Živahno o stališčih za mestno skupščino
Čeprav se je po dveh ilrah 4. zasedanja skupšči-ne zborov zdelo, da je bila najdaljša točka dnev-nega reda zopet Vprašanja in pobude delegatov, se je razprava tokrat razširila ob točki obravnava-nja stališč do gradiva mestne skupčine. Pa o tem v nadaljevanju.
Udeležba na zborih tokrat ni bila najboljša, saj je bilo na zboru združenega dela pristotnih 13 od 25 delegatov, na zboru krajevnih skupnosti 30 do 38 delegatov, v družbenopolitičnera zboru pa je sedelo 22 delegatov od 25.
Delegatskih vprašanj je bilo precej. po vsebini tudi razmeroma različnih, na nekatera so bih od-govori dani že na zasedanju samem (gradnja šole na Rakovi jelši) na nekatera pa bo potrebno še počakati, saj so naslovljenja na mestne upravne organe. Z ozirom na to, da je ta točka izredno dolga in po malem delegate tudi že utruja, je bil sprejet sklep, da bi zaradi večje racionalnosti de-lovanja skupščine, delegati na seji izpostavili tista vprašanja, na katera niso dobili ustreznega odgo-vora in o katerih mora skupščina zavzeti določena stališča. Vsi delegati pa morajo biti pisno obvešče-ni o postavljenih vprašanjih. Sicer pa o tej točki pišemo več v posebnem članku.
Kako poteka izvajanje ukrepa družbenega var-stva v DO Študentski center? S to informacijo je delegate seznanil začasni upravitelj Niko Žibret, ki je še posebej izpostavil razmeroma uspešen letošnji sprejem v domove. Saj so jih sprejeli 1400 (več kot so pričakovali) pa tudi dobro sodelovanje z Ljubljansko univerzo pod okrilje katere bo štu-dentski center prišel po 1. juniju 1991. V teku je tudi že razpis za direktorja centra. ki naj bi naloge sprejel s 1. decembrom letos. Matjaž Gruden — delegat ZSMS je predlagal, naj bo za sprejem v študentski center edini kriterij status rednega študenta in ne učni uspeh, saj je zahtevnost študija na fakultetah različna. Ciril Sfanič se je zavzel, da pri odkupu ležišč ne bi postavljali pogojev. Vili Belič pa je vprašal za mikrolokacijo novega stol-piča.
Ob danih pojasnilih je skupščina poročilo spre-jela.
O drugem konkretnem poročilu — izvajanju začasnih ukrepov v Uiriji — Vedrog, kjer se situ-acija vidno izboljšuje razprave na to temo z izjemo nekaj vprašanj ni bilo. Navezujoč se na aktualne srbske ukrepe, ki bodo zdeli tudi Ilirijo — Ve-drog, pa je predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko Slak podal pobudo, ki naj jo naši poslanci v republiškem zboru občin izpostavijo. Nanaša se na sprejem ukrepov, ki jih mora sprejeti republi-ška skupščina za zaščito slovenske suverenosti. Po krajši razpravi so to pobudo delegati tudi sprejeli.
Na dnevnem redu je bil ponovno zazidalni načrt
VS 2/12 Sibirija. Na prejšnjem zasedanju je skupščinski odbor za urejanje prostora in varstvo okolja podal vrsto pripomb in predlogov, ki pa jih delegat KS Zeleni log ni sprejel, potrebno pa jih je bilo preveriti in uskladiti tudi s strokovnirn predlagateljem. Občinski izvršni svet je na podla-gi tega obliicoval stališča in jih posredoval skupšČi-ni. Razprave ni bilo in delegati so končno sprejeli ta zazidalni načrt.
Tudi naslednji dve točki — odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik in odlok o poo-blastilu Veterinarskemu zavodu ljubljanske regije za izdajo zdravstvenih spričeval za živali, so dele-gati sprejeli brez pripomb.
Informacijo o delu komisije za prometne pove-zave podkrimskega območja je podal njen pred-sednik član izvršnega sveta Peter Černigoj, ki je še posebej podčrtal odločenost vztrajanja pri izgrad-nji semaforiziranega križišča Jurkove in Ižanske v letu 1991 ter se zopertavil odlaganju izgradnji Ižanke ob koncu leta 1995. Ciril Stanič pa je ob tem opozoril na vprašanje zagotovitve denarja za zahtevno komunalno opremljenost pri čemer bo-mo morali biti zelo energični.
Z vprašanjem Spele Pugelj — delegatke KS Vnanje gorice o usodi krajevnih komunalnih pro-gramov, se je pravzaprav pričela razprava o stališ-čih, ki so jih oblikovala skupščinska delovna tele-sa in izvršni svet za točke zasedanja mestne skupš-čine, ki je bila 16. oktobra.
Tako je Davor Valentinčič uvodoma seznanil delegate s stališči, predlogi in pripombami občin-skega IS. (Zaradi boljšega razumtvanja jih objav-Ijamo) Pri tem je izpostavil željo in nujnost po javnem delovanju in opozoril na dejstvo, da mar-sikdaj v občinskem pa najbrž tudi v mestnem IS ne razpolagajo z dejanskimi podatki, saj le ti vse preveč ostajajo zaprti v posameznih mestnih orga-nih. Smo za enako razreševanje problemov v me-stu ne pa za nedorečen koncept.
Precejšnjo razpravo pa je sprožila njegova pri-pomba o stališčih skupščinskega odbora za ureja-nje prostora in varstvo okolja, ki se nanašajo ha usodo južnega centra in Ilovice, saj po njegovem mnenju sta v nasprotju in še vedno nista definitiv-no strokovno preverjena predvsem z ekonomske-ga in ekološkega vidika. Na to je reagiral predsed-nik omenjenega odbora Aleks Marinko, ki je tudi član mestnega izvršnega sveta in ponovil stališča odbora. V razpravo pa so se vključili še Marjan Keršič Belač, Ciril Stanič in drugi. Delegati so sicer zvedavo prisluhnili nekaterim dvogovorom, ki so se nanašali v glavnem na reševanje ekološko pomembnih vprašanj ljubljanskega barja z vsemi njihovimi vitalnimi in posledičnimi razsežnostmi (letališfe, zajetja pitne vode, deponija, elektro filterski pepel, Ilovica, južni center...) ter upo-števaje dejstvo, da je v posegih na barju že tekla razprava na zadnji seji mestne skupščine, v končni fazi podprli predlog predsednika skupščine Bo-gdana Bradača, ki ga je na to v sklep oblikoval dr. Boris Sket delegat ZZD, da se omenjena stališča oziroma nerazumevanja ponovno ob sodelovanju izvršnega sveta pretehtajo in obravnavajo na skupščinskem odboru za urejanje prostora in var-stvo okolja.