki zadevalo uslužbence v otroških vrtcih in "Dtanizaeijo dela. Od vedno je v k!" cjh norma izkoriščanje delavcev, imajo tudi različnč privilegije JADRANSKI KOLEDAR 1978 IN KNJIŽNA ŽBIRKA VSE O GOBAH vriročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov VILLETTE svetovni roman SELIVCI domača zbirka » Prednaročni.ška cena 8.500 lir polna cena 12.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA Preko poštne položnice z naka- *ilom 8.500 lir na tekoči račun U/5374 za Založništvo tržaškega tiska. Montecchi 6. 34137 Trst — z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika. Usebno na upravi ZTT. Ul. Montecchi 6. soba 18. TRST V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. TRST. Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, UORICA. SAMO DO 31. OKTOBRA POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU Tovarniški svet GMT zahteva prepoved Almirantejcvcga shoda Tovarniški svet v obratu Grandi Molori Trieste je sinoči objavi! tiskovno poročilo, v katerem odločno zahteva prepoved Almiranteje-vega shoda v Trstu, ki »aj bi bil ponedeljek. 24. oktobra Tovarni ški svet poudarja, da sc vzdušje nasilja in prevratništva redno poraja iz politične skupine MSI oziroma iz skupin, ki so z njo neposredno povezane. Zaradi tega je treba tudi zapreti fašistični brlog pobude, naperjene proti demokratičnim ustanovam na našem podlo čju. Pittoni sprejel delavre SAP Predsednik deželnega sveta Ar-naldo Pittoni je včeraj v Trstu sprejel delavce, zaposlene pri prevoznem podjetju SAP. ki so mu predočili sedanji težavni položaj 'v podjetju. Vodstvo SAP zavlačuje namreč že več mesecev izvajanje vsedržavno delovne pogodbe za delavce, zaposlene na prometnem področju, in jim izplačuje le 50 od sto mesečnih plač. Razlog za to je iskati v tem, da podjetje SAP vzdržuje avtobusne proge, za katere ne prejema od dežele nobene finančne podpore. Zato delavci podjetja zahtevajo publiciz.aci jo njegovih storitev. Predsednik Pittoni je delavcem pojasnil, da deželna uprava ni pristojna za reševanje problemov, ki se nanašajo na poslovanje mednarodnih avtobusnih prog, kljub temu oa se bo na po sebnem sestanku' z načelniki svetovalskih skupin in s predsednikom pristojne komisiie zavzel za rešitev nakazanih vprašanj ZASEDANJE KONZORCIJA CAF0 V GRADIŠČU Težave v preskrbi s pitno vodo v občinah Števerjan in Doberdob FINANČNE TEŽAVE SPET NA DNEVNEM REDU DEŽELA DOLGUJE ŠTEVERJANSKI OBČINI SKORAJ 100 MILIJONOV Danes zasedanje CRIPEL o možnostih združevanja storitev v Posočju in na območju dežele Ul. Paduitia, kjer nastajajo vse DODATNA PREISKAVA 0 OZADJU PETOVELJSKEGA ATENTATA Z zaslišanjem odv. Bernota preiskava v zaključni fazi Prihodnji teden bo beneški sodnik dr. Izzo zaslišal go riškega državnega pravdnika dr. Pascolija in karabinjerske častnike Na seji vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) v Gradišču, ki šo jo imeli v torek ob navzočnosti številnih županov, občin, včlanjenih v ta konzorcij, so obsežno razpravljali o politiki združitve na področju storitev ter so s tem v zvezi omenili tudi današnje zasedanje deželnega konzorcija za podjetja krajevnih ustanov v Gorici. Vodstvo CAFO se zaVeda nujnosti, da se upoštevajo pripombe sindikalnih organizacij in nekaterih strank o večjem usklajevanju storitev (pre vozi. vodovod, plin, elektrika, smetarska in reklamna služba itd ) na področju Posočja in vse dežele, kar naj bi imelo za cilj njihovo večjo u-činkovitost in istočasno pocenitev. Predvsem so sindikati mnenja, da bi z združevanjem ix>djetij uvedli sodobnejši način poslovanja in sodobne elektronske stroje ter bi s tem zmanjšali število zaposlenih. Ob tej priložnosti je beseda tekla tudi o stanju nekaterih vodovodov na Goriškem, zlasti o števerjanskem in doberdobskem. kjer imajo težave z oskrbo in ki nas. razumljivo, tudi najbolj zanimajo. O števerjanskih težavah so govorili tudi na seji ob činskega sveta ter o njih poročamo na drugem mestu. V tem članku bi hoteli navesti besede predsednika CAFO. po katerih bo v doglednem času težave z o-skrbo z vodo (namestitev dveh črpalk) mogoče razmeroma hitro odpraviti, če bodo občino vključili v potresno območje. V tem primeru bj dežela zagotovila konzorciju potrebna sredstva (okoli pet milijonov lir) in s tem odpravila vse stiske, ki jih v Brdih glede oskrbe z vodo ni malo. Kar zadeva občino Doberdob,' kjer v poletnih mesecih prav tako priteka iz pip premalo vode. obstaja stvarna možnost, da bodo problem šili že pred prihodnjim poletjem Konzorcij je namreč Doberdob da! na dnevni ved. že pred časom ter bi moral priti na vrsto v letu 1978. ljajo z ustanavljanjem šolskili okrajev. Odgovorni predstavnik KD za šolska vprašanja Gianni Mattei je na zborovanju govoril o vsebini in še posebej o dejavnosti šolskih o-krajev. ki morata izhajati iz ekonomske, sociološke in kulturne analize položaja ter morata zagotoviti zaščito kulturnih vrednot slovenske manjšine. Ta cilj bo po besedah Giannija Matteia mogoče doseči z navzočnostjo tradicionalnih komponent šole. sindikata delavcev in delodajalcev v okrajnem šolskem svetu. Šolski okraj, je dodal Mattei. bo poskrbel tudi za zdravstveno preventivo, kar se v italijanski šoli ni dogajalo od Casattija dalje. ali pa so usposobljeni za poučevanje v otroških vrtcih, naj se takoj javijo v občinskem uradu za osebje. Vabilo je seveda namenjeno predvsem tistim dekletom, ki so letos napravila zaključni izpit na triletni šoli za otroške vzgojiteljice. Rok za predložitev prošenj za zaposlitev po teče 31. oktobra. Iščejo kvalificiranega delavca Zapora oh praznikih Pokrajinsko združenje obrtnikov sporoča, da bodo brivski in frizerski saloni 30. in 31. oktobra, ter L novembra zaprti. Na občini potrebujejo otroške vzgojiteljice ki znajo slovensko V slovenskih otroških vrtcih v Go rici nujno potrebujejo vzgojiteljice. Zato goriško županstvo poziva vse tiste, ki imajo diplomo učiteljišča Upravni svet ustanove za ljudska-stanovanja (IACP) v Gorici je razpisal natečaj na podlagi izpitov, za eno mesto kvalificiranega delavca pri vzdrževanju zgradb. Rok za prijavo na omenjeni natečaj poteče 15. novembra. Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu ustanove v Gorici, Ulica Pitteri 4, vsak delavnik med 10. in 12. uro, razen ob sobotah. Z druženje slovenskih športnih društev v Italiji vabi mladino in odrasle jutri. 23. oktobra, ob 11. uri v Pevmo, kjer bo otvoritev prve HUM - steze na Goriškem. Po otvoritveni svečanosti bo sledil pohod po tej stezi. Zbirališče bo ob 1030 na trgu pred spomenikom pad lim v Petimi. Priziv na deželno upravno sodišče zoper odločitev osrednje komisije za krajevne finance - Vprašanje redne preskrbe z vodo Do konca meseca naj bi se tudi v števerjanskem občinskem svetu začela razprava o proračunu za prihodnje leto. Tako določa zakon, ne oziraje se na to. od kod naj posamezne občinske uprave črpa jo sredstva za posege na tistih po dročjih, za katera so obvezane skrbeti. Večina občin je, kakor je znano, v velikih denarnih težavah. Obveznosti veliko, denarja pa zmeraj premalo V takem, morda še slabšem položaju, se naha ia tudi občina števerjan. katere delavnost je dobesedno paralizirana. Pri vsej zadevi pa je še najbolj čudno to. da ji dežela dolguje skoraj 100 milijonov lir. Vprašanje finančnih težav je bilo torej vseskozi prisotno na četrtkovi seji občinskega sveta, čeprav ni bilo formalno na dnevnem redu. Župan Klanjšček je uvodoma poročal o storjenih korakih, da bi dežela v najkrajšem času na kazala vsaj del dolgovanega zneska (približno 95 milijonov lir), na račun izravnave proračuna in, to v okviru ugodnosti, ki jili preavi deva ‘zakon za občine, ki so bile prizadete v lanski naravni nesreči. Deželni upravi se z izplačilom očitno ne mudi, čeia,v je zaradi takega odnosa paralizirana vsakrš na. dejavnost števerjanske občinske uprave. Pri ostalih točkah dnevnega re da je šlo v glavnem za nekatere formalnosti. Tako so svetovalci o dobrih spremembo statuta Konzor- Z zaslišanjem goriškega odvetnika Livia Bernota je včeraj na preiskovalnem oddelku beneškega sodišča stekla zaključna faza dodatne preiskave o petoveljskem atentatu. Gre za preiskavo, ki jo je pred časom sprožil obtoženec Romano Resen (sodniki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov) proti preiskovalcem, sodikom in karabinjerskim častnikom, ki jih je obtožil. kot so sicer mnogi predvidevali, kajti glotologi so že pred časom točno označili področje, s katerega je doma avtor telefonskega poziva; Boc-cacciov rojstni kraj leži izven te ga področja. Odv. Bernot ima pri vsem tem dokaj nenavadno vlogo. Sam ne sodi med tiste, ki naj bi bili izkrivljali resnico, ampak je obtožen obrekovanja, češ da je kot zagovornik e da so med preiskavo z lažnim prH^« obtožencev petoveljske Zadruga «lncon(ro - Srcčanjo» za samostojni šolski okraj ....................III.MM.lili.IHIIIIIIIII.MI......M.IIIIIIIIM.HIIIMMIIIII."I.HIMMI MM V DOBIM DOBU ItMIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIHilllllltllHIIItlllHIIIIlOlHIH SEJA OBČINSKEGA SVETA Pogoj za namestitev na občini je znanje slovenskega jezika Doberdobski vinogradniki, ki pridelajo okoli tisoč Iti vina, nameravajo prihodnje lelo priredili vinsko razstavo eija za umsko nerazvite otroke, kat teče član je tudi šleverjanska občina. Svetovalci pa so se morali spet ukvarjali z zadevo Valdadire; ki je sicer splošno gledano še vr-dt no na mrtvi točki in je rešitev vprašanja odvisna zdaj samo cd hitrega postopka jircd deželnim soj diščem. Ker je omenjena družbg vložila priziv zoper drugo žuoaj novo prepoved (z dne 6. junija)): je morala občina tudi poskrbeti /.c imenovanje zagovornika. Nalogo sej po sogtasnem sklepu sveta poverili! odvetniku Fcrmenliniju. Na dnevnem redu seje pa je hisj še en priziv na omenjeno upravi! no sodišče, tokrat proti odločitvi osrednje komisije za kraievne fifj nanee glede ureditve staleža ob činskili uslužbencev. Glede proračuna za leto 1978 kar je bilo uvrščeno kot 6. točki J dnevnega reda, je župan predlagal| da bi razpravo o dokumentu, ki ji v glavnih obrisih sicer že - izdelani prenesli na prihodnjo sejo. Pri dc končni sestavi osnutka pa bodo nJ županovo povabilo sodelovali tudi-predstavniki manjšine, kar bo ne! dvomilo skrajšalo celoten postopni za odobritev. Vprašanie redne preskrbe z vn do je v števerjanski občini prisot no že vrsto let, posebno nujno pl je postalo letos. Poskusov kak* odpraviti nevšečnosti (in nejevoljo’ oorabnikov je bilo že precej, veri dar so bili v glavnem neuspešni: Zdaj obstaia rahlo upanje, daj se bo vprašanje začasno rešilo Tako je poročal na sen odborni! Terpin, ki se je udeležil nedavne ga občnega zbi ra konzorcija CAFU in kjer je vodstvo, kakor tudi pred stavnike včlanjenih občin opozori na nevzdržno stanje preskrbe : vodo v števerjanski občini. Vpra šanie naj bi rešili z namestitvii« novih črpalk, kar bi vePalo pri bližno pet milijonov lir. Ovira pj ie. vsaj tako zgleda, prav ■ v za gotovitvi sredstev. Sicer pa bi vprašanje preskrbe z zadostnim količinami nit ne vode dokončno re' šeno šele čez nekaj let. ko hod« dogradili hranilnik na Kalvariii it se bo števe-danski vodovod priHintj čil na goriško omrežje. To naj b se zgodilo čez dve ali tri leta. 'Stanje otroškega vrtca v Doberdobu po prestopu otroških vrtcev Upravni odbor knjižne zadruge ! ONAIRC pod državno upravo je bi-«lncontro Srečanje* zbran na seji lo osrednje vprašanje v "™lwm 19. oktobra 1977 protestira proti de čevanjem oziroma s sestavljanjem i želnemu predlogu o razdelitvi šolskih okrajev in proti ministrski po trditvi, ki sploh ni upoštevala volje neresničnih dokumentov popolnoma izkrivili potek preiskave §ame ter s tem oškodovali obtožence, .katere so poslaji,, pa g.gtožn« klop kljub temu, da so vedeli, da so nedolžni*. Na osnovi te Resenovc- prijave, ki jo je kasacijsko sodišče poslalo v pretres beneškim sodnikom, ker, so bili v preiskavo vpleteni tudi nekateri tržaški sodniki in tržaško sodišče torej ni bilo pristojno, je stekla dodatna preiskava v Benetkah ga atentata. Giannija Mezzorane, v j slovenske manjšine za ustanovitev samostojnega okraja za vse slovenske šoje v Italiji. uvodnem govoru župana Andreja Jarca na seji občinskega sveta, ki je bila v četrtek popoldne. Tudi v teh dveh sekcijah, v katerih je poskrbljeno za varstvo 59 otrok iz vseh vasi in zaselkov te kraške občine, nastajajo težave zaradi delovnega časa otro- ki jo je sprva vodi! namestnik državnega pravdnika dr. Fortuna, a jo je nato prevzel preiskovalni sod uik dr; Izzo. je slednji uradno obto-.":il osem oseb: tri karabinjerske častnike, državnega tožilca goriškega sodišča dr. Pascolija, jetnišniškega paznika Padulo, Rešena in odv. Bernota. Odredil je tudi dodatno preiskavo, da se ugotovi morebitna podobnost med glasom neznanca, ki je zvabil karabinjerje v petoveljsko past in med glasom Ivana Boccae-cia, ki je 6. oktobra 1972 izgubil življenje med poskusom preusmeritve letala na ronškem letališču: __ izid te preiskave je bil negativen, brzojavki, ki jo je naslovil beneške mu državnemu ppvdntku. obtožil, ,dr. Pascolija, da je dal poklicati v svoj sfflS*”“ri* * rsa«' Obtožba je precej nepomembna, ■ ^™^ ter ponovno dok^tje po - iupail ampak jt. v ospredju vendar pa je treba pri tem »POMf’ dr£ih orCoS in dttf v S zanimanja tudi v Dolini ter v nas. ti, da v istem sodnem postopku odv. "fnju vpral^nja globalne zaTčite V"~'" Bernot zastopa Giannija Mezzorano. slovetlcev v Itahji. Knjižna zadruga «Incontro - Srečanje* zahteva rčvizijo ministrskega dekreta in podpira vse oblike boja, ki jih bo v zvezi s tem izvedla slo venska narodnostna skupnost. ki se je prijavil kot zasebna stran ka v postopku proti preiskovalcem. Po sorazmeroma dolgi preiskavi, j Možno je torej, da bodo beneški sod- niki ugotovili »nezdružljivost* obeh vlog in zahtevali od odv. Bernota, da se odpove zastopstvu Mezzorane. To pa bi, po drugi strani, predstavljalo grobo kršitev pravice Mezzorane po primerni obrambi, tudi zato. ker je odv. Bernot obtožen kaznivega dejanja, ki naj bi ga bil zagrešil prav v svojstvu zagovornika. Vsekakor pa se bodo'morali o tem izreči beneški sodniki do torka, 25. t.m., ko bo dr. Izzo zaslišal goriškega državnega pravdnika dr. Pascolija, odv. Bernot pa je že napovedal, da se bo predstavil na zaslišanje, seveda kot Mezzoraftov zastopnik. ZBOROVANJE MLADINCEV KD S šolskim okrajnu zaščitili kulturne vrednote Slovencev """•"MIIiiiMMIMI.1111111111111..MIMIMMI.,.1111111.....Ml...M M.M..IM..MM.I M...MMM.M......" IM II1.11111 MII HMIHHHHHHHIH II NA POBUDO KMETIJSKE ZADRUGE Pokrajinski odbor mladinskega gibanja krščanske demokracije je na svojem zborovanju v Gradežu razpravljal o demokratični upravi šole, ki jo šolska pooblastila zagotav- pokrajini. Zaradi nejasnosti glede pristojnosti je župan povabil starše, naj spremljajo stanje na šoli ter naj pomagajo odstranjevati težave, da bo vrtec čimbolje deloval. Pri tem je opozoril tudi na to, da se otroci pripeljejo s šolskim avtobusom v videc že ob 8.20, medtem ko šolske vzgojiteljice odprejo učilnice šele ob 8.30. Občinska uprava je pripravljena nuditi svoje posredova nje, je dejal Jarc. če jo bodo starši na težave opozorili. Občinski svetovalci so nato odo brili popravek občinskega pravilnika. s katerim postavljajo znanje slovenščine za pogoj pri nameščanju občinskega osebja. Enak postopek so pred časom že izvedli v So vednjah ter se nanj pripravljajo tudi Števcrjanu. Na1 podlagi novega pravilnika bodo razpisali natečaj za Oljarna v Bol juncu pomembna pridobitev za okoliške kmete Torkla bo začela delovati že letos - Oljke so domačini doslej odvažali v Bassano T ° zaslugi Kmetijske zadruge Iz sta bo že letos začela obratovati Tak* °'jatna a*i torkla v Boljuncu. k° bo vsa pokrajina pridobila nov Pomemben kmetijski objekt, ki lin » v glavnem kmetom iz do-ske in miljske občine, to je s Ikvf . .V UUIJSKU uuuuu, ^oja, kjer uspeva oljka 0|. 0 danes so morali pridelovalci n()Ja Ptova/.Btj svoj pridelek v oljar- Pt J' Bassano del Grappa, kar je ht- p^avljalo precejšnje finančno 111 in izgubo časa. Poleg tega iz n5--,ve?*irat zgodilo, da so oljke ta^ih krajev pomešali z drugimi 0 da kmet ni dobil olja iz zgolj SV . - iviuei in umni m jo it /.gui.i sii-=, • a Pridelka. Zato so zaintere-Po t' imetje večkrat izrazili željo Temtakam objektu v naših krajih. Sk " Prošnjam je ugodila Kmetij-kov ZHar jf Barvni film. Iršič PRINCIPE 17.30-22.00 «La lignor, ha fatto il pieno*. EXCELS10R 16.30-22.00 »PaferinoJf Nora Gorica in okolica SOČA »Zgodba o Janis Joplin*. am« riški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA . »Jeklena pest*, amerišk film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Vmitev moža po imen Konj*, ameriški film ob 19.30. DANTS DOPOLDNK V DEŽELNEM AV DITOHIJU SREČANJE 0 PERSPEKTIVAH POOSIMSKEGA SODELOVANJA PredslaMiiki 1 ta lije in Jugoslavije Itodo osve. Ilili široke možnosti napredka za Coriško Danes dopoldne ob 9. uri se pri čne v deželni dvorani v Ul. Roma italijansko - jugoslovansko srečanje, na katerem bodo po trije poročevalci za vsako stran, prikazali perspektive razvoja goriškega prostora po podpisu osimskega sporazuma. Razpravo o aktualnem vprašanju, ki zadeva gospodarski, politični, družbeni in kulturni aspekt življenja na mejnem sektorju, je spodbudila mestna sekcija PSI, ki je to zasedanje vključila v sklop festivalskih prireditev socialističnega glasila Avanti. Omenjeni predstavniki dveh drža bodo s svojimi posegi začrtali okvi: ki ga bodo udeleženci, ki bi se pr javili k razpravi, lahko še spopolni in osvetlili. Za naslednjo soboto »je na spori du srečanje socialistov evropskih d, žav, na katerem bo spregovoril vst državni tajnik PSI Bettino Craxi. Vabilo na piknik s kostanjem Goriški planinci so si za jutri zamislili prijetno družabno prireditev, piknik ob 'kostanju, priljubljenem jesenskem sadežu, ki pa ga je na žalost iz leta v leto manj. Za cilj izleta pa tokrat niso izbfali ne vem kakšne planinske postojanke, saj se bo praznik odvijal kar v bližnjem Števerjanu, pri Štekarjevih, jutri popoldne. Seveda kostanja ne bo manjkalo, vina pa tudi ne. Za drugo pa i Ijepisnega pojma. Za italijansko stran bodo govorili Loris Fortuna, predsednik komisije poslanske zbornice za industrijo in trgovino, ki je že v razpravi o osimskem sporazumu v parlamentu nakazal možnosti širokega, razmaha sodelovanja med Italijo in Jugosla vijo. Danes bo Fortuna govoril o političnih vidikih tega sporazuma. Univerzitetni profesor in arhitekt Lu-ciano Semerani bo spregovoril o prostorskem planiranju, univerzitetni profesor Vladimir Nanut pa o gospodarskem sodelovanju in o kom plementamosti obmejnih gospodar štev. Jugoslovansko zastopstvo bodo se stavljali Vlado Uršič, predsednik medobčinskega odbora SZDL za se vemo Primorsko, urbanist Tomaž Vuga in predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Lucijan Vuga Osvetlili hudo gospodarsko - politične, urbanistične in kulturne vidike v razvijanju Goriške kot širokega zem Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Angelica Altom; re, Martina Grusovin, Emanuela T rincanti, Andrea Selva. UMRLI SO: 78-letna upokojenk Gentile Cargnelutti vd. GiannattasiJ 79-letni upokojenec Edoardo Calite na, 72-letna gospodinja Renata R stis vd. Bonnes. 69-letna gos pod in Katarina Štrukelj por. Rodella, 8 letna upokojenka Lidia Piemonti vri Grusovin, 91 letaj upokojenec Frai Škorjanc. 74-letni upokojenec Stom no Lango. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Tavasani, Ko zo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Danes ves dan, in ponoči je v T žiču dežurna lekarna Alla SaluU, U Calisto Cosulich tel. 72480. USTREZNA LIVERPOOLSKA KOMISIJA JE SKLENILA ANSAMBEL «BEATLES» NE DOBI SPOMENIKA Od dvajsetih članov ustrezne občinske komisije jih je komaj enajst glasovalo proti ■ Velika ogorčenje «mladih in starih» Liverpoolčanov LIVERPOOL - Vest bi lahko bila Židi zanimiva, če bi je ne vzeli za-tudi tako imenovani pesni ljud-. i, to se pravi ljudje, ki jih je narod ; volil za to, da bi mu upravljali. V : Sslih imamo občinske svetovalce : 'testa Liverpool, ki prav gotovo ni ! ika vasica na robu Velike Britani-, pač veliko mesto, pomembno , esto. Vendar preden nadaljujemo* Sjlejmo si, za ka j gre. Člani slovite-, i ansambla »Beatles* ne bodo do-{ li sredi Liverpoola svojega »zaslu-; snega spomenika. Posebna občin-, :a komisija, ki jo sestavljajo ob-: pski svetovalci in od njih izvolje-: strokovnjaki za zadevna vprašaji a, je zavrnila predlog ožje skupi-, svetovalcev, ki so predlagali, da ij bi jim postavili spomenik. Gla-., jvanje 20-članske komisije je dalo :: islednj rezultate: enajst članov je' { esovalo proti, devet pa za spome-k. V številnih deželah obstaja ustrez-i: j zakonodaja, kdaj in komn posta-š spomen:k. Pri nas, v Italiji, pa . i primer, ne moreš po nekom poi-Sfer.ovati ulice, če ni minilo vsaj '1 rset let od njegove smrti. Za spo-pnik je še težje. V Liverpoolu in fl* ?er v občinski komisiji za tako i-■fcnovana splošna vprašanja se je išla skupina resrih in rekli bi tuli manj resnih mož, kip bila mne-a, da naj bi Johnu Lenntmu, Pau-McCartneyu, Georgu Harrisonu Ij; Ri Starru postavili spomenik. | » bomo se spuščali v razglablja-e, ali ti stir;e pooevkarji in komunisti, ki so navduševali milijone jdi, zaslužijo spomenik ali ne. Za arsikoga velja njihova glasba več," ■l velja Beethovnova ali Verdijeva, ejnla so pač različna. Ne bomo se nešavali niti v to, ali bi ne kazalo ■slaviti prej spomenik kakemu dr-v.mku, k; ga štejejo med največ-| ljudi sodobnega sveta. V mislih lamo velikega Churchilla, katere-' , vdova, kot srn:, pred nedavnim 1 jali, živi v težavah, ker ji je mož 'pustil kaj malo, vrhu tega ima po ' etri skromno pokojnino. Navedli imo le nekaj mnenj ljudi, ki so v i zadevi neposredno zapleteni. (. akor nam pove že dejstvo, da sta v komisiji ustvarili dve struji, je edlog vzbudil -'‘le mi ko, ki se verzno ne bo tako kmalu polegla. Ti-|j , ki so za to, da se ansamblu abulous four* kot so Beatlese tudi lenovali, postavi spomenik, zatrju-jo, da je mali ansambel dvignil tves njihovega rodnega mesta na j jvišjo raven na svetu. v dokaz za navajajo dejstvo, da jih je odli- li ;vala z visokim odlikovanjem sa-I ji angleška kraljica. Bilo je to ,* ed dvanajstimi leti. V skoraj isti ' pi pa drugi menijo, da Beatlesi menka ne zaslužijo, saj da je tnon na primer kraljici odlikova-• i vrnil, oziroma ga sploh ni hotel rejeti. še več, član komisije Tony ; JVeigh meni, da je ansambel s ujim obnašanjem osramotil svoje jstno mesto. Predsednik omenjene komisije ajsetih Rod Stoddurd pa je b;l >rda še najbolj oster, ko je rekel, »ne zaslužijo mesta v naši zgodo-ii». Zaslužili so mnogo, zelo mno-, toda z dnem, ko so se razšli, se nihče od njih ni več vrnil v svoj rojstni kraj*. < Po zamisli tistih, ki bi hoteli Beat-lesom postaviti spomenik, naj bi ta bil v bližini «Cavem cluba», torej tistega lokala, kjer so se Beatlesi začeli uveljavljati. Postavili naj bi ga sredi trgovinskega centra na dokaj velikem trgu. Eden izmed načrtov spomerJka predvideva kipe vseh štirih popevkarjev v obliki kentavrov na vrteči se ploščadi. Iz srede kompozicije pa naj bi «se širile v svet njihove popevke*. Če smo prej navedli mnenja tistih, ki se spomeniku upirajo, moramo navesti tudi to, kaj menijo zagovorniki spomenika. Alan VVilliams je bil prvi »manažer* Beatlesov. Po njegovem je sklep komisije žaljiv. »Določeni člani komisije se rie zavedajo, da so bili Beatlesi poseben, svetovni fenomen. Ves svet jih bo priznal kot največje skladatelje in poustvarjalce našega stoletja*. John Chambers pa se ne zadovolji le z izražanjem svojega mnenja ali točneje svojega ogorčenja, pač pa grozi, da rbo vs6 zadevo postavil pred generalno zasedanje občinskega sveta. -Zavrnitev predloga je po njegovem »žalitev vsega prevalstva Liverpoola. Beatlesi so največ, kar je kdajkoli Liverpool dal. Za naše ljudi, za mlade in stare prebivalce Liverpoola so Beatlesi štirje heroji, štirje narodni heroji*. Umetnostna galerija pri Sv. Jakoba Za Trst že dolgo upravičeno in tudi neupravičeno trdijo, da je dokaj provincialno mesto, kar zadeva kulturo in umetnost. In če je res, da je Trst do pred kakimi desetimi leti imel zares zelo malo umetnostnih galerij, se jih je zadnje čase ^nabralo veliko. Seveda prevladujejo zasebne galerije, ki so bolj pri-dobitniškega značaja, vendar je treba pri tem tudi dodati, da prav te galerije omogočajo, da se tržaški ljubitelji umetnosti morejo od časa do časa srečati tudi z deli znanih mojstrov, saj v nekaterih posebno še bolj kakovostnih galerijah gostujejo tudi italijanski ali tuji mojstri, ki bi jih sicer v našem mestu zaman čakali. Vse te galerije pa so se nagnetle v strogem središču mesta, tako da je periferija ostala izven območja galerijske dejavnosti. Sicer pa je to povsem »p duhu» naše družbene ureditve, ki temelji v glavnem na profitu. V četrtek pa je svojo umetnostno galerijo dobil tudi Sv. Jakob. Na malem Trgu Puecher to se pravi na bivši Piazzetta Giuliani na št. 3/a so odprli galerijo, ki so ji nadeli ime *Ta-volozza d'Oro». Njen lastnik, ki se tudi sam ukvarja s slikarstvom, je za začetek dal na o-gled večje število del po večini zelo znanih italijanskih in tujih mojstrov, med katerimi so tudi Kokoschka, Labissen, Guttuso, Murer, Treccani, Annigoni itd. Težko je reči, kako se bo galerija, ki je rtako visoko* nastavila svojo pot, obnesla. Vendar menimo, da bi mogla v tem delu mesta uspeti, saj je Sv. Jakob glede umetnosti nekako zaostal. Zato galeriji želimo veliko uspeha. Atilij Kralj je razstavil na Opčinah Repnu pa K. Peternelj in R. Boškovič ■ ■ n Atilij Kralj postaja čedalje bolj popularen na naši strani, pa tudi onstran meje, ker je njegovo snovanje in ustvarjanje neverjetno raznoliko. Tokrat se predstavlja v glavnem kot likovnik ir. sicer v dvorani openskega prosvetnega društva rTabor», katerega aktivni član tudi jr. Kralj ima za seboj že nekaj razstav, vendar je sedanja njegova razstava na Opčinah bolj antološkega značaja in to posebne vrste razstava, ker se na njej prikazuje v vsej svoji mnogostranski ustvarjalnosti in sicer kot slikar, risar, akvarelist, pa tudi kot pesnik, ker je prav pred dnevi izdal tudi zbirko svojih narečnih pesmi, Atilij Kralj pa sr predstavlja tudi kot duhovito jedek karikaturist politične smeri in sestavljalec nenavadnih kolažev, v katerih bu ča človeške in družbene slabosti. Seveda je težišče razstave v dolgi vrsti akvarelov, risb in temper, ki sestavljajo bistvo antološke razstave in opravičujejo njen naslov. V njih je očitno, kakšno likovno pot in kakšne njene vijuge pa tudi stranske skoke je do danes Atilij Kralj ubiral. Tu je večina vsega od realistično izrisanih perorisb kraških vasi in pesniško sanjavih skopo-barvnih akvarelov domačih gmanj z borovci in gozdiči, tu so razgledi na morje z roba kraške planote, tu je tudi nekaj slik abstraktne kozmičnosli pa tudi nekaj ekspresionistično razvijuganih ženskih ak-. tov, Se pa v zadnji dobi pri Atiliju Kralju vedno bolj pogosto pojavlja- Atilij Kralj na odprtju razstave jo tudi bolj slikovite tempere, če so akvareli zaradi uporabe sivo-darvr.ih in črnikastih odtenkov bolj melanholična, jesensko hladna na-strojenja Krasa, je v najnovejših temperah, ki jih je Kralj naslikal na svojem potovanju po Grčiji, živobarvni blesk in topli žar, sončne luči te kulturno - zgodovinske zibelke Sredozemlja z vedno jasnim nebom, bolj živ. h tega bi mogli sklepati, da stopa Kralj na novo pot bolj pestrega kolorista, vendar kolorista, ki se zna tudi brzdati, PRED PETDESETIMI LETI JE FILM DOŽIVEL SVOJO PRVO REVOLUCIJO Zvok, ki je filmu dal nove možnosti je pokopal marsikatero filmsko ime Prvi ozvočen film je bil «The Jazz Singer», ki je privlačeval nekaj mesecev Sloviti Janings je v ZDA propadel, ker ni znal angleški - Izpred kamere na cesto Pred nedavnim je svet šel povsem tiho mimo pomembne obletnice, mimo 50-letnice zvočnega filma. Ljudje starejše generacije se prav gotovo še spominjajo tipične figure kinematografskega pianista, ki je v kinematografu skušal spremljati s svojo glasbo dogajanja na platnu. Logično, da je bil pianist da» leč cd tega, da bi mo sile REKA — Pred tedrioir dni je ita-artsko dramsko gledališče z Reke, i deluje v okvir: reškeoa gledali-’a tlvan Zajet, začelo novo sezo- 0 in sicer z uprizoritvijo Pirandel-vega dela tPensaci Giacomino*, 1 so r j na r ■vi večer nove sezo-?, in sicer 13. t.m. uprizorili v Pi- 'i mu. S tem delom italijansko gledišče te dni gostuje po raznih rajih Istre ter po Kvarneru. ko-ir živijo Italijan' in ga bodo v zali ijučni uprizoritvi prikazali tudi ■fpojemu reškemu občinstvu 4. no-f mbra. Uprizarjanje tega dela služi tudi |l jt nekakšno zadoščenje ali če i )čemo nagrada reškemu odrske-' .u umetniku Nereu Scaglii za nje- >. „ bvo dolgo umetniško ustvarjanje % i deskah italijanske Drame. S tem j tilom se namreč Scaglia uradno bslavlja od gledališča, kjer je v : [ 'stih. kolikor jih je v tem teatru 'reživel, ustvaril veliko likov in ii tžiral veliko del. Tudi v tem Pi-indellovem delu ima *glavno be-ido*, saj je hkrati v njem igralec K , režiser. Skupno s Scaglio zapuščala de-; :e Italijanske Dvorne še dva umet-ika, ki sta vse svoje življenje pre-la v njem. Gre za Ado Maschero-I ! in Angdla Benetellija, ki sta ,, -av tako ustvarila veliko likov, ?l:ko vlog. Seveda je treba v tem primeru 1 -jskrbeti za ustrezno nadomestilo, - nove moči. In v tem primeru : : p-išlu do izraza sodelovanje reli le ega gledališča s tržaško ljudsko Apverzo, ki vsako leto daje reški Ustanovi svoj prispevek v obliki Sjiamh italijanskih veš^serjev, scenaristov in drugih strokovnjakov, sedanjem, konkretnem primeru i ijl 3 je zagotovila dva mlada umet-I . Avtor dela ie bil po rodu z Reke. Vodstvo gledališča se še ni odločilo, ali naj nato pripravi *Anno Christie* Eugena O Neilla ali .pa Richarda Nasha dramo »II mago del-la pioggia*, vsekakor pa pride kot letošnje delo na oder V. Scarpette delo tTemporale di maržo*. Končne je treba dodati še to, da bo ansambel poskrbel za kakih 80 matinej po italijanskih šolah E. Klarich tona, ker se je vprašal, ali ni morda zvok premočan. Al Jolson je igral sina nekega judovskega kantorja, ki je po o-četu podedoval lep glas, vendar ni ho! el peli svetih pesmi po judovskih sinagogah, pač pa je za-bAv.3l.4>4!a!$p v jBp&ih lokalih, koder je pel ob spre mljavi jazza, šele tedaj, ko je bil oče že tik pred-.'.smrtjo, se je ,»izgubljeni sin* vrnil domov in je v bližnjem judovskem hramu zapel nabožno pesem. V filmu »The Jazz Singer* je bilo nanizanih kakih deset songov, med katerimi tudi nekaj takih, s katerimi se je Jolson u-velfavil. Toda dialogov je bilo malo, saj je režiser filma menil, da ho film sploh nem. Tudi sicer so igralci nastopali v. starem stilu. Vrhunski kader filma pa je bila scena, ko bedno opravljena mati glavnega junaka prosi svojega sina, naj se .vrne domov, ker da je bolehni oče v skrbeh zaradi njega... In tedaj sin objame mater in jo prosi «Počakaj. mama. Dovoli mi, da ti zapojem... če uspem, te bom odpeljal v Coney Island in ti kupil nailepše svilene obleke, ki tako čudovito šumijo, ko hodiš. Mama, bi si kaj takega želela?* In še predno je mogla ganjena mati odgovoriti,. ji je sin zapel ganljivo pesem. Prizor je bil zares ganljiv in publika v kinematografih je ploskala in topotala z nogami in ni bilo redko oko, ki se je od ganjenosti orosilo. Pravzaprav je bila navada, da je občinstvo s ploskanjem in drugimi znaki odobravanja prekinjalo dogajanja na odru. Toda v primeru filma ne moremo o tem govoriti; kajti filma ne moremo kar tako ustaviti. Zato so organizatorji predstave pojasnili gledalcem, naj prenehajo z aplavzom, saj da bo Jolson med filmom zapel še kak song... Izredni uspeh filma «The Jazz Singer* je bil zgodovinskega pomena tudi zato, ker je rešil družbo Warner Brothers pred finančnim polomom. Družba je dolgo let delovala tako rekoč v senci hollywoodskih velikanov in je dve leti pred tem vložila vse svoje premoženje v nakup tako imenovanega vitafona, to se pravi naprave, za katero se ni zmenilo nobeno drugo filmsko podjetje. Zato so Alu Jolsonu velik honorar izplačali deloma v dolarjih, pretežni del pa v delnicah War-nerjeve družbe. Al Jolson je s tem postal bogat, družba Warner pa še bolj. Ljubitelji filmske umetnosti so nato dolge mesece stali v repu pred gledališčem Warner Theater, da bi prišli na vrsto. In vendar se zvočni film ni tako naglo uveljavil, kot bi se bil mogel. Te- daj je bilo v ZDA nekaj nad 20 tisoč kinematografskih dvoran, toda v začetku leta 1923 je bilo v. vseh ZDA le 157 dvoran, ki so bile prenreiene za predvajanje ozvočenih filmov. Razlog počasnega uvajanja so bili izredno visoki stroški, tako da je večina hollywoodsk'ih producentov v začetku oklevala, ali naj se odloči za zvočni film, ali rje. Ker pa so opazili, da- tak film vedno bolj vleče, so se vedno pogosteje opredeljevali za novošt, ki je zrevolucionirala filmsko industrijo. In če so v filmski industriji imeli nekateri od tega velike koristi, je novi medij, zvočni film finančno in mrraln.o hudo prizadel celo v-sto filmskih zvezd, ki so se u vel« vile v dobi nemega filma. Tako so nekatere filmske zvezde, ki so dobivale prej tudi po 10 tisoč delariev na teden, ostale na cesti, brez zaslužka. Med žrtvami te novosti je bil tudi veliki Eniil Janings. ki je bil nagrajen z Oskarjem za film »Umiranje* in z drugo nagrado za dramo «Zadnja zapoved* in se s tem prerinil v sam vrh v Holly-woodu. Razlog temu je bilo dejstvo, da je bil Janings nemškega porekla in je zato slabo obvladal angleščino in tudi kadar se je dobro naučil svoje vloge, se je opažal njegov nemški akcent, ki je negativno vplival na a-meriško publiko, tako da se mu je smejala. Ko pa se je vrnil v Nemčijo, je Emil Janings nostal -velik mojster .saj je ustvaril morda tedaj največjo filmsko mojstrovino. sloviti fjlm »Sinji Angel* z Dietrichovo. če je Janings po polomu v ZDA uspel vsaj doma, je bil primer Johna Gilberta tragičen. Za Johna. Gilberta so tedaj trdili, da je «najlepši moški, ki se je kdajkoli postavil pred hollywood-ske kamere*. Družba Metro -Goldwin - Mayer ga je lansirala prav v dobi prehoda od nemega na zvočni film in sicer s filmom »Njčgova čudovita noč*, toda »Njegova čudovita noč* se je spremenila v katastrofo zanj in za producenta, kajti publika se je dobesedno režala Gilbertove-mu prav nič »moškemu* glasu. Družba je sicer skušala v dveh naslednjih filmih svojo »investicijo* rešiti, vendar ji ni uspelo Zvočni film so Američani imenovali »talkies* ,in ti »talkiesi* so dobesedno uničili slavne lepotice nemega filma kot so bile Mary Prevost, May McAvoy, Dolores Costello in druge. Costellovi pi mogel pomagati niti pjen mož, sloviti John Barrymore, ki je bil v Hollywoodu doma. Corinne Griffith se je nekaj časa še o-hranila, to pa zaradi svojih »oča- rujočih, erotičnih* oči. Ko pa je občinstvo opazilo, da ji »posoja* glas v filmih neka duolsrka, je Griffithova povsem propadla. V svoji »otroški dobi* je zvočni film imel hude težaVe. Mikrofon je bil namreč hudo občutljiv in je pri snemanju beležil vse šume, tudi zvoke izven studiov, na primer trebljenje avtomobilske hupe, ropot tramvaja itd. In vendar se je nato zvočni film začel naglo razvijati in če smo prej rekli, da je bilo prvih kinematografskih dvoran za predvajanje zvočnih filmov malo, moreno sedaj ugotoviti, da je že tri ali štiri leta pozneje bilo v ZDA že skoraj 9 tisoč dvoran, torej skoraj polovica kinematografov opremi'enih s tonskimi napravami. Seveda je Hollywood svo-io prednost pred ostalim svetom izkoristil in zvočni film je začel prodirati iz Amerike v Evropo in v ostali svet. Ko smo nedavno obiskali razstavo v Kraški galeriji v Repnu, smo ugotovili, da je prireditev zelo zanimiva tako kot informativna- kot tudi kot umetniška likovna manifestacija, ker nam izpričuje, da slovenski slikarji - naivci ne zaostajajo, za svojimi hrvaškimi tovariši. Morda je treba prav v tem iskati razlog, zakaj je rt primer Konrad Peternelj svojemu imenu in priimku dodal še rekli bi nacionalno označbo — «Slovenec*. Morda mu je to služilo tudi ob njegovih razstavah po Nemčiji, Švici, Belgiji, Italiji, ZDA in na Švedskem, koder je povsem beležil lepe uspehe. Kadar si človek ogleda njegove velike slike na steklu, ima občutek, da je ta gorenjski samorastnik že presegel pravo naivnost in da prehaja v mojstrskost slikanja. In vendar Konrad Peternelj — Slovenec ostaja v bistvu zvest naivni umetnosti, saj je iz nje zrasel, z njo je tudi zaslovel. Pri podrobnejšem razčlenjevanju razstavljenih slikarskih zasnov moramo občudovati živahno ustvarjalno domiselnost, ko s slikafslco dovršenostjo kopiči vesele gruče kmetičev in živali in kako jim daje razgibano življenje, pa čeprav včasih prav ti kažejo videz karikatur. Sicer pa je Konrad Peternelj pravi mojster barv in zdi se nam najbolje uspe, kadar ponazarja vesele zimske prizore na podeželju. Hkrati s Konradom Peterneljem je v Kraški galeriji razmestil nekaj svojih del tudi drugi samorastnik in sicer kipar Radomir Boškovič, ki je sicer doma iz Vrtomirloe pri Peči, ki pa žibi in deluje v Koptu. V Kopru je že razstavljal, prav tako tudi v Parmi, pa tudi na raznih skupinskih razstavah, koder je dal ljubiteljem umetnosti na ogled svoje zares svojevrstne lesene plastike. Radomir Boškovič išče po vsej Jugoslaviji korenike dreves in v njih nekakšna začarana^biija, ljudi ali živali, ki jih osvobaja s svojo zelo veliko umetniško občutljivostjo, tako da zareš presenečeni vidimo, kako z malenkostnimi kiparskimi posegi daje izbranim odpadkom debel ali korenik švojo osebno, resnično avtorsko obarvanost. Milko Bambič SOBOTA, 22. OKTOBRA 1977, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Trnjulčica — balet, II. del 13.00 Pjotr Ilič Čajkovski: SIMFONIJA ŠT. 6 13.25 Vremenska slika 13.00 DNEVNIK 15.00 Padova: RUDBY ITALIJA - ALL BLACKS 17.00 Amedeo Nazzari 17.05 Yemen med stvarnostjo in mitom 17.35 Sladko poletje 77 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Mama na štirih kolesih: URE OBUPA, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Rita in jaz — glasbena oddaja 21.45 Graham Greene pripoveduje: O LAHKI IN TEŽKI LJUBEZNI 22.35 Slavni solisti WOLFGANG AMADEUS MOZART Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 —OMNIBUS 14.00 Evropski dnevi 17.00 A. Hitchcock predstavlja: TOLGI DNEVI, TV film 17.55 Ponovno na sporedu Riprendiamoci la vita 19.10 Izžrebanje loterije 19.15 DRIBBLING Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 II vendicatore di Corbilleres, tretje nadaljevanje 21.40 PUŠKE - film Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00, Čudoviti svet muca Filemona 8.10 A. Ingolič: NA POTI V SVOBODO, TV nadaljevanka 8.25 Modri plašček ' 8.55 Pisani svet 9.25 Dogodivščine morskega konjička 9.40 Človek in duševna stiska 10.00 Včeraj, danes, jutri: VSE LISTJE GOZDA - I. del 10.45 N. Cripo: DRUŽINSKE VESTI 15.45 Nogomet: ČELIK - RADNIČKI 17.40 Sto dni po otroštvu, sovjetski film 19.30 DNEVNIK 19.50 Tsdensfci zunanjepolitični komentar 20.00 PLES VAMPIROV, ameriški film 21.25 Moda za va: 21.40 DNEVNIK 22.35 Sejem zabavne glasbe v Rimu . Koper 15.40 Nogomet: ČELIK - RADNIČKI 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Živeti pogumno, SESTRI 21.30 Zgodovina italijanskega od-pormškega gibanja, dok. oddaja 22.30 Žareči Salamandri,.film ca greb 15.35 TV Koledar 15.45 Nogomet: ČELIK — RADNIČKI 19.30 DNEVNIK 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Počitniška hišica — film 22.20 Kondorjev let — glasbena oddaja ŠVICA 16.00 Telovadba: NDR — ŠVICA 17.35 La veglia. TV film 19.10 DNEVNIK 20.45 TUJEC — film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 'Poročila; 7.2U Dobro jutro; 8.05- in 9.05 Tjavdan, glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Kulturno pišmo; 11.35 Pratika za prihodnji teden; 12.00 Gla- RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -v 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Clessi-dra; 9.00 in 10.05 Vi in jaz; 11.00 Venticinque e li dimostra; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show down; sba po željah; 13.15 Pa se sliš’, 14.30 L’eroe sul sofa; 15.05 Glasbe slovenske ljudske pesmi; 13.35 Izbor iz operet in glasbenih komedij; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Običaji in glasba; 15.30 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.10 »Botra N^rga*, burka v enem dejanju; -18.45 Vera in naš čas; 19.30 Jutrišnji spored. KOPER na kombinacija; 16.05 11 Mosceri-no; 16.30 Razsodbe sodnika; 17.15 Na vulkanu — kronike o energiji; Večerni spored; 20.10 Glasba in prihodnost; 21.05 Ernand, drama. SLOVENIJA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda 6.30, 7.30, 8:Sd:,«.30,',M>3OT12.'3O,''M rt«i.'«aA#8nJl“-dan; 7.30 Iz naših 15.30; 16.30, 18.30," 19.30, 20.30 Po- sporedov; 8.06 Glasbena matineja; ročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro ,9.Q5 Piopirski tednik; 9.35 Mladina jutto; 9.15 Etikafretitfr pravljice; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Mini juke-box: 12.05 Glasba po željah; 14.33 LP plošče; 15.00 Glasba po svetu; 15.45 Bla-bla-bla; 16.00 Pismo iz. . .; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.32 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba; poje;' m.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbena abeceda; 14.25 S pesmijo in plesom v novi teden: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak*; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Orkester in zbor Roy Coniff; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Sobotna glasbena panorama; 23.05 Popularnih dvajset: »iillifiiMliiiiiiHiMniimiliiiimiiiiiliMMnMHtiiiiiiiiiniiMMiMMMiiimiiiMfiutiiiiimiiitiiiHiitiitiiiiiiimiiitittummitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiilMiliil bo močno dvignilo vaš ugled. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Skušajte odločno slediti neke-več enostavno vendarle ne šlo. mu programu. Otresite se trmo- V prijateljskih krogih pa vas ce- glavosti in vse bo prav. OVEN (od 21. 3. 20. 4.) - Da nes ne sprejemajte obveznosti. Naključje vas bo spravilo v prijetno družbo. BIK (od 21. 4. do 20 5.) - Pri določanju poklicnih zvez, bodite previdni. Bodite iskreni do tistih, ki vas ljubijo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) -Uspelo vam bo doseči -uspeh, ki si ga že dolgo želite. Nekaj bo spremenilo vaše čustvene načrte. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Na najboljši poti ste, da se uveljavite. Naj ne govorijo samo čustva, pač pa tudi /-azum. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Pre- Horoskop nijo, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Izbirajte si izključno marljive sodelavce. Kaka beseda odveč in spor bo tu. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Dobili boste pomoč za delo, ki ga sami ne zmorete. Nekoliko preveč ste občutljivi. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Neki ukrepi vam utegnejo škoditi. Storili boste nekaj, kar KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) — Izvlekli se boste iz neprijetne situacije. Imeli boste odločno zamisel za rešitev nekega vprašanja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Danes bo za vas zelo ugoden dan. S svojo bistroumnostjo si boste pridobili nova prijateljstva. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Nov predlog za .izvedbo starega načrta, "rijetna harmonija v družini in o-kolju. ll■lllllllllll■■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1|||||||||i|tlllllllllllllllllllll^lllMlllll||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllMllllVllll■lllllllllllllllllllllllll^lllllll||||||||||1lllllli ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko -goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909- 1919) XX. Ivan Grbec 1889 -1966 55?« X* M ■ Rodil se je v Skednju, torej kot otrok tržaškega predmestja, kot sin delavca in branjevke, o-biskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral 1. 1908. V Trstu se je posvetil nadaljnjemu študiju glasbe, vendar je ostal učitelj. Kot glasbenik in kot učitelj je bil vse življenje povezan s Trstom, le nekaj let je bil v Zagrebu, da je lahko še dopolnil svoje glasbene študije. Kmalu se je vrnil v svoj Skedenj, kjer je živel do smrti. Ni lahko opisovati Grbčeve u-stvarjalne dejavnosti, preveč je mnogostranska. Pišatelj Josip Ribičič, ki je tudd študiral na koprskem učiteljišču v-tastih letih (J. Ribičič, Moja mlada leta — Leta zorenja), nam predstavi I-vana Grbca kot glavnega, naj- bolj odločnega in uspešnega organizatorja znane stavke koprskih učiteljiščndkov, s katero so dijaki sprožili še zaključno akcijo za uvedbo slovenskega učne ga'jezika pri vseh učnih predmetih ter za ustanovitev samostojnega moškega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom in preselitev zavoda iz Kopra v Gorico. Ribičič je bil sicer tri leta starejši od Grbca, vendar govori o njem s tihim spoštovanjem, ko opisuje njegove odločne nastope pred ravnateljem in dijaki. Grbčev dom v Skednju je bil že v dijaških letih med počitnicami. in ob sprehodih zbirališče prebujajočih se obetavnih mladincev. Po prvi svetovni vojni so se v njem zbirali mnogi tržaški javni delavci, zlasti glasbeniki. Grbec je skomponiral glasbo za Ribičičevo mladinsko igro V kraljestvu palčkov. Pozneje je v Zagrebu spet srečal svojega prijatelja in sodelavca dirigenta in glasbenika Srečka Kumarja. Začela sta izdajati Grlico, revialno zbirko mladinske glasbe. V njej so izšle Grbčeve Belokranjske ša-Ijivke. Iz kratkega zagrebškega obdobja datira še mnogo Grbče-vih stvaritev, tako Sonatina za klavir, več zborovskih skladb, mladinskih zborov, samospevov. Glagolska maša. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval svoje glasbeno delo v Naših zborih, Zborniku tržaške Glasbene mali-, ce. Grlici in drugod. Sestavil je Pesmarico za osnovne in nižje srednje šole. Seveda je še naprej in spet učiteljeval na škedenj-ski šoli ter vodil priljubljeni o-troški pevski zbor. Po upokojitvi je napisal nekaj kantat (Mornar, Lepa Vida, Psalm 15, Grobovi tulijo). Že v mladih letih je zbiral ljudske pesmi za Štrekljevo iz- dajo Slovenskih narodnih pesmi. Grbcevo delo na tem področju zaldučuje posmrtna' izdaja Ljudskih pesmi v založbi ZTT, Trst 1971. Prosvetno društvo, »Ivan Grbec* v Skednju nosi ime tega nestorja tržaških kulturnih delavcev in prav tako škedenjska osnovna šola. Ivan Ivančič (1860 -1934) Rojen je bil v Kobaridu, po o-snovni šoli v domačem kraju je obiskoval dva razreda gimnazije v Gorici, nato učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1879. Po krajšem učiteljevanju na Krasu in Tolminskem je bil 35 let nadučitelj v Kredu pri Kobaridu, izvzemši med prvo svetovno vojno. ko je bil vodja največje slovenske šole v taborišču Bruck ob Litvi. V Kredu se je močno angažiral pri delu tudi izven šolskega dela v ožjem smislu Obiskoval je dva kmetijsko sadjarska te- čaja, ustanovil je večerno kmetijsko nadaljevalno šolo za odrasle; potrebna so bila leta in le-, ta truda, da je ob tedaj novem šolskem poslopju uredil vzoren šolski vrt, na katerem je gojil v kraju manj poznano zelenjad. izredne sorte sadnega drevja, šolsko drevesnico; na razstavah v Gorici je večkrat prejel nagrado za razstavljeno sadje. V Kredu je opravljal posle občinskega tajnika in organista, sodeloval je pri Hranilnici in posojilnici v Kobaridu. Zadnje leto pred upokojitvijo (1923 - 1924) je bil na šoli v Sužidu pri Kobaridu: kot upokojenec je z družino živel v Gorici. Imel je pet hčera, ki so vse postale učiteljice, edini sin Stanko je bil oficir Jugoslovanske vojne mornarice. V Ivančičevih mladih letih 'n pozneje, ko je bil v Kredu,' prav na vhodu v Slovensko Benečijo, sta bili Kobariška in Benečija v živahnih medsebojnih kulturnih stikih. Na beneški strani sta jih gojila pesnika in narodna buditelja Peter Podreka in Ivan Trin-ko - Zamejski. V tej zvezi je nastala znana Pndrekova - Volaričeva pesem Slovenskim mladenkam. Andrej > Volarič je zloži* »namreč napev na Podrekovo pesem Kobariškim mladenkam, nastalo ob priliki njegovega obiska neke kulturne manifestacije v Kobaridu. Ivan Ivančič je vzdrževal stike tako s Petrom Podrekom kot z Ivanom Trinkom. Z zadnjim si je mnogo dopisoval. Nekaj let pred smrtjo je Ivančič zbiral v Gorici gradivo in napisal daljši tekst zgodovinsko-me-moarskega značaja. Po moževi smrti pa je vdova rokopis izročila nekemu njej neznanemu goričkemu publicistu. Verjetno bi bilo mogoče rokopis izslediti kj« v Gorici. / IZBOR IZ DELA „Volge“ za meso V Sovjetski zvezi manjša proizvodnja jekla — Mesnice bolje založene — Gospodarski »finiš« ob koncu leta OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 20. okt. — Črna metalurgija je v ZSSR, kot kažejo danes objavljeni podatki o industrijski proizvodnji v tričetrt letošnjega leta, zašla v težave, saj je proizvodnja jekla in valjanega železa izpod zastavljenega plana — a kmetijstvo se očitno postavlja na noge: Prvič po daljšem času neprijetne mesne krize so zdaj objavili, da se je industrijska proizvodnja mesa povečala — za celili 13 odstotkov več kot v Istem obdobju lani. Tako so v tričetrt letošnjega leta proizvedli v ZSSR 6,7 milijona ton mesa, kar je 0,9 milijona ton več kot lani v istem obdobju. Očitno je torej, da so izrazito okrepljeni napori partijskega in državnega vodstva privedli do določenega premagovanja dobro leto dni trajajoče mesne kri ze, ki jo je povzročila katastrofalna žitna letina 140 milijonov ton leta 1975. V celoti ta kriza še ni premagana, saj je proizvodnja mesa še zmerom izpod predlanske ravni: v devetih mesenih leta 1975 so proizvedli 7,3 milijona ton mesa, torej 0,6 milijona več kot letos. Proizvodnja klobas pa je v tričetrt letošnjega leta že dosegla isto raven kot v devetih predlanskih mesecih (2,2 milijona ton), medtem ko je proizvod, nja masla od predlanske 'rtš-ja za 0,1 n-hUjo-na ton, mleč nih izdelkov 'za 0,2 milijona ton, konzerv pa so izdelali 0,3 milijarde več. Povprečno je na vsakega Prebivalca ZSSR prišlo v te tošnjih devetih mesecih za 3 kg manj mesa kot predlani, vendar pa je določeno izboljšanje v primerjavi z lanskim .letom že čutiti — tudi v trgovinah Sovjetsko vodstvo si zdaj prizadeva, da bi ta t.rend k postopnemu izboljšanju ba področju oskrbe ljudi z mesom in mlečnimi izdelki zadržalo še naprel. Ravno včeraj sta CK KP SZ in vla-ba objavila poseben odlo-k, ki_ ysebuje dodatne ukrepe za izboljšanje stanja v žiVinore 11. zlasti še zastran bilžnjega prezimovanja živine- V tem odloku so kmetijskemu mini strstvu ZSSR dodelili za nagrajevanje najboljših kmetijskih posestev, ki se bodo izkazala v vzreji živine m v prodaji mesnih izdelkov državi, 50 osebnih vozil vrste »volga«, 300 osebnih vozil »moskvič«, 100 džipov in 100 avtobusov. O določenih pomanjkljivostih na kmetijskem področju so govorili tudi na včeraišnji seji sovjetske vlade, ki jo je vodil premier Kosigin in ki je razpravljala o izpolnjevanju državnega plana za letoš njih devet mesecev. Na vladni seji so naročili kmetijske mu ministrstvu ter vladam zveznih republik, nai čimprej opravijo spravilo kmetijskih pridelkov, pri čemer naj preprečijo pojavljajoče se izgube sladkorne pese, surovega bombaža in zeleniave. in naj zu-gotovijo potrebno količino kr mil za prezimovanje živine. Na splošno je Kosigin z izpolnjevanjem plana za dovoljen, saj je industrijska proizvodni v letošnjih devetih mesecih porasla za 5.B odst. 0,2 odst. nad zastavljenim planom, uspehe pa beležijo tudi na nodročiu življenjskega standarda: povprečne mesečne olače delavcev so se povečale za 2 6 odst., kolhozni-kov za 4.3 odst., zgradili pa so tudi 42 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine, Vendar na so določene te, žave na področju industrij ske proizvodnje, transporta in kapitalnih gradenj- Kot kažejo statisfični poda- tki, Je bila proizvodnja črne metalurgije v letošnjih devetih mesecih za 0,3 odst. pod planom in prvič po daljšem času m dosegla plana proizvodnja jekla ter valjanega železa: tako zvenijo zdaj toliko bolj aktualno partijski pozivi — zadnji čas okrepljeni — k varčevanju s kovinami. Prav tako izpod zastavljenega plana Je bila v tričetrt letošnjega leta proizvodnja žveplene kisline, tovornih vagonov, tkanin, lesnih izdelkov, porcelanaste posode, hladilnikov, televizorjev in nekaterih drugih izdelkov. Delovna storilnost se Je povprečno v ZSSR v devetih mesecih povečala za 4,3 odstotka, pri tem pa so bile najboljše Belorusija, Moldavija, Azerbajdžan, medtem ko je bila v Turkmeniji delovna storilnost ood zastavljenim planom. V izpolnjevanju plana industrij, ske proizvodnje pa prednjačita Uzbekistan in Gruzija. Seveda podatki o izpolnjevanju plana za prvih devet mesecev leta še niso dokončno merilo celotnih uspehov Upoštevati je namreč treba, da preostaja tako imenovani »udarni finiš leta«, zadnje četrtletje, ko večina podjetij hiti izpolnjevati zastavljeni Dlan. Letos bo ta tradicionalno »vroči« konec leta še toliko boli vročičen, ker le povezan s 60. jubileiem oktobrske revolucije: mnoga podjetja so se obvezala, da bodo v čast iubileja presegla zastavliene Diane in so očitno odlašala do konca. TIT DOBERSEK Na zatožni klopi Russellovo sodišče temeljito proučilo vprašanja človekovih pravic in svoboščin v ZRN — Preložena izjava OD NASE POSEBNE POROČEVALKE Bonn, IS. okt. — V ozračju nenaravne napetosti, ki že nekaj časa Vlada v Bonnu, kjer Je dobesedno zastalo politično življenje In kjer politični ljudje teroristične napade ves čas opazujejo z aktualnih .notranjih političnih 1 zornih kotov, je bilo skoraj nemogoče karkoli boriti v tisti smeri, ki se Jo predvideli pobudniki tretjega sklica RusseUovega sodišča. skovni' konferenci.'pot'rcllio: v staVnik v sodišču Rudi Riz. danih razmerah, ki so jih us. tvarili teroristi, ni mogoče neobremenjeno in objektivno presojati zadev, ki so za ZR Nemčijo in Evropo velikega pomena. Preložitev obširne iz-, jave javnosti o poteku pripra. vljalnih del ne pomeni, da se sodišče izmika zastavljeni nalogi, vendar pa sodi, da za. ■ devi lahko več škodi kot ko. UintfO risti, če ne bi upoštevalo oz. Program dela sodišča, ki so »Politični proces v ČS5R“ Novinar »Humanitč« ni dobil vizuma, da bi spremljal sojenje v Pragi OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARI2, 17. okt. — Francoski tisk danes na vidnih mestih piše o procesu proti štirim podpisnikom »listine 77«, ki se je danes začel v Pragi, ter izraža splošno prepriča-njenje, da je proces v popol nem nasprotju z načeli evrop. ske listine, ki je v središču pozornosti na beograjski konferenci. Protestu se je po svoje pridružilo tudi glasilo KP Francije »Humanitč«, ki je danes nameravalo poslati v Prago svojega posebnega poročevalca Marcela Veyriera pa ni dobil čehoslovaškega vizuma. V članku z naslovom »nov politični proces na Češkoslovaškem« piše današnja »L’ Humani tč«: »Danes se v Pragi začenja nov proces, štirje intelektualci so obtoženi: svetovno znani dramaturg Vaclav Havel. pisatelj in režiser Ffant.i-šek Pavliček, gledališki ravnatelj Ota Ornest in novinar Jiri Lederer. Glede na posebni pomen procesa, ki je naperjen proti osebnostim, med katerimi so tri podpisale »listino 77« — Vaclav Havel je celo eden izmed glasnikov manifesta, — je »L’Humanitč« prosila, da bi naš tovariš Marcel Ve-yrier spremljal proces ter poročal o njem. Službe na češkoslovaškem veleposlaništvu y Parizu niso uslišale prošnje. Mi to obžalujemo in odločno protestiramo proti zavrnitvi, ki bo naše bralce prikrajšala za neposredne informacije o procesu, naperjenem zoper človekove pravice, za katere se borimo.« STANE IVANC \ Baptisti na pohodu Ameriški duhovnik Billy Graham na Madžarskem - Sprejem pri podpredsedniku vlade - Prožna politika do cerkve OD DOPISNIKA TANJUGA POSEBEJ ZA DELO BUDIMPEŠTA, oktobra — Čeprav pred obiskom baptističnega duhovnika in osebnega prijatelja predsednika Carterja Billv.ja Grahama v Budimpešti ni bilo nikakršne posebne propagande, je madžarska javnost ne le vedela, da je navzoč, temveč je bila tudi seznanjena s programom njegovega potovanja po državi. Tf ko se je zgodilo, da se je nekega jutra na ledini ob desnem bregu Donave, okoli 30 kilometrov nad Budimpešto, pri mestu Tahiju zbralo najmanj 12.000 moških, žensk, starcev in mladine, da bi slišali pridigarja, ki je bil nekoč na glasu najsposobnejše ga in najbolj angažiranega anfkcmunističnega agitatorja, Seveda so že minili časi, ko je Graham govoril o komunizmu kot »hudičevem d^jlu«. časi, ko so njegove govorniške puščice švigale proti komunistični ureditvi, ki jo je poskušal po vsej sili oblatiti Obisk na Madžarskem, prvi državi v »socialistični skupnosti«, ki jo je izbral za svo- žensk, zavitih v kmečke rute, in starejših, obutih v visoke čevlje . s trdimi škornjicami, do mladine v kavbojkah in pisanih srajcah, začel pridigo z naslednjimi besedami: Prišel sem pogledat, ali je Donava se zmeraj modra, prišel sem pokusit vaš golaž, predvsem pa sem prišel zato, da bi vas videl in pozdravil. Prišel sem pogledat, kakšna je družba, v kateri živite ... Priti sem in vse videti,- se osebno srečati — to je popolnoma nova izkušnja. Zato se bom marsičesa naučil od vas, med. tem ko bom tukaj ... Grahamove besede so očitno padale na rodovitna tla, kar se je videlo po tisoč in jo turnejo, si je očitno dru- j tisoč vzdignjenih rokah, ko gač3 zamislil, in zato je bil popolnoma miroljuben in spo. doben. Celo partijski »Nep-szabadsag« je v nekem sestavku o tem obisku in njegovih vidikih citiral več stavkov iz pridige tega baptista. Kakdr je prišlo ljudem na ušesa, je imer Billy Graham tik pred odhodom na Madžarsko dolg pogovor s prijateljem predsednikom Carterjem. Zato so začeli krožiti glasovi, da je s seboj prinesel celo osebno poslanico madžarskemu vodstvu in jo med avidenco pri podpredsedniku vlade Aczčlu menda tudi izročit Kakorkoli že, Graham je tistega hladnega, vendar sončnega jutra, na bregu velike reke v navzočnosti tisočev različno oblečenih ljudi, od Le.to naj bi, po temeljitih večmesečnih pripravah, javno razpravljalo o človekovih pra. vicah in svoboščinah v ZR Nemčiji. Sklep, ki se je po-hujal, je včeraj sodišče na ti. Poudarjena manjšin Naša delegacija na KVSE za spoštovanje kulture manjšin Med razpravo "?) tretjem Poglavju sklepne listine (humanitarna in druga vprašanja) je jugoslovanski delegat Milorad Pešič, k; se je med drugim ((o skupaj z drugimi) izrekel proti monopolom velikih kulturnih in informacijskih sistemov, za spoznavanje kulture manj-šfh narodov (kar je po-udaril tudi švedski dele-Sat), za ekvivalenco di-Plom in za dostopnost arhivskega gradiva, v okviril ter vprašanj posebej Poudaril vlogo manjšin Pešič je rekel v svojem govoru: »Več kot doslej se Je treba truditi tudi za spoznavanje kulturne ustvarjalnosti tistih, ki k°t narodnostne manjšine živijo v posameznih državah. S tem bi prispeva-’ za vključevanje teh thanjšin v širše bilateralno in ^Multilateralno sodelovanje na področju kul-tUr, izobraževanja, tnfor macij in podobnih področij« Manjšine so hile orne-hjene doslej že večkrat, vendar najbolj dosledno ■T Jugoslovanskih nastopih 'v načelni debati še po-Sebej), Sklepna listina utanjsine dvakrat omenja 'z identičnim besedilom), °Ua ta dva »dostavka« ®ta prišla vanjo ob hu-uem odporu nekaterih zahodnoevropskih držav, Spremenjene okolišči-ne. npr. federalizacija Bel-* J? in popolni preobrat v Španiji po Francovi srnrti, so prinesle v Be ograd tudi spremenjena stalila do teh vprašanj Tako so v razpravi o gretji košari« BPlgijci in ®Panci (zmerno pa tudi rancozn podnrli mnenja, 'zreči ena o vlogi manjšin ga pripravljali več mesecev, je slonel na naslednjih predpostavkah: ZR Nemčija je za. radi rastočega gospodarskega in političnega vpliva vedno bolj vplivna evropska država }n razvoj političnega položaja v njej ima skoraj neposreden odmev drugod. Glede na jbolj aktualni sodobni mednarodni problem, ki ga zaokrožamo s širokim pojmom nasprotja med razvitim in nerazvitim svetom, so do. godki in usmeritve ene izmed vodilnih industrijskih držav pomembni cel« v svetovnem merilu. Sodišče se if zato od-, ločilo raziskati razmere v dr. žavi, ki velja za vzor parla-mentarne demokracije in ki v imenu obrambe človekovih pravic vodi tudi dobršen del svoje mednarodne politike. Sodišče naj bi rabilo objektivni presoji, strogo bi sledi. 10 načelu »auditur et altera pars« (poslušati tudi drugo stran,) dvignilo naj bi se nad strankarske prepire in poma. galo tistim demokratičnim st lam v ZR Nemčiji, ki opozar. jajo na nevarnost, bližajočega se lova na čarovnice. Tretje zasedanje Russello-vega sodišča torej ne bo povsem podobno prvima dve. ma (prvo jfe bilo posvečeno Vietnamu, drugo Latinski Arne riki). Zdaj je namreč prvič, da je dežela, o katere člove. kovih pravicah bodo razprav, ljali, dovolila zasedanje • na svojem ozemlju. Član preži-dija sodišča Vladimir Dedi jer tudi pravi, da doslej še nikoli niso naleteli na takšno razumevanje različnih politi, čmh dejavnikov kot zdaj. Na včerajšnji tiskovni konferenci so zato . člani sodišča ooudn rili, da si niso sodb 1 si.vari 11 vnaprej, da ne bodo nasto. pali s predsodki in da ZR Nemčije ne postavljajo v isto vrsto s primeri doslej ugot, Ijenih kršilcev človekovih pra vic (na primer v Čilu). Gre za kvalitetno novost v delu sodišča, ki je temo'to člove. kovih pravicah v ZR Neneč’-ji izbralo zaradi ključnega položaja te dežele v Evropi Ena izmed vsebinskih novo sti, ki jih bo deloma onllko val drugi jugoslovanski pred. man, se nanaša na raz.skpva-, nje človekovih pravic med delavci na delu v ZR Nemčiji. Tudi to pot boilo poudari, li vseevropske zakonitosti In socialne ter narodnostne zna. čilnosti sodobne migracije delovne sile, ZR Nemčijo pa bodo izpostavili zato, ker ima veliko število tujih delavcev Tema, ki jo načenja sodišče, je že dalj časa v sredi šču pozornosti javnosti in tu. di ključna točka, na kateri srečujeta desnica in levica K zaostrovanju so prispeva, li teroristični izpadi in desničarske zlorabe v posebne namene, toda vprašanja so aktualna in odprta že dalj časa Predvsem gre za skupino uk. repov, s katerimi je prepove, dano opravljanje poklica tistim ljudem, za katero sc v okviru postopka za zm.vSoo ustavne ureditve ugotovi, rta so delovali »sovražno ustavi« Odločitev, ki je zaprla mno. gim levičarjem možnosti za preživljanje, ima dolgoročne politične učinke. Da ne bi prišli v mesoreznico presoja, nja, ali so delovali sovražno ali ne, se mnogi ljudje zapirajo vase, ne izražajo svojega pravega prepričanja in ust varja se ozračje lova na čarovnice zaradi denuncira. nja v delovnem okolju. O tem, ali je taka politika v skladu z zagotovljenimi člove kovimi pravicami v isti us tavi in v istem ustavnem re du, so obveljala zelo različna mnenja. Zagovorniki družbe, nega statusa quo trdijo, da prepoved opravljanja poklic, ne dejavnosti sledi duhu ustave, zagovorniki reform pa sodijo, da je z njo v naspro tju. Velijce stranke vsaj ura. dno zastopajo dokal podob, na stališča in najbrž je s te ga vidika predsednik social no.demokratske stranke Brandt obsodil namero Hus sellovega sodišča, da razprav tja o človekovih pravicah v ZR Nemčiji ter ga celo obtožil, da Je zlorabilo ime pokornega britanskega filozofa Morda je ob tem vredno dodati, rta te Russellova žena Edith posla, la pismo, v katerem se je v imenu pokojnega moža soli. darizirala z namerami tretje ga zasedanja RusseUovega sodišča. Nenavadna oblika razprav? na) torej podpre tiste sile v ZR Nemčiji, ki bodo nedvom. no same izbojevale bitko za demokratične pravice v duhu družbenega napredka, ne mo. re pa Jim dati formul, ki bi bile zunaj resničnosti v seda njem političnem trenutku ZR Nemčije. MOJCA DRCAR-MURKO Somalija novači v Keniji OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, 17. okt. — Tudi če ne hi eden od tukajšnjih dnevnikov izšel z naslovom »Somatska vojaška zarota v Keniji«, bi bila zadeva dovolj resna V soboto je namreč visok predstavnik kenijske polici,}e sporoči), da so odkrili, kako je somalsko veleposlaništvo v Nairo-biju rekrutiralo v Keriijl živeče Somalce za boj v Oga-denu, »morebiti pa tudi za napad na Kenijo«. Policija je iM^rtčarttl^da so tako v zadnjih' šestih mesecih izdali nad sto potnih listov Predstavnik je še pripomnil: »Imamo' informacije, cU je somalsko veleposlaništvo dajalo prednost kenijskim Somalcem, ki so si poprej pridobili znanje v kenijski vojski« Tako so novinarjem predstavili bivšega kenijskega vojaka Mohameda Rašida Ahmeda, ki je dobi! potni list 27. septembra. Izdal pa mu ga je drugi sekretar veleposlaništva. Ahmed, ki so ga kasneje aretirali, je še izjavil, da je najmanj 75 nlegovih znancev prav tako bilo na veleposlaništvu, pričakujoč somalske potne listine. Sotnalski odpravnik poslov v Najrobiju Dirir je izjavil da so izdali »na tisoče« petnih listov v Keniji živečim Somalcem, vendar ne zaradi pošrtjanja v Oga-den proti Etiopiji, marveč iz humanitarnMi razlogov, zato da bi lahko šli na delo v arabske deže'e Da je kenijska vlada na tekočem o tem na.inoveišem zapletu s Somalijo, kaže izjava stalnega sekretarja v predsedstvu republike Kariithija: »Dobro se zavedamo, da Somalija rekrutira kenijske Somalce in to nas zelo skrbi. Vendar bomo to vprašanje skušali rešiti po diplomatski poti« Rekrutiranje poteka že dve leti, je nadaljeval Ka-riithi: »Somatska vlada želi donit.i kenijske Somalce in jih usposobiti za volno v Ogadenu, potem pa bi jih uporabila za napad na Kenijo pod pretvezo rta osvoba Jajo svojo domovino.« J02E ŠIRCELJ je na koncu pridige povabil Madžare, naj se »priporočijo Jezusu Kristusu«. Mogoče vsi navzoči niso bili pripadniki baptistične sekte, ki jih je tukaj po nekaterih ocenah kvečjemu 30 tisoč, toda Graha-move besede so napravile vtis nanje in ta nenavadni zbor se Je končal s pesmijo, tako kakor se je začel. Grahamov obisk so priprav, ljali vsaj deset let, kot so od. krili nekateri zahodni časnikarji, do uresničitve načrta pa je prišlo šele zdaj, v času pomembnega napredka med državo in cerkvijo, pri čemer je vsekakor na prvem mestu katoliška cerkev kot najšte. 'dlneiša Avdienca Janosa Ka-daria pri papežu letos poleti v Vatikanu je bila v nekem smislu vrhunec dolgega procesa normalizacije med Vatikanom in Budimpešto, po ka-terem prejkone ne bo več rta leč do poDolne "uveliavitve rti olnmatskih odnosov. Te dom neve DOtrjuje •'udi obisk dveh ameriških škofov, ki se je ra"n 'kar končal. Neko študijo podpredsedni. ka vlade Gyorgyja Aczčla, ni je izšla tik pred obiskom Grahama na Madžarskem im je v tujini sprožila številne komentarje, so opazili pred vsem zaradi tistih stališč, za. radi katerih se madžarska politika do cerkve zdi Zahodu »šprejerčljiva in prožna«. Najpogosteje citirane misli iz Aczelove študije so tele: j--razlika vpogledu na svet ne izključuje sodelovanja med verniki in ateisti; I — marksisti in kristjani mo-I rajo danes skupaj odgovarja-: ti na ista vprašanja, med ka-| terimi je najtežavnejše in 1 najkočljivejše: kako preprc-■ čili 'r< jno ‘in ustaviti strašno | oboroževalno tekmo; — marksisti ih verniki bodo še dolga leta živeli skupaj. Opazili so, da Aczči z nobe. no besedo ni omenil, da je religija »opij« za ljudstvo in je celo poudaril, da kristjani in ateisti naj ne bi živeli »drug zraven drugega«, temveč »trug z drugim«! Graham je 55 državam, ki jih je doslej obiskal, prištel še eno, Madžarsko, vendar tu-jantni pridigar, ki ga tako slavijo v Ameriki in zahod-kaj vsi mislijo da je ta bril-nem svetu sploh, prek Mad-žars .e poskušal zgraditi most »k drugim komunističnim dr. žavam« Očitno je pazil, da ne bi z ostro polemiko zasejal zadržanosti ali nezaupanja do sebe v drugih državah in je bil nadvse skromen, skoraj krotek. Zanimivo je, da je bil nr Madžarskem ravno med Orahamovim obiskom tudi generalni tajnik baptistične zveze iz Moskve Aleksej Bičkov. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da je Graham ob tej priložnosti r.a. čel Intenzivneje razmišljati o morebitnem obisku v Sovjetski 2T’ezi, na katerega nemara ne bo treba dolgo čakati. MILOŠ COROVIC »Simbol neodvisne in enotne Jugoslavije” OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 17. okt. — Današnji pariški tedniki posvečajo Titovemu uradnemu obisku v Franciji in drugim »jugoslovanskim temam« številne članke, komentarje in reportaže. Tako Costa Christich v tedniku »Le Point« na kratko prikazuje povojne odnose med Francijo in Jugoslavijo in naposled ugotavlja, da imata »Titova Jugoslavija in Giscardova Francija enalio voljo do nacionalne neodvisnosti ter podoben interes za dežele tretjega sveta«. Avtor povzema Giscardove besede o pomenu, ki ga Francija pripisuje obstoju močne in neodvisne Jugoslavije, nato pa zaključuje; »Po tistem, ko se je njegova dežela leta 1948 uprla prekletstvu Kremlja, ko je postala popolnoma neodvisna, je edina skrb jugoslovanskega šefa države zagotoviti suverenost Jugoslavije. Prav gotovo ga ni pretirano veselje do potovanj gnalo letos poleti v Moskvo, Pjongjang in Peking ter na jesen v Pariz — in pozimi v tVashingtom. Gre za potrebo, da se v težki igri ravnotežja zagotovi prihodnost Jugoslavije na temeljih, ki jih vsi priznavajo. V tem smislu je bila etapa v Parizu velikega pomena.« »LExpress« piše o tem, kako v raznih svetovnih prestolnicah — vsak po svoje Mn torej različno — cenijo Jugoslavijo in Tita, omenia izredno prisrčno brzojavko kitajskega predsednika Hua, »zapoznelo kesanje KP Francije«, ker je tako kot Stalin in druge partije — »med njimi tudi KPF« — grdo ravnala z Jugoslavijo. Naposled pa meni, da je Tito »simbol neodvisnosti Jugoslavije in simbol njene enotnosti«. Članek se končuje z mislijo, da so Jugoslovani ponosni na Titov ugled v svetu in da takšen ponos tudi utrjuje enotnost Jugoslavije. »Le Nouvel Observateur« piše o »orožju za Tita«, se pravi.o želji Jugoslavije, da popestri oborožitev svoje, vojske in da kupuje orožje v ZDA in Franciji. To povezuje z obiskom ameriškega obrambnega ministra 'Browna v Beogradu ter s Titovim obiskom v Parizu. * STANE, IVANC Drugačen stil dela Obisk v kitajski tovarni — »Tolpa četverice« je slabila delovno disciplino — Tendenca nagrajevanja po delu POSEBEN TANJUGOV DOPIS URUMCI, 18. okt. — V številnih tovarnah v Stnktangu se pripravljajo na volitve v partij-ske komiteje. Ti komiteji naj bi nadomestili tako Imenovane »centralne, partijske skupine«, ki so Imenovale višje partijske institucije in delegate v posameznih podjetjih po odstavitvi protipartijske skupine, ki jo je vodila Mao Ce-tungova žena Ciang Cing. „$ava“ budi skrbi Moskovski tisk opozarja na nevarnost, da se beograjski sestanek izrodi v enostransko obtoževanje politike SZ OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 19. okt. — Medtem ko ,so prvi del beograjske konference, to je odprto, plenarno obravnavanje vprašanj, predvsem iz tako imenovane »prve« in »druge košare« helsins .e sklepne listine, označili v sovjetski prestolnici z vidnim olajšanjem za dokaj konstruktivno in pozitivno, pa spremljajo začetek zaprtih zasedanj, zlasti zastran tako imenovane tretje, humanitarne košare, povečane skrbi, ki jih niti ne skrivajo: lisk odkrito omenja nevarnost, da obdobju »hladne vojne« sledi prav tako nevarno obdobje »psihološke vojne«. Ze pred začetkom obravna vanju vprašanj o kulturni in humanitarni izmenjavi med evropskimi državami v kon grešni palači »Sava« ,v Beo gradu je sovjetski tisk' poskr 'oel za svojsko taktično pri pravo, z ene strani je ostro napar.el odločitev Bele hiše o reorganizaciji propagandne službe ZDA, z druge strani pa je nagrmadil nove obtož be na rovaš »dvojne aktivno sti« »meriških dopisnikov v Moskvi in na rovaš subverziv ne dejavnosti radijskih po staj »Svoboda« in »Svobod na E',ropa«. , Take Je vladno glasilo »Iz vestiji.« še razširilo seznam obtožb na/ račun ameriških dopisn.kov Krimskega, Osno sa, Totha in Friendleya (slednji je prišel z ameriško delegacijo v Beograd), ki jih je sV"čas na široko napada la »Lrtaraturnaja gazeta«. »Iz vestija« sicer poudarjajo, da so v Moskvi akreditira nim tujim dopisnikom kar najbolj olajšali delo, od njih pa zahtevajo, da bi bili »pošteni in resnicoljubni«. Očitr.o je bila torej fdoskva pripravljena na določeno križanje mečev v palači »Sava«. venaH’ pa je pri tem poudar, |ala, na je treba strogo loče vati med ideološkim bojem ln »psihološko vojno«: Prvi je naraven in nujen ter sodi v okv.r helsinških načel, med tem no jih druga grobo kr ši \ očitno se v določenih krogtn NATO, so opozarjali , M skvi, niso, odpovedali svojim naklepom da beograj sko srečanje spremene v pri zorišče konfrontacije. Zdaj po začetku zaprtih zasedanj v palači »Sava«, pa je n-zadovoijstvo v Moskvi še občutneje poraslo, o čemer aenimo priča pisanje rtnevrrka »Sovjetskaja Rossija« ra dokaj ostro napada praksi' da zahodne demokra cije pr zaprtih zasedanjih ta koj in dokaj natančno informiram zahodni tisk — pod pogemm, če to koristi ZDA ali njenim zaveznicam v NA TO: če pa ne koristi, tedaj »gent.emanski sporazum o tajnosti strogo spoštujejo«, piše onevnik. Do dodatnega krmljenja« predstavnikov zahodnega tiska prihaja nato po kuloar-)-h, nr raznih tiskovnih konferencah in »v dragem hotelu lugusu vija, kjer so se zvečine na itanile zahodne delega eije in predstavniki zahodnega tiska«, piše »Sovjetskaja Rossija«, ki ostro negoduje, da tisk teko ali drugače zve praktično vse, kar se dogaja za ..apr.imi vrati zasedanj. Ka že t'>rej, da Moskva ne bi nasprotovala, če bi do določe ne k' lifrontacije prihajalo v zap-tem, ozko omejenem kro. gu, >i.epa pa se javnega »pra nja perila«. »Sovjetskaja Rossija« napada deiegacijo ZDA in njenih zavezrrtc v NATO, da v na sprotT z duhom in črko helsinške listine skušajo po vsej sili preprečit) konstruk tivr.o razpravo o vprašanjih iz taico imenovane prve in druge košare, to Je zastran varnosti in sodelovanja v Evropi (er omejiti delo beograj. ske konference zgolj na razprave o »tretji košari« in o človekovih pravicah. TIT DOBERSEK Videti je, da so »centralne partijske skupine« že izpolnile svojo nalogo ali pa jo bodo v kratkem. V proizvodnji znova vladata red in disciplina. Priprave na izvolitev partijskih komitejev v tovarnah pomenijo vrnitev k normalni metodi partijskega delovanja V tovarni krogličnih ležg-jev v Urumčiju smo se pogovarjali s partijskim sekretar jem in skupino delavcev. Sekretar je profesionalni politični delavec, v vsakem izpied petih tovarniških obratov pa deluje Je en partijski profesi onalec. Kaj naČrtujejb člAtii kitajske komtihisrtčne' partije1 po XI. kongresu ' RPKf Raj o' tem menijo delavci? To sta dve izmed vprašani, na katere šo naši gostitelji odgovorili natančno in odkrito. Vztrajati velja pri oblikovanju »partiisk°ea stila« in vz-gaiati množice v duhu Mao Ce-tungovih naukov, sodijo delavci te tovarne, ki je v minulih letih zaman skušala stabilizirati proizvodnio. Tako so v enem letu izdelali nol mtHiona krogličnih le*atu, tudi pri bitki, toda ta je omejena na povsem dolo.-n filmski čas, približno 4;i minut. Samo pokanje Verje' no nikogar ne zanima, razer tega pa Slovenci nimamo denarja, da bi ustvarjali Ktvirokle. In ti nam niso niti ;>otieonl, saj liocem pokazali predvsem usode ljudi. Ljudje, ki jih predstavljam, so kr., se da pristni, čeprav sem morda spoznanje o dveh, treh iudeh tistega časa združil v eni sami osebi . ..« Ribič je vojno, spoznaval na lai-tni koži kot študent, ki se jo že na samem začetku znašel sredi vojne vihre ln se iz nje izvil kot poveljnik. In vendar se ni zadovoljil s sv.- jimi osebnimi spoznanji, marveč je večino desetmesečnega dela, ki ga je nameni. izključno »Dražgoški bitki« posvetil tudi vrsti pogovori.v, srečanj in dokumentov, k: so vsak zase prinesli k ceio.ni podobi časa in kra. ja. ki je zajet v filmskem scenariju »Dražgoška bitka«. »V tilmu poudarjam predvsem človeka m idejo, saj brez takšnin ljudi, kot jih je imel tedaj gorenjski svet m jih je kalila jeseniška železarna in brez takšnega časa, not je bil v letih 1941, 1942 m kasneje, ne bi nastale takšne akcije in takšna moč malega naroda. V tem času so živeli nekateri izjemni ljudje,, o katerih še vedno malo vemo. Med natančnim brskanjem po zgodovini tistih dni sem na primer odkril >/so moč in veličino ne IVAN RIBIČ — Iz preteklosti opozarjam na sedanjost ... loto: J. Vetrovec le Bička in njegovega brata, marveč tudi Jožeta Gregorčiča, Staneta Žagarja, Jake Bern. ’da in mnogo še manj znanih človeških veličin. Da bi prkazal te ljudi in dobo, se ne opiram na pirotehniko, niti- na množičmee scene 0*1 Gradim na razvoju osebnosti, ir« zapletih in razpletih^ ki jih lahko porode le laka. izjemne situacije in le tako izjemni čas. Gradim na avtentičnih razmerah tedanje Gorerrske in na znanih dejstvih, da se je 10.000 oboroženim napadalcem upiralo 200 borcev Cankarjevega bataljona, ki so tudi zaradi svoje notranje moči postali legendama sila. Bitko proti njim .e vodil sam namestnik šefa policije rajha ... Tu je bitka na Pasji ravni, tu so podvig., kot je na primer bitka Bernarda in Bička, ki sta s :ma potolkla 20 mož in na przorišče postavila tablo: »Take bo končal vsak, ki bo stopil oborožen na slovensko zemljo«, tu so psihološki pritiski in močan ideološki obračun, ki ga je pogojevalo tudi veliko nasilja. Begunje, klanje v tem zaporu, negotovost, vse to je porodilo v liudeh moč, pa tudi neko legendarno zaupanje v partizansko vojsko, ki Je bila po številu in oborožitvi pritlikava v primerjavi z nemško. A je vendar bila edino, na kar so se lahko Gorenjci oprli. Kot suverena in močna družba lahko zgodovini smelo pogledamo v oči in razgrnemo pred ogledalom tudi vse njene zadrege. avtentičnosti ne smemo zamolčati, pač pa jo moramo razložiti . .. Opozarjani iz preteklosti na sedanjost, fašizem še ni mrtev ...« 'V letu 1977 je težko zaznati stuacijo v letu 1941. Treba se je pbglobiti v miselnost tedanjih jeseniških žele-zarjev komunistov v stisko majhnega naroda, v okupatorjevo nasilje in v osebne tragedije posameznikov majhnega naroda: »Zbial sem zelo veliko pričevanj in skušam biti povsem pošten do zgodovine. Upam. da sem tedanje dogod-ke in predvsem ideje pravilno Hzumel, jih prepletel in odpletel tako, da bo tedanji čas razumljiv tudi v vseh tistih odtenkih, ki so danes že teže razumljivi. Da je tu tudi nekaj humorja, ne na '‘livni »štosov« 'fiVetfMrtpov, je ' |asru . .« JOŽE VETROVEC sožitje V Sloveniji je 300 klubov OZN, ki združujejo 5 tisoč članov iz vrst mladine CELJE, 20. okt. — V Celju, ki ga lioleg Ptuja lahko šle,jemo za zibelko slovenskih mladinskih klubov OZN, se v teh dneh vrstijo prireditve v počastitev 20-letnice ustanovitve prvega kluba OZN v naši republiki. V tein času je organizacila klubov OZN doživela lep razvoj, saj združuje danes že več kot 5000 članov, klubi pa delujejo tako na šolali, kot tudi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugod. Obvoz na cesti Ljubljana—Zagreb IVANČNA GORICA, 20. okt. — Danes ob 12. uri so zaradi del na nadvozu m viaduktu pri Ivančni gorici preusmerili promet po dva ln pol kilometra dolgi obvoznici »kozi Ivančno gorico. Zaradi zapore so morali asfaltirati del obvozne ceste in postaviti kar 83 prometnih znakov, 23 zapornih desk ln »leteče« svetlobne signale. Ce ne bo vreme nagajalo, bodo dela končali v «0 dneh. Izvajalec del je Gradis Ljubljana, ki priporoča voznikom na tem odseku previdno vožnjo. Na sliki: delavci cestnega podjetja hitijo postavljati zaporne deske in prometne znake za obvoz. Foto: S. Busič Zamisel o klubih OZN so slovenski taborniki — prvi klubi so se namreč tudi v naši republiki razvijali v okviru te organizacije — povzeli od svojih prištinskih vrstnikov, kjer je takrat že deloval prvi »otroški klub OZN«. Potem ko so klube ustanovili v Ptuju in Celju, so kar kmalu zaživeli tudi v drugih krajih — v Vinici, Štorah, Kozjem, Preboldu, Slovenj Gradcu, Mariboru, Žalcu, Brežicah pa tudi na Jesenicah, v Ljubljani, Novem mestu, Postojni in Kopru. Zanimanje za delo v klubih je naraščalo tudi med mladino, ki je klube zato sprejela v okrilje svoje organizacije — v tedanjo Ljud^ sko mladino Slovenije. Organizacija klubov OZN združuje danes mladino, ki strahot zadnje vojne ni doživljala neposredno. Ideja o miru v svetu in o sodelovanju med narodi pa ni v njihovem čustvovanju za,to nič manjša. Nasprotno, v klubih OZN jih združuje predvsem spoznanje o velikih vrednotah miru, ki so ga sprejeli tudi kot geslo svoje organizacije — za mir med narodi, se glasi. Za razliko od razširjenosti , v drugih naših republikah, delujejo v Sloveniji klubi OZN ne le na univerzi, temveč tudi med delavsko in kmečko mladino ter med dijaki na osnovnih in srednjih šolah. V jubilejnem letu se bo mreža klubov še povečala, saj organizacija proslavlja svojo 20. obletnico v delovnem vzdušju, skladno s svojim osnovnim poslanstvom in velikem zanimanjem . mladih za dogajanje okoli sebe. IVICA BURNIK Tudi cene ,sade‘ krompir »Krompirjev« rekord leta 1957 — Letos skoraj, tri milijone ton — Kako se gibljejo drobnoprodajne in odkupne cene — Krompir je najdražji v Splitu LJUBLJANA. 20. okt. — »Krompir je en fejst gospod, nas je lakote rešil in trebuh s brano napolnil«, tako nekako je pred dvesto leti pel Kraševec Pavel Knobel hvalnico krompirju, ki se je takrai v Sloveniji ravno dobro udomačil. Odtlej je postal pomembnejša sestavina slovenske, po zadnji vojni pa tudi jugoslovanske hrane. Veliko ga tudi porabijo za krmo in v industriji. ■ Pred zadnjo vojno, leta 1939, so na takratnem jugoslovanskem delu slovenskega ozemlja pridelali letno 363 tisoč ton krompirja. Okrog 400 tisoč ton letno so ga pridelovali še tudi v prvih povojnih letih. Jugoslovanski pridelek krompirja pa je bil tedaj še dokaj pokolumbovski, saj so ga pridelali le okrog 1,5 milijona ton. Nato so pridelovanje krompirja zelo spodbujali, tako da se je pridelek v naslednjih desetih letih tako v Sloveniji kot v vsej . državi več kot podvojil in dosegli leta 1957 rekord vseh časov: pridelek 3,3 milijona - ton krompirja v Jugoslaviji, .od POLŠJE ČREDE SE REDČIJO Kavovec je dal polharja Polhanje je huda strast, včasih ne odvrne od njega niti medeni teden — Medvedova budnica — Zadnja leta ni bilo polšjega živeža — Malo prirastka Znane polharje bi lahko razvrstili v več skupin. Eni love zgolj iz tekni.*, kdo bo poduši) več polhov hi jim je zato vseeno, kdaj začno loviti, čeravno je še Liko zgodaj, da se jim love še doječe samice, oziroma komaj izlegli mladiči. Na srečo za polšji rod takih polilep-nežev vendarle n| veliko. Nasprotno pa drugim sploh ni kaj veliko do ulova polha bodisi zato ne. ker lahko tudi brez tega uživajo v lepoti jesenskega gozda, bodisi zato. ker pridejo v gozd predvsem zato, da se zabavajo ob polnih košarah in pletenkah. Tretjim pa je pol hanjc malce skrivnostna jesenska slovesnost, pri kateri polhajo zato, da bi kaj ujeli, lo pa vendarle tako. da bi ne morili sivcev vsevprek, ampak tako, da ujamejo predvsem debele starce, ko jim jeseni dozori dlaka. Hkrati pa se tl veščaki ne branijo družbe znancev, ki jim oh plapolajočem ognju, kr. beže preko obrazov sence in svit plamenov in ko hite oblaki čez mesec, obujajo svoje Izkušnje in spomine. Najbrž bi lahko med te zadnje uvrstiti tudi Janeza Moharja iz Markovca pri Ložu, ki ga bivši partizani poznajo tudi kot Harašoja. Mož je doživel že marsikaj od te daj, ko se je pred skoraj 75 len rodil pod kavovcem v Braziliji, kot zatrjuje malo zares, malo za šalo. Tam s a namreč tedaj v Sao Paolu delala njegova starša, v po krajini, ki je vroča tako, da ni bilo sence drugje, not pod kavovci. Izkušnje o ljudeh in družbi si je Janez nabral ob delu v nemških, holandsk.h ln sovjetskih rudnikih, kjer je kopal premog vrsto -et. V skrivnosti narave pa ga je vpeljal sosed Komidar. ki je bil tedaj, namreč še za Av stri je, podžupan, torej nekak šen zdajšnji predsednik kra jevne skupnosti, sicer pa meč drugim izurjen tudi v »sako vrstnih lovih. K njemu je namreč prišel petletni Jane zek služit, Lukav ata, kot so mu rekli, pa ga je vzljubil kol lastnega sina. - V tej hiši in nad njo » gozdu je Janez videl, kako se ponočnjakom polhom prale do živega. Teh izkušenj pa vendar tedaj še m bito dovolj, kar se mu je pokazalo tudii ob fantovskem polšiem lovu. Z vrstniki je namreč lovil pod Knežkim vrhom Na robu jase so zakurili m nastavili »škrinjce«, Vsak v svojem delu gozda. Ulov pa je oi! pi če) in še to zgolj mladiči. Dan ln polhanje sta jih utrudila m polegli so okrog ognja. Vsak se je bi) ogrnil v tisto, kar je imel s seboj, eden celo v rdeč »kouter«, se spominja Janez. Lohnečkm Andrej pa ni imel s seboj drugega kot vrečo, v kateri je bi! prinesel v hrib škrinj-ce, pa je zlezel vanjo, čeprav je bila vreča tesna m je zaspal kot tudi drugi. Polharske noči so dolge in spečim je pošel ogerfj. Janez se spominja, kako jih je ob svitu dramilo kosje. ščebeta nje. Nekoga pa je dodobra r predramilo nekaj drugega, težjega. Po sredi jase je namreč hlačal nihče drug kot sam medved. On je zavpil: Medved! Nakar so se vsi začeli naglo izmotavati iz svojega »perja« in bežati. Tisti izpod odej so to lahko opravili hitro, oni iz vreče pa nikakor ne. Od dremavosti, vihre in strahu mu nikakor ni uspelo, da bi se trezno izmotal ln je le poskakoval, vklenjen v vrečo, okrog kurišča. Tisti, ki so se bili umaknili in se že počutili varne, so se ozrli in ga opazovali ter se jim je opotekanje onega v vreči zazdelo že kar smešno. Se zlasti se je zvijal od smeha stari Malnarček, ki ie pozneje učakal kar sto dve leti, in ki je prav takrat, kot je bil medved, prišel s polhanja z druge strani hriba. Videl je hkrati medveda in onega, ki je še naprej nemočno poskakoval v vreči, šč tudi potem, ko se je medved že neškodlji vo oddaljeval. Pozneje pa je Malnarček priznal, da je sprva mislil, da je oni v vreči medvedji mladič. Ko je minilo razburjenje zaradi kosmatinčeve budnice, s® mladi polharji pokazali Malnarčku polhe, ki so jih bili ujeli. Janez se spominja, kako jim jih je bil Malnarček hvalil: »Res, to so lepi polhi, moji pa so suhi lot korenje.« Pa so ga prosili: stric, pokažite še vi svoje. Ko Je to storil, so zijali, kajti njegovi so bili precej večji in vsi tako lepi in deboli ter spoznali, da so v resnici nji hovi kot korenje. Mladi polharji so si mislih li, ti hinavec ti, naše hvališ! čeprav veš, da so zgolj suhi mladiči, glasno pa vendar tudi oni niso rekli nič, dokler je bil stari sosed pri njih No, polharskih izkušenj s: je Janez z leti obilno nabral Vendarle pa je bilo poglavitno spoznanje v tem, da le najpomembnejše, če polhar ve za dobre polšine, torej polšja prebivališča pod zem ljo, in to take, ki so suhe -n skrite ne le pred kuno, ampak predvsem pred drugimi polharji, ugotavlja -Janez. Važno pa je tudi, da se past, dokler mladiči niso odrasli, naproži šele po osmi uri. Kajti do takrat odhiti iz polšin polšja mladina in suhe samice. Debeli samci pa pridejo iz zemeljskih globin po Janezovih izkušnjah šele takrat in pozneje. Prav njih pa čaka tisti, ki mu je do mehkega doraslega polšjega krzna, slastne pečenke m obilnega pribodnega razvoja polšjega zaroda. Janez ve, da je' polhanje huda strast, od katere ne odvrne včasih niti poroka. Spominja se, kako je po prvi vojski primanjkovalo živeža, pa jč soseda, ki je ovdovela, prosila svojega svaka, da pi ji popravil mlin. Mlela bi ko razo in bi imeli ljudje kij jesti. Onemu, Jakobu, pa se ni mudilo, pa no samo zarš di nedelje, ki »e je bližala, kajti to je bil dan njegove poroke. Bilo je namreč dobro polšje leto. Tisto nedei’0 se je v resnici poročil, ne da bi popravil mlm. nato pa se je vrnil domov, se preou:e kel in kmalu ga je svmanja že viriel^, kako jo s polšjim orodjem na hrbtu sam irw ha v gozd. »Jakob, aaj greš na polhe?« ga je začudeno po gledala, »saj si se vendar po roči !« Oni . pa na#a j: »Seti-se. Saj prav zat.q Družina sr je povečala, moram za ži vežem.«- »Jakob, ali polhi bodo še počakali!« ga je na vračala. Polharski miadonorn. čenec pa se ni dal odvrniti rekoč: »Kaj, morda jin ne bo nikoli več!« in je šel v gozd. No, polhi so še bili. Največ jih je bilo pri njih po Janezovem, leto po zadnji vojni, ko se mu jo bil rodil sin. Mama so jih spekli. Mlada žena pa je doma iz kraja, koder ne preganjajo sivih ponočnjakov, pa se je ob tem zmrdovala: češ, kaj boš jo nesnagi) jedel. Ko pa je le prelepo dišalo od polšje pe čenke, je tudi ona poskusila Grižljaj ji je bil očitno všeč, saj je rekla, da je zelo do bro, saj naredi kar »smuk« in zdrkne po grlu. Menda |e tisti večer použila še tri druge in govorijo, da je s tem tedaj prenesla navdušenje /a polhe tudi na svojega novorojenca. Letos so polhi, pravi Janez, pa vendar jih ni največ, saj je bilo nekaj let nazaj zapovrstjo za polha lačnih. Polharji, ki jih je zdaj, kot ugotavlja, precej več kot nekoč, pa so jih kljub temu vsako leto lovili. S tem se )e zmanjšala tudi osnovna čreda polhov in zato tudi ni bilo toliko naraščaja, kot ni ga bi lo lahko. Ce bi bilo nasled nja teta ka,j več polšjega ži veža. bi se polhi razmnožili Potem bi bilo spet več starih polhov, takih debelih, ki pečeni narede »smuk«, ko zdmejo po grlu. ILJA POPIT tega rekordnih 987 tisoč ton v Sloveniji. Odtlej so znižali površine, na katerih sade krompir. Vendar v vsej Jugoslaviji še naprej ves ta čas pridelujejo okrog 2,8 milijona ton krompirja letno, medtem ko se je obseg slovenskega pridelka znižal za več kot tretjino, očitno zaradi nižje prodaje v druge republike, ker ga tam pridelujejo sami. Dokajšnje razlike so tudi med pridelki posameznih let. Seveda k njim prispeva vreme, zlasti preveč moče. Vendar pa ne moremo zanemariti vpliva, ki ga imajo na obseg pridelka prodajne in še bolj odklipne cene krompirja. Kadar je pridelek velik, se cene znižajo. To je seveda poslovna zakonitost. Vendar pa pretiravanja na tem področju povzroče, da naslednje leto-posade kmetovalci manj krompirja in tedaj oni izsiljujejo in^ izsilijo višje cene, poslabšajo preskrbljenost prebivalstva in znižajo narodne zaloge. Se zlasti občutni primanjkljaji pridelka nastanejo, kadar sc takšnim manjšim posevkom pridruži neugodno vreme. Ce primerjamo med seboj povprečne letne jugoslovanske cene krompirja na drobno, kot jih je ugotovil zvezni zavod za statistiko, med seboj in pridelke krompirja v posameznih letih, potem vidimo, da je za tedanje čase Sorazmerno nizka cena krompirja 1960. in 1961. leta, namreč 30 dinarjev za kilogram, povzročila v letu 1962 da so pridelali manj krompirja in da se je zato cena dvignila zr skoraj 77 odstotkov. Rodobno je bilo leta 1965. Največji povoj, ni skok cen krompirja za kuho na drobno pa se je zgodil lani, ko so se te cene v Jugoslaviji povečale kar za 79,1 odstotka. Statistika ocenjuje, da je bil letošnji jugoslovanski pridelek krompirja le za odstotek večji, kot je bil lani, ter da je znašal 2,85 milijona ton. Medtem pa naj bi znaša- slovenski pridelek krom-pr.jt) 584 tisoč ton, kar je za 70 tisoč ton ali za 13,6 odstotka več, kot so ga bili pridelali lani. Kljub temu pa so letošnje drobnoprodajne, še zlasti pa odkupne cene krompirja, občutno nižje, kot so bile lani. Saj je znašala slovenska cena ozimničnega krompirja 3,20 dinarja na kilogram, sicer pa so ga prodajali v začetku tega meseca v beograjskih trgovinah po 4 dinarje, v ljubljanskih po 4,11, zagrebških 4,50, najdražje pa v splitskih in dubrovniških, namreč po 6 dinarjev za kilogram. Od pridelovalcev v Sloveniji pa odkupujejo marsikje krompir celo za več kot polovico ceneje, torej tako kot so ga bili pred tremi leti. To pa je (jokaj trdno jamstvo, da' bomo prihodnje leto pridelali manj krompirja in ga precej dražje plačevali. Naslednja razpredelnica ka- že, koliko milijonov ton krompirja so pridelali v posameznih letih v ,Slovenijl in v Jugoslaviji ter kolikšna je bila kakšno leto povprečna jugoslovanska ceha za kilogram krompirja v novih dinarjih, razen za leto 1939. Letošnji pridelek je ocenjen, letošnja cena pa je! slovenska ozimnična. Podatki so iz slo venskih in jugoslovanskih statističnih letopisov in poročil. ILIJA POPIT Leto slovenski pridelek v. mil. ton Jugoslovanski pridelek v. mil. tiin cena za kilogram krompirja 193» 0,26 1,54 1.4 1943 0,41 1.43 — 1950 0,41 1,05 ' " — ' '■ . ui)-ioi.(*9jS)atnli 0.39 249 >«. 0.21 iar>7 0.99 3,31 0.22 19 id 0,96 2,(52 D, 20 0,74 W,%' ’ 0,27 '-'7193^ 0,9.3 3,27 0,30 1931 0,79 2.6» 0.30 •1932 0.73 2,63 0,53 19 33 0.81 3,02 0,44 1931 0.74 2,32 0,56 IfiSS 0,33 2,33 0,96 1933 0,3» 3,33’ 0,97 1937 0,31 2,3*1 0.90 196U 0<65 2.39 1,05 1339 0,65 :vi 1,01 1970 0.52 2.93 1,16 1971 0.60 2.93 1,41 1972 0,43 2,41 1,97 mn 0,60 2.97 3,21 1974 0,59 3.13 2.49 1073 ■ 0.47 . 2,39 3,82 1973 0.51 2.83 6.(14 1977 0,39 2,83 3,20 Se bo na Brniku premaknilo? LJUBLJANA, 20. okt. — Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za letališki promet, ki deluje pri gospodarski zbornici, je predlagal, naj republiški izvršni svet izda začasno garancijo Ljubljanski banki za 129 milijonov dinarjev, kar bi omogočilo brniškemu letališču zavezati finančno konstrukcijo in pospešiti pripravljalna dela. • Ko so slišali, kako je s finančnimi sredstvi, ki jih je treba zbrati za posodobitev brniškega letališča, so člani odbora za gospodarstvo in finance menili, da izvršni svet ne more prevzeti garancije za sredstva, ki jih bo zbralo združeno delo po sklenitvi samoupravnega sporazuma o razvoju letališke mreže do leta 1980, in ki pomenijo 56 odstotkov predračunske vsote. Manjkajočih 26 milijonov dinarjev do 230 milijonov, kolikor znaša celotna investicijska vsota, bodo pokrili s posojili. Od tega bo 1,7 milijona prispevala poštna hrartil-nica, pri poslovnih bankah pa si bodo izposodili 900 tisoč dinarjev. Podatki, ki jih je iniciativni odbor nanizal v predračunu, povedo, da bodo za pripravljalna dela porabili osem milijonov 800 tisoč dinarjev, za gradbena in elek-trogradbena dela pa skupaj. 177 milijonov dinarjev. Ker bo letališče dva meseca zaprto, bo izgubilo 12 milijonov djpajjiev dohodto. Kot opozarja letaij-šče BmiK, terjftjb priprave za začetek rekonstrukcije veliko časa. Vse domače m tuje letalske prevoznike morajo pravočasno obvestiti, kdaj bo letališče zaprto, da bi se lahko preusmerili na druga letališča. Cimprej je treba dokončati vse - projekte in se dogovoriti z izvajalci, kdaj lahko pričnejo pripravljati gradbišče. Ce teh pogojev ne bo mogoče izpolniti ob rokih, modernizacije ne bodo končali do avgusta prihodnjega leta. Po krajši razpravi je odbor sklenil, naj se republiški komite za promet in zveze skupaj s sekretariatom za finance, gospodarsko zbornico in Ljubljansko banko zavzame za razpletanje težav pri zagotovitvi finančnih sresdtev. O prevzemu garancije za posojilo pa se bo treba še pogovarjati. MIHA LESAR OBUJENA FUŽINSKA TRADICIJA Tako kot je delal Pankrac V veliki vevški papirnici so pred dvema letoma odprli oddelek za ročno izdelavo papirja — Namesto celuloze uporabljajo vlakna iz različnih rastlin LJUBLJANA. 19. okt. — Vevški veliki stroj predela v papir na desetine ton celuloze dnevno. Ves modcien —vodijo ga elektronsko, iztiska iz sebe velikanske količine kakovostnega grafičnega papirja. Nedaleč od njega pa osem ljudi vsak dan naredi največ 490 pol ročno izdelanega papirja. Edina mera, ki jo imajo ljudje v teni oddelku vevške papirnice je — občutek. Na Fužinah pri Ljubljani je stal prvi ročni mlin za papir v šestnajstem stoletju, menda je leta 1593 po petnajstletnem obratovanju, nehal delati. Toda tudi danes je osrednji del velike papirne proizvodnje in male ročne delavnice (ki ohranja nekdanji sloves in v kateri nastajajo umetniški papirji po želji le redko tudi po naključju), mlin. Tistih časov, ko so tolkli na roke, ni več, tudi pogona na vodo ni, še vedno pa je kakovost papirja odvisna od mlina in mlinarja. Odpadni bombaž Za veliki papirni stroj, ki pogoltne vsako uro na tone in tone papirne mase, zdrobljene celuloze in vrsto naj ražličnejših, v točnih razmer jih. primešanih dodatkov Star »holandec«, kot se imenuje mlin ki so ga poznali že v prejšnjem stoletju pa W«^yVWWWWWMWWVW\AV-yWVWVWWWWWW'/V' BERITE REVIJO DAN . mirno melje zavržena vlakna bombaža: »Za izdelavo najboljših ročnih papirjev uporabljamo najsin-še vrste bombažev, la prihaja k nam "iz Indije in Turčije. Linters, kot mu pravimo. Meljemo ga brez dodatkov. V ročni delavnici nastaja papir iz vode in tega bombaža ...« pravi vod ja delavnice za izdplavo ročnega papirja Janez Kamšek, ki je sicer kemijski tehnik, a se je že pred mnogimi leti povsem zapisal papirju: »Fred dobrima dvema letoma smo obudili ročno izdelavo papirja, da ne bi zašla povsem v pozabo,« pravi navdušeni papimičar. In ti- navdušenje ne potrebuje posebne strojne opreme, nobene strojne natančnosti, nobene elektronike. Le zanesljive roke, ki imajo »občutek« za mero in s tem občutek za debelino papirja. Star predelan rqlin Tako kot v »pravi«, resni proizvodnji, je tudi tu središče oziroma osnova vsega dogajanja mlin. Desetletja in desetletja stari holandec na poseben način tre vlakna, ki zmešana z vodo v ne velikih posodah čakajo, da jih pa-pirničarji zajemajo v sita, odcede vodo m polože med dve klobučeyinasti krpi. »Mlin ima že pisano zgodovino,« pravi Janez KAm- šek in potrka po litoželezni banji, v kateri se vrti malce predelan, kdo ve koliko star boben. Za zdaj uporabljamo le bombaž, toda lahko bi tudi lan, pa agavo, konopljo, palmo ... pred dnevi pa smo poskusili sirk. Iz vseh vlaknatih materialov se da narediti uporaben papir, pripravljen za akvareliste, pa tudi za odtiskovanje grafik ... Do formata 50 krat 70 centimetrov in do teže 300 gramov na kvadratni meter . ..« Papir po želji Kakšen papir so nekdaj delali stari mojstri nasproti stare fužinske graščine, tam, kjer so ob drhteči vodi tudi kovali, valjali irharji, topili fužinarji in napihovali steklo, ni znano. Ohranilo se je ime Janža. Kisla, protestanta, ki je v delavnico leta 1579 povabil mojstra Pankraca, fužinskega podložnika. Ta je svojemu fevdalnemu gospodu plačeval davke v denarju in v papirju. V papirju je bilo treba odšteti deset rižem (en rižem je 479 pol papirja). Res je bil mlin bolj majhen, papir, ki je nastajal v glavnem iz krp pa »debelejši, temnejši in bolj hrapav«, kot je to zapisano v virih, ki bolj hvalijo avstrijski in beneški papir. »Ročno tradicijo ohranjamo, ne pa tudi kakovost. Čeprav na roke, lahko v na- šem oddelku naredimo papir po želji. Lahko dodajamo kakršnakoli polnila, barvila, in trenutno se ukvarjamo s poskusi pergamentnega nadomestka,« pravi vodja oddelka, ki ima okrog sebe vse polno vzorcev. Poskusili so že papir iz sintetičnih vlaken (je zelo kakovosten in zanimiv), poskusili so narediti papir tudi iz drugih sodobnih materialov in tako se je zbralo v kratkem času v tej mali delavnici na desetine in desetine vzorcev, ki so morda že nastali kje drugje ali pa tudi še ne: »Čeprav dnevno naredimo kakih 400 pol papirja, saj je povpraševanje v Ljubljani, v oddelku Mladinske knjige, kjer prodajamo umetniške potrebščine, izredno veliko, še večje pa v Beogradu, vedno najdemo čas za nove poskuse, za nove papirje, za nove naročnike, predvsem za slikarje in mlade nadvušene grafike, ki iz našega ročno izdelanega papirja snujejo diplome, čestitke .. . Kam vse že niso romale diplome, za katere smo naredili papir na roke v tej naši delavnici?« pravi Janez Kamšek, ki pazi, da fantje v posebna sita zajemajo pravo količino na pravšnji način zdrobljena vlakna, jih vestno polagajo, med krpe, stiskajo iz teh pol vodo, če je potrebno, pogladijo papir na eni ali obeh straneh, ga po potrebi kle-jijo, sušijo in ravnajo ... Tako kot je pred 400 leti delal fužinski podložnik Pankrac ... JOŽE VETROVEC košarka V POKALU PRVAKOV Zmaga Mobilgirgija ter Jugoplastike V prihodnjem tednu tudi tekme za Koracev pokai oleg tekmovanj za evropske no-P-metne pokale so se pričeli tudi sarkarski pokali. V tem športu so as0°redu tekmovanja za pokal pr-v , .v (moški in ženske), pokal po-mh prvakov (moški) in «pokal raz hetti* (ženske). Pokal R. Ko-den3 m3 se bn Pfi^el prihodnji te-tir ^fkatere tekme so že odigrali tek^nji ^-en’ ve^J' del pa v četr- ; ^ Pokalu prvakov nastopata itali-„uS.,} Mobilgirgi in splitska Jugo-sok *a’ sta oba zmagala z vi-j ® Prednostjo s skoro enakim izi-^Pdi tretji favorit za končno u ,a®°> Real Madrid, je visoko zma-l , ’ sai je doma igral proti šibki ‘“ksemburški peterki. IZIDI Pokal Tus 04 Leverkusen (ZRN) Budimpešta (Madžarska) STC Wips (Vel. Britanija) (Španija) - BSE 70:75 Oreal 65:71 nrvakov MOŠKI »Skupina A ^obilgirgj (Italija) - Federale Lu-|?n° (Švica) 101:74 (49:40) »kupina B . Madrid (Španija) - 71 Dude-*"nSe (Luksemburg) 118:60 (56:23) Vi^PhiaC Turbane (Francija) - CSCP Lon-o?n (Vel. Britanija) 114:73 (52:26) »Kupim, D p2acibasi (Turčija) - UBSC Dunaj z'AVstrija) 107:98 (51:37) D|°J°wka Brno (ČSSR) Alvik i?vedska) 110:93 (58:46) ODBOJKA NA ŽENSKEM TURNIRJU Jutri v Nabrežini nastop treh ekip V nedeljo bo v Nabrežini na sporedu zanimiv odbojkarski ženski predprvenstveni turnir. Tekmovanj se bodo udeležili Volleyball iz Pordenona, ki je ob koncu lanskega prvenstva prestopil v A2 ligo, in pa slovenska drugoligaša Sokol ter Bor. Tekmovanje se bo odvijalo po sistemu »vsak z vsakim*, igrali pa bodo na dva osvojena seta. Za vse tri ekipe pa bo ta turnir dobrodošlo preverjanje sposobnosti pred bližajočim se prvenstvom. TNKA ODBOJKA NAMIZNI TENIS V DRŽAVNEM DRESU PRIJATELJSKO SREČANJE Danes in jutri Bled gost Bora Odbojkarji Bora bodo danes in jutri gostili šesterko Bleda, s katero bodo odigrali dve prijateljski tekmi. Prvo srečanje bo na sporedu danes popoldne ob 18. ur: v občinski telovadnici v Dolini in potem še jutri dopoldan. Odbojkarji Bleda igrajo v drugi jugoslovanski zvezni ligi, v zahodni skupini. V prvem srečanju bi se morali pred tednom srečati z odbojkarji Maribora, toda tekma je bila preložena, ker so re Mariborčani na skupnih pripravah v Logarski dolini zastrupili s hrano in tako je bilo to srečanje pod silo razmer preloženo. Toda ne glede na to so odbojkarji Bleda med najboljšimi v Sloveniji in srečanje z njimi bo za naše odbojkarje več kot dobrodošlo. V zadnjih letih se ti ekipi nista srečali, toda pred dvema letoma, v okviru turnirja prijateljstva, ie bil Bled' boljši in je zmagal z 2:0. Današnja popoldanska tekma se bo pričela ob 18. uri,' ju*ri zjutraj pa se bosta isti dve šesterki prav tako v občnski telovadnici v Dolini srečali ob 10. uri. G. F. AVTOMOBILIZEM Skupina E ^jved Budimpešta (Medž.) - Slask j,.yoc>a\v (Poljska) 106:93 (46:49) “sosplastika (jug.) . Panathinai-Ka,ls Atene (Grčija) 102:74 (58:36) rn,„ „ ŽENSKE V. D»naj (Avstrija) - Elizur Tel s"viv (lzraei) 69:71 (30:34) dertpelje (Šved.) Lahden Sam- £° (Finska) 77:65 (36:34) Lizbona (Portugalska) - DBC Sp ist (Belgija) 'ženeva (Švica) 'Nizozemska) 49:61 (19:29) RM Rotterdam 39:90 (18:37) p pokalnih prvakov assv (Vel. Brit.) - Barcelona 88*88 jj',P8nija) (Bo|aS !^ure*.ia) - Levski Špartak Miganja) 101:111 Budimpešta (Madž.) - MS Vi^na,j (Avstrija) 105:58 np,1o (Švica) - Sparta Bertrange Crembur«> 79:70 ertaelje (Šved.) - Eveil Mon-(Belgija) 100:84 K, 'Tel Aviv (Izrael) - 01ympia- fcSv nirej (Grčija) 79:60 IZ Biessen (ZRN) - Den Bosch UNizozemska) 97:109 (45:52) O VAM A — V prvem dnevu poskusnih voženj za VN Japonske je najboljši čas dosegel Mario Andret-ti na lotusu, ki je najhitrejši krog prevozil v 1’12 ’23, s poprečno hitrostjo 217,256 km na uro. Drugi je bil Hurri, tretji pa Watson. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi mladino in odrasle jutri, 23. oktobra, ob 11. uri v Pevmo, kjer bo otvoritev prve TRIM - steze na Goriškem. Po otvoritveni svečanosti bo sledil pohod po tej stezi. Zbirališče bo ob 10.30 na trgu pred spomenikom padlim v Pevmi.r MILIČEVA NA FINSKEM Italijanske barve bo branila v tekmovanju• za evropski pokol narodov Danes bodo v Helsinkih odigrali mednarodno namiznoteniško srečanje med Finsko ir Italijo v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov. Kot je znano, sestavljajo vsako ekipo po dva moška (Bosi in Gion-tella) in ena ženska. Edina ženska -tekmovalka v vrstah »azzurrov* bo Krasova igralka Sonja Milič, ki bo tako še enkrat oblekla dres državne reprezentance in bo igrala v igri posameznic ter v mešanih dvojicah. Jutri pa bo Miličeva nastopila na Finskem na državnem namiznoteniškem turnirju v Helsinkih. --bs— NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Rupcni zagrešil odločilno napako V nadaljevanju državnega šahovskega prvenstva za posameznike, ki se odvija v Cioccu pri Lucci, sta vodeča, mednarodni mojster Tatai in velemojster Mariotti, prekinila svojo medsebojno partijo v kateri je Tatai nekoliko boljši. Tržačan Rupeni je po 40 potezah borbe s črnimi figurami prekinil partijo s Paserotti-jem, vendar pa je njegov položaj že izgubljen, ker je prav v zadnji potezi pre^ prekinitvijo naredil o-dločilno napako. Škoda, ' 'r je imel vso partijo pobudo v svojih rokah in bi si zaslužil nekaj več. Do konca prvenstva manjka še pet kol, vendar pa čakajo Rupenija samo težki nasprotniki,. kot so Cosulich, Tatai, Toth, Capello in De Eccher. V nadaljevanju prekinjenih partij je drugi tržaški predstavnik Spinet-ti končno dosegel svojo prvo celo točko z zmago nad Paserottijem. Rezultati 8. kola in prekinjenih partij iz prejšnjih kol: Toth - Valenti 1:0 Capello - Spi ne*, ti 1:0 De Eccher - Trabattoni remi Tatai - Mariotti prekinjeno Paserotti - Rupeni prekinjeno Cosulich - Messa prekinjeno Zichichi - Taruffi prekinjeno Prekinjene partije: Spdnetti - Paserotti Paserotti - Valenti De Eccher, - Zichichi Messa - Tatai Lestvica je po osmih kolih sledeča: Mariotti 5,5 (1), Tatai 5,5 (1), Trabattoni 5,5, Zichichi 5 (1), Toth 5, Capello 4.5 Rupeni 3,5 (1), Taruffi 3 (1), Passerotti 2,5 (1), De Eccher 2,5, Messa 2 (1), Valenti % 1:0 remi 0:1 remi in Spinetti 1,5. Duško Jelinčič TENIS BARCELONA — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni so dosegli te izide: Borg - Higuerhs 2:0 Dibbs - Kodeš 2:0 Fibak - Taroczy 2:1 . Orantes - Granat 2:0 nogomet NAŠE ENAJSTERICE V AMATERSKIH LIČAR Primorje računa vsaj na remi V Dolini derbi Rosandra-Breg Na Goriškem so Sovodnje trenutno na 2. mestu lestvice 1. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare šestega kola v katerem igra naš edini predstavnik, to je proseško Primorje, pred domačim občinstvom. Primorje — Aqulieia O jutrišnjem nastopu Primorja smo vprašali za mnenje odbornika in nogometaša proseškega kluba Žarka Raceta: »Doma smo do sedaj vedno dobro igrali in zato je razumljivo, da po slabem nastopu proti Ponziani, tokrat ne smemo razočarati. Pogoji za to so, saj smo v tem prvenstvu že pokazali, da igramo eno tekmo dobro, drugo pa slabše. Slab seveda vedno v gosteh, dobro pa doma, kjer igramo kot prerojeni. Ker ima naš nasprotnik iste hibe kot mi, to se pravi, da ekipa Aquileie do sedaj v gosteh še ni osvojila ene sfcme točke, smo razpoloženi optimistično. Škoda, da imamo nekaj težav s postavo. Branilec Blažina je bolan in zato ne bo igral, negotov pa je tudi levi branilec Gabrijel Husu. Kljub temu pa računam na pozitiven izid Primorja.* 2. AMATERSKA LIGA V jutrišnjem šestem kolu bo na sporedu nekaj zanimivih- dvobojev, izidi katerih bi lahko precej spremenili trenutno lestvico. Opicina —. Primorec Po nepričakovanem porazu proti Ed. Adriatici, gredo Trebenci v go- •••i>«iiii«iiiiiaiiiiiiiliiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiifiiiiiiiii«iiiiiiiaiviiiaaiiiiiiiiiiaaiBaiiiitiiii«iaiiii«iti>iiiiiiiiatrr«iiiiiiitiiiaaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaa*itiiiiiiiiiMiaai*tiii«miaiiaamiii»«*ciMu«>«aiMiMiiMiiiMMliMiiaiiiiifif*M*«i«v«iiii««i*Miia*tMiiii«iii»<*iiii«*«iiiii*i>AJi>ii**i*iiiiiii*iiii>ii>iiiili**a*asia*ai* REKREACIJSKI 'ŠPORT PO VEČLETNEM PRIZADEVANJU Danes bodo nad Saležem odprli Krasovo trim-stezo Vrb Vrhka Novi športni objekt so zgradili s prostovoljnim delom * Pokal Ronchettl at« (Vel. Britanija) - Alcala (»Panija) 65:71 Danes popoldne bodo športni delavci ŠK Kras iz.zgoniške in repen-tabrske občine kronali svoj dolgoletni načrt in napore, ko bodo ob 16. uri odprli «trim - stezo Vrh Vrhka* nad Saležem, ki je prva tovrstna proga za rekreacijo v naši deželi. Ta novi športni objekt, ki so ga s prostovoljnipi in udarniškim delom realizirali člani društva, bo služil za rekreacijo predvsem neaktivnim športnikom, ?e pravi tudi starejšim občanom, da se občasno razgibljejo in tako gojijo svojim letom in organizmu primerno telesno kulturo, kar spričo vse večje motorizacije in avtomatizacije sodobnega življenja postaja vse večja življenjska potreba. Steza je namenjena tudi šolski mladini, ki bo lahko na tem objektu gojila telovadbo, za trening pa že služi domačim nogometašem in odbojkarjem, ki tam nabirajo telesno kondicijo. Trim-stezo bodo predali svojemu namenu pod geslom: «Varujmo zdravje in naravo*, kar pomeni, da ni namen rekreacije le krepitev zdravja, nabiranje telesne kondicije in boljšega razpoloženja, temveč teži tudi po večjem varstvu okolja, da bi se ljudje naučili opazovati in spoštovati naravo. Načelnik Krasovega trim-odseka Mario Milič nam je pred otvoritvijo nove steze povedal sledeče: »Za-misel, da bi postavili trim stezo (pravzaprav smo prvotno mislili celo na dve stezi) se je porodila že pred tremi leti, ko so stekla prva pripravljalna dela. Ker je bilo treba vse narediti z udarniškim delom, pa se je realizacija vse preveč zavlekla, delno ker je večina članov društva angažirana še pri drugih panogah in področjih, delno ker se vsi niso aktivno odzvali, kot so obljubili, delno pa tudi zaradi tega, ker nismo razpolagali s finančnimi sredstvi za nakup raznega materiala in lesa, ki je potreben za določene vaje na postajah. Težave so bile tudi v tem, da so nekateri klanci bili.desetletja zapuščeni ter so bili vsi zaraščeni in neprehodni, sedaj pa so bili spet urejeni. Vsi napori pa so sedaj poplačani, ko otvarja mo tretji objekt, ki ga je Kras u-darniško realiziral,' poleg odbojkarskega oz. balinarskega igrišča * «Trim - steza Vrh Vrhka* nad Sa ležem meri približno 1.200 metrov, je speljana po kraških klancih in po borovem gozdičku, ima skupno 20 postaj, pri katerih se mora vsak rekreativec ustaviti in opraviti določene vaje, ki so označene na posebnih tablah. Predvideni sta , Kras - Bor PRIJATELJSKA TEKMA 1 ČLANI 18.15 v Sežani Kras - Bor REKREACIJSKI ŠPORT 16.00 v Saiežu Odprtje trim - steze ODBOJKA PRIJATELJSKA TEKILA ČLANI 18.00 v Dolini Bor - Bled 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Kras - Esperia S. Luigi 14 30 v Doberdobu Mladost - S. Lorenzo 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Romana KADETI 8.45 v Križu Edile Adriatica - Primorje NARAŠČAJNIKI 8.45 na Proseku Primorje - S. Giovanni 10.30 v Doberdobu Mladost - Romana JUTRI NEDELJA. 23. OKTOBRA 1977 NOCOMEJ 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje - Aquileia 2. AMATERSKA LIGA 14.30 Opčinah Opicina - Primorec 14.30 na Padričah Gaja - Edera 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Zarja 9 30 v Vilešah Villesse - Sovodnje NAJMLAJŠI, 10.30 v Miljah Muggesana • Zarja - A m 7 .A A W A 12.15 na Proseku Primorje - Opicina ZAČETNIKI 13.30 na Proseku Primorje- - Stella Azzurra 10.30 pa Padričah Gaja - Kras 12.00 v Trstu, <1. maj* Soncini A - Breg ste k ekipi Opicine, ki si je po slabem startu znatno opomogla, saj so Openci v zadnjih treh tekmah osvojili kar pet točk. To jasno dokazuje, da je ekipa prebila krizo in sedaj odločno starta na tisto mesto, ki so ga mnogi pričakovali v začetku sezone tj. na končno zmago. Gostovanje Trebencev bo zato naporno, kljub temu da Primorec v gosteh letos še ni doživel poraza. Domačini jutri o-dločno juršajo na zmago, s katero bi radi počastili spomin na tragično preminulega mladega nogometaša Vodopio, ki je postal žrtev prometne nesreče. Trebenci, seveda, bodo napeli vse sile. di bi preprečili domačinom pot do zmage in zato bo verjetno dvoboj zelo napet in zanimiv. Gala — Edera Jutrišnji gost Gaje se, na papirju, predstavlja kot šibka ekipa in to dokazuje tudi lestvica, saj Edera tiči na repu s pičlo točko v žepu. Tržačani so do sedaj doživeli že štiri poraze. Edino točko so odšč p-nili ekipi Ed. Adriatica. Kljub temu pa se morajo gajevci zavedati, da njihova naloga ne bo lahka, saj jim znajo Tržačani na igrišču delati tudi preglavice. Rozinovi varovanci morajo zato igrati brez strahu, predvsem pa ne smejo podcenjevati nasprotnika, katerega morajo skušati presenetiti takoj v začetku. Če bo torej Gaja zaigrala brez napak, mislimo, da bodo »zeleno - rumeni* odnesli obe točki. Libertas — Zarja Po lepi zmagi nad Gajo, ki je precej dvignila razpoloženje v taboru Gaje, čaka jutri Bazovce izredno nevaren nasprotnik. Ekipa Libertasa gotovo sodi med najmočnejše ekipe te skupine, kar dokazuje tudi lestvica. Tržačani so namreč v dosedanjih nastopih prepustili le eno točko v prvem kolu (Primorcu) nato pa so zmagali v vseh štirih tekmah, kjer so rr.ed drugim premagali tudi kvo-tirano Costalungo in solidno Op. Su-percaffe. Ti podatki zgovorno kažejo. da bo Zarji trda predla. Vsekakor Bazovci kujejo, skrito, upanje. Razumljivo je, da proti takemu nasprotniku jim ne preostaja drugega kot da igrajo obrambni s'stem igre in s tem skušajo zaustaviti močen napad Libertasa, pri katerem se najbolj odlikuje napadalec De Bernardi, ki je s šestimi danimi goli na prvem mestu lestvice najboljših strelcev. Trener Zarje Vojko Križ-manftič bo zato moral roštaviti za kritje tega napadalca res solidnega branilca, ki ne bo smel puščati prostosti De Bernardi ju, kajti to bi bilo lahko za Zarjo usodno. Rosandra — Breg Derbi med ekipama dolinske občine bo gotovo osrednja tekma tega -.avrtljaja, ki bo privabila ob rob grišča lepo število navijačev. Srečanje bo dokaj zanimivo in izenačeno. Na papirju, seveda, ima Rosandra večje možnosti, saj je startala med favoriti prvenstva. Vendar so dosedanji nastopi dokazali, da v vrstah Rosandre nekaj rie gre. In prav to pomanjkljivost bodo jutri Brežani skušali izkoristiti, saj po porazu z zelo dobro, saj jc Ul rezultat pokazal realne možnosti Juventine, ki v dosedanjih tekmah zares ni imela sreče. Trener Gianni Manson lah' o računa na vse nogometaše, s popolno postavo lahko mirne duše starta na zmago. Fabio Gergolet 3. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare četrtega kola, v katerem obe naši enajsterici igrata proti močnim nasprotnikom. Kras sprejme v goste ekipo Esne-ria SA, ki .ie pred tednom dni nasula Afi - S atu kar pet golov. S tem pa ni rečena, da je naloga Krasa brezupna. »Rdeče-beli* morajo le dobro poslušati nasvete trenerja Mam-zutta in biti bolj pazljivi v obrambi. S tem jim lahko uspe iztrgati Tržačanom točko. Vesna pa bo igrala že danes v gosteh proti S. Vitu, k; trenutno skupaj s CGS vodi na lestvici z dvema točkama naskoka nad Vesno. Razumljivo je zato, da Križani o-dločno računajo na zmago, s katero bi dohiteli nasprotnika in se s tem tudi vrinili v skupino ekip, ld računajo na končno zmago. Naloga Vesne bo vsekakor težka, saj so Tržačani prepričani o osvojitvi ene, računajo pa na obe točki. B. R. 11.00 v Štandrežu Juventina - Audax ODBOJKA PREDPRVENSTVENI TURNIR ČLANICE '\00 v Nabrežini Nastopajo Bor, Sokol in Volley-ball PN PRIJATE! JSKA TEKMA ČLANI 10.00 v Dolini Bor - Bled 14.30 v Dolini Rosandra - Breg 14.30 v Štandrežu Juventina - Ruda KOLESARSTVO VETERANI 10.00 v Tržiču Nastopa tudi Adria REKREACIJSKI ŠPORT NA GORIŠKEM Enajsterica Mladosti iz Doberdoba bo nastopila doma proti ek;pi iz San Lorenza, ki je vsekakor nevaren nasprotnik, saj je lani iztrgala našim fantom kar tri točke. Tudi v vrstah Mladosti so vsi prepričani v zmago (v nedeljo so premagali Brazzanese z 1:0 v gosteh). Tokrat v vrstah Mlados zaradi izključitve ne bo nastopil Karel FerfoJja. Sovodenjci bodo nastopali doma proti izredno nevarni tržiški Romani, ki je trenutno na drugem mestu lestvic;, z enakim številom točk kot Sovodnje. Enajsterica Romane ima zelo močno obrambo, saj v njenih vrstah nastop bivši vratar Triesti-ne Collovati. Zato bi b:l za Sovo-denjce remi že dober uspeh. Moramo povedati, da je bilo preteklo kolo precej uspešna za naši enajsterici, saj je Mladost zabeležila prvo letošnjo zmago in to proti enajsterici Brazzaneseja, Sovodnje pa so remizirale proti skromni enajsterici iz Podgore. S tem remijem so zdrknili Sovodenjci na drugo mesto lestvice. Prav pa je ostala sama ekipa goriškega Audaxa, ki je z minimalno razliko premagala enajsterico Libertasa iz Koprive. REZULTATI PRETEKLEGA KOLA: Aurisino imajo s svojimi navijači odlit račun, če bi prisilili Rosardro vsaj k remiju, bi gotovo zadovoljili navijače, ki so po porazu z Aurisino nekoliko razočarani zapustili igrišče. Vendar nikakor ne smemo misliti, da bo jutri za Breg lahka naloga, nasprotno, Brežani so res pred težko oviro, saj Rosandra odločno juriša na celoten izkupiček. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Costalunge nad Campanelh mi, remi ined Fleminiom in S. Marconi, delitev točk med E. Adriatka in Op. Supercaffe ter zmago Aurisi-ne nad Zr.ulami. B. R. 11.00 v Pevmi Odprtje trim - steze NA GORIŠKEM štandreška Juventina se bo spoprijela doma s solidno enajsterico iz Rude, ki ima trenutno nekaj točk več. Po nedeljski zmagi proti drugouvrščeni enajsterici iz Zagraja je razpoložen e v štnndreškem taboru 0:1 2:0 1:0 1:0 2:0 0:0 1:1 Brazzanese - Mladost Poggio - Fogliano Romana - Azzura Audax - L/b. Capriva Vermegliano - Edera San Lorenzo - Pro Farra Piedimont'; - Sovodnje Lestvica po tretjem kolu: 6 točk: Aidax 5 točk: Sovodnje. Poggio in Pnmana 4 točke: Fcgliano in Vermegliano 3 točke: Pro Farra 2 točki: Lib. Capriva, šzzurra in Mladost. I točk Edera, San Lorenzo, Brazzanese in Piedimonte. Fabio Gergolet Atalanta - Napuli Bologna - Perugia F ggia - Torino Genca - Verona Inter - Lazin Juventus - Fiorentina Vicenza - Pescara Roma - Milan Rinrni ■ Cesena Sambencd. - Caianzaro 2 Termina • Lecce X Triestina - Udincse 1 Maršala - Catania X X X 2 1 1 1 1 1 1 X t X 2 38. O Kitajski dnevnik 12. MAREC le(.aj^stanemo v lepem jutru. Sporoče nam, da bo imelo Ljudje žive v rovih vnu Za Jenan nepredvideno zamudo. Sprehodim se po sloči'. Vl't je zelo lep. Skozenj teče potoček, čezenj ' se 10 tipični mostički, vse je v eksotičnem drevju in v'VQfl hoteia' sta uraclna sivina i° uniformiranost?! Okoli se vije visok zid, vojaki stražijo vhod. qa 'strio se nadejali, da bo ta zamuda tako kratkotraj-26 smo na $oti proti letališču. Vkrqamo se v ^etaio° letal° za Jenan- N’ebo je jasno, brez oblačka. Pofl ne *0ti previsoko. Skozi okna opazujemo pokrajino hd vnam*- Vsa zemlja je obdelana. Sama terasasta polja Poti hribov do vrhov. Na tisoč kilometrov dolgi ^etimo nad samimi polji. Nobeden od hribov ali go-Prav ne morem natančno ugotoviti nadmorske višine, Vrha ?otov° pa so vsi višji od 1.000 metrov — nima Polj*'' rhovi so porezani, spremenjeni v njive. Terasasta Pian. Se začno — ali končajo — na vrhu posameznih Nikjer ni videti bivališč. Kitajski tovariši pojasnijo, da ljudje žive v rovih. V luknjah, v jamah, skopanih v zemljo! • Tako so bivališču iz letala nevidna. Sprašujem se, kako namakajo ta poija visoko v gorah, od kod je speljana voda, ali se tudi tu zgledujejo po Ta Čaju, so tudi tu spremenili plodno zemljo v rodovitna polja z umetnim namakanjem, zasutimi hudourniki, z velikimi rezervoarji za vodo. Ne vem. Verjetno ne. Če bi bilo tako povsod, najbrž velika nacionalna kampanja okrog Ta Čaja ne bi bila potrebna. Toda, čeprav pod nami niso sami mali ali veliki Ta Čaji, je vsakomur že na prvi pogled jasno, da je obdelano vse. Da vsa zemlja rodi, da je vsa namenjena prehranjevanju številnega kitajskega prebivalstva. Spuščamo se proti Jenanu. Pod nami je mestece. Videti-je izredno skromno. Nekoliko sem prepričan, saj sem si predstavljal, da bomo prileteli v mesto, spremenjeno v en sam muzej, ki bo hotelo dokazovati 'veličino svoje zgodovine. Iz letala že ni videti tako. Pristanemo na majhnem letališču. Staro je, učinkuje nekam zanemarjeno. Ob njem gradijo zdaj novega. Med poletom smo tudi opazili, da grade proti Jenanu železnico in novo cesto. Rekli so nam, da ne za potrebe gospodarstva, temveč zato, da bi tisoči In tisoči Kitajcev lahko obiskali to svetišče ali, kot mu rečejo oni, zibelko kitajske ljudske revolucije. Na letališču se ponovi običajni protokolarni obred. Srečamo se z ljubeznivimi gostitelji in odpeljemo v bivališče, ki je tudi v Jenanu «partijski hotel*. Nekoliko skromnejši je od drugih, e, kjjub temu še nesorazmerno velik in lep za tako majhen in nerazvit kraj, kot je videti Jenan. Jenan, zibelka kitajske revolucije, svetišče Maovih idej Jenan me spomni na Kitajsko mojih predstav. Majhne hiše iz blata, nekoliko večje hiše — zidane, a tudi te zelo skromne, krog in krog Jenana pa v hribih sami rovi, do koder seže oko. Rovi so izkopani v navpično odsekan hrib. Široki so približno tri metre in dva metra visoki. Pred rovom je navadno še ploščad, ki je o-grajena kot dvorišče z ograjo iz zemlje, šibja in podobnega materiala. Nekatera od teh bivališč so že na prvi pogled strahotno bedna. Kitajci tega ne skrivajo. Ko jih vprašamo, kdo tam prebiva nam preprosto odgovore: •Ljudje, kmetje in delavci.* Očitno opazijo naše presenečenje, pa nam poskušajo pojasniti, da ti ljudje, ki žive v takih izjemno skromnih razmerah, žive v Ljudski republiki mnogo bolje kot kadarkoli dotlej. Verjamem jim. Tudi sam sem prepričan o tem. Toda, kljub temu je prvi vtis neprijeten in ne morem se ga znebiti. Jenan ima približno 50.000 prebivalcev, z okolico vred pa .šteje 220.000 ljudi. Tu je dolgo živel in delal Mao Ce-tung. Po dolgem pohodu leta 1935 je najprej živel v naselju blizu Jenana. Po dolgem pohodu leta 1935 je najprej živel v naselju blizu Jenana. Junija 1937 se je preselil v Jenan. Tu je živel deset let, do 1947. leta, ko so Čangkajškovi vojaki mesto zavzeli. Mao se je na severu te province boril še leto dni, nato je s svojo vojsko odšel na sever Kitajske in se od tam zmagovito vrnil v Peking leta 1949 ter ustanovil Ljudsko republiko Kitajsko. Zdaj je Jenan upravno - administrativni sedež revolucionarnega okrožja, v katerega sodi trinajst okrajev in mesto Jenan. Celo okrožje ima nekaj več kot milijon prebivalcev. Med zgodovinskimi znamenitostmi si najprej ogledamo dvorano, v kateri je bil od aprila do junija leta 1945 sedmi kongres komunistične partije Kitajske; udeležilo se ga je 700 delegatov, ki so predstavljali milijon dvesto tisoč članov partije. Mao je imel na kongresu tri referate. V Jenanu je bil sprejet tudi statut partije. V tem statutu je bilo prvič ugotovljeno, da je Maova linija kombinacija marksizma-lepinizma in kitajske stvarnosti ter potreb. Izvoljen je bil tudi nov centralni komite, Mao Ce-tung pa je bil imenovan za predsednika. Kongres je trajal 50 dni. Med šestim in sedmim kongresom je namreč minilo kar 17 let. V tem času je prihajalo v partiji do najrazličnejših konfliktov in še na jenanskem kongresu se je moral Mao krčevito boriti za prevlado svojih idej in svoje politične linije. S tem je utemeljeno tudi silno dolgo zasedanje kongresa. V dvorani nad odrom še danes piše »Zmagovito korakajmo naprej pod zastavo Mao Ce-tunga». To je bila politična parola sedmega kongresa. Še dve paroli sta izpisani na zidovih. Ena pravi, da je treba vztrajati pri resnici in popravljati napake, druga poziva k urejanju odnosov v partiji, štiriindvajset zastav je razvrščenih ob stenah dvorane v obliki «V». Takrat je tudi na Kitajskem črka «V» pomenila zmago, nam pojasnijo. Na zadnji steni je velik napis »Enotnost idej in enotnost volje » Hitimo iz prostora v prostor, nekam poslovno se vedejo naši vodniki. Pravzaprav nič drugače kot veči i vodnikov po svetu, nič posebnega ne opazimo pri njih. Govore hitro, kot da bo za našo skupino prišla nova in za njo spet druga in da bo vsem spet treba znova pu--i v^e, znova povedati vse. Ogledamo si še z~ 'd>'o r-adov CK. Jaa tri nad stropja. V pritličju so delali funkcionarji centralnega komiteja. Tu je tudi soba, v kateri je zasedal centralni ko mite. V tej sobi se je Mao Ce-tung sestal tudi s knjiže biki na znamenitem sestanku o umetnosti. Bilo je to 2. maja leta 1942. Mao je trikrat govoril književnikom. Vsakokrat jih je pozval, naj se združijo s kmeti, delavci in vojaki, ter jim razložil, da mora biti književnost v službi proletariata. Naš vodnik nam navdušeno razlaga, da je bila situacija v književnosti ln umetnosti po tem letu silno burna. Pripoveduje, kako so književniki in umetniki odhajali v vasi, v tovarne. Takrat so napisali veliko dobrih del in umetniških točk. Prva opera iz tega časa je »Brat in sestra obdelujeta zemljo*. Uredništvo, uprav«, oglasni oddelek, TRST, UL Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tl-st 11-5374 Stran 8 \ 22. oktobra 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljane, Gradišče '10/11 nad. telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i i Član italijanske fi Izdaja^^^ZTr zveze Časopisnih H Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov FIEG” OSUMLJENI 50 OBNAVLJANJA RAZPUŠČENE FAŠISTIČNE STRANKE Sodna sporočila 40 pripadnikom MSI Pred odkritjem polvojaških taborišč? Med prizadetimi je vseh II obtožencev zaradi sodelovanja pri uboju W. Rossija Teroristične napade so snovali in načrtovali v sekcijah Almirantejevega gibanja RIM — Namestnik državnega 'pravdnika dr. Luciano Infelisi je podpisal včeraj dopoldne 40 sodnih !poz:vov, naslovljenih na ravno toliko skrajnih desničarjev, ki so osum ljeni obnavljanja razpuščene fašistične stranke ' Infelisijev ukrep je prišel dva tedna potem, ko je vodja političnega oddelka rimske kvesture dr. Umber-to Inn orla izročil glavnemu pravd-'n ku dr. Giovanniju De Matteu informativno poročilo o delovanju skrajne desnice; poročilo zadeva na jsilna dejanja, ki su se zvrstila od februarja pa da poskusa umora na Trgu lgea, do katerega je prišlo le 'dan pred krvavimi incidenti na Dre 'voredu Medaglie d'Oro, pri katerih [je bil ustrelien simpatizer «Lotta con 'tinua» Walter Rossi. Na zahtevo dr. Infelisija so možje 'postave izpeljali predvčerajšnjim hišno preiskavo pri 13 pripadnikih misovskega (novofašističnega) gibanja ter zaplenili številne dokumente in drugo gradivo, ki ga sedaj proučujejo preiskovalci. Dosedanja preverjanja so pokazala na obstoj tesnit in stalnih povezav med posameznimi sekcijami MSI, 'spričo česar so preiskovalci skorajda uverjeni, da so bili teroristični izpadi skrajnih desnearjev zasnovani in načrtovani prav na sestankih med misovskimi kolovodji v njihovih lastnih brlogih. 1 Imen oseb. ki jim je dal dr. In-'felisi razposlati .odna sporočila, namestnik državnem pravdnika iz razumljivih razlogov še noče posredovati tisku, ve pa se. da se med prizadetimi nahaja vseh 11 novofa-šistov, ki so zaprti v jetnišnici Regina Coeli pod obtožbo sodelovanja 'pri uboju Walterja Rossija. Dr. Infelisi preverja sedaj govorice, po katerih naj bi imeli skrajni desničarji na območj'h Sperlonge in Sabzedie vrsto polvojaškjh taborišč. [Včeraj se je sestal s šefom političnega oddelka kvesture Improto. da bi se sporazumela glede nadaljnjih pobud, prihodnji teden pa se bo v spremstvu kolega dr. Marroneja po- vo,>, na katerem je bila sklenjena »usmrtitev* sodnika Vittoria Oceor sia. Sodniki s< sprejeli tezo Pomarje-vu branilcev, ki sta naglasila, da zahteva Italija njunega varovanca pod obtožbo političnega zločina, a v takem primeru ustrezna italijansko - španska pogodba ekstradici-je ne predvideva. Giancarlu Rognoniju grozi dosmrtna ječa GENOVA — Državni praVtl-nik dr. Jommi je včeraj predlagal dosmrtno .ječo za voditelja nacifašistične skupine tek volitev. Prav tako v novi vladi, ki bo izrecno predvolilnega značaja, ne bo podtajnikov, razen onih za zunanje zadeve in za trgovino, ki vodijo pogovore o pristopu Grčije k Evropski gospodarski skupnosti. Predčasni razpust oarlamenta je zahteval sam Karamanlis. pa čeprav je njegova stranka . razpolagala z absolutno večino, ki jo bo po novih volivah zelo težko ohranila. Svojo zahtevo je grški premier utemeljil z važnimi mednarodnimi pogajanji, ki so v teku in ki bi jih morali prekiniti, ko bi se zakonodajna doba končala ob normalnem roku, jeseni prihodnje-ga leta. S predčasnimi volitvami pa bodo omogočili, da bo pogajanja vodila nova vlada, ki bo imela podporo novice parlamenta m celo zakonodajno oi L,, časa na razpolago. Po-ga.iama ki, jih je omenil Kramanlis. zadevajo vprašanje Cipra, pristop Grčije k EGS ter urejanje odnosov med Grčijo in NATO. Kot sna omenili, je Karamanlisova stranka »Nea demokratia* razpolagata z absolutno večino 54 odstotkov v včeraj razpuščenem parlamentu. Največja opozicijska stranka je Mavro-sova centristična * 20 odstotki, sledijo pa Papandreuovo socialistično padhclensko gibanje s 13 odst. in tri grške komunistične skupine s skupno nekaj več kot 9 odstotkov. Skrajna desnica je na valitvah leta 1974 prejela komaj en odstotek glasov in ni imela predstavnikov v parlamentu. Očitno je še prezgodaj, da bi poskušali kakršnakoli ugibanja o tem, kako bo sestavljen novi parlament. Eno glavnih neznank predstavlja orat skrajna desnica, ki se je Pred kratkim organizirala v «nacionalni fronti* in ki bo zbrala glasove ne samo fašistov in pristašev polkovnikov, ampak tudi najbolj konservativnih slojev. predvsem simpatizerjev monarhije. Prav gotovo bo ta stranka 'idje-di.la glasove pretežno Karamanli.sovi Stranki, ki bi na ta način utegnila Grška levica pa je razkropljena na številne stranke In skupine, ki so v ostri polemiki med sabo. Tik pred razpustom ie parlament izglasoval volilni zakon, ki bo še" bolj okrniI perspektive levičarskega uspeha na novembrskih volitvah. 270.00C mladim, ki bi mprali letos prvič voliti, to praktično onemogočili, da bi izrazili svoj glas, ker se bodo lahko vpisal' v volilne sezname šele s 1. januarjem prihodnjega leta. Novi za-koii poleg , tega predvideva se posebne nagrad.; pri razdelitvi ostankov za najmočnejše stranke, torej tudi v tem primeru v škodo razkropljeni levici, (trn) VČERAJ PRI KALABRIJSKEM NASELJU CAN0L0 NU0V0 I.OCRI (Reggio Calabria) — Nedaleč od naselja Canolo Nuovo so karabinjerji našli včeraj zgodaj zjutraj 55-letnega ginekologa Gina Mantegno, ki so ga ugrabili neznanci 30. avgusta zvečer. Izpuščen je bil proti odkupnini kakih lot* milijonov lir proti začetni zahtevi milijarde — sam je sicer pojasnil preiskovalcem, da je njegova družina izplačala zločincem le 30 milijonov. Možakar, ki je primarij porodniškega oddelka bolnišnice v Sider-nu, je bil videti zelo utrujen Ne gre pozabiti, da boleha za kroničnim bronhitisom s pogostimi napa-cjd naduhe. Zdravstveno stanje se mu je bistveno poslabšalo še posebno, ker so ga banditi zaprli v vlažno jamo, kjer se je d.dobra namrazil. Povedal je tudi, da so «ječarji» z njim dokaj grobo ravnali’ ter mu večkrat zabrusili: «Kar povej jim, bogatašem, da odslej ne bodo imeli miru. Od njih bomo zahtevali redno plačevanje deležev na zaslužku; če se bodo upirali, gorje jim!*. Dr. Mantegno so člani poklicne tolpe ugrabiteljev napadli prav pred bolnišnico, v kateri je nameščen, sicer pa stanuje prizadeti v Gioiosi Jonici. Kaže, da so karabinjerji že izsledili skrivališče, kamor so ga za nekaj časa skrili kriminalci. Nahaja se na območju Mammole in je težko dostopno zaradi goščave. Do odkritja je prišlo sicer v sklopu preiskave v zvezi z ugrabitvijo lekarnarja Ilaria Ar-manda Lanzette (izginulega 24. avgusta ter izpuščenega 18. t.m. proti odkupnini 75 milijonov lir), ki naj bi bil skrit v istem kraju, Možje postave so ob tej priliki aretirali pet oseb, to so Francesco Carrozza (33 let), njegov nečak Ni-cola Carrozza (17), Vittorio ■ Jerind (18), Nicolangelo Cavallaro (45) ter še 42-Ietni čuvaj krajevnega pokopališča Giovanni Stellitario, ki je med grobovi hranil izrazito mafijsko «opremo» — številne puške vseh vrst, brzostrelke, revolverje, dinamit in strelivo. Po izpustitvi dr. Mantegne imajo kalabrijski ugrabitelji, ali bolje »črni mafijci* sedaj v rokah še ženo milanskega industrijca Sergia Paoletti.ja, gospo Mariangelo Pas-siatore in univerzitetnega študenta Francesca Fallettija iz Siderna. Za priletnim lekarnarjem Viricen-zom Macri.jem iz Mammole, ki je bil ugrabljen natanko pred letom dni. se je pa izgubila vsaka .Jed in preiskovalci upravičeno menijo, da ,so ga mafijski zločinci ubili. .« * *' RIM — Preiskovalni sodnik Fcri dinando Imposimato je sestavil obtožnico proti zajetni skupin' ugrabiteljev, ki je delovala pod vodstvom zloglasnih Alberta Bergamel-lija, Jacquesa .Bsrengur.rja in Maf Tea Bellicinija. Z omenjenimi vred gre kar za 38 oseb. ki so obtožene ugrabitve predsednika dni žbc Voxori Amedea (Molani ja sinu »kralja kave* Alfreda Dautsija, farmacistke Angele Ziaco, hčerke premožnega rimskega gradbenika Marine D’Alessio in znanega timskega gradbenega podjetnika Re nata Filippinija; ko je bil slednji izpuščen proti odkupnini nekaj sto milijonov lir, ga je javni tožilec Armati, kot znano, osumil hlinjenja ugrabitve, vendar ga je pozneje oprostil. Od 38 obtožencev se jih jc 31 nepo- sredno udeležilo ugrabitev, " pa je pri njih le posredno sodelovalo. Pi-eiskava je trajala skorai dve leti in pol ter je spbčetka zajemala 61 ljudi, vendar je kasneje 23 o-sumljencev lahko dokazalo, da z ugrabitvami nimajo nobene zveze. Obtožnica dr. Imposimata zadeva tudi še druge zločine, ki so jih izvršili nekateri od obtožencev, tako npr. tudi uboj policijskega a-genta Giuseppeja'•• M*rchiseUe. - Pripomniti velja še, da sta Bergamelli in Berenguer skupna.z, .nekaterimi pajdaši delovala v tesni povezavi s fašističnimi prevratniki, (dg) MANILA — Na otoku Mindoro na Filipinih je strmoglavil ameriški vojaški helikopter, ki se je udeleževal manevrov sedmega ameriškega bro-dovja. Od 39 oseb, kolikor jih je bilo v trupu je vsaj deset izgubilo življenje, mnoge druge pa so bile hudo ranjene. Vzroki nesreče so še nepojasnjeni. spreminjali dosedanji značaj in sistem dela. Veleposlanikov obisk v videmski pokrajini se je zaključil zvečer * sprejemom, ki ga je koordinacijski odbor priredil na čast uglednemu gostu. Srečanje je bilo (pomembno, ker so se ga udeležili številni župani iz Benečije in Nadiških dolin, predstavnik gorske skupnosti za Tersko in Nadiško dolino ter predstavniki vseh kulturn h društev in zveze izseljencev. Prisotne je v imenu koordinacijskega odbora pozdrit vil predsednik Dino Del Medico, k> se je v kratkem nagovoru zahvalil | ambasadorju za veliko pomoč, ki jo je Beneški Sloveniji v tem tak? težavnem trenutku nudila matična domovina. Ne gre zgolj za gmoti'0 pomoč, ki je dragocena, pač pa tudi za tehnično znanje, ki so ga slovenski strokovnjaki dali na razpolago rojakom iz zamejstva. Koordinacijski odbor prejema sedaj novo nalogo: izpeljati novo fazo s pomočjo-ki jo nudi Jugoslavija. »Odgovornost je velika — je poudaril De Medic® — prepričani pa smo. da ji bom® kos, čc bo sodelovanje med občinami in našim koordinacijskim odborom tako, kot .ie bilo doslej.* Ob koncu je govornik še izraz® upanje, da nove ali popravljene hiše ne bodo ostale prazne. Zaradi jz' rijevanja je polovica beneških ljudi po svetu, želijo pa si živeti i® delati doma. »Dovolite mi — je dejal Del Medico — da izrazim še željo. naj nam Jugoslavija pomaga tudi s postavitvijo obratov v naši*1 dolinah. To bi bil res velik doprinos h gospodarskemu preporodu Be‘ nečije in vse slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, •* mora rasti in se razvijati v enotnen1 slovenskem kulturnem prostoru.* Po kratkih posegih šentlenartskc- ga župana Renata Qšnjaka in dajskega podžupana Alda Galassa, ki sta se zahvalila za pomoč *? poudarila, kako je sodelovanje Prll spevalo k spoznavanju in utrdit” vezi med sosednjima deželama )n narodoma, je povzei besedo velep°[ slanik Jovič, ki je že uvodoma P°ue daril, da je razdejanje, ki ga ) povzročil potres, res ogromno, raz_ veseljivo pa je dejstvo, da je bu že veliko narejenega pri odpravlj8' nju posledic naravne ujme. V tej® okviru je z zadovoljstvom ugotovi" da je bila dosedanja pomoč, ki r je nudila Jugoslavija, uspešna i[> ’ zrazil prepričanje, da bo tudi.' Pril)Qdnjk tako učinkovita, pa ce-prav »se zavedam, da je majhna primerjavi s potrebami prizadeti krajev*. »Prepričan sem tudi - 1 zaključil — da bo pomoč, ki jo dali prijateljski Italiji in dežel’ kjer živi naša narodna manjšin8' prispevala k medsebojnemu spozi’8 vanju in utrjevanju prijateljskih v* zi. S svoie strani pa sc obvezuje111, da bom naredil vse, kar je v n,®‘ či ambasadorja, da se te vezi 8 poglobijo in okrepijo.* (vt) ■UM«,1,milil,,111111111111,ta, milil tiiHHHdUiMiiiiHuiuMnHU.HiiiimiiniiimnnuiimtimHiiiuii«1 Uspešno zasliševanje ugrabiteljev predstavnika PSI Guida De Martinu Zgubiti absolutno večino. .................................................. JE NEKDO LAHKO KRISTJAN IN KOMUNIST OBENEM? Izmikajoč odgovor italijanskih škofov Berlinguerju RIM — v svojem prvem komentarju o vsebini Berlinguerjevega pisma msgr. Bettazziiu, škofu v iorei, je vatikansko glasilo ie napovedalo tudi stališče škofov. Ti so se res kmalu oglasili, kar gotovo dokazuje zanimanje, ki ga je pismo izzvalo med verniki in v cerkveni hierarhiji. V imenu italijanskih škofov se je torej oglasilo predsedstvo škofovske konference (CE1). Osnovna te za izjave škofov je. da sta riskreno krščanstvo in marksizem nezdruilji-oo». Vendar bi ta stavek ne vzbudil premislekov saj je sam Berlinguer v svojem pismu poudaril, da se KP1 navdihuje pri marksizmu, in njegovem nauku, vendar ne zahteva od vernikov, da ga sprejntejo, ker je pač važen program partije, ki/ se z £ no zmedo sjcušalo ustvariti videz njim ne istoveti v celoti. Zato pa predsedstvo CEI dodaja, da za kristjana ni dopustna «podpora ali vključitev v gibanja, ki čeprav na raznolik način, temeljijo na marksizmu». Da bi bilo še jasneje, kaj misli, predsedstvo CEI pojasnjuje: V Italiji to prihaja do izraza v rkomunizmut, ki «že deluje na kulturni'in upravni -avni*. Skratka (in tu prehaja CEI v ponovno in namerno izkrivljanje): «Nt mogoče biti obenem kristjan in marksist.» Nihče o tem pravzaprav ne dvomi, saj je Berlinguer postavil v svoje pismo drugo vprašanje in sicer o tem, kako je mogoče biti obenem kristjan in komunist, kar pa ni isto. Predsedstvo CEI je tbrej'z namer- da je zaostrilo stališča iz leta 1975, čeprav v resnici to ni res. Pač pa spominja vernike na «nujnost enotnega nastopat, čeprav v pluralizmu, katerega cilj mora ostati rčloveško in krščansko dobrot. Pogoj za pluralistično vključitev kristjana v javnem življenju je, po mnenju škofov, pristajanje ra vodilno in usmerjevalno vlogo cerkve, doslednost v odnosu do evangelijskega nauka in do metod praktičnega dela. Po mnenju CE' kristjani, ki so c' opredelili za marksizem ali za članstvo v političnih silah, ki se nanj sklicujejo, ne izoolnjujejo vseh treh pogojev. Zakaj? CEI pojasnjuje, da ti kristjani ne spoštujejo načela «enotno-sti katoličanov v temeljnih oprede lilvaht, ki so vierazdružljivo pove zane z načeli in noricami človeške in krščanske moralet. Tudi Zadnji stavek vsebuje bistveno protislovje, oziroma ga je mogoče razumeti na različne načine, kajti nobenega dvoma ni, da kristjan, ki se vključi v neko napredno silo. čuti (če ie kristjan) enako kot drugi kristjani imperative človeške in krščanske morale. Skratka, izjava CEI potrjuje predvsem stvari, ki niso bile sporne, kot nezdružljivost marksističnega ateizma in krščanstva na filozofsko - i-deološki ravni. Ne daje pa dokončnega odgovora na vprašanje zavestnega in laičnega pristopa vernikov ic praksi ustvarjanja socialističnih perspektiv v Italiji. Tu se škofje . zatekajo k . formulacijam, ki na prvi pogled dajejo misliti, da «e-notnost katoličanova pomeni v bistvu opredelitev za KD. Le pazljivejše branje stavkov vodi k spoznanju da je razprava o vsem tem še na stežaj odprta. To dokazuje tgenerah jezuitov Ar-rupe, ki jc sinodu poslal pisano poročilu, v katerem poziva kristjane, naj se soočajo z marksizmom, esprej-mejo v njem, kar je pozitivnega in kritizirajo, kar je negativnega». Ar-rupe izrecno poudarja, da krščanstvo nima izdelanega družbeno-go-spodarskega načrta, pač pa mora ljudem omogočali izbiro. Tako mora kristjan sprejeti hrepenenje po pravičnosti v razrednem boju, odklanjati na nasilje, ki ga prinaša. Zalo vaj verniki spremljajo evolucijo marksizma, (sl.s.) NEAPELJ - Preiskava o bitvi tajnika neapeljske federa?^ socialistične stranke prof. t*111 t, De Martina se naglo bliža konc. Sodstvo je včeraj potrdilo Fj, por desetih od skupno 13 zaFri. oseb, eno pa so preiskovalci''^ stili, ker nima zveze z zločin-^ , dejanjem (gre za draguljarja nara Palmierija). Ne samo, PrlL.j deti so priznali sodelovanje ugrabitvi ter se tako znašli 28 j(i šetkami. Sedaj bo treba iz tjL izvleči imena ljudi, ki so naročili, to bo pa kajpak nal11^ zanimivo. Govori se namreč, d* ^ to «osebe iznad vsakega suma* kdo ve, če ne bo namestnik drl nega pravdnika Cono Lancuba ^ gnil v sršenovo gnezdo, konkrc morda v kolesje političnega F vratništva. . ^ Ni namreč naključje, da Prel'.aiJ valni dejavniki izrecno politično naravo ugrabitve. jo Med priprtimi sta tudi Ant0' Limongelli ter Angelo Divino .. sliki ANSA); na slednjega ie v pisana stara kmečka zgradba ■ ^ kateri je bil zaprt ugrabljen* Martino, (dg)