Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
f
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrcdnlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne.
^tev. 206.
7 Ljubljani, v petek 11. septembra 1891.
Letnik XIX.
Sijajna zmaga.
Včerajšnji dan si sme naša lepa Gorenjska zopet zapisati med dneve, ki sveta spričujejo, d a je naš Gorenjec veren, naroden in značajen mož, nepristopen tujemu vplivu. Ta dan si sme pa tudi »Katol. politično društvo" zabeležiti med najlepše dneve svojega obstanka, kajti skoro soglasna izvolitev poslanca g. Mesarja spričuje, da ima naše politično društvo najtrdnejšo b a t. o m b o na Gorenjskem, kjer se nasprotniki pri volitvah niti na površje ne prikažejo. 48 glasov za Mesarja, 3 za Pirc8, 1 za Gozanija, te številke najtočneje pojasnjujejo razmere med konservativno, slovensko-liberalno in nemško stranko na Kranjskem. Vzgledna disciplina, ki se je pokazala ob tej priliki, priča o politični zrelosti gorenjskih volilcev in bodi vzgled vsem konservativcem pri bodočih volitvah. Le tedaj namreč sme pričakovati kaka politična stranka ob volitvah ugodnih uspehov, ako se v odločilnih trenotkih posamezniki združijo v enotno postopanje. V edinosti je moč. Disciplina nad vse I
Da je bila volitev v Radovljici skoro soglasna, to ondi ni nič nenavadnega, kajti večinoma je dosedaj Gorenjska svoje zastopnike izbrala s soglasno izvolitvijo. Nenavadno pa je in zelo pomenljivo, da je bil pri sedanji volitvi hud boj, česar poprej nikoli ni bilo, in da vkljub temu hudemu boju je volitev vendar-le skoro soglasna. Nasprotniki so popolno poraženi. In sicer vzlasti radi tega, ker so svojo taktiko jako spretno pričeli, ker so napeli vse svoje sile in ker so delali nepošteno z lažmi, z obljubami iu z grožnjami. Prepričala jih je volitev, da se Gorenjcem studi tak nepošten boj in da beganje volilcev z lažmi in z napačnimi poročili ne doseže nobenega uspeha pri
možeh, ki niso vajeni svojega plašča obračati po vetru.
Jako žalostno ulogo je ob tej priliki igrala naša narodno-napredna stranka. V začetku je objavila, da se ne bo nič vtikala v gorenjsko volitev; zatem jeli so kmalu njeni listi priobčevati lažnjiva poročila o volilnem gibanju, celo kopo lažij so nagrmadili o volilnem shodu „Katol. polit, društva" na Bledu ; dokazovali so Gorenjcem, da g. Mesarja ne bodo prav nič razžalili, ako volijo g. Pirca, in da zvesti ostanejo svoji zviti taktiki, begali so celo v zadnjem trenotku volilce, da je g. Mesar odstopil, na volišče so prihiteli na dan volitve celo radikalci iz Kranja begat volilce s to neresnico, a Gorenjci so se jim smejali, milovali jih in — g. Mesarja volili. To je bil jedino pravi odgovor mož na tako otročje izzivanje.
Volitev ta je zopet jasno pokazala, na kateri strani je naše ljudstvo in kdo piše v imenu in v smislu našega ljudstva. Vzlasti bi priporočali ljudskim učiteljem, ki so se mnogi z vso strastjo zaganjali v volilni boj, naj proučujejo rezultat volitve ter naj ne napravljajo umetno osnovanega nasprotja med seboj in med ljustvom, ker to gotovo ne more biti v prospeh ljudski šoli.
Radujoč se sijajne zmage, prepričani smo, da bo donašala Gorenjcem koristij duševnih in gmotnih. V to pomozi Bog!
Vera in politika.
Govoril dr. Šušteršič na shodu v Škofji Loki.
(Dalje.)
Sedaj pa si nasprotno oglejmo gospodarstvo, kateremu na čelu stoji mož, ki se ne briga za krščanske nauke, katerega vodijo marveč le zgolj posvetna načela. Za tacega gospodarja bode vodilo le lastna korist, le zgolj sebičnost.
V takem gospodarstvu bode navidezno tudi morebiti vse lepo vrejeno, kupčija bode tudi more-
biti dobro šla, kajti sebičnost bode takega gospodarja gnala k pridnemu delu, a vendar se tako gospodarstvo bistveno razlikuje od prejšnjega.
Gibalo za nekrščanskega gospodarja je le sebičnost, — iz sebičnosti bode pridno delal, iz sebičnosti bode svoje podložne, svoje hlapce, dekle in delavce spodbujal k pridnemu delu.
Iz sebičnosti bode pa tudi od svojih delavcev, od svojih podložnih zahteval trdo delo od zore do mraka, in privoščil jim ne bode niti potrebnega počitka. Ne bode se brigal, če moči delavca za zahtevano trdo delo tudi zadostujejo, če moči delavca takega dela ne premorejo. To je za sebičnega gospodarja brez pomena. Dokler bode delavec delal tako, kakor zahteva, obdržal ga bode, kadar pa bode delavec obrabil svoje moči vsled naloženega mu pretrdega dela, da ne bode mogel več zahtevanega dela zmagovati, posadil ga bode sebični gospodar pred vrata in vzel bode druzega delavca z zdra\imi močmi. In če hlapec sebičnega gospodarja zboli, potem ne bode, kakor krščanski gospodar, zanj skrbel. Kaj ga briga hlapec, ki ne more delati? Posadil bode bolnika na cesto in vzel si bode druzega zdravega hlapca. Ce ubogi bolnik, ki mu je morebiti skozi leta zvesto služil, še tako žalostno pogine, to ne kali miru sebičnega gospodarja.
Akoravno pa sebični nekrščanski gospodar od svojega delavca zahteva strogo trdo delo, daje mu nasprotno kakor mogoče pičlo mezdo. Kolikor mogoče dela za kolikor mogoče malo plačo! — To je za sebičnega gospodarja načelo. Pri tem pa bode tak gospodar porabil še vsako priložnost, da svojemu delavcu od zasluženega plačila kaj odtrga. Oe delavec kako četrt ure pozneje pride na delo, če ima nesrečo, da kaj majhnega gospodarju pokvari, takoj mu bode odtrgal na plačilu. In če ima ubogi delavec tudi morebiti ženo in otroke doma, ki žive od dela njegovih rok, in če tudi pičlo plačilo ne zadostuje za življenje vseh, če morajo morebiti otroci
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
»Trdnjavo Gibraltar naredili so Angleži zoper Špance, — iz naših gora naredil bom jaz trdnjavo zoper Angleže. Naši sovražniki se vznemirjajo nad gibanjem prebivalcev po mestih ; a ne vedo, da je marsikatera vojašnica prenapolnjena zaloga strelnega prahu in solitarja, — in marsikatera druga zaloga živeža; da je marsikateri Glen, kjer se mirno njih črede paso, že zavarovano ležišče in naše skale so trdnjave, ki se ne boje svinčenk iz njih topov."
„Oni ne vedo, da v temnih noččh iz nepozna-tih globin morskega obrežja prihajajo čolniči, vikajo njih čuječnost, ter se prepeljujejo od jednega kraja obrežja do druzega; ako pa jih preganjajo, poskri-jejo se v votline, v katerih jih živ človek ne najde. To sem storil kot natoroznanec. Kot kemik pomagal sem po svoji moči tudi ubogej Irskej. Razen tovarn za strelni prah ustanovil sem nedavno delalnico, v kateri se pripravlja razstrelivo, katerega čudoviti nasledki so še le meni samemu znani. Znašel sem tvarine, ki potresene po tleh širni travnik premeni v strupeno rav&n, po kateri se nobena žival brez
nevarnosti pasti ne more; znašel sem netivo, s katerim ob določenej uri vpepelim trdnjavo s čuvaji vred. To sem storil v treh lotih, in vendar me imajo oni, v katerih službi žrtvujem vse svoje moči, da, svoje življenje, — za tujca, norca, sumnjivega človeka I"
Doktor je umolknil.
»Vi ste pravi Irec!" vsklikne Peter ter mu stiska roko.
„Irski Washington!" pristavlja Firebrand.
„Ne, Jan, jaz nisem \Vashington," odgovori doktor, in oči se mu blesti; »jaz mu le pripravljam pot, — Washington je tu!"
In prime Petra za roko.
„Ako se imam nadejati slave, bode ta prva, da sem tebe našel; tu je meč Irske, on je, katerega bodo pozni rodovi častili z imenom. „Peter, spasitelj (rešenik) Irske!"
»Jaz?" vprašuje mladi Irec; »jaz, rešenik?"
„Da, ti, Peter Hadfield; kakor Irviughton ui moje, tako tudi Hadfield ni tvoje ime. Oče in ded tvoj sta je sicer nosila; ako pa sledimo par stoletij uazaj, najdemo mej tvojimj pradedi jednega, ki se je zvil »Fion" *) in je bil knez v alavnozuanej
») Fion je junak v nekej irskej bajki — in beseda „Fionu je korenika besedi „Fenier", s katero se v novejsej dobi na-zivajo zarotniki tajne družbe; ona pomeni „sinovi Fion-evi".
bajki, koja se pripoveduje od ust do ust od Dublina do Limericka, od Bantry-a do Portsrhae-a."
Peter se začudi.
„Dovolite, da nadaljujem, prijatelj! Dolge noči sem prebdel, da sem sestavil ta rodopis, ter se iz istega namena nastanil naposled v Bantry-u."
»Vaš oče je bil kmet; in vendar so vas vsi tovariši, — sluteč vaš rod, — častili, na tihem spoznali vas gospoda ter vas uazivali »mladega orla"."
»Ponosen in neupogljiv, kakoršnega sem vas spoznal, bili ste v istini orel, kraljevi ptič, kojega se sicer v mladosti more krotiti in zapreti v kletko, iz katere pa drzno dviga svoj pogled v solučne višave; ali ko doraste, umrje žalosti, — ako ne more zrušiti okovov, da bi veličastno vsplaval v sinje višine. V vaših gorah sem vas jel opazovati, moj brat vas je opazoval v Ameriki; najini razsodbi sta se vjemali; ko pa sem vas včeraj, prvič v teku dveh let, zagledal, bilo mi je srce polno radosti in ponosa, kajti uvidel sera, da se nad vami nisem varal, — da boste vi rešitelj nesrečne domovine."
Peter še ni bil nikdar slišal takega govorjenja: nikdo ga ni zviU »rešitelja", katero ime je toliko očarovalno za navdušene, neodvisne duhove; — zatorej ni mogel takoj odgovoriti.	(Dalje slčdi.)
lakoto trpeti vsled pičlosti očetovega zaslužka, —kaj to vse briga sebičnega nekrščansktjga gospodarja! Zanj velja i^bično načelo: fipkler mi delavec opravljal dejo, katero z$|ptev«p, bodeifl ga obdr^, kadar pa tega dela ne bodem ve.č opravljati moggl,' bodem ga odslovil. Vse drugo qjei ^ ni$ ne brigal
Mož, ki ima taka načela, seveda ue pozn^ ščanske zapovedi: „Lj^bi svojega hl||ii}jega ka^jf samega sebe." On poiun le	človeško zapo-
ved : „Ljubi samega sebe n^ yse."- tegj v svojem bližnjem le predmet, katerega je treba za se, v svoj dobiček izkoriščati. V svojem delavcu vidi le stroj, ki mu opravlja delo, iz katerega dobiva dobiček. Delavec mu je ravno toliko, kakor živina, ki mu tudi opravlja dobiček prinašajoče delo.
Jasno je, da tak gospodar ne bode prijazen in Ijubeznjiv v občevanju s svojimi podložnimi. Nasprotno, kot gospodar, čuti se visoko vzvišenega nad podložnimi delavci, v občevanju ž njimi je tedaj napuhujen, neprijazen, oduren, robat. On, kot gospodar, je po svojem mnenju mnogo več od svojih delavcev, kajti krščanskega zakona, da smo pred Bogom vsi enaki, hlapci in gospodarji, tak mož ne pripozna.
Da se tak gospodar ne briga za duševno zdravje svojih podložnikov, ni mi treba posebej omenjati še. Kakor se sam ne briga za predpise krščanske nravnosti, tako mu je tudi vse eno, kakšni da so v tem oziru njegovi podložni. Da le svoje delo opravijo, — vse drugo gospodarja čisto nič ne briga.
Da tak gospodar svojim podložnim ne daje dobrega vzgleda, je samo ob sebi umevno. Podložni vidijo, da se gospodar ne briga za moralo, vsled tega se tudi sami kmalo pokvarijo. Vidijo, da gospodarja vodi le sebičnost, — posnemajo ga in se tudi začno ravnati v smislu svoje lastne sebičnosti. Delajo sicer, ker morajo, a delajo le mehanično, brez veselja, in če le morejo, gospodarja goljufajo. Kakor za gospodarja velja načelo: Kolikor mogoče dela za kolikor mogoče majhno plačilo, velja za delavce načelo: Kolikor mogoče malo dela za kolikor mogoče visoko plačilo. Gospodar izkorišča delavce, kolikor jih more, nasprotno pa se včasih poda priložnost, da je gospodar v zadregi, ker ne more zadosti delavcev dobiti, in takrat se delavci združijo in skušajo od svoje strani gospodarja izkoriščati, zahtevajo skrajšanje delavnega časa in povišanje plače. Tako nastane potem večna nezaupljivost in večen boj mej delavci in gospodarjem. Kakor je znak krščanskega gospodarstva mejsebojno zaupanje, ljubezen in složno delovanje gospodarja in delavcev, tako je znak nekrščanskega gospodarstva nezaupanje, sovraštvo in boj mej gospodarjem in delavci. V krščanskem gospodarstvu so koristi gospodarja in podložnih ene in iste — v nekrščanskem gospodarstvu pa so koristi delavcev ravno nasprotne koristim gospodarja.	(Dalje sledi.)
t
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. septembra. ^otrau|e dežele.
Shod mladočeških zaupnikov. Pri shodu mladočeških zaupnikov je moral baje dr. Vašaty mnogo grenkih slišati. Zagovarjal ga je jeden sam govornik. Mestni svetnik Breznovsky je rekel, da bi bil Vašaty moral iz mladočeškega kluba izstopiti, ko je videl, da se ž njim ne strinja. Poslanec Brzorad ie po stenografskih zapisnikih dokazal, kako slab je Vašatyjev radikalizem. Masafik je pobijal Vašatyjev govor v zbornici poslancev. Posebno neutemeljena je njegova trditev, da bi Rusija odprla meje avstrijskim izdelkom, ko bi ž njo sklenili politično zvezo. Rusija je zaprla svoje meje avstrijskim izdelkom, ko je Avstrija bila ž njo še v najboljšem prijateljstvu. Rusija hoče z zapiranjem mej le povzdigniti domačo industrijo. Na vse napade ni Va-šaty vedel druzega odgovoriti, da je prejšnja leta ravno tako govoril in da se narod strinja ž njim. Nazadnje je pa izjavil, da obžaluje svoje postopanje, da ga le neso bacnili iz kluba.
Glavni zbor društva avstrijskih notarjev je zboroval te dni v Krakovem. Razni zborovale) so se pritoževali, kako se notaijem in notarskim kandidatom slabo godi. Jedino njih upanje je, da se sodnijstvo' tako preustroji, da se nepre-pirne stvari izroče notarjem, da bodo imeli več zaslužka. Predlagalo se je tudi, da bi v Bosni in Hercegovini nastavili notarje. Večina zborovalcev je pa veudar spoznala, da se o tej zadevi ne kaže posvetovati, ker stvar vendar ne spada v delokrog tega društva. Ta shod je nas pač preveril, da noben stan v Avstriji ni zadovoljen. Notarski zaslužek je v vseh krenovinah po naših skromnih mislih vendar takšen, da se lepo izhaja.
Nova rumunska stranka. Na Ogerskem se snuje baje neka radikalna rumunska stranka. Sna^tajj} se nadejajo, da si bode stranka v kratkem ppdobila jednak pomen, kakor si ga je mladočeška. JJa pokažejo ogerske nemadjarske stranke malo vei odločnosti, bilo. bi pač želeti, ali*1 bati se je, da se fiode z osnov«) radikalne stranke le zasejal razpor, • ki le škoaovat! Radikalne str^n^e v Avstriji dose^tj,}' tudi nemajo pokazati nobenega ^speha. Nio boljega nem|" pričakat) tudi rumunska radikalna
YBanje dr*aye.
Grevy. Bivši predsednik francoske republike, Grčvy, je umrl na svojem posestvu v Mont - sous Voudrey-ju za vnetjem pljuč, prejemši sv. zakra-kramente. Bolan je bil le štiri dni. Republikanski listi hvalijo pokojnikove zasluge. Nekateri drugi časniki pa omenjajo, da je bil jako lakomen, zato je pa tudi spravil lepo premoženje. Zapustil je nekda 10 milijonov frankov.
Rusija. Sedaj se z vso odločnostjo zatrjuje, da se bode ruski prestolonaslednik v kratkem zaročil z grško princesinjo Marijo. Nemški listi že vedo povedati, da so v Crnigori jako nevoljni, da carje-vič vzame grško princesinjo. Knez Nikita je bil baje trdno preverjen, da bode četrta njegova hči ruska carica.
Turčija. Marsikaj kaže, da je res zarota povzročila premembo turške vlade. Dosedanjega velikega vezirja baje jako skrbno stražijo. V „Kolnische Zeitung" neki poznavatelj turških razmer zatrjuje, da se ni bati, da bi prememba turške vlade imela kak vpliv na evropsuo politiko. Kijamil paša tudi ni bil tako naklonjen Nemčiji, da bi Nemci žalovali za njim. Kolikor časa je on vladal, ni noben Nemec vstopil v turško vojsko. Politike pa ni veliki vezir sam delal, temveč se je ravnal le po želji sultanovi, zaradi tega se je pa obdržal celih šest let. Sultan predobro pozna politiko, da bi se sprijaznil z Rusijo. Po tem takem bi ostalo vse pri starem, le osebe so se premenile. Drugi pa seveda o položaju drugače sodijo.
Turčija in Srbija. Srbskemu ministru vnanjih zadev podelil je sultan veliki kordou med-židijskega reda. Iz tega sklepajo nekateri, da bode nova turška vlada prijaznejša Srbiji, pa manj naklonjena Bolgariji, nego je bila prejšnja. Zatorej pa v Sofiji neso posebno veseli ministerske premembe v Carigradu. Omenjeno odlikovanje pač nekoliko kaže, da premembe turške vlade ne bode brez vpliva na vnanjo politiko.
Dardanelsko vprašanje. Časopisi se še vedno bavijo s tem vprašanjem. Kakor se kaže, bila bi angleška vlada zares rada videla, da bi se bila sklicala evropska konferenca, pri kateri bi se posvetovalo o tej stvari. Druge evropske države so pa odločno proti konferenci, ker bi se s tem le sprožilo orijentsko vprašanje. Rusija bi gotovo spravila bolgarsko vprašanje na dnevni red. Najbolje je, da se stvari v orijentu puste na miru, ker sicer se je bati, da pride do velike evropske vojne.
Srbija. J KrBgujevcu je bil shod srbske duhovščine. Po političnem mišljenju je na tpm shodu bilo 120 liberalnih, 110 radikalnih in 80 napred-njaških duhovnikov. O politiki se na tem shodu ni govorilo. Mnogi so pritrjevali celo misli, da bi se napravil nov pravilnik, da se duhovščina nema mešati v politiko. Na tem shodu se je jasno videlo, da pravoslavna duhovščina nema posebnega vpliva na javno življenje. Temu je seveda to krivo, ker je preveč odvisna od države.
Črnagora, Na črnogorskih tleh na desnem obrežju reke Bojane našli so zalogo orožja Maliso-rov, in sicer 219 pušk, 270 revolverjev in mnogo streliva.
Izvirni dopisi.
Iz Logatca, dne 7. septembra. Redko slavnost praznovali smo v nedelje mi Logačanje. Prevzv. g. knezoškof so po 5 letih zopet delili zakrament svete birme. Že v soboto se je zavil Gorenji Logatec v praznično obleko. Raz strehe so vihrale zastave in trije mični slavoloki z lepimi, primernimi napisi so napovedovali prihod visokega gosta.
Visokorodni g. okrajni glavar Del Cott, domača gospoda duhovnika in občinski očetje pa so se peljali knezoškofu do meje nasproti. Po prisrčnem sprejemu iu prvih navdušenih besedah se je odpeljal milostni knezoškof iz Dolenjega Logatca k farni cerkvi. Pri cerkvenem slavoloku ga je pričakovala šolska mladina, gg. uradniki in obilo vernega ljudstva. Veselo zazvone zvonovi, s Tabra se razlega grom topičev, ljudstvo se zgane na kolena, mala, brdka učenka poda visokemu prišlecu šopek, višji pastir pa ginjenim očesom blagoslavljajo svojo čredo. Krasen, nepozaben prizor!
Po cerkvenem blagoslovu so prevzvišeni gospod knezoškof prisostovali slovesnemu obedu v gradu, kateri je napravil njim v čast gostoljubni g. okrajni glavar Del Cott. Mej tem se je zmračilo do dobra iu vsa vas se je zažarila v svitu tisočerih lučic in lampijonov. Vse odlične hiše so bile krasno razsvet-
ljene in nakitene. Bengaličen ogenj na grajskem dvoru je še povečal jf^M^ prizori , -
^gi dan, v nedeljo, so (Jarpvali gosn. knezo-, škof tiho sveto mašo. ^o maši pa' so stoniTi na lečo in v lepem, globoko premišljenem §ftWtf« opominjali, prosili in opozarjali zbrane stariše,* ka^o skrbno naj čuvajo in vzgojujejo najdražji	nedolžno deco
P° T^fejja *flg|UeT	Iskrene, nepra$?ne be-
sede so segl| ffpilpm globoko v ftjgarsika-terem očesu se je zalesketala s vitla solza! Birman-cev je bilo 539, med njimi domačinov do 400. Okoli druge ure popoldne se je završila redka slavnost, ki ostane tfrlim Logačanom izvestno dolgo v spominu!
V ponedeljek zjutraj so se odpeljali prevzvišeni g. knezoškof v Zavrac birmovat. Dobrotljivi Bog pa nam še dolgo ohrani in blagoslovi našega ljubega, tako ljubeznjivega in vnetega vrhovnega dušnega pastirja!
Iz Zagreba, 8. septembra. (Pevska slavnost v Zagrebu.) Danes v jutru sestala seje skupščina zavezina — in g. Arnold, nje predsednik, j pozdravil je mnogobrojne navzoče s sledečimi besedami :
„Slavna skupščina! Vrli bratje pjev&ci!
Od vseh stranij naše krasne domovine smo prihiteli semkaj v naše središče, — ne samo, da se bratski objamemo in spoznamo, temveč da povzdignimo našo pesem, ter se posvetujemo, kako jej pripraviti trdni temelj v našem narodu. Naš sestanek ima torej plemenit i rodoljuben namen.
Plemenita je smdr, ker je pesem prava slika ljudske duše — ter more v njej gojiti samo plemenita čustva, — vzbujati le blage čednosti prijateljstva in ljubavi do doma. Rodoljubna je sm4r našega sestanka, ker ni ljubeznjivejšega, boljšega i iskre-nejšega propovednika narodne ideje, širitelja ljubavi i spoštovanja do matere-domovine, — nego je pesem. Ona, — nikomur sumnjiva, zamerna, od nikogar mržena, — najde pravi pot v hladna srca tujcev, v trda srca sebičnjakov, — ter v otrovna srca j naših nasprotnikov, ter je znd ogreti in pripeljati ! nazaj v kolo onih, k&terih srce z vsakim udarcem hrepeni in želi le jedno: da nam živi rod hrvatski!
Zato ima naš sestanek drug namen, nego tratenje časa, in naša pesem drug namen, nego zabavo pri čaši vina; naš sestanek ima resen uzrok 1 in namen, vreden najboljšega človeka: uljudnost;
—	namen, vreden najboljšega rodoljuba: ljubav domovinsko I In dovoljeno mi bodi, da tu na vzvišenem mestu, na koje so me izvolili moji bratje pjev&ci, izrečem svojo staro misel, iskreno željo, da bi se našel rodoljub, ki bi omogočil za vse čase, da zaori hrvatska pesem vsako leto v drugem kraju naše domovine, ter tako pripomogel, da si hrvatska pesem okupira najoddaljnejše selo, da prospč v naj-oddaljnejši kotič širne naše, — a žal, — razkosane
| domovine in raztresenega naroda, j V našem sestanku imamo resen namen, dosto-| jen najresnejšega Človeka, in plemenito, vzvišeno smer: da ostanite zvesti svoji zavezi ter z vsemi silami napredujete v tem zmislu; da ostanete zvesti hrvatski pesmi! In kakor je pesmina naloga, da širi in vzbuja narodno zavest in ljubav do doma,
—	isto dolžnost imamo mi bratje, in naše geslo bodi: Živila Hrvatska!" (Živio Arnold! Živila Hrvatska !)
Zavezui tajnik g. Lihi poročal je na to o delovanju centralnega odbora, ter se izrazil, da s posebnim zadovoljstvom konstatira vspeh in odušev-Ijenje, katero v teh svečanostnih dneh vlada v Zagrebu, je dokaz in porok, da društvo goji prpve namene, da bode i v bodočnosti vrlo cvčlo in napredovalo.
Tudi misel razpisanja nagrade za najboljše skladbe, koja je imela namen, vzpodbujati društvene glasbenike k marljivemu delovanju, — imela je lep vspeh. Z nagradami sta bila odlikovana gg. J. Vil-har in J. Eisenhut; prvi je dobil prvo in drugo, a drugi tretjo nagrado.
Nadalje izreka zahvalo vsem, ki so pripomogli k lepemu vspehu, v prvi vrsti odličnemu odboru rodoljubnih dam, — njim na čelu prevzvišena gospa banova Khuen-Hedervary-jeva, — katere so preskrbele nagrade glasbenikom, — in potem vsem sodelujočim društvom. — Kakor tajnikovo poročilo, vzelo se je i blagajnikovo z zadovoljstvom na znanje.
Tajnik Lihi je predlagal, da se začne od 1. ja-nuvarija 1892 izdajati zaveziuo glasilo iu da v to svrho vsak pevec plača po 5 kr. na mesec. Sklene
8e, da se bode glasilo začelo izdajati, — a prinose bode plačevalo društvo.
Nadalje se je sklenilo, da se prihodnja skupščina zaveze hrvatskih pjevačkih društev snide v Brodu leta 1892. Zavezni pevovodja bode istočasni pevovodja društva „Kolo" in njegov namestnik bode pevovodja „Sloge".
Priporoča se na to še jeden zbor g. Vilharja in jeden g. prof. Fleišerja v Belovaru.
Pri volitvi društvenega odbora izvoljen je bil „per acclamationem" dosedanji odbor.
Konečno g. Arnold s prisrčnimi besedami zahvali navzoče ter prosi pojedine predsednike društev, da delujejo v to, da se prizori, kakoršni so se sinoči pojavljali v komersu (Klici: Živio Starčevic!), v bodoče opuste, ker nimajo nikakega pomena v skupščinah pevskih društev, — in je tudi z zadovoljstvom opazil, da se nijeden pevec ni udeleževal teh prizorov. (Živahno odobravanje.) (Konee sledi.)
Deželna učiteljska konferencija.
V Ljubljani dne 3. septembra.
(Tret.ia seja.)
(Dalje.)
V	splošni razpravi d4 gosp. prvomestnik besedo g. Jeršetu, ki pravi, da je poročevalec dobro opijal stanje ponavljalce šole in stavil razne predloge, s katerimi pa se ne strinja. Do šol v trebanjskem okraju ima mnogo otrok čez uro hodd. Takih ni siliti v šolo, braniti jim poset nauka bilo bi v protislovju z načeli o ljudskem izobraževanju. Verskega pouka se morajo udeleževati. Pri tej priliki si prisvajajo nekoliko elementarnih vednosti in prihajajo po dvakrat na teden v vsakdanjo šolo. Kaj začeti s temi, ki izpolnijo 12. leto? Kam jih uvrstiti pri vstopu v ponavljalnico? Osnovalo bi se mnogo oddelkov. Pouk bil bi težaven, nemogoč osobito na jednorazrednicah. S katerim oddelkom naj bi se učitelj pečal? Niti železen učitelj ne bi bil kos taki nalogi. Sredstev za vredbo potrebnega nadaljevanja šolskega izobraženja govori.ik ne more navesti, sedanje razmere tega ne dopuščajo. Le na večrazred-nicah, kjer so učenci dovolj poučeni, naj se ti združijo v ponavljalnici pod jednim učiteljem. Nesposobni ali naj odpadejo, ali naj se uvrste v oni oddelek vsakdanje šole, v kateri bi morali hoditi, ko bi njihova šolska dolžnost še dalje trajala.
G. Šetina podpira Gaberškove nasvete in kaže še na druge nedostatke, ki so povod neuspehom v ponavljalni šoli. Za to šolo negodni otroci naj hodijo še k vsakdanjemu nauku, ker ti silno ovirajo napredek.
Poročevalec pravi, da je iž razprave videti, da smo jedini, torej nima kaj dodajati. Pritrditi pa mora glede pouka v oddelkih g. Jeršetu, ki se sicer vjema z njegovimi nasveti.
V	specijalni debati so se oglasili gg. Šuman, Gregorin, Linhart, Senekovič, Zupančič, Leveč, Bele in Lapajne nasvetujoč, da se tu in tam v resolucijah kaj malega popravi; potem se vsprejmo soglasno vsi predlogi g. Gabrška.
Na vrsti je potem posvetovanje o izpremembi učnega navodila za pouk o drugem deželnem jeziku. Povod izpremembi daje ukaz dež. šol.
sveta z dne 5. febr. 1887, da se mora na vseh tri-
■
jn večrazrednih slovenskih ljudskih šolah na Kranj-fkem s poukom v nemščini kot z obligatnim učnim predmetom pričeti s tretjim šolskim letom. Učni načrti so se prenaredili in smoter določil. Najvišji normale vsled tega ni bil več dosegljiv in natinogih trirazrednicah se je pouk v nemščini zbok neuspehov opustil. Smoter pouka v nemščini pa je oital za čveterorazrednice neizpremenjen, dasi je mnogo učnih ur na teden za nemščino odpadlo. Že prej se smoter ni dosegel, da bi si bili otroci popolnoma osvojili nemščino v besedi in pismu, tem manj je to sedaj mogoče. Zato predlaga:
1.	Učni smoter pri pouku v nemščini bodi ta, da si učenci pridobi bogato zalogo besedi in sposobnost, v tem jeziku po potrebi izraziti se in vstopiti v srednje šole, ali zadostno predznanje za na-daljno izobražbo v tem jeziku za potrebe v življenju.
2.	Tvarina, ki je v sedanjem učnem navodilu določena za prvo, drugo in tretje šolsko leto, naj «e primerno z ozirom na premenjeni pouk skrči v tvariuo za tretje šolsko leto, v katerem se mladina ?ačne učiti nemščine.
3.	Ta učna tvarina velja tudi za obligatni pouk v slovenskem jeziku na nemških ljudskih šolah s potrebnimi v jeziku ležečimi izpremembami.
G. Thuma pritrjuje, da po sedanji vredbi nikakor ni mogoče doseči povoljnih uspehov, k večjemu to, da se otroci navadijo dobro čitati in pisati. Izstopivši niso dosti več zmožni. V dosego večjih uspehov naj se torej poprej začne s poukom v nemščini. V to svrho priporoča zadnje četrtletje v drugem šolskem letu (t. j. v drugem razredu).
G. Šetina ugovarja, da bi šli s takim priporočilom zopet nazaj, saj še itak ne dostaje časa za slovenščino, kar mora poudarjati iz lastne skušnje. Pridobitve narodne ne smemo odklanjati. Izobražba v materinščini gre naprej, drugo po okoliščinah, ako je prilika.
G. Letnar se pridružuje mnenju svojega tovariša Thume. Kot nadzornik se je prepričal, da je tvarine za nemščino preveč. Vsprejme naj se torej predlog, da se z nemščino prej začne, ako čas dopušča.
G. dr. Romih brani predloge poročevalca, ki kazaje na pomanjkanje primernih nemških slovnic trdi, da bi se dalo pri normalnih razmerah veliko doseči, tako pa je težko en mesec časa pridobiti koncem druzega šolskega leta. Po sklepu odborovem vzdržuje svoje predloge in ne more priporočati kake izpremembe sedanjih določb.
Tudi g. Ravnikar se protivi spreminjevalnemu predlogu, ker zadnja dva meseca sta odmenjena po-navljenju, ki je mati vsemu pouku in napredku.
G. Abram odsvetuje odločno tako spremembo, rekoč, da bi bila povod „lovu na nemške zasluge".
Na priporočilo g. Šetine sklene se splošna razprava, a njegov nasvet, niij se o predlogih glasuje po imenih, se proti 5 glasovom zavrže.
Potem začne poročevalec g. Žumer čitati nadrobno navodilo za pouk v nemščini. Ker pa obilice tvarine zborovalci ne morejo s potrebno pozornostjo presojevati, nasvetujeta gg. Bele in Lapajne, naj se vse čitanje opusti, čemur pa g. deželni predsednik ne pritrdi, ker treba vendar poznati stvar, o kateri se sklepa. Poročevalec nadaljuje, a naglaša samo premembe, da se razprava zaradi pomanjkanja časa okrajša. Pri računstvu priporoča na korist nemščini porabo tehničnih izrazov pri vporabljenih računskih nalogah.
G. Koncilija ni za to, na deželi so itak velike težave z računstvom, zato naj se ta opazka iz predloga izbriše, sicer bi gg. nadzorniki tudi to znanje zahtevali.
Na to se vname živahna debata o šolskih knjigah namenjenih ja pouk v nemščini in gospod Šetina predlaga: Deželni šolski svet naj preskrbi nove šolske knjige za učence po razpravljenem načrtu.
G. prof. Leveč pripisuje nezadovoljive uspehe slabim učnim knjigam, ki niso v ni kakem soglasju z učnimi navodili. Škandal je, da jih Šolska zaloga na Dunaju priobčuje. Po osnovi in metodi so že zastarele, zato je skrajni čas, da se nove prilagodijo spremenjenim učnim načrtom, za kar je prositi deželni šolski svčt. — Sprejeto.
G. Gabršek stavi nujni predlog, da se učno navodilo tudi drngim predmetom spremeni, sicer se ne bode strinjalo z onim v nemščini. Naj se torej z izdavanjem počaka.
G. prof. Leveč ne podpira teg$ nasveta, ker bi se izdav^ popolnega navodila morda Š leta zakasnila. Navodilo za nemščino je nujno potrebno, naj se to takoj sestavi. Nekdanji Pirkarjev načrt naj se v ostalem prej ko prej prenaredi in objavi.
G. Gabršek je zadovoljen s tem in poročevalčevi predlogi se soglasno vsprejmo s pristavkom g. prof. LeVca.
Koncem seje stavljeni nasvet, naj bi se učiteljski konferenciji dovolilo še četrti dan zborovati, ni dobil pritrdila; g. Senekovič pravi, da bode popoldanska obravnava ostale tvarine še pokazala, da li bode potrebno za en dan zborovanje raztegniti ali ne, in to je obveljalo.	(Dalje skSdi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. septembra.
(Gorenjska volitev.) Kakor se nam poroča, hodil je znani agitator iz Kranja več dni okolu volilnih mož, da bi jih pregovoril za g. Pirca. Značaj ni možje, na katere sme slovenska konservativna stranka računati v vsakem slučaju, dajali so mu primerne odgovore, včeraj pa pri volitvi pokazali, da jih ne omamijo obljube in grožnje. Tudi včeraj še pred volitvijo so se nekateri uasprotni agitatorji brez najmanjšega uspeha sklicevali na telegrame v j
„Slov. Narodu", da namreč gosp. Mesar ni resen kandidat. Po volitvi so se malone vsi volilci zbrali v gostilni pri g. Hirschmannu. kjer je bilo več navdušenih napitnic na vrle in zavedne volilce go'-renjske, gosp. poslanea Mesarja in slovensko duhovščino. Došli so naslednji brzojavni pozdravi: Iz Ribnice: Izvoljenemu poslancu iu vrlim volilcem, kakor Triglav nepremično stoječim za vero, dom, cesarja, gromoviti živeli in slava I Iz Ljubljane: Slava zavednim gorenjskim volilcem, zvestim Bogu in narodu, neomahljivim, kakor skala očeta Triglava! Bog živi novega poslanca v prospeh svete katoliško-slovenske stvari! Iz Ljubljane: Živel Mesar, somišljenik in prijatelj konservativne obrtne stranke ljubljanske, slava vrlim volilcem!
(Osebne vesti.) C. kr. okr. glavar v Mariboru, g. Friderik Marek, in g. A. vitez Scherer na Ptuji sta dne 1. t. m. prevzela posle svoje službe.
(Štajerski deželni odbor) naznanja, da s prihodnjim šolskim letom oddd šest ustanov po 300 goldinarjev na leto za medicince, ki imajo na Štajerskem domovinsko pravico.
(C. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani.) Na strokovnih šolah za lesno industrijo in za umetno vezenje in šivanje čipek se prične šolsko leto 1891/2 z dnem 15. septembra. Vpisovanje v oba zavoda se bode vršilo v ponedeljek 14. t. m., zjutraj in popoldne v pisarni c. kr. vodstva (Virantova hiša, vhod v Zvezdarskih ulicah.) Za vsprejem morajo učenci in učenke dokazati, da so dovršili 14. leto in ljudsko šolo z dobrim uspehom. Šolnine ni nikake. Revni gojenci imajo upanje, da dobe razne podpore in ustanove. Strokovna šola za lesno industrijo ima 4 letnike, v katerih se poučuje poleg potrebnih teoretičnih predmetov umetno iu stavbeno mizarstvo, rezbarstvo in strugarstvo. Na strokovni šoli za umetno vezenje ima letos prirasti 3. letnik in poseben atelier, v katerem bodo bivše učenke pod nadzorstvom in navodili učnih močij izvrševale naročena dela. Podrobnosti povedo plakati. Tudi daje c. kr. vodstvo drage volje vsa potrebna pojasnila pismeno in ustno.
(Kanonično vmeščena) na faro Trnovo, oziroma Št. Gotard, sta bila danes čč. gg. J. Vrh ovij i k in J. Šl a k ar.
(Premovanje konj v Lukovici) je bilo dne 5. t. m. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Franc Majdič z Vira 35 gld., Anton Jereb s Krtine in Miha Merzlikar iz Kosez po 20 gld., Val. Gradišek iz Trzina, Matej Jerman iz Dobrave in Janez Kvas iz Zaloga po 15 gld., Josip Stern iz Zaloga, Janez Lap iz Žej in Fr. Cepuder iz Pra-preč srebrne svetinje. Za dve- in triletne kobile: Janez Lap iz Žej 15 gld. Za eno - in dveletne žrebice: Franc Grad iz Beričevega in Martin Vevar iz Lukovice po 10 gld., Anton Andrejka iz Dolenjega in Gašpar Kotnik iz Prevoj srebrni svetinji.
(Premovanje kdnj na Vrhniki) je bilo dn<§ 7. t. m. Pripeljali so 15 kobil z žrebeti, 4 mlade breje kobile in 12 jedno- in dveletnih žrebic. Premije* so dobili za kobile z žrebeti: Anton Rotar s Podsmreke 35 gld., Jakob Dolenec z Iga 20 gld., Fr. Oven s Podsmpke 20 gld., Fr. Novak in Fr. Mrak s Plešivice in Jernej Jeraij s Sinje Gorice po 15 gld., Mat. Židan iz Zadvora in Fr. Gregurka s Sinje Gorice srebrni svetinji. Za mlade kobile: P. Kušar s Sinje Gorice 20 gld., Mat. Remž-gar z Brezovca in Fr. Gregurka s Sinje Gorice srebrni svetinji. Za jedno- in dveletne žrebice: M. Smuk iz Bevk in Avg. Pirnat iz Verda po 10 gld., Gabrijel Jelovšek z Vrhnike, Jak. Žitko iz Verda, M. Novak iz Razorov in J. Jeraj iz Blatne Brezovice srebrne svetinje.
(Poroka.) Prihodnji ponedeljek se bode poročil gosp. Vilko Pollak, inžener v Tridentu, z gospico Pavlo S m o 1 ej e v o, hčerjo vpokojenega c. kr. deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko, g. Jak. Smoleja.
(Družba sv. Cirila in Metoda) potrjuje, da je prejela po gosp. Ivanu Starcu, stud. iur., 16 gld. kot čisti prebitek dnd 9. avg. bivše veselice v Vel. Laščah. Temu potrdilu pristavlja, da se prisrčno raduje, videč naše dijaštvo tako požrtvovalno delujoče za družbe sveto geslo: „Bog, cesar, narod!"
(Novi lovski zakon.) Vlada je štajarskemu deželnemu odboru predložila načrt novega lovskega zakona, o katerem se bode posvetovala enketa iz zastopnikov društva v varstvo lova in kmetijska družbe.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske)
od 30. avgusta do 5. septembra : Novorojencev je bilo 6, umrlo jih je 19, iu sicer: 1 za legarjem, 4 za jetiko, 13 za različnimi bolezuimi; med temi je bilo 5 tujcev, 7 v zavodih. Za nalezljivimi boleznimi so obolele 3 osebe.
(Pastirski list.) Mil. gosp. krški knezoškof Jožef izdali so pastirski list: „Kaj uči že človeška pamet, kaj uči sv. cerkev o dolžnostih glede zemeljskega življenja?" V listu govore o današnjih, žal, že navadnih zleh, o pijanosti, dvoboju in samomoru.	-rn-
(Porotno sodišče za Koroško) ima tretje svoje zasedanje od dne 14, do 18. septembra. Obravua-valo se bode o petih zločinih proti nravnosti, jed-nem zločinu težkega telesnega poškodovanja, dveh ubojih, jedni tatvini in dveh zavratnih umorih.
(Novo železniško postajo) otvorijo dnč 13. t. m. na progi južne železnice med Grabštanjem in Sinčo Vasjo na Koroškem. Nova postaja bode se imenovala: postaja „Rikarjavas" (Rilckersdorf). — Tudi pri „Lendu" ob Celovcu delajo priprave za novo postajo.	-rn-
(Na vrbskem jezern) je bilo začetkom tega meseca 3757 tujcev, in sicer v Porečah 1787, v Vrbi 1444, Krivi Vrbi 526.
(V Kozjem) napravijo tamošnji domoljubi v nedeljo dne 20. t. m. prvi slovenski koncert s petjem in godbo.
(Zaprli) so mestni redarji v Mariboru meseca avgusta 70 oseb, in sicer 44 moških in 26 ženskih. Od teh so jih odgnali iz mesta 25, ostale so izročili c. kr. sodišču zaradi vlačugarstva ali pa v bolnišnico.
(Sadje.) Kakor poroča „Slov. Gospodar", letos ni veliko lepega sadja, le v Slov. Goricah, na vznožju Pohorja, Boča itd., pa ga je precej. Kupci iz daljnih krajev se še ne oglašajo.
(Pri občinski volitvi) na Veliki Loki pri Trebnjem je bil za župana izvoljen Franc Klemenčič z Velike Loke, za svetovalce pa Anton Zajec s Potoka, Janez Buhovee z Mrzle Luže, Anton Zupančič iz Prudofa, Jos. Kotar iz Dolenje Vasi in Ig. Klemenčič iz Kamnega Potoka.
Raznoterosti.
—	Solnce — zižigalec. Te dni so na neki graščini blizu Berolina zapazili, kakor bi se nekaj smodilo. Po daljšem preiskavamu so našli, da je pred oknom na deščici s prtičem pogrnjeni stala polna steklenica vode. Solnce j« sijalo skozi steklenico, katera je kakor steklena leča zbirala solnčne žarke iu jih metala na prtič, ki je bil začel tleti. Ko bi nikogar ne bilo blizu, gotovo bi bil nastal velik požar in premišlievali bi bili, kako je nastal ogenj.
—	Pravda zaradi bolh. V Parizu je bila jako zanimiva pravda zaradi bolh. Nekdo je najel stauovanje za 650 frankov na mesec. Prvo noč ui mogel spati zaradi bolh. Vjel Je jedno bolho, pokazal jo gospodarju ter šel iz stanovanja. Gospo-
dar se ie obrnil do sodišča in se skliceval na to, da še jedna bolha ničesar ne dokazuje. Sodnik je pa priznal, da že jedna bolha brezdvomno dokazuje, da so v stanovanju bolhe, če so pa bolhe, una najemnik pravico, izseliti se.
Tetegrami.
Hotederšioa, 11. sept. Zavednim volilcem v podnožju Triglava z notranjskih vrliov zakličemo slava 1
Dvanajstorica kranjskih in goriških domoljubov, zbrana na Vojskem.
Hotederšioa, 11. sept. Vrlemu izvoljencu gorenjskih kmetskih občin in njegovim volilcem gromovit živio izreka dvanajstorica duhovnikov, zbrana v Godoviču.
Dunaj, 11. sept. Grof Taaffe se je odpeljal v Ellischau.
Praga, 10. septembra. Cesarsko name-stni.štvo je izdalo obširen program za cesarjev prihod na češko. Vodstvo nemške stranke poživlja vse nemške okrajne načelnike, da se oglase za avdijenco dne 27. septembra.
Praga, 11. sept. Ob stoletnici, ko je cesar Leopold dne 14. sept. 1791 obiskal obrtno razstavo, priredi izložbeni odbor prihodnji ponedeljek slavnost, katere se bodo udeležili deželni odbor, mestni zastop in župani predmestij.
Belgrad, 10. sept. Trgovinske obravnave z Avstrijo se bodo pričele sredi oktobra.
Monakovo, 11. sept. Nemški cesar in princ-regent sta zjutraj odšla k vajam obeh bavarskih vojnih korov; ob 11. uri odpotuje cesar v Kasel. Občinstvo je cesarja pri odhodu pozdravljalo, na kolodvoru so se zbrali zastopniki raznih uradov.
Benetke, 10. sept. Stanje rumunske kraljice se ni zboljšalo.
Meheln, 11. sept. Pri včerajšnji javni j seji katoliškega kongresa je tajnik Fris pre- i čital na papeža adreso, ki izraža željo ob- ; novljenja papeževe svetne oblasti.
London, 10. sept. »Standard" poroča ' iz Batuma: To leto je šlo 11 ruskih ladij z vojno pripravo skozi Dardanele. Na črnem morju se zbira močno rusko brodovje. Vse j križarske ladije prostovoljnega brodovja so vzele seboj težke topove za trdnjavo v Vladi-vostoku.
Žf Piccoli-jeva tinktura za želodec g
atš~ je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prp- "3fcS it£5"" bavnih oreanov vrej&jože sfedstvo, ki krepi želodec,
kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — C«na "£S steklenici 10 kr.	(300—1821
Tujci.
9. septembra.
Pri Maličn: Baron Lazzarini; Fatte, trgoveo, iz Gradca. — Baron Schwegl, c. kr. komornik; Griinner, odvetnikova. vdova, s hčerjo; pl. Kolbl, Hausner, Keller, Stukhardt, Weiss, Mandl, trgovci, z Dunaja -- dr. Spira, zdravnik, iz Prage. — Lang, trgoveo z železnino, iz Beljaka. — Hinterberg, zasebnik, iz Inomosta. — pl. Obereiguer, zasebnik, s Snežnika. — Baron Apfaltrern, zasebnik, s Križa. — Petrič Marija in Ana, zaseb-niei, z Vrhnike. — Kapus, zasebnik, iz Budimpešte.— Nogar, zasebnik, iz Kaire. — Genochio iz Milana. — Rateco, Irgovee, iz Bukarešta.
Pri Južnem kolodvoru: Tisal, poslovodja tiskarne, s soprogo, iz Sarajeva. — Krebs, vodja žel. postaje, s Koroškega. — pl. Czirer, zasebnik, in dr. Aleks. pl. Czirer, iz Pečuha. — Ljudevit pl. Cirer, pomorski častnik, iz Pulja. — Strahwitz, zasebnik, iz Trsta. — Karol in Prane Goreli is Trnovega.
VremenMko »porodilo.
Dani	C&i	Stanje				> a 3 _
				V eler	Vreme	
opazovanja		zrmkom.r. t mm	toplomera po Celziju			"g ™ 5 a « " a
10	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	744 6 7426 7430	10 1 19 7 126	sl. vzh. J del. oblač. „ | jasno		000
Srednja temperatura 14 1", za O1?0 pod normalom
Trikot-srajce, jopice, hlače
za gospode, gospe in otroke (4—1) iz trpežnega blaga po nizki ceni pri
M. PODKRAJŠEK, Špitalske ulice, Ljubljaoa.
Višja slovenska gospodinjska šola pri uršulinkah
pili "v X^jiil>ljaiii mg
(ustanovljena z dovoljenjem visokega c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 28. julija 1890, štev. 1274)
se prične 18. septembra.
Vpisovanje (oziroma preskuSnja) za prvi letnik se vrši od 14. do 17. sept.
Smoter te šole je: deklice, ki so dovršile ljudsko šolo. teoretično in praktično seznaniti z vsemi strokami in opravili umnega gospodinjstva; poleg tega pa tudi izvežbati v vseh olikani gospodinji potrebnih znanostih in spretnostih, katere zahteva stopinja sedanje naobraženosti — na podlagi slovenskega jezika. Sola ima ti i letnike: prvo leto je poleg vednosttnb predmetov na vrst« nauk o gorpodinj-skem poslovanju v hiši: red. hišna oprava, prirejevanje čiščenje in popravljanje perila in obleke, kurjava, svečava itd.; drugo leto o vrtnarstvu: cvetlicoreja. zelnujadoreia. sadjereia itd ; tretje leta praktično izvežbanje v kuhinji. Tudi imajo deklico poleg nemščine priliko, ako se hočejo učiti francoščine ali laščme, ali pa godbe na citrah, goslib in glasoviru.
Za sprejem v višjo dekliško šolo se zahteva dovršeno 14. leto in ugodno spričevalo dovršene ljudske šole, oziroma po vsprejemnem izpitu dokazana sposobnost z« višji pouk. —	(2—1)
r
Naznanilo.
(1358) 4-1
^ Šolske sestre v Repnjah A
M sprejemajo do 1. oktobra gojenke pod zmernimi pogoji. M ^^ Gojenke se morejo učiti tudi igrati na glasoviru. ^^
mesec. I Velika loterija i
praške razstave.
(irls»vn.«» «1 «»R»i 1:«
mesec.
(1201 3)
0,000 ril,
--priporoča	■-
JT. C. Mayer. | Srečka po I gld.
13 u n a j 8 k a borza.
Dn6 11. septembra.
Papirna renta 5%, lo% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
95 gld. 80 kr.
. 75		55 „
. 109		80 „
. 101		"5 „
. 1009		—
. 278		75 „
. 117		20
9	H	30>/,_
	H M	00 „ 55 „
Dn6 10. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......103
Ogerska papirna renta 5 %......100
. . _ ..... .. ]35
147 180 97 100
4% državne srečke I. 1854.. 250 gld. »/„ dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld.
gld. 40 kr.
., 60 „ ,. 75 „
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4,/2'*>
Kreditne srečke, 100 gld.......185
St. Genois srečke, 40 gld.......60
45
25
Ljubljanske srečke, 20 gld.......
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
Windischgraezove srečke, 20 gld.....
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .
Papirni rubelj..........
Laških lir 100..........
20	gld.
17	„
20	„
59	.
49	.
153	„
2735	„
102	„
• 1	n
46	.,
75 kr. 50 „
i o „
»
»XII 40 ,j„
95 „
tmenjarnična delniška družba na Dunaju,
)AIAJJA1 v v A* I., Wollzeile štev? 10.
Najkulantnojše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Kazna naročila izvrSč se najtočneje.
/,a nalaganje glavnic priporočamo: 4°k gallžke proplnaoljske zadolžnioe. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4",% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
8®«»®®® goldinarjev
se dobi z jedno
ogersko hipotečno promeso
il I1/« jrltl. in SO ltr. kolek.
wm Žrebanje že dne 15. septembra! mm