Posebna številka Leto VII. številka '7 Domžale, 15. julija 1968 izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsakega 15. v mesecu — Ziro račun 5012-5012-3-84 - Cena 0.50 dinar-lev — Tiska Oskarna »Toneta TomSlča« v Ljubljani ('1'bitihlii ptfo&cevtMjlec Glasilo socialistične zveze delovnega LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Domžale praznujejo Vsak praznik je slovesen dan, drugačen kot ostali, lepši in bogatejši je. ^Vetje in zastave, ki krasijo v teh julijskih prazničnih dneh vse naše kraje, Vso naše spomenike borb, nam vzbujajo v naših srcih spomin in spoštovanje ^ dogodke, ki so vredni ponosa. 27. juli, — praznik domžalske občine, slavimo v spomin na začetek oboro-eno borbe proti okupatorju in vstaje na kamniško-domžalskem območju. To je k'* Pomemben dogodek, začetek boja [»roli sovražniku, začetek lepšega svobod* ejšega življenja. Spomin na oboroženo vstajo zato ni le spomin na težke vojne ^ ni le začetek zmage nad sovražniki, ampak tudi prvi korak k tistemu, kar "os intanto, k življenju, kakršnega živimo, k uspehom, ki smo jih s trdim oitt v težjih pogojih in razmerah dosegli v letih po vojni. Občinski praznik je praznik nas vseh; praznujemo ga vsi: starejši, ki smo ^ # ...v» ^ • orožjem v roki borili za nacionalno in socialno osvoboditev, in mlajši, ki Sv°bodni domovini skupaj s starejšimi gradimo lepše življenje, vi ^rav je, da se ob prazničnih dneh spominjamo na prehojeno pot, na •ette napore in na prizadevanja za dosego najboljših rezultatov, na uspehe, ^ tl'di n;t težave in negativne pojave, ki nas spremljajo pri našem ckonom-6,11 *n političnem življenju. ^ Spoinin na velike zgodovinske dni naj nas bodri in naj nas spodbuja ha °V*ni naPorom za premagovanje težav pri opravljanju nalog, ki stojijo pred ^'■Naloge niso lahke, zahtevale bodo maksimalne napore vseh činiteljev, del CVa*° bodo mo.lsebojnega človeškega spoštovanja, rn/umevanin in skupnega le ?' bo tako, bo napak vse manj, uspehov vsak dan več, življenje pa vse *>Se’ Polnejše, bogatejše. sovražnik je bore malo vedel, J so pripravlja. Presenečenje 22. ju-v0- ’ ko je Sovjetska zveza vstopila v Vp v0> je bilo tako veliko, da sprva so-^ nik sploh ni doumel, za kaj gre, pa ie že kdo prepozno, da bi 0 učinkovito ukrepal. Gete so tega toplega, jasnega nedeljskega večera na povelje Partije odšle na svoja zborna mesta. Opolnoči so začele razdirati in požigati mostove na Bistrici, žagati telefonske drogove, podirati drevesa na ceste In pisati gesla po hišah, gesla, ki so oznanjala začetek boja na življenje in smrt. Ob zori so bile čete že na svojih zbornih mestih v svojih prvih partizanskih taboriščih v Tunjicah, na Rašici in nad Gorjušo. 2e v naslednjih dneh so vse prešle v oborožen napad na sovražnika, zapokale so puške, zabobnele so eksplozije bomb in dale sovražniku jasno vedeti, da gre za res, da bo tekla kri, da bodo padale žrtve dneve in tedne, mesece in leta, vse dokler ne bo zmaga popolna, dokler bo samo še en tujec na svetih slovenskih tleh. Ostrostrelčeva krogla je prebila v Domžalah na ihanskem mostu jekleno čelado nemškega vojaka, zadela izdajalca v jarški tovarni; čete so napadle in razbile gestapovski avto pod Dobenim, potolkle motorizirano kolono na Želodniku, nagnale smrtni strah v kosti nemškemu komisarju na Homcu, požgale Remčevo tovarno, sprejele boj iz oči v oči in zmagale v odprtem boju nad Gorjušo, na Kolovcu in v Tunjicah. Porušile so daljnovod čez Trojane in ob belem dnevu z rdečo zastavo in pesmijo korakale skozi Zlato polje. Iz čet so nastali bataljoni, brigade, divizije, ki so samoupravne revolucije in poglejmo, kaj bomo v prihodnjem obdobju lahko novega in boljšega doprinesli k nadaljnjemu izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev, nas vseh in vsakega izmed nas, ki skupno in zavestno gradimo novo, boljšo in humanejšo družbo — socialistično družbo in res socialistične medsebojne odnose. Ivan Mrak tolkle sovražnika na vsakem koraku, čeprav so padali talci, umirale nedolžne žrtve po taboriščih vsa dolga štiri leta, leta bojev, stradanja, neprespanih noči na pohodih, je zmagovita armada delavcev in kmetov bojevala neenak boj Davida z Goljatom, dokler le-ta ni osramočen in premagan odšel tja, od koder se je vzel. In če bi danes prišel kdo jemat nam svobodo, bi se zopet, kot nekoč pred petindvajsetimi leti zbrali okrog svoje Partije in svojeg: vodstva vsi delavci, kmetje in mladir* in prav tako neustrašno trdo in odločn-udarili po njem. Plamen upora je bil prižgan, Ta plamen ne ugasne nikoli. Politična in socialna svoboda sta sprostili v našem ljudstvu neslutene energije. Hiter gospodarski razvoj je zagotovil in še zagotavlja sredstva, s katerimi se iz dneva v dan menja podoba naše domovine. Na sliki: Moderna poslovno stanovanjska zgradba v Mengšu 2°- J«HJ* ob osmi uri «večer bo n* prostoru ob Bistrici v Radomljah, kjer so se 27. Julija 1911 zbrali prvi partizani komunisti in stopili v odkrit In neisproeen boj s okupatorjem, svečan pričetek prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika Franc Avbelj-Lojko Ob 26-letnici ustanovitve Slandrove brigade 8. septembra 1968 bo v Motniku proslava 25-letnice ustanovitve VI. SNOUB Slavka Šlandra. Ustanovitev I. štajerske brigade je bila velika prelomnica v razvoju NOB na Štajerskem. Njena ustanovitev pa je pomembno vplivala tudi na razmah vojaške in politične aktivnosti na domžalskem in kamniškem področju, kjer se je Šlandrova brigada pogosto zadrževala in navezala tesne stike s prebivalstvom ter okrožnim vodstvom OF in KPS. V kamniškem partijskem okrožju so organizacije OF dobro skrbele za prehrano in druge potrebe šlandrovcev in to je bilo eno redkih območij na nemškem okupiranem ozemlju, kjer se brigadi ni bilo treba oskrbovati z lastnimi prehranjevalnimi akcijami. To je Šlandrov! brigadi omogočalo, da je lahko prav v kamniškem okrožju izvršila mnoge velike vojaške operacije in številne sabotažne akcije. Zato je skupščina občine Domžale na slavnostni seji 27. julija 1966 podelila Šlandrov! brigadi domicil kot priznanje za njen velik prispevek k razvoju NOB na domžalskem področju. Uredništvo želi obuditi spomin na pomembne dogodke pred 25. leti z objavo odlomka iz obširnih spominov narodnega heroja Franca Avblja-Lojka. ki je prisostvoval ustanovitvi brigade kot borec Savinjskega bataljona. V prvih dneh avgusta 1943 so se pomikale dolge kolone partizanov v, hribovje nad Blagovico. Kamniški. Zasavski in Savinjski bataljon, so dobili v teh dneh ukaz, naj se zberejo na Šipku. Prihajali so drug za drugim in v noči od 5. na 6. avgust se je v gosto zaraščenem pogorju Sipka, nekaj nad vasjo Gaberje, naš Savinjski bataljon pridružil drugima dvema bataljonoma Kam-niško-Zasavskega odreda. Komaj so prvi sončni žarki oznanjali novo jutro 6. avgusta 1943, že so se iz šotorov pokazali sami znani obrazi. Z nekaterimi borci se nismo videli že po več mesecev, zato smo si krepko stiskali roke in v enem samem trenutku hote-ii zvedeti vse. kar smo med tem ,1asom doživeli. Srečanje vseh treh bataljonov se nam je zdelo zavito v skrivnost, saj je bil zbor -olikega števila partizanov zares dokaj nenavaden dogodek, po- nato v sestavu IV. divizije s . deluje v akciji ob pričakovan kapitulaciji Italije; Več dni SI11, čakali ugodne prilike za preh®® motožju, pa tudi sicer je bila nujna čim boljša povezava. Ne- čez reko, toda Sava je bila vS‘ ak kateri novi borci so nas najprej radovedno opazovali, ko pa smo se združili v razgovorih, kmalu ni bilo več opaziti razlike. Iz razgovorov nas je zdramil dežurni taborišča, ter zapovedal zbor vseh treh bataljonov. Vse razen stražarjev je moralo v stroj. Pričakovanje je bilo veliko — obetalo se je nekaj novega, velikega. dan bolj zastražena. Z bližnji pobočij je bilo lahko videti Pie mikajoče se kamione in ^anf’ medtem pa so brigadni in bataljonski obveščevalci poročali 1 di o koncentracijah novih nem ških sil in to z vseh strani. Štab brigade je izdeloval n načrt, da bi se izmaknili &'as0 nim sovražnikovim silam, ki se zbirale na področju mora ških hribov. Vsi trije bataljoni so 17. sta dobili ukaz, da se premakn jo v smeri Svete gore. Seveda^ bil la premik precej otežkočen ^ ozirom na dejstvo, da je bd° brigadi veliko število novinc®^ brez orožja. Vendar ukaz je ^ izvršen in ob jutranjem sV ^ smo že zavzeli položaje na ronkih Svete gore. , Borci so bili utrujeni od “ gega marša in nekateri so str: dremali, drugi pa nervozno ^ melj v dolino. Iz lokomotive, ^ je težko sopihala po dolin', je vil gost, črn dim in obetal . di črne dni vsej dolini, K ^ koncentracija nemških sil se 1 člČčllčl Dežurni bataljon je Pos*a* truljo s kuharji po vodo za . v trk. Nedaleč od naših so zaregljali mitraljezi — o*3 s*- Mernci dcncu so prežali na nas ^ — pričakovali so, da naIJ je treba vode. V tistem naP ,..,iji bil eden naših borcev v Patl za vodo smrtno zadet. ja Mučna tišina je napovedo slabe vesti. Dan je bil nesko' , dolg, Nemci pa so medtem li obroč okrog nas vse tesie-o- ^ tesneje. Mrak nas je naše vedno čakajoče. Štab se Je . a. svetoval in določil vsakemu tal ionu svoie naloge. Prebit' = se morali za vsako ceno roča in to še to noč Ce se prav spominjam if prvi bataljon v predhodnici-njim pa je šla dolga kolona V . ti dolini. Vsak hip je bilo - . .. v __jMlnv. i” čakovati sovražnih rafalov, sec je od časa do časa mal nit( kukal izza oblakov in se n 2jed zavedal, da vsak njegov P po-lahko Nemcem odkrije na^jerti, ložaje. Z naperjenim °Ijl0 sto- stisnjenim v rokah smo pali v dolino. pjol- Končno je bila pretrgana,^ čeča in moreča tišina. v,egfl puška se je sprožila, z ^ipu boka pa so skoraj v istem zaregljale strojnice po na • Domačini na Moravskem pozdravljajo šlandrovce Predhodnica je izvedla izred-J}0 hiter juriš in dosegla cesto Pri Mlinšah. Sem in tja so pada-bombe, naše in sovražnikove, ,so grozeče parale nočno nebo. bili Uspelo nam je, da smo se pre- , . Preko zasede in izkoristili za ritje bližnji potoček, ki nam je hr-K za prodiranje v strmi ib. Medtem pa je sovražna za* seda v, " tolkla po nas vscputiicr,. j3® bataljon se je izmotal iz hu-tr k- ^r'žne8a ognja, drugi in stji pa sta [forgia malo odsto-in nato spremeniti smer. «ktika štaba brigade je bila s s izredna in Kamniška in Za-ski bataljon sta izkoristila zel pri sovražniku in prešla Lesto. Zil^li sovražnikovih sil je opa-p.. b'androvee, ki so se spretno zil bliali v smeri Tlačnice. Opa-taliPa n' za®čitnice tretjega ba-in -na in ta je pričakala Nemce Jun zadala velike izgube, ral rV'- bataljon se je skoncentri-lin Pr' Bohorju, Kamniški bata-bri r. pr‘ katerem je bil tudi štab prJ?ade, pa se je spretno prebil utaK Feste Ljubljana—Celje ter sav eril v Savinjskem hribu. Za-fen‘. bataljon se je med to o-utaboril na Dobravi pri Moravčah. nas vsepoprek. Nemške patrulje so stikale prav med grmovjem in tako so 19. avgusta izsledile naš Savinjski bataljon. Tudi mi smo se hoteli prebiti preko ceste iz obroča, toda bilo je prepozno. Izvidne patrulje, ki smo jih pošiljali ven, so poročale, da je cesta dobesedno blokirana z motorizacijo, oklopnjaki in topništvom. V mraku smo se ponovno sestali na posvet pri štabu bataljona. Nekje pod vasjo Priker-nica, smo se odločili, so se bomo prebijali nazaj v smeri Trojice, Po skritih stezah smo prispeli do Moravške ceste, obstali pa pa smo v gozdiču. Po robovih za nami smo že slišali pritajeno nemško govorico. Kljub vsemu pa smo morali tvegati še pred nočjo, če smo hoteli doseči zaraščeno hosto. Po ozki poti pod Trojico smo krenili preko kotline v smeri Krtine. Spet so povsem nenadoma zaregljale stroj niče. Stopnjevalo se je vse bolj in bolj in številne rakete so popolnoma osvetljevale nebo. da se nam je zdelo, da Nemci vidijo vsak naš gib. Minometi pa so strahovito vestno izstreljevali na nas svoje mine. Na vse strani je žvižgalo, se svetilo in treskalo. Imel sem občutek, da smo prišli Po 'oliki zmagi v Ljubnem 1. avgusta 19-H. Partizani vodijo ujetega Nemca v past, dumdumke pa so s svojim strahovitim treskanjem še potrjevale naše slutnje. Posebno preplašeni so bili novinci. Komaj nekaj dni so bili med narm pa že takšen krst. Bataljon se je v naglici razdelil na dve grup:. Prvo je vodil prekaljen španski borec Marok, v drugi skupini pa je ostal komandant Platin in ta je vodil ostale borce v hrib Murovice. Jaz sem bil ta čas postavljen za komandirja čete. V temi smo se s težavo premikali iz tesnih sovražnikovih klešč in v tem ognjenem metežu sta padla mitraljezec in njegov pomočnik, ki sta bila v predhodnici. Pogrešali smo tudi pomočnika bataljonskega komisarja — Mihajla. V tem ognju smo se zavlekli v hosto in se zbrali po četah. Ugotovili smo, da je prisotnih 72 borcev in funkionarjev. Z Marokom na čelu smo borci prve skupine krenili proti Veliki vasi Pod vasjo smo bili silno previdni. Jaz sem šel s predhodnico in valovom. To je bila veriga prvih Slandrovcev, močna, kljubovalna, vztrajna. Močan val je spodnesel nogo Cvetki, ki je bila šibko dekle in je že izginila v valovih, toda partizani ne bi bili partizani, če ne bi pomagali drug drugemu. Eden od borcev je zaplaval za njo in jo izvlekel iz močnih deročih valov — iz objema Save S skrajnimi napori smo premagali Savo in čutili sme z še bolj močne. Tako smo i .,ečnc dosegli desnj breg Save. Nekaj borcev je še premagovalo blatno obrežje, trije pa so se odcepili od glavnine, da si ogledajo položaj. Pred nami je bila železniška proga, iz daljave pa se je slišalo težko sopenje prihajajočega vlaka Hvaležni smo bili slučaju, da je ravno takrat pripeljal in da bomo izkoristili te priložnost za prehod. Prvi smo se že bližali progi, ko je naenkrat zadonel zloslutni “HALT!<« Prav takrat so zadnji borci zapuščali obrežje Save, ne. spredaj pa se nismo ozirali r' Uspešen napad Slandrovcev na nemški avtomobil februarja 1944 naenkrat smo zaslišali korake. Skočili smo hitro v zaklone, bilo pa ni na srečo nič nevarnega, le dva kurirja sta istočasno prišla v vas. pa sta 'prav tako kot mi, mislila, da sta se srečala z Nemci. Po znakih razpoznavanja smo se spoznali in povedala sta nam. da sta prišla iz Dolenjske preko Save in da je prehod že možen, ker v dolini še ni večjih koncentracij nemških sil. Ura se je bližala že tretji zjutraj in bilo je nujno, da se hitro nekaj ukrene ali sklene. Marok je bil zato, da takoj krenemo preko Save, dokler še obstajajo možnosti. Vsi od prvega do zadnjega smo bili pripravljeni na največje težave, kajti vedeli smo, da z lahkoto ne bomo prišli iz teh klešč. V vasi smo dobili domačina — vodiča in ta nas je vodil proti Senožetim, pa tudi domačini so nas lepo sprejeli. 2e smo prečkali litijsko cesto. Dan se je že kazal izza nočnega neba, ko smo dospeli do Save. Ni bilo lahko se podajati v deročo Savo, saj je že pri prvih korakih segala do vratu. Tesno smo se držali za roke in v treh vrstah, stisnjenih kot veriga kljubovali nemški poziv. Kot, da smo gluh, smo planili naprej, kajti vedel' smo, če ne pridemo preko progr v tem trenutku, kasneje ne borr. uspeli. Toda do borbe ni prišlo Planili smo preko tračnic, Nem ci pa, ki so bili v zasedi, so se prestrašili in pobegnili. Preko proge pa je ostala mokra sled za Slandrovci. Nismo se ustavljali, hiteli smo naprej, do varnejšega zaklona. Sonce je že posijalo z jutranjo toploto in nas ljubeče božalo s svojimi žarki, iz nas pa so se dvigale meglice izparevajoče obleke, saj smo bili popolnoma mokri. Nismo se preoblekli, saj tudi nismo imeli ničesar su-suhega. Voda je prodrla v vsak nahrbtnik, v čevljih pa je žvrkljalo. Molče smo obsedeli v hribu in se ozirali nazaj na levi breg Save. Pri srcih nas je stiskalo ob misli, kaj je z ostalimi, ali jih bodo nemške klešče popolnoma stisnile. To tesnobo je še povečal ropot na drugi strani Save Nemci so z vso silo in naglice stiskali obroč okrog Murovice Platinova skupina je ostala tam in se krčevito upirala nemški diviziji. Divji ropot se je na- daljeval, med regljanjem lahkih in težkih strojnic, so bile pomešane eksplozije ročnih bomb, pa artilerijski ogenj, nad vsem tem truščem pa so tanki opravljali svoje. Obroč okrog Murovice se je strahovito ožil. zažigalne bombe pa so Murovico spremenile v eno samo pogorišče. Mi pa smo sedeli na drugi strani in nismo mogli pomagati. 2al nam je bilo. da se Platin ni držal nas. Sredi popoldneva sta se do nas prebila dva partizana. Vsa mokra in blatna sta pripovedovala, da jih je hotelo preko Save devet, pa sla se prebila le onadva, vsi druj^i pa so ostali tam. ranjeni, ubiti ali utopljeni. Naša izvidnica se je vrnila in sporočila, da so se nedaleč od taborišča pojavili belogardisti. Pri nas je vladala še vedno moreča tišina. V tej tišini smo zavzeli položaje in čakali. Mirno, če Še, teriiu lahko tako reče, smo preživeli ves dan in proti večeru v koloni z velikim razmakom krenili previdno preko Slange in nemško-italijanske meje, na Dolenjsko. Proti jutru smo že bili v prijazni dolenjski vasici, imena pa se žal ne spominjam več Zasedli smo položaje okrog vasi, da bi bil počitek vsaj delno va- ren. Borci so počivali, saj so bili počitka tudi zelo potrebni. Na sosednjem hribčku je bila tudi vasica in tam so bili belogardisti. O tem smo se prepričali šele, ko je iz tiste smeri zaropotalo. Utrujenost, ki nas je prevzemala, je narekovala, naj se umaknemo in krenili smo proti gozdu. Kljub vsemu pa smo napravili zasedo in čakali, če se bodo -belčki« pokazali. Pa niso imeli korajže. Pozno popoldne je Marok odredil novo smer gibanja: Tiho-boj — Mirna. Srečno smo prispeli na osvobojeno ozemlje — Malo Rusijo — v Trebelno v zadnjih dneh avgusta 1943. Pozdrav z Gubčevci je bil prisrčen, pripovedovanja ni hotelo biti konca, saj smo vsi imeli za seboj težke izkušnje. Po več tednih smo se spet mirno naspali. Nemci so bili prepričani z Rosenerjem na čelu, da bodo Slandrovce popolnoma uničili na Murovici in grebenih okrog Save, pa so se njihovi načrti izjalovili, kot že neštetokrat. Slandrovci so pridobili le nove izkušnje v bojevanju v velikem obsegu, postali še boljši taktiki ter še bolj prekaljeni krenili v nove boje. Slovesnost ob ustanovitvi IV. bataljona Sladro-ve brigade Junija 1944 na Vrhpoljah pri Moravčah. Za komisarja jc bil imenovan Ivo Sonc — Zdenko, sedanji direktor Papirnice na Količevem Obisk pri tovarišu Titu Po štirih letih je šel letos spet eden naših pionirjev za 25. maj na sprejem k tovarišu Titu v Beograd. Tokrat je bil to učenec šestega razreda osnovne šole Venclja Perka iz Domžal Milan Banko — odličnjak. Objavljamo njegove vlisc s t.cga obiska: V četrtek, 23. maja sem prišel z mamo v poslopje Zveze prijateljev mladine v Ljubljani. Tam smo se pozdravili z ostalimi pionirji, ki so bili tudi izbrani za pot v Beograd in »i pomerili kroje. Popoldne je bila pevska vaja. V petek smo zelo zgodaj vstali in odšli na železniško postajo, kjer so nas pozdravili pionirji ljubljanskih šol. Potovanje je bilo zanimivo. Na beograjski postaji nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal v Pionirsko mesto nad Beogradom, kjer smo dobro prespali. V soboto, malo pred deseto uro, nas je avtobus odpeljal do Belega dvorca, kjer smo pozdravili našega ljubljenega Maršala. Pod šotorsko streho so odmevale koračnice in vesele majske pesmi. Tudi pri slovenski delegaciji se je tovariš Tito ustavil. Pionirka iz Radelj ob Dravi mu je izrekla iskrene želje vseh slovenskih pionirjev Za njegov praznik. Predali smo mu čestitke, Kurirčkovo pošto In pa darilo — osnutke znamk. Popoldne smo sl ogledali živalski vrt, zvečer pa prireditev na stadionu JLA, ki smo ji kljub utrujenosti z veseljem sledili. Se istega dne ob 23. uri nas je vlak odpeljal iz grada, v nedeljo ob 9- ur' o smo zopet zagledali LjubU3^., Tako smo mi slovenski P'°n ,, končali obisk pri našem Pr ^ sedniku republike za njegoV rojstni dan. Tega svečanega dogodka . brž nihče od nas ne bo nl ^ pozabil, saj je bilo to pi’v° Čanje z dragim tovarišem tom. Milan B«111<0 Dopisujte . . v Občinski porocev aiec