17. številka.                       Ljubljana, soboto 22. januarja.                  IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izh.'ijn vsak (Lm, i/,\ zcinSi pnm-deljko in dneve po praznicih, ter velJH po poSti piejrman za »vatro-ogcrsk« dežolc za crlo letn 18 gld., za pnlli'tu H {*1<1., za OLttt lota I {,'](!. — Za Lj u t>*lj n it o \>rvz počiljauja tui dom za ćelo leto l.'J tfli'l., /a ćetrt letu .'} tfld. .'10 kr., za en raesec i g!d. 10 kr. Za poAiljanjc na dom ne računa 10 kr. za mesee, .'»() kr. za (Vtrt lt'tit. — Za t n j c dežele toliko vvr, kolikor poStninn iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Holab'in za dijake velja znižana cenu iu sieer: Za Ljubljanu za eetrt leta 2 #1(1. f>0 kr,, po pošti prejeman za četrt leta ,"} gld. — Za o/,nim i I;i ae plaćuje do ri'tiristopne petit-vrste »J kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., čc se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali vefkrat tiska.
Dopisi naj bc izvole t'rankirati. —  Itokopisi se ne vračaj o. — Ure d ni S t vo je v Ljubljani v Pranu Kolmanovej hlSi St. 2")—2fj poleg gledališta v „zvexdi".
0 pravni st vo, na knturo naj se blagovolljo poSiljati naročnine, reklamacije, oznaniln, t. j. administrativno reti, jo v „Narodni tiskam!"  v Koltnanovej biSi.
Sekta Starčevićevcev.
Iz Hrvatskega 20. jan. [Izv. dop.J Na saboru leta 18G5. je rokel dr. Ante Starčevu-: „Kje je AvstrijaV Jaz Avstrije ne poznam!" — Iz teh njegovih besed ustvarila se je politično-socijalistična sekta Starčevićevcev. Negacija Avstrije leta 1805., ko je Schmerling še a polno močjo na Duuaji cen-tralistićno vladal, ta negacija smatrala se je tačas kot velika smelost. Denes, ko Avstrije v starem pomenu besede res nij več, denes je negacija nje uže dosta obsoletna.
Okolo Starce vica /bralo se je takoj nekoliko od važnih mož. Mej njimi tuđi Kvaternik in Bach, ki sta v Rakovaškej vstaji junaški pala in tako sekto s svojo krvjo krstila. Pred dualizmom in nagodbo z Ogersko so tuđi Starčevićevei, kakor je uže tačas na Hrvat-akein v modi bilo, vojevali skupaj z narodnjaci proti „Švabom" in „Kranjcem". Sode-lovanje Starčevićevcev v tej borbi se je pa jako slabo čutilo. Zlati Čas je prišel za sekto se uvedenjem dualizma, posebno pa z Raucho-rvim banovanjem. Pod njegovo zaštito spustili so se kakor furije črez ćelo deželo. Jeden je hotel večji eksaltados biti od druzega. Svoje politične orgije so uganjali v najostudnejših forniah. Čaši „Zvekana" in „Hrvatske" bodo zmirom crni ostali v zgodovini hrvatskega naroda. Mala četa Starčevićevcev je stopila hrvatskemu narodu na tilnik, ga ponize vala in sramotila, in to vse ne iz lastne moči, nego kot plaćani Itauchovi juničarje. To je zgodo-vinsk fakt, ki ga niti „Primorac11 niti dr. Fol-negović utajiti ne inorota. Denes pod Mažu-ranićem se ti ljudje ne upajo več na dan. Ne, da bi jim to kdo branil, nego zato, ker v sebi niti toliko moralične snage nemajo, ki bi jih vsposobila, si koliki toliki prostorček v javnem življenji priboriti.
Kazun zastarele negacije Avstrije, je po-stavil Ante Starcević v svoj program idejo velike hrvatske države od Triglava do Balkana in morebiti še dalje. To misel bi razun An-teja in Davida tuđi še kdo drugi zadel. .V tej misli bogme nij nič originalnega. Ne samo Starčevićevei, nego vsi Hrvati hote Hrvatsko Čem večjo tem rajši jo imeti. V tej velikej Hrvatskej bodo morali dakako sami Hrvati stanovati. Kdor ne bo hotel Hrvat biti, tega bo Starce vić z milo in silo v njega preobračal. Ćelo g. dr. Folnegović trdi, da so Slovenci Hrvati. Starčeviću to nij zameriti, pač pa Folnegoviću, ki je gotovo nekaj historije in etnografije učil. Kako malo ali nič moralne snage Starčevićeva sekta v sebi ima, kaže jasno to, da tečajem svojega desetletnega obstanka še skoro nobenih političnih vspehov pokazati ne more. Pa kje so pristaši Starče-vićevske sekte? Mej mestjanstvom jih nij, mej inteligenco še menj, mej obrtniki tuđi ne, mej trgovci ne, mej duhovenstvom ne, kje tedaj ? — Mej dyaki. Pa tuđi teh dobra polovica nij starčevićevska. Naša mladež vrgla se je Starčeviću v naročje, kor se druzemu komu imela nij. Narodna stranka je svoj program izvela, ter je s svojim političnim alfabetom malo da ne pri kraji. PsihologiČna prikazen je, da se mladež takini strankam ne priklopi, nega zmirom naprednim. (Je bi hrvatskej mladeži priložnost dana bila, se druzemu napred-neniu vodji priklopiti, bi gotovo vsa Starčevića zapustila.
„Primorac" snubi simpatije slovenskega naroda za novo ustvarjajočo se „stranko narodne opozicije", ki ma postati fuzijom sekte Starčevićeve s saborsko opozicijo Makanec-Folnejovićevo. Na to vabilo z besedami da ali ne odgovoriti, uže sedaj odgovoriti, to vsakter uvidi, da se ne da. Če bo Folnegović znal nemoralično žlimlro iz starčevićeve sekte
posneti, divje ekstravagance in fantazma-gorije ukrotiti, in strankarsko delovanje v prid dežele in naroda navesti; — bo stranka narodne opozicije ne samo simpatije slovenskega naroda si prisvojila, nego recimo simpatije celega sveta. Če je res, kar uže dalje časa nevidljivo pa ipak čutljivo, po zraku plava, da bo Tisza hrvatsko deželno avtonomijo napadati začel, bo narodna opozicija naglo rastla. — Sicer pa, če Starčević uže hoče Jugoslovanstvo pod jednim imenom zjedi-niti, naj mesto hrvatskega imena vzame rajši ime „slovinsko", ki je historično in genetično, mej tem ko hrvatsko ime samo species po-meni, ne genus. Na prigovor gospoda Folne« govića, da so Kranjci slovensko ime stoprv novejši čas sprojeli, bi se moglo odvrniti, da so stanovniki skoro ćele civilne Hrvatske sto-prv pred kacimi 100 leti svoje genetično slovensko ime opustili, ter se denes, dasiravno še zmirom slovenski govore, Hrvate imenujejo. Sicer je pa borba in prepir za imena pri nas Jugoslovanih, kolikor ostudna toliko nevspešna in nepotrebna. Ćas bi bil, da bi to stališče jedenkrat za vselej premagano bilo.
Slovenska narodna prosveta.
(Odmev iz   Istre  na zvok:    „kranjsko narodno šolstvo".)
P. Moj sodrug je v 10. br. „SI. Nar." lepo objektivno načrtal odnošaje mej narod-niiui učitelji stare in nove dobe; pa tuđi o jestvu krajnih šolskih svetov je izrazil vrlo zdravo misel. Ta migljaj mi je povod, da i jaz objavim svoje misli ozirajoć se na čas svojega naobrazovanja na učiteljici in na če-tvrtletno provorstvo (prakso) svojo.
Qualis praeceptor, tališ discipulus. Ako je ta prislovica istina, priznavati mora vsak pedagog, da so naša učiteljišča po Cislejtaniji poprek — nza mačko",   jedno   kakor drugo.
tlstek.
Rusija pod tatarsko nadvlado.
Po „Graiuoljej" spisal J. Sttklaaa.
{DjiIjo)
Prvi čas mongolskoga jarma jo bil težak posebno zavoljo toga, ker so bile uže v sa-mej državi velike bedo radi prepirov delnih knezov in napadov družili narodov. Divja tatarska oida im je zadržala popolnem slobodnu razvijanje ruskega naroda. Ko je bilo jjovsod berastvo, splošna zdvojnost, tak rat se nij dalo misliti na obrazovanje, nego je bilo treba naj-poprej poskrbeti za koaček kruha.
Nadvlada tatarska prinesla je v oltče samo veliko bedo narodu, ona je vlila narotl-nemu ruskemu značaju mnogo tujih naćel, gotovo nelastnih ruakenui narodu, ter je vpli-vala jako nmogo na osuroveuje njegovih nra-
vov. Razumi se, da ruski narod nij mogel za časa tatarske nadvlade povzdigniti se, niti v umstvenein, niti v državnem razvitku, nego protivno je moral v tacih odnosa jih le nazadovati. Žalostili odnošaji mu nijso dozvolje-vali, baviti se /. naukom, niti s poljedeljstvom, ter v obče živeti stalno, nego silili so ga, neprestano kočevati od jednoga mesta do druzega, naruša\ati prava posestva, ter prepu-ščati vsak trud slučajnosti.
Pokorivši skoro vso Rusijo, razMrili so Tatari svoje carstvo od Urala do ni/in Do-nave, poznato pod initnoni Zlate ali Kipra>ke ordo. Glavni dol te sile je bil po bregovih Volge. Na volžkej jjunogi, Ahtubi, postavil si je Uatij stolico — Šaraj, kjer je bilo mnogo vojske in kjer so /.iveli navadno Kipčukski kani, obdani ra/koMiim dvorom.
Komaj si je jjostavil llatij stolico, precej je   zapovedal   ruskim   knezom,   da   imaju   k
njemu priti, ter izjaviti mu svojo pokornost. K njemu so prišli knezovi suzdalski, rjezanskir črnigovski in sjeverski. Prišli knezi so su morali klanjati tatarskim kutniroiu; hoditi niej ognjem, da se očistijo; klečati in piti kumi& itd. Le te ponižajoćo obrede so morali izvrše-vati vsi knezi pod smrtno kaznijo. Samo jeden izmoj knezov, nanneč Mihael Črnigovski, je bil nenavadno pobo/.eu, ter se nij hotel klanjati kumirom, za to ga je zapovudal Liatij. kazniti z mureniško smrtjo.
Najtožji čas za Rusijo pa je bil, ko je dal liatij ruska mosta iztučuim kupcem na odkup. Le-ti kupci so hodili od inesta do niesta z veliko vojsko in dru/inii rinovniki, intenovaninii baskaki, ter so pobirali davek s strašno strogostjo. Tako na primer je baskak Saracin v vsakej rodovini, ki je imela tri Miie, vzel po jednoga, polovil \su neoženjene inoAke   in ucoinožcuc žensko,   tako   tuđi   vse
Nikakor ne zadostuje, da ima narodni učitelj v svojej moči teorijo srednjih šoi, marveč treba, da on to zna predavati Solskej deci y probavljivej oblik i. Ta sposobnost pa nij prirojena učitelju, nego on si jo mora sto-prv prisvojiti, predno nastopi svoj prevažni posel, ako neče v novej službi e ksp e r im en t o-vati. (!) Kdor je uzrok, da mora postati narodna učilna novemu učitelju stoprv p os kuge vališče (versuchsanstalt), ta je vreden jeznega prokletstva od onih kateri morajo biti učenri ali učenke na takovem poskuševališči. Ako bi jaz imel polno mlako žab, inagari tuđi ribnjak mnogovrstnih rib, prišel bi me pa prosit prirodnik (naturforscher) za jedno teh ži-valij za eksperimentovanje in anatomične studije, dal bi mu z veseljem žabo, dal bi mu tuđi ribo za dobri namen. Ako pa bi jaz bil oče magari toliko otrok, kolikor jih je baje imel očak Jakob, ne dal bi po nijednoj ceni tuđi najslabcjši izrod k poduku tacemu učitelju, koji bi rabil moje najbolj kruljevo dete za svoj podučevalni eksperiment. In to eksperimentovanje se godi povsodi po Cislejtaniji, kamor dohajajo v prakso novo učiteljske sile. Kadar se domislim na takovo učilno z novo-izučenim učiteljem, jezno mislim na ono žabo, kojo je Galvanij operiral obešeno na kavlji. Kdo trdi in dokaže, da imenovani otroci nijso obsojeni v vrsto Galvanijeve žabe? Tako je, premnogo dece caka ta nemila osoda. Gorje malemu detetu, ako ga pestuje okorna roka za ta posel neizurjenega možaka! Prav tako se vede tuđi novo izšolani moj sodrug baš 1, leto svoje službe. Će tuđi je razred polen detce, ipak govori on le klopem in stenam; akopram ga verno hoče otrok slušati, ipak no ide njegov glas v uho poslušalcu nego —pod klopi. Takov učitelj se ne zna ponižati k otroškemu čutu in razumu. Tako učiti, pravi se — „mačka za rep loviti".
Grm, v kojem ta zajec leži, kakor sem uže rekel, so naša u čil i š ča! Za profesorje učiteljišč bi veljalo: veliko je „izvol.enih" pa ubogo malo „poklicanih". In ti so poprck su-plenti ali profesorji z gimna/.ij in roalk, kojim je pedagogika*) 3. oko v glavi. To so vam tužne fabrike bodočih naših pedagogov ! Kaj tacega po vzoru mariborskoga gl. učitelja more le nevednež ali pa germa-n iz a tor izustiti. Gg. afterpedagogi, čitajte slavne autoritete:   Pestalozzija   (očo moderne
*) V dokaz temu je nekov glaven učitelj mariborskoga, učiteljisči, kateri je baje lani izrazil so moj učitelji: „Dio Paedagogik ist ein Unsinn i    Pta.
pedagogike — zdrave), Rouaseau-a (radikaloa), Diesterwega, Komenskega i dr., pa porečete: mea culpa!
Vse štovanje učenji gospodi, toda stro-kovnjaki naj se pa le iz dotične sfere rekru-tirajo, bodi si v katerem — koli stanu. De-ninio prvega jurista sveta, teologa iz Vatikana, prirodnika Darvina na pr. v I. tečaj mirodne učilne, stavim samega sebe, da deci izmej teh nijeden ne bode kot učitelj imponi-ral, marveč blamažo bi delal na odru v naj živahnejši posmeh.
Še ne zrelo sadje je podložno policijskoj konfiskaciji, ker prouzročuje kolero, zakaj bi si torej tuđi n&rođni učitelj na učiteljišči ne prisvojil toliko znanostij, da bi se mogel ko-nec svojih Studij podvreči maturi, kakor je to potrebno gimnazijalcem in realcem, da postane v znanosti „cei Človek ". S tega torej še nikdar nijsem in nikdar ne bodem odo-braval pritožeb onih, ki govore: „učitelj ne potrebuje toliko znanja iz historije, iz priro-doznanstva itd., kolikor se ga zahteva po srednjih Šolah!" Ne, učitelj lrtenje podkovan je „lovec slepih miš" v omikanih krogih. Kakor narodni učitelj ne veh'a brez pedago-gične omike, prav tako pa tuđi ne velja za ta stan v seđanjem matcrijalnem stolctji človek, kojemu manjka znanostij, koje se poprek po srednjih šolah zahtevajo. V 1. slučaji je pobobcn učitelj natakarju, kateri ima polni podnos (tasse) nalite posode dobre pijace, pa radi svoje okornosti ne zna postreči gostom ž njo; v 2, slučaji pa je učitelj sličen najortličnejšemu trgovcu brez robe. „Cer Schulmeister hat den Napoleon gesehla-gen, nicht dio Dcutschon" je rekel Uismark o priliki. In če bi tuđi tega Dismark ne bil rekel, vsejedno je uže skrajni čas, da bi ne-hali klepati klepetuljam konservativni klepe-tači eeš, da realije ne spadajo v narodno učilno. Spadajo realije v narodno učilno, spadajo vsakako! Toda poduk moral bi biti praktičen. Prav trdi slavni Diestenveg, ki pravi: „Lehre nichts, was ftlr das Leben nicht mehr sein \vird." Namesti, da bi oktruirali deci ono neumnost, katera se nahaja v I. čitanki oi onih „preeartanih" časov: „golob-ček, ko pije, zato proti nebu vzdiguje glavo, da s tem hvali boga itd." akopram še toliko neveruje, kolikor nekoji narodi v Ameriki in Afriki, naj bi se še rajši iz prirode deci prisvoje vale istine, na kojo, se bode v praksi kot kmet itd. mogla opirati. Novo izšolani učitelj jame prirođoznanstvo — z azijatskim orangu-
tanom, ker ga nahaja na 1. etrani 6cho<ller-jeve eoo4ogije, kali, ali pa za to, ker mu jo je najprvlje začel razlagati njegov glavni učitelj na učiliščl Pestalozzi pravi: „ITnter-richte anschaulich". Ali pa mu imaš pokazati troglodita v istini ? Jedva pokvečeno sliko njegovo moreš pokazati deci, kar pa je za nazor in nauk ,jelševa trta.** Tega pa, kar pitomca vsaki dan v nos in oči drega; bode v prirodi, ne razvija učitelj v učilni, akoprem v tem tiči njegov (pitomčev) velik kos kruha. In če se tuđi spravi učitelj na domačo prirodo, pa predava zopet moško kar sistematično, a ne po grupah, ker se je učil na učiteljišči le „docirati," ne pa poduče vat i. V narodnej učilni naj je poduk tak, da se v predmet zliva in veže drug z družim, kakor apno s peskom in kamenjem. Le tako je mogoče postaviti stabilno sgrađo ; ne pa da bi se zidal zid nekoliko časa le z apnom, nekoliko časa pa le s peskom ali kamenjem samim. Otrok od 6—14. leta je bil stoprv produciran, kako bi li mogel uže zdaj reproducirati ćele sekte raznih znanostij, in in kako bi končno mogel producirati s po-močjo „do dociranja" misli za razsodke in sklepe? Da se pri poduku otroku voz ne podlaga, mora učitelj vedno biti pripravljen, odbacuje iz pred kolesa njego-vega skromnoga znanja zdaj s tein, zdaj z družim predmetom, ne pa da bi tebi niC, meni nič kar vso uro „dociralJ jeden in isti predmet.
Kar se tiče praktičnega poduka Koparskih učiteljskih kandidatov, nij se mogel g. Klodic" boljšega umisliti, nego to, da je prišel g. Kristan dobro vedoč, da „non pro figura, sed vitai discimus" ; kajti prirođoznanstvo z ozirom na gospodarstvo je v narodnej učilni neizmerno važen nauk.
Hrvati naši bratje, pa inače Cislejtance z ozirom na narodno prosveto daleč prekose, kajti oni jemljo za glavne učitelje in šolske nadzornike najboljše narodne učitelje, ne pa suplente srednjih Sol, kateri bi mogli reci, da je pedagogika ,,unsinn" ! To se zna, germa-nizatornih tedenc Hrvati nikakor no goje. Za to so posnemanja vredni. Domačih Ijudij trebamo, kateri dobro enajo naš jezik in tužno historijo naših pradedov, da se značajni ponos na svojo narodnost vcepi našim kandidatom in po teh našej mladini, da naš bodoči narod ne bode rajši se sosedovim plugom oral nego da bi na svojega pritrdil lemež.
V krajih   kder  nij take korupcije  v pe-
siromake, ostalim pa je naložil po tatarskem običaju velik davek: vsak človek moškega spola, naj si bode uže star ali mlad, moral je plačati davka ali medvedovo kožo, ali bo-brovo, ali sobolovo, ali pa lisičjo; kdor nij mogel plačati, tega so odpeljali v robstvo. V slučaji pa, da se je kdo protivil, tega bi pre-cej kaznili z mučeniško smrtjo.
Potem ko je IJatij razrušil Vladimir, pokazala so je v sovernih pokrajinah nenavadno velika boda. Tatari, ki so se navalili na te kraje, podali so se tolikej okrutnosti, da so spremenili vse v pepel in razvaline; mesta, vaši itd. so bile razrušene, večjidel požgano in pokončane; prebivalci so se skrivali po Sumah, ter se bali dohajati k svojim prebi-vališčem,
Ubitega kneza vladimirskega Jurja je na-sledil njegov mlajši brat Jaroslav Vsevolodo-vić, kateremu je bila prva dolžnost, da vzpo-
stavi zopet blagostanje mesta Vladimira in družili; on je sezidal nova mesta in vaši, sklicaval ljudi iz šum, očiščal mesta mrtvih trupel, ki so ležala povsodi. Samo da je mogel delati za svoj narod in pomagati mu, bil je Jaroslav čisto pokoren tatarskim kanom, in zato ga je imenoval Batij za kneza v Vladimiru. Knez Jaroslav je princsel s tem ru-skemu narodu veliko korist. Ali na nesrečo nij on dolgo vladal. Oholi Batij je zahteval nanircč od Jaroslava, da se podu na pot v sredino mongolskih stop k izviru rcko Amura na poklon velikomu kanu CJagoku. Ta pot pa je bil tako težaven, da jg Jaroslav nedo-spevši do omenjenega mesta, uže poprej svojo dušo izdahnil (1. 1246). Črez šest let je prišla kneževina vladimirska v roke knezu Aleksandru Nevskemu, sinu Jaroslava. Ruski narod časti spomin tega kneza, a pravoslavna cerkev ga je pribrojila mej svoje svetnike.
Rusija je imela v tem času, razun tatarske orde, katorej se je moral plačati velik davek, mnogo zapadnih sovražnikov. Švedi, Nemci, Litvani so jo neprestano vznemirovali. V tem času so napali Švedi Ttusijo, ter pri-drli do Ladogo. Aleksander Nevskij je stopil proti njim z neznatno vojsko, ter je je hudo potolkel na bregovih Neve, zato se tuđi imenuje Novski.
V kratkom času za tem so prihrumeli Nemci v pskovsko gubernijo, požgali mnogo vaši, ter obscli mesto Pskov 1. 1241. Ko je Aleksander to zvcdel, šel je na-njc, ter je čisto razbil; Pskova pa vendar takrat nij mogel osloboditi, ker je imel premalo vojnikov. Sledečoga lota jo zbral Aleksander na novo vojsko, udaril na sovražnika, ter vzel končno Pskov iz sovražnikovih rok; tako so bili Nemci čisto potolčeni. 1. aprila 1. 1242 je bila znamenita bitva   na   ledu   pskovskega jezera,
dagogiki kakoržna je na pr. v zelenej Štajer-«kej (Ljutoraer!! !), je tuđi Šolski zakon mo-goče spolnovati učitelju, da je šolski pohod reden.
Ako pa so katehetove ure  zanemarjene, ^videant consules".
Jugoslovansko bojišfce.
1» Dubrovnika, 21. januarja. Tabor turski, ki je bil obkoljen v Radovanein ždrelu, je bil vćeraj po polu dne" od vojske Teko Pavlovića z jataganom napaden in ves pose-kan. Nadvojvoda vstaški, Maksim Bačevio, je bil v napadu ubit. Sedemnajst ranjenih vsta-§ev je v Dubrovnik donesenih. V tem tri-dnevnem boju je crez 500 Turkov mrtvih palo. Broj ranjenih se ne zna.
Na Srbskem bode se organizirala legija od 1000 mož, in to sieer na skrivno, brez da bi vlada o tem kaj vetlela. Njeni nalog bode, v Bosno marširati, pa tuđi za neko notranjo stvar se namerava porabiti.
Ljubobratit* je od vstaje popolnem od-stopil, pravi, da je intrig sit. Neka njegova proklamacija koncuje z besedaini: „Ven s Turčinom."
Politični razgled.
V Ljubljani 21. januarja.
„Volksfreundu" so iz !*#•«//« piše, da fevda'ci nameravajo ustanoviti neko katoličko univerzo s češkim učnim jezikom.
išmntstei „Primorac" simpatično za Slovence odgovarja v smislu našega združenja s Hrvati, — na naš nedeljni članek. — Tuđi „Obzor" od včeraj prinaša fclanek „Slovenci in Hrvati," v katerem govori za idejo jugo-slovanske zveze.
VifttmJ«' tli*žtmve.
Unski kancelar Gorčakov je črnogor-skemu knezu pisal, naj dela v Hercegovini v smislu premirja z orožjem. — Ilazmoro mej Busijo in Nemčijo so se zadnje dni vidno -ohladile.
Iz Hvlf/fndn se 20. t. m. porota: da je bila včerajšnja soja skupštine jako burna, ker se je pri posvetovanji proračuna mnogo "brisalo.
Srftski vojni minister zaukazal je ravnokar pet milijonov kapslov za ostragušne puške pripraviti, termin za to je čudovito kratek.
fV«##ro*fc« ,,1lepublique franc,aisetl graja samovlastnost vlade zaradi prepovedi banketa v Marseili. IJurTet, pravi onienjeni list, poprime naj z mocjo, ker mu potrebni vpliv manjka.
poznata v letopisih pod imonom „ledeni po-bojM; za časa bitve nij bilo videti leda, vse je bilo pokrito s krvjo in trupli. Tako je Aleksander potolkel Nemce, katerih je brez-brojno poginilo.
„Nemci," govori letopisec, „so se hvalili: mi borno kneza vlovili z rokami, ali nazad nje so se morali sami predati v njegove roke.11 Vsi prebivalci Pskova in duhovni s krizi so prišli naproti svojemu rošitelju Aleksandru Nevskomu.
Ali Aleksander nij dolgo miroval: 1. 12 15 so Litovci porušili nekoliko vaši, ter prišli do Toržka in Bježecka. Začuvši o tem, pospešil se je Aleksander proti njim, ter je potolkel, potem pa se je vrgel za njitni z malobrojno vojsko, in pri je/eru Žizca, v Toropeckein •okrožji pokončal je do jednoga. Tako je Aleksander odbijal sovražniko Rusije. (Konoc prih.)
Iz E/nnflonn se je vceraj grof An-drassy-ju telegraflčno javilo, da je angleski kabinet vsled včeraj ^njega ministerskega sklepa reformam vlastij splošno in posamezno pri-stoi>il.
.•5|»rt#t/*(trt vlada je vsled razgovorov nemškega vnanjega u rada, generalnomu go-vernerju Philipinov telegrafično zaukazala, 23. oktobra 187") v Salu-Archipel od neke spanjske male ladijce pridobljenega holstein-skega Sclioonerja „Mina1- zopet izpustiti.
M*4fpe£ je kraljicu Alfonzu vsled njego-vega jednoletncga vladanja svoj apostolski blagoslov telegrafično podelil.
Dopisi.
Iž Dliitnjil 21. jan. flzv. dop.] Že-lezniški odbor državnega zbora je razne od vlade nasvetovane železniške nacrte razdelil mej posamezne poročevalee, ter izvoh'l posebni pododbor, da preiskuje vse nacrte in stavi svoje prcdloge celemu odboru. Pododbor je imel pridno seje in uže naznanjal nekatore svojih sklepov. Izrekel se je proti zidanju predMske in arlske žcleznice, ker z ozironv na slabo tinancijalno stanje bi država ne mogla premagati toliko milj. gokl., kolikor bi trebalo za te dvo crti. 0 železniei Celje-Spodnj i-Prajbe rg , katera je največje imenitnosti za zahodnji del slovenskoga Sta-jerja, posvetoval se je pododbor v poslednjej seji. Da si so sklepi dozdaj se tajni, seni vendar toliko za gotovo poizvedel, da bode pododbor nasvetoval zidanje te železnice na državne stroske.
Dalje je sklenil pododbor, da se ne zida z ozkim, ampak  z navadnim   ti roni,   kar nas mora Se posebno veseliti. Kar se pa  tiče crto,   je pododbor tega mnenja,   da se želez-nica naj   zida   na   desnom   bregu   Savine, tedaj ne na levem, kakor je vlada predložila; da v srednjej savinskej dolini Savino prestopi in se obrne proti Let us u,   kjer bi bila glavna postaja za zgornjo savinsko dolino   iu   potem gre ob paškem potoku v skalsko dolino.   Kor je tuđi Ilerbst za zidanje te železnice, upamo, da se večina državnega   zbora  za-njo  izreče. Zelezniški odbor ima jutri sejo,  da   sklene  o pododborovih predlogih.  —  Minister Lasser še  zmirom boleba,   zdravniki  mu prepovedu-jejo vsako duševno delo,   še   ćelo govoriti mu ne puste.    Knez Auersperg,   to je ministerski predsednik, vsled tega resno misli na odpoved. Izrazit se je, da on tako nikoli nij bil politikar i da ga je le njegov brat, predsednik gospodske zbornice,   knez Karlos Auersperg   prisilil, da se je v politiko vtikal.    Tuđi je dejal, da po celej svojoj naravi ny  liberalec, nego kon-servativec,   tedaj   neče   dalje na čelu stranke ostati,   za  kntere   načela   nema   prepriča uja. Stvari   so zelo zamotane.   Sprava z Oger-s k o j e tako rekoč u ž o s k 1 e n e n a, ali vsaj dogovorjena,   se ve da po volji Andrassvcvej, na korist Magjarom. ls\\ borno zopet postavljeni v   uže   znano   nZwangslagou   in ko bi res to ministerstvo   ne   hotelo   privoliti v niagjarske zahteve, pa bi kako birokratsko se našlo. Tako govorice gredo v ustavovernih krogih.
Iz J^oUi'4k|»olJ 20. jan. [Izv. dop.j C'ctrtek 20. januarja bode volitev novega ob-činskega odbora za občino Vidcmsko in potem volitev novega župana. Itadovedni, smo, kako se bode postopalo pri toj volitvi, gotovo bode neka stranka, katom vsu gospodstvo tukaj imeti boce tuđi zdaj svoj sitni nezinotljivi nos utaknila, in za svoje prikimače agitirala, ker dosedanji gospod župan pošten narodno značaj en- mož, ki je za blagor občine jako   mar-
ljiv, nekim osobam nij bil prav po volji,   ker lim nij vselej, kar so zahtevali, prikimal.
Opozorimo torej volilce, naj se tistej stranki ne dajo zapeljati, katera nam je uže marsikatero Škodo na svojej sebičnej trmi prouzročila. Volilci volimo si v odbor značajne in take može, ki nas so zmožni pri gospod-skah kot pravi narodnjaci zastopati, katerim bode blagor in pravica občine vedno pred očtni, in da se ne bodo ustrašili ne beriča in drugih gospodov ne, d a bi jim štale za kure-tino zidali, ki več sto forintov stanejo, ter pri tolikej cerkvi nepotrebne kapelce stavili, v časih ko deuarjev tako primanjkuje, ker se potem pri značajnih ne odvisnih mož se-stavljenemu odboru in poštenem županu ne bode  na  boterstvo   nič  oziralo.    Torej volilci
providnost v svoj dobiček.
Kn volilec.
Domaće   stvari?
—    (Slovensko  gledališče.)   V ne-dcljo 23. t. ni se bo znana Nestroyeva burka s petjem   v   3   dejanjih „Lumpaci Vagabund" predstavljala.   V  tej igri ima trojica komikov glavne role v rokah, tedaj seje prav veselega večera   nadejati.    Prijateljem   petja se s tem vstreza, da   naš   renomiran moško-ženski   zbor sodeljuje,   in   je   druzih   dobrih   številk petja vpletenih.    Ker   se   predstava   pred semnjem vr^i, na-ujo tuđi   vnanje   prijatelje  slovenske muze opozorujemo.  Za mesec februar so jako dobre   na novo prcstavljene igre pripravljene, s kojimi upamo inteligenciji slovenski vstreči.
—  („Zvona")  je   izšla   druga   Stevilka, katera    se   ravuokai*   razpošilja.    Uredništvo nam pove veselo novico, da se je oglasilo uže črez tisoč naročnikov in da se £e vedno ogla-šajo novi.    Ponatisnila  se je ob jednein prva stevilka   na   lepšem   in  svitlejšem pa]»irju in tuđi tisk je drobnejši.
—  (Lj utomerska čitalnica)   ima na svečnico,  2. februarja, občni zbor   v gostil-nici g. Vavpetiča   ob   .°». uri   po polu dne. Dnevni red obsega:   1. Nagovor predsednika; 2. poroćilo tajnikovo;   3.  poročilo blagajnika; 4. posvetovanje  o delovanji društva   in   razni nasveti; 5. volitev uovega odbora; G. govor g. KukovcU   o   kletarstvu.    l'o dokončanem programu (bolj na večer) je tombola.   —  Vabijo se   najuljudneje   vsi   gg. dru/abniki  v Ljuto-meru iu iz okolice,   pa   tuđi  drugi domoljubi, zlasti    vinogradniki,   katere   utegne   zanimati posebno govor o kletarstvu.              Odbor.
—* (U bi ta) je bila včeraj žena nečega mizarja .faneza I., stara 54 let. Ubil jo je njeni mol: 32 let star, kateri je prej ta večer malo pijan domov prišel, ter ga je zaradi tega žena malo pokarala. V svojej jezi zgrabil je Ijuboznjivi mož „hlapca1- za črevlje sezuvati ter jo tako nesrečno počil ž njim po levej strani črepinje ravno črez uho, da je včeraj do polu dne ob *IAO. umrla. Moža so uže zaprli.
— (V r e m e) se je včeraj nenadoma spremenilo. Po mrazu 15° lt. — nastopilo je naenkrat južno vreme, in sneg se taja, daje veselje ; se ve da, ne nikakor na radost na&ih zimskih „sportsmen," ki porabljajo že zadnje trenoike, ko nosi cesta ^e nekoliko ledu,' za svojo vožnjo na saneh. Prestop z mraza na gorko je bil tako nagel, da je bile še redko-krat kaj jednacega konstatirati; ob pol osmih zjutraj smo zaznamovali še lu°li. in ob devetih se je uže tajal sneg.
Vaea  bolnim  moć in zdravje brei leka in   brez slroškov  po  i^vrstui
BBTalesciara h Barry
30 lot uze je nij boleini. ki bi > ae bila ocdrt Til» ta prijetim zdnivilrift hnma, pri odraAčonib i olrocih brez medicin in ntroškov; zdravi veo bolezni T Želođcu, na živcib, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolećine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bfcv^enje, zaprtje, prehlajenje, uespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v u&esih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoinost, riiabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-olajenje; posebno se priporoca za dojenee inje bolje, nego dojničino nileku. — Izkaz iz mej 80.000 spriće-val zdrav ilnili, brez vaako medicine, mej ujitui Bpri-čavala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pra-vega profesorja medicine na vseueiliSei v Maribora zdravilnega svetuika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Canmbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brobun a mnogo družib imenitnib oaob, se razpožiljavH na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki iskaz iz 80.000 spričevalor.
Spričevalo St. 73.670.
Na Dunaji, 13. aprila 1872.
FreSlo je iže sedem mesecev, od-ar sem bil T brezupuem stanji. Trpel 8em vsled prsnih 4>i čut' nicn'h boletinah, in sicer tako, da »em od dne do dno Mdiu>„ g nil, iu to z»<pre:ilo je dolgo ćisa moje studij«. C'til Bern od Vade ćudapolne Revalesciore prite) Bern jo rabiti in v.ngotovim Vas, da ae ćutim po inetttćntm vžitku V<. 4« U č;ie in okuano lie>a-leiciere popo in in zilrav, taho, da brez nsjmutiega tres uja morem zopet pisati. Za adi tegu priporečam V8im bolaim to p imerno prav cei 6 >n okasuo hrano kot i »jbo'jSi pripem ć k, ter ostanem Vas udu ni
Gabriel Teschner, pltsatelj javnih vijjjih trgovskih iol. Pismo visoko plemenite markize de Brćhan.
Ne apel, 17. aprila 1862.
Gospod! Vslcd neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujđanja in boločin * šake vrste seđem let sem strašno. Nijsem inogl i niti čitati niti pisati, tresle no se vse ćittnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespunje, ter sem trpola vedno na razdraženji čutuic, katero uie je sem ter tja prega-njalo in uie ne jedni trenotvk n.'t miru pustilo, in pri tem bila sem tnehinho.ična najvisje stopinje. Mnogi zdruvniki ;<oykttsili so vse, brc^ da bi moje bolečine zlajSali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere iu se daj, ko jo uživam tri mesece, za-hv^ljujeiri se bogu. Revaluaciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Do volite gospod, zagotov jenja moje prisrčne hvaležnosti in popo nega spoštevanja.
v                                Markize de Bru ha a.
St. 75.877.   Flor. Kollerja, c. kr. vojafik. oskrb-
nika, Veliki Varaždin, na ptjučnein kašlji in bolehanji duđuika, omotici in tiSčanji v prsih.
ŠL 05.716. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Bevalesciere je 4 krat tećnejša, nego meso, ter sa pri odraščenib in otrocih prihrani 5Okrat već na coni, ko pri zdravilih.
V plabaetih puiiofch po pol fonta 1 gold. 50 kr., I 'Tint 3 gold. yt kr., 2 fonta 4 gold. 50 kr., 5 fon tov 10 gold,, li fan'ov IJU gold., 24 fnntov i« gold. ćiev&leđeiei^-Hiaaiut-en v pušicah in tabletah «i 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta* i* gold. £0 U*., 4* Us 4 tfold. 50kr., v prahu sa 120 ta* i0 *old. Prodaje: DaBarry4 Comp. na Du+»tl, W»UJ««li* Khim itev. 8, kakor v vseh mostih pri dobrih lekurjih in ipcoerij«kih trgovdh: tuđi raxpoiilja du-najiks hii» na v»e kruje po poštnih i*kxsnioaa ali pavfcetjil. V LJnblJ»ni En ^«br, J. Svoboda, lokar pri „zlatem orlu", v Itekl pri lekarju J. Pro damu, v Cclovvu pri lekurju Bir n j acherj u, / Sl> ljetu pri lekarju A lj ino vi ću, v Trsta pri leJtarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Rocca in J. Hirschu, v Za«Iru pri Androvićo.     (306;
Dunajska borza 21. januarjti.
(lzvirsu  telegratićuo porovSiio.)
Enotni drž. dolg v barkovcih   .    68  gld.   90    kr.
Enotni dri. dolg v areoru     .    .    T6     ,     90      p
1860 Uri. posojilo    ....       U2     ,     40      ,
Akcije nirudne banku     .    .       892     ,     —       „
Kreditne akcijo     ...            191     ,     80
Londoi.....         .    .  114     ,     40
Napol.       ........      9      .     21
G. k. cekini   ...              .    .      5      „     42       ,
Srebro                                                   105             _
Št  122.
Razglas.
Pri mestnem magistratu bo zarad oddaje za tekoče leto potrebnih smrekovih mostnic vrednosti okoli 900 gold.
31.januarja 187G
dopoldne ob 10. uri očitna dražba h kteri se poduzetnik i vabijo z pristavkom da se dotični pogoji o dražbi in odpeljavi pri mestnem stavbnent vradu lahko pregledaj o.
Tuđi se bodo pred začetkom uStmene dražbe pravilno sestavljene pismene ponudbe sprejernale.                                        (15—3)
Hestni magistra! v Ljnbljaoi,
11. jauuarja 1875.
i
Lekarna Piccoli.
v Ljubljani.
.Aparati za samo-brizganje,
pasovi za počene, nretralne in
maternične briz^lje.
Menoti-PaStilje fki so na rfnnaj*kej svetov-neij izložbi I<S7:> dobile riarilo). Te paatilje čudovito delajo proti prehlnjenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki su ša le začunja, proti iiripi, boleznim na pljućih in v grlu, jn proti vsitkovrstneua kašlju, tiuli kronićnem. Skutljicu veljii 75 kr,
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Ut'inek tega luku je doknziuui istina in vsaki bolnik, ki je Ićk uže poakusil sam na sebi, de bode nulostnu prepričal, da je najniorn^je iu zaiiesljivt'jše sredstvo d» sedaj znanih zo|>t<r jioiiavljajot'o ne mrzlico. 1 stuklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver.  Nnreja se *
čisto keniii iiili tvarin. 1 Skutlja 80 kr., 1 tucat gkittelj ti gold. 60 kr.
Pravo   vinsko   žganje   z   soljo,  v
pomoć bolehnemu človeštvu, pri vsih notrunjih in vnanjih prisudih, zoper većino bolezuij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklunica 40 kr.
RajŽevi pulver, beli in rudećkast, Iz-ključljivo ii. vcgetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirao brhkost in čvr-»tost, kar se naluija le pri mladini. 1 paket 10 kr.,   1 Skatlja 40 kr.
IviDje Olje, podiljano tia ravnost iz mesta Bergen na Norveukein, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz   Tamarinde.   po mrzlih sradatvUi
iztltičen. Učinkuje zuuuienito krepilno in olaj-Sajoče. 1  »teklunica 40 kr.                (132—177)
*£đfp~ Naročila se izvr»ujcjo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
20. januarja:
■vrojpit   Gandrini iz Trsta.
Pri   Mnllft): Pfrnat iz Dunaja. —  Knafl č iz Zagorja. — Logar iz Hrast-nika. — Fridrih iz Dunaja.   — Kovj.ć iz  Ribnice.
j Nikako fingirana razprođaja!
>                  Kor zarad slabo kupČije nalo tovarno
I     kitajskega srebrnega blaga
k   razpustiino popolnouj, tjiuo prisiljeni našo veliko zalogo prol«pih i/.del-
I   kov kitajskega srebra,   brzo   razprodati in sicer nizko pod ceno ml-.t-
I   lovalnili troskov. Za poskus naj služi slodeći posnotek velikoga cenika,
k   katerega razpošiljamo na zahtevanJH trunko. I                                    Xnišane cenet
poprnj      aodaj
fi kavnih žlic     .    gl. 3.50 gl. 1.4©
♦i miznih žlic     .      „  1.10   n   52.7O
G mizuib nozev        n  7.f;0   „  2.7O
6 miznih vile     ,      „  7.DO   „  2.7«
1 žlica za juho  .     „ 5.—   „  2,:tO
1 žlica za mloko     „  3.50   „  1.5O 1 sladkorniua s
ključkeui   .    .    . M.—    _   ».—
poprej    sedaj
1 hraničica za mašto gl. f>.— gl. !4. — 1 par svečnikov . r H.— „ ». — *i parov podložkov
za nožo . . . „ T>.— „ a.51» 1 kleščice zasladkor „ vJ.f)O „1. — 1 cedilo za čaj . . „ 1.50 „ — «« G desertnih nožov „ G.— „ 2.5« G desertnih vile     .   _ G.— _  2.SU
|                   Tuđi prulepe raue,   majoliku za kavo in čaj,   olišpi   tih miže,
|   giramloli, poaipalci l-a. aladkor, servisi za jajca, zobotrebnice, garnituro
►   za oset in olj*s   poleg  su   mnogo družili rečij itd. itd.  ravno tako tuđi
|   po nuverjotuuj nizki  c(;ni.                                                              (403—10)
I                 ■■■i I*o.st'l>no opazimo. HUH
t   G miznih žlic      |
i   G miznili vil<-      I   i,n" 21 /.tmuitli f kupuj t- eft'fjtintMt'ui t'tuiu
SI   G miznih nožov |         «« nu-sto xu fli. 24 sumu sa .«#/. »..»«. tj kavnih žtic      ) Havno isti iz ltritiuiljhkp{;» »rebra  v«i   '<J4   komadi  v   elegantni m itUill   NH111O   Kl.   <(.£»<>.
r               Nan.'čila iz di-žtlo izvrto se ui'iuudouia proti poštneua povaotji.
I                                                       Naslov:
!jE. M*vei&9 I»iiiuij, KotliciitliuriutitruHNe št. IU.
Kupuje zelje!
Kupuje zelje!
Josip Levec
trgovec  na št.  Peterskein  predmestji,
nakupi takoj                       (19—2)
več sto centov lepegaf dolgo nari-banega uže kislega zelja,
ter ga iilaćuje po uhjvImjcJ <;eul (vendar ga ne prejm» nicnj ko 4 cente). Ponudbe in izgledki (mufitri) naj so blagovolijo poslati v štacuno gori imenovanoga poleg meaarskega mosta na »t. Teterskem prodinostji.
Kupuje zelje!
Kupuje zelje!
| Hrvatska vina! j
Naznanjnm,   da imam  voc  ti*oč vc>clcr vina
I lastnega   priilelka   na   prodaj,   starega   in novega.    Iloba jo [
dobra in zdrava, cena, kolikor inogoče nižojša.   Slovenci! (m j vam je mar zdrave in dobro kapljice,   moja   klet je /mirom | ' odprta.    Kdor   bo   enkrat   ini   meni   kupi!,   lio  gotovo tuđi ; drugikrat prižel.
'                   F. in A. Concilia,
) (8—3)                     uaspi'oli itadskoi'ovem dvoru v Zagrebu.   |
Izdatclj in urednik Josip Jurčić.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".