Naslov — Address: "NOVA DOBA” 6117 St. Clair Ave. Clpvelsind, Ohio. (Tel. Randolph 3889) (NEW Mir in zadovoljstvo ' organizaciji, toleranca, trdno* finaiwe. poStenu, ločna in \ arrti.i uprawi — /. vsem It-in w orlliluij« Jiitfoslo tanska Kar. Jednnta. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Entered Aa Second Clasa Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Art of March 3rd, 1870. — Acceptance for-mailing at upecial rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th, 1925. No. 5 ST. 5. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 2ND. 1927. — SREDA, 2. FEBRUARJA, 1927. VOLUME III. — LEDNIK III. VESTI IZ CLEVELANDA j PREDAVANJA SLOVENbKEj narodne čitalnice ^ zimskem času prireja Slo- venska Narodna Čitalnica v Clevelandu poučna predavanja, j lio operiral Mr. Ralph Da-in darežljivo metal na I’ atno vsakovrstne slike. Dr. al|y si je preskrbel več sto j ^mimivih slik, ki so kazale ; last, razvrstitev, boleziii in po-[ *)|!.av° zobovja. Nekatere teli I s ‘K 80 Lile ex-ray, druge so bi-i “ vzete po lobanjah ali pa pc j ‘Uiuii.-OKtfi-i, nekaj-ere Pa P--[ Kodelih. P^davatelj je pri vsaki slik' j °Pozoril gledalce, oziroma po-| s dišale e na kaj posebnega iti \ | ^djšem ali krajšem govoru po ; Jasnil dobre ali slabe stran : ^'odstavljenega predmeta. Raz S s pomočjo slik je bila take | j^nimiva, in ob enem tako la | '*i0 umljiva, da se je nedvom no vsak izmed navzočih marši I ‘U naučil, o čemur nikoli prej j 11'ti sanjal ni. Zvedeli smo n; s !’llrner, kdaj in po kakšnem re-I j_u prične otrok dobivati zobe j c,ko so v čeljustih pripravljen Zc'četki drncih zob, da izpodri \ ne.lo prve in zavzemajo njil I ^sta. Dalje smo videli in zve \ [ e‘i za vzroke zmešanih zob. i VenT molečih čeljusti itd. I Nepravilni zob ji in čeljust, j Zelo kazijo obraz. Videli snu j n.a ex'i'ay slikah, kako se vča ! Sl Pod navidezno zdravimi zob j rni nabira gnoj, ki povzroča ne I p'^'ke v želodcu, ako izteka I A ° Pa nima odtoka v usta za I H*luPlja kri in povzroča otekli-| 11(2 v različnih delih telesa in j |azne bolezni, katere navadno { ,/načujenio za revmatizem, f * '^davatelj je povedal, kako I -iu večkrat prepričal s po-| ■' Ul«i na živalih, kako zelo stru-i |u;n je dotični gnoj. Razredčeni 111 Snoj so zobozdravniki v zelo ] rnujhnih količinah cepili doma-I ^llTi zajcem, ki so hitro oboleli ji 1,1 'izvili neke vrste revmati-I ‘n otekline. Mnogo mor- j |Knosove dandanes vsepovsod, za-! to. so skušali iznajti tudi izvor plesa. Do nedavnega časa so i smatrali ples za iznajdbo pri-; I mitivnega človeka, ki je bila lastna le njemu. Primitivni človek je plesal vsled veselja, iZ l.iubavnega navdušenja, ali < pa v čast svojih nerodnih lesenih malikov. Potem se je ples’: razvijal, vse do sedanje popolnosti — če se pri plesu sploh i more govoriti o popolnosti. 11 Zgodovina, bodisi povzeta iz j i knjig ali pa iz razvalin davno i razpalih mest, nam pravi, da, so plesali ljudje vseh časov in j i I stanov: lepe princezinje in suž- j > lje, vestalke, duhovniki in vi- ; ioki državni činovniki. V bib- j liji celo čitamo, da je sam kralj; David plesal pred skrinjo za-j; /eze. V njem imajo menda i • plesalci svojega zvišenega za-i] ščitnika. j I Nikdar ugnani znanstveniki j i i pa so začeli zadnje čase svoje ji prvotne teorije o izvoru plesa i i zpreminjati, in nekateri trdijo \ >e čisto resno, da prvotni ple- j mlci in plesalke so bile živali, j er se je primitivni človek učil j >lesa od njih. Pa navajajo tuli vzgledu iz i;ivalsjKega krglj^-1 ijtva. Škorpijon, katerega očara le-j pota njegove izvoljenke, se pri-| )lazi v njeno bližino, nakar m :ačne proizvajati neke čudne, j J ilesu podobne telovadne vaje. i 3aje divjaki v tropičnih gozdo-, /ih še zdaj plešejo na podoben i lačin. Kadar se snubcu-škor-1 )ijonu zdi, da je že primerno! >mehčal srce škorpijonke, pri-! ne jo s svojimi škarjami za! ljene škarje, nakar korakata, lazaj, potem pa se sučeta na I lesno in levo kot v nekakem’ /alčku. To traja prilično enoj ,iro ,potem pa jo oba mahneta la ženitovanjsko potovanje pod ;emljo. Ti “medeni tedni” so i lavadno zelo kratki, kajti kma-j u po ohceti ima škorpijonka j svojega ženina tako rada, da gaj lobesedno požre, s čemur odpa-j lejo vsi nadaljni križi in teža* I /e zakonskega življenja. Ta j loslednji akt so ljudje v toliko! nodificirali, da se ostane pri jrizenju in morebitnih bunkah. Pajki proizvajajo pri snubljenju neke vrste ples, ki je podoben Charlestonu. Vzdigujejo zdaj eno stran telesa, zdaj irugo, na tak grotesken način, .la je res smešno in plešejo \ lekakih polukrogih okoli svojih izvoljenk. Vrsto takih vaj po-aovi zaljubljen pajek po stokrat ali večkrat, če je treba, da prepriča iVIiss Pajkovko o svoji večni ljubezni. Tudi raznih vrst ptiči so j j strastni plesalci. Posebno zani- j j mivo je opazovati ženitovanjski i ples žerjava. V velikih krogih i se nekaj časa vrti okoli svoje , bodoče družice, nakar.se spošt-. Ijivo prikloni, da se v glavo skoro tal dotakne. Nato se , zravna, šine visoko v zrak, in , ko pristane, se zopet suče v i elegantnih krogih, potem se . obrne k omahujoči žerjavovki . in se ponovno spoštljivo priklo-, ni. To se ponavlja toliko časa, 3 da je pernata nevesta dovolj . očarana vsled snubačevih vrlin in umetnosti in je voljna pole-I teti z njim na ženitovanjsko po-i tovanje. Žerjajov ples je neke ZDRAVSTVO j (Piše dr. Jns. I'. Grahek, vrh. j | zdravnik J. S. K Jcdnolc). Utripanje žile. Pri normalnem človeku znaša število utripov žile, oziroma jsrca okoli 72 na minuto. Število utripov pa more biti malo različno pri različnih ljudeh. Pri nervoznih ljudeh lahko srce utripa 90krat ali 92krat na minuto, pa se še ne smatra za nemoralno. Bitje žile ali srca se poviša pri infekciji ali Qri sko-l ro vsaki drugi bolezni. ]\Ino-i>okrat je vzrok hitrejšega utripanja srca prevelika raba cigaret, uživanje kave ali čaja i dalje nervoznost, razuzdanost, prenaporno delo itd. Ti vzroki j se v svojih začetkih ne bode j kazali v telesu na bolesten na- i čin, ampak le v hitrejšem bitju j žile. Ako pri večkratnem ponovnem štetju znaša število srčnih utripov nad 86, je priporočljivo vprašati za svet družinskega zdravnika. Mogoče bo treba spremeniti način življenja za-jasno, mogoče bo treba opustiti • cigarete, ali katero drugo razvado. Karkoli povzroča utripanje žile nad 86 na minuto, rabi pozornosti. Mi nikakor ne moremo pričakovati, da bi srce delalo 10% do 15',. nad normalo in ostalo zdravo in močno; tako odvečno delo srca neoporečno škoduje v bodočnosti. To je vzrok za toliko smrtnih slučajev* med posamezniki, ka-j lerih žila prehitro bije. | • i Ako se po skrbni preiskavi vsi gori navedeni vzroki, ki bi utegnili povzročati prehitro bitje žile, odpravijo, pa kljub temu utripanje srca znaša še vedno nad 86 na minuto, in ako i je naša teža pod normalo, po-, tem je pravilno, da mislimo na! 1 tuberkulozo. To utegne biti j leden njenih prvih znakov. Po-1 j sebno lahko je to res, če iz- j bajamo iz rodovine, ki je pod-! ! vržena tuberkulozi. ! J i V takem slučaju je treba, daj ‘se izognemo obolelosti pluč ir.) zato je treba živeti pravilno. J Izogibljimo se torej razuzdano-j i sti, ne rabimo preveč tobaka, i | skrbimo za dosti spanja, sveže-j ga zraka in redilne hrane, da se j naša telesna teža vzdigne pri-ibližno do normale, ki velja za ! našo postavo in starost. „_____________________ i DRUŠTVO SLOGA, ŠT. 166, ! ./. s. k. jnriNork. v Indianapolisu, Ind., prQzfliiJc 5. februarja svojo obletnico in ob enem razvije novo društveno ca-s/avo. Slavnost se vrši t1 Sloven- j d'eni Domu. o------------ Najbolj razširjeno ime. V Združenih državah je najbolj razširjeno ime Smith, v Nemčiji, posebno v Berlinu p?! Schultz, ali Schultze. Pametna ideja. Dr. Pammel, predsednik od-i bora za ohranitev naravnih | krasot, v A mesu, Iowa, sklenil je apelirati na uprave cest in : železnic, da prazen svet ob tirih in cestah obsejejo z divjimi večletnimi cvetlicami, ki st obnesejo v dotičnih krajih. To bo nudilo sladko pašo milijonom čebel, ob enem pa bo tu | di kras pokrajinam. vrste pretiran minuet., Tako, kar vas je plesalcev, zdaj veste, odkod izhaja ples in kje so se ga učili naši davni predniki. Ce vam razlaga ni všeč ,se znesite nad znanstveni-i ki. Urednik si tozadevno roko i umije. Za filmiranje uporov in pobo-; ! jev, ki so se, glasom povesti, ■ 1 vršili na otoku pozneje, bo filmska družba porabila kaznjence. Otok Juan Fernandez je namreč zdaj kazenska ko-i jlonija republike Chile, in sel tam nahaja okoli 40 pristnih,! I kaznjencev. Chilska vlada je |drage volje dovolila, da sine' j filmska družba rabiti tamkaj-j šne kaznjence pri svojem delu, j in njim, to je kaznjencem, bo j tudi prav prišlo nekaj razvedrila v vsakdanji enoličnosti, in pri tem bodo imeli zavest, da jih bo v filmih gledal ves civilizirani svet. Na otoku so našli ) votlino, o kateri sodijo, da je ista, v kateri je bival Robinzan kakor tudi opazovalni griček, odkoder je nad štiri leta vsak dan g\jdal za ladjami, ki bi ga 1 mogle rešiti iz pregnanstva. , Aleksander Selkirk (Robin-'■ son Crusoe) je bil v resnici i mornar, toda se na omenjeni I otok ni rešil z razbite ladje, am-■ pak ga je dal prepeljati na otok ) kapitan, s katerim je bil prišel (Dalle 1’a 2. strani) ROBINZONOV 0T0R 1 ----------------- Menda je ni knjige na svetu, • če izvzamemo j morda biblijo, ki bi bila izdana ';v tolikih jezikih, kot knjiga o Robinzonu. Omenjena knjiga lje bila prvotno spisana v an^ešlcem jeziku in pozneje prevedena menda v vse moderne jezike. Prevedena jej bila tudi v slovenščino, in meri-j da ga ni odrajčenega Slovenca, ki bi se ne spominjal, s kakšnim užitkom !je v svojih mla-jdih letih čit&l o Robinzonu; Crusoe, o njegovih vožnjah in: čudežnih dogodhah. Povest o ItoHinzonu jo menda i ravno vsled tega tako zanimiva i in privlačna, ld-r je spisana 11a j j podlagi resničnih dogodkov J Robinson Crus^e je res živel in j njegovo pravo irne je bilo Alex-j under Selkirk.) Samotni otok, na katerem je jpreživel štiri le- i ta in štiri mesece, se nahaja v Južnem morju; pripada repub-j liki Chile in sje imenuje Juan* Fernandez. Neka angleška družba se jej odločila, da powst o Robinzonu j dramatizira, oaironm, da nje- • gove doživljaje: .spravi na filme. Po se bo zgodilo na prostorih, j kjer so se dotjOni dogodki resi vršili. Alexander Selkirk (Robinson Crusoe) je bil rojen v mestecu Largo na Škotskem. Pisatelj Walter Scott in nešte-j vilno drugih odličnih oseb je v teku časa obiskalo prostor Sel- ' kirkovega rojstva. Hišo, v ka-j j teri je bil sloveči samotar ro- j S jen, so podrli in na istem me-: stu zgradili d'-lvro poslopje, \ j katero so vzidali spominsko plo- i ščo. Predno so staro hišo podrli, je bil pa vendar nekdo ta-! ko pameten, da je napravil za j spomin majhen model dotične; j bajte. Po tem modelu bo film-1 i ska družba zgradila hišo, ki bo i j služila za filmanje dogodkov ; Robinzonovih otroških let. j Ko bo to končano, odpelje se josobje filmske družbe na otok ( j Juan Fernandez, kjer bodo Til-; j mirani dogodki Robinzonovega j pregnanstva. Ladja bo bogate i j preskrbljena z vsemi potrebšči-| nami za ves čas bivanja na oto-i ku. Igralcev ne bo treba mno-! !>‘o, ker večinoma bosta nastopala le Robinzon in Petek. Kot kanibali bodo nastopali domačini bližnjih otokov, ki so danes še skoro ravno taki kot za časa j Robinzona. Nekateri starejši ; se nedvomno tudi spominjajo starih “dobrih” časov kanibalstva in ceremonij, ki so se vršile ob takih prilikah. Tako bodff prav porabni. ZA KAST LAS ! ------------------- I j Ljudje, ki imajo dovolj pro-Lstega časa, pronašli so baje. kaj je tisto čarodejno sredstvo, ki zanesljivo ohrani lepe grive človeku, ki jih še ima, in pričara svežo otavo na lesketajoče se pleše. Toda, ne veselite se prehitro,, kajti to sredstvo je dosegljivo le muzikalično navdahnjenim ljudem, in med temi le j tistim, ki se bavijo z godbo na 'lok. Znano je, da je zelo male j plešastih vijolinistov, medtem J ko so med njimi mnogi, ki st | ponašajo z zelo bujnimi lasmi Baje je med tisoč vijolinisti h eden plešast, medtem ko je pri godbi na pihala polovica plešastih. Znanstveniki sodijo, da igra- j nje na gosli in sorojne instru- ’ merite pospešuje rast last, ker! deluje na lasne koreninice koi i nekaka masaža. Pri godbi na j pihala pa se mora godbenik na- i penjati, kar ovira obtok krvi v J e;lavi in s tem zadržuje hrano1 lasnih koreninic. Baje je do- j kazano, da imajo igralci na go- i sli, čelo in basvijolino, kakoi j tudi pianisti, v največ slučajih I lepe, bujne lase. Igralci naj saksofone, flute in druge pihal-' ne instrumente pa se nekake enako delijo med plešaste ir bujnolase. V kateri vrsti stojijo bobnarji, tega lasni eksperti ne povejo. Dozdaj se še ni nikjer prak- 1 * I tično poskušalo odpraviti pleši iz igranjem vijoline, ker take ; zdravljenje bi moralo trajati le-I ta in, lety, da bi se .moglo ra ičunati na uspeh. \'sekakor pu j se lahko priporoča osebam, ki i izgubljajo lase ali so že plešasti i pa imajo veselje in posluh za I godbo, da začnejo igrati vijoli-110. V velikem številu bujno-I lasih vijolinistov je prilično do-1 bro potrdilo teorije, da te vrstt godba pospešuje rast las. In j če ne pomaga, škodovala tud1 j ne bo. Osebe, ki nimajo posluha za j godbo, pa naj bi ne delale laikih poskusov. Gosli v roka! ; nemuzikalnega človeka tak< strahovito cvilijo, da utegnejt ;pregnati nele spanje sosedov j ampak tudi najbolj trdovratne ostanke las z domovinske pleše ! --------n------- IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA ------- V Beogradu je dne 12. .januarja umrl poslanik dr. Otokar! Ribar v 62. letu svoje starosti, j Otokar Ribar je bil dolgo vrsto let neustrašen voditelj tržaških j Slovencev, katere je zastopal v tržaškem mestnem svetu, oziro-i nia deželnem zboru in potem v ’ rlunajskem parlamentu vse do j prevrata. Po prevratu je postal jugoslovenski državnik in je bil član mirovne delegacije I v Parizu. Bil je najboljši po ; mavaloc zamotanih jurističnih j kompleksov, ki so v zvezi z mi-j rovnimi pogodbami. Pri nešte-. tih pogodbenih pogajanjih je' )il dr. Ribar delegat in strokovnjak Jugoslavije. Pozneje! je bil imenovan za pooblašče-; i ^a ministra in poslanika, ter je prevzel v zunanjem ministrstvu , >ddelek za mednarodne pogod- j ' 'je.. Njegova smrt je velik; i S zguba za narod in državo. Pokojni Otokar Ribar je bi! | rojen v Postojni dne 12. sep-| embra, I860. Oče Jan Ribai j je bil'Ceh, rodom iz Prage, pc 1 poklicu inženjer, mati pa Emi | iija, rojena Mahorčič. Slovenki, z Matuvana pri Divači. I .... : Na izredni seji občinskega ' •castopa v Trbovljah, ki se ji i /ršila prvi teden v januarju : ie podžupan Vodušek prečita | kraljevi ukaz, ki se glasi: "N; ^ predlog našega ministra za 110 j .ran j e zadeve, proglašamo va; Trbovlje v obsegu krajevne ob ■•iile iega imeli« v Ijubt.jaiisk »blasti za trg Trbovlje. Okoli: * tega obsega kraje Trbovlje, Lo ce, Retje, Knezdol, Planina, S\ Marko in Sv. Katarina.” Kolizija na cestni železnici. V' pondeljek zvečer 31. ja- 1 nuarja ste trčili skupaj dve j cestnoželeznični kari na St.lt Clair Ave. in E. 102nd St. v i j Clevelandu. Ohio. Od približ-it 110 150 potnikov je dobilo toli- 1 ke poškodbe, da so jih otipe-; ljali v bolnišnico, le 14 oseb. Med njimi je tudi Mrs. Micha-j' el Kastelic, stanujoča na 383!! E. 152nd St., kije precej h opraskana po životu. Bankirji in farmerji. V zveznem senatu se bije tej dni hud boj med zastopniki: bankirjev in farmerjev. Prvi bi radi pred zaključkom zasedanja spravili pod strehoj ! predlogo, ki se tiče bančnega poslovanja, drugi pa zahteva-, jo, da pride na vrsto predloga v pomoč farmerjem. Zasedanje traja samo še 26 dni, zato se i obema strankama mudi. ! • | -------------------- Mnogo deportiranih. : 1 V zadnjih šestih letih je bilo iz Združenih držav deporti-| ranih skoro 40 tisoč imigran tov, ki so prišli nepostavnim potom v to deželo. Samo lansko; leto jih je bilo deportiranih akoro 11,000. Kakovost tobaka, ki se po- i puši v državi, je precej dobe) I barometer ljudskega blagostanja. Leta 19!iT> se je pokadili j Jugoslaviji mnogo več dragih ! cigaret, kot "Jadran,” “šuma-Ji ja” in “Kosovo,” zato p: : manj cenejših cigaret, ki st ‘Vardar,” “Zeta” in “Sava." — i ‘Jadrana” se je pokadilo v le Ui 1923 blizu osem milijono'* : preteklo leto pa le malo nac dva milijona komadov. Približno isto velje za “Šumadijo” ir “Kosovo." Cenili cigaret “Zeta” so \ ; ietu 1923 pokadili 711 milijo-; nov, leta 1925 pa že 1,226 milijonov komadQV. Tudi “Var- | dar” in “Sava” cigarete posta- ’ jajo vedno bolj popularne, m j ; radi kakovosti in dišave, ampak ; radi nizke cene. ----- Kvota, ki pripada Jugoslaviji! jv svrho reparacije od strani j Nemčije, znaša za dobo od 1 (septembra, 1925 do 31. decembra, 1927 59,749,483 zlatih j imark in 43 pfenigov. Ta kvota se bo uporabila za plačilo že j sklenjenih državnih nabav. Ra-! j zen tega ima Jugoslavija za«ao-l bo od 1. septembra, 1926 do 31.1 avgusta, 1927 dobiti približno J ! 14 milijonov zlatih mark. Privatnim osebam je nakazanih! 20•, to je 2.8 milijona zlatih! | mark. Na novega leta dan je bila; otvorjena državna cesta v Ko-kriški dolini do 23 kilometrov. Teden pozneje je bil dokončan zadnji most pri kilometru 24, • na kar je dobilo Jezersko po večmesečnem odrezanju od I ostalih krajev v državi zopet odprto pot tudi za vozni pro-1 met. Tako so bila obsežna po-1 pravijalna dela na imenovani ' cesti, ki je bila pri zadnjih je-(Dalje na 2 strani) Državni tajnik Kellogg je poslal kitajski vladi (ne vem kateri) v prijateljskem in spravljivem tonu pisano noto. To se sliši še dosti logično, kei Kitajcev je 4Q0 milijonov, Me-i hikancev pa samo 15 milijo i nov. številke govorijo. * Nad Nicaraguo baje frfota bela golobica miru in sprave, z oljčno vejico v kljunu. Da ! bi se le v oljnem smradu ne za-j dušila! * j Kongresnika Celler in La-, Guardia sta v Washingtomi ’ obdolžila zvezinega sodnika I Cooperja iz Albany. N. Y. da . je priporočal prohibicijskim j agentom, naj pospešujejo but-legarstvo ,da na ta način dobe i -evidenco proti zapeljanim greš-| nikom. Tem revežem je potem [sodnik nakladal naj višje kaz-j ni, ki so bile mogoče. Bo že ! menda resničen tisti pregovor, ; ki pravi, da riba pri glavi smrdi. V zvezinem kongresu je bila nedavno vroča debata o tem, da-li naši dični zastopniki pije-; jo opojne pijače ali ne. Neki suhač je pri tisti priliki izustil ; krilato trditev, da bi lahko vse tiste kongresnike, ki kršijo osemnajsti amendment, spravil v en sam teksi. Njegov nasprotnik pa mu je odgovoril, da (Dalje ira 2. strani) VSAK PO SVOJE Američani si kaj radi domi-j šljamo, da smo v vseh ozirih prvi. Do nedavnega časa so bi-1 li zmagovalci skoro v vseh tek-' mah res prebivalci Združenih I držav. To naše prvenstvo pa se je zdaj začelo silno krhati in sicer v korist naše sosede Cana-: de. Tako je Canada že odpra-: vila prohibicijo po sedemletni i poskušnji. Mi pa še vedno cincamo. Canadian Young je preplaval Catalina kanal v Oa-1 liforniji in odnesel prvo nagra-. do. Dne 26. januarja je e a natiska vasica Horne Pa.vne v pro-! vinei Ontario zaznamovala rekord v mrazu s 56 stopinjami pod zero; Horne Payne zdaj I uživa slavo, da je najmrzlejši i kraj na ameriškem kontinentu. * Zaradi odprave prohibicije j sicer nekoliko zavidam naše | severne sosede, nisem jim pa ' posebno ncvošljiv radi 56 sto-j pinj mraza pod zero. Naj ga ! imajo in naj ga obdržijo. Pri nas v Clevelandu smo bili tiste dni nevtralni, to je, tla smo st* držali okoli ničle, pa so prav bujno cvetela vsa okna, ušesa in nosovi. * Dan za dnem čitamo, da ni-I majo Združene države na j vsem svetu niti enega prijatelja. Osovraženi smo v Evropi radi posojenih milijard in pisano nas gledajo naši južni sosedi, radi olja v Mehiki in Niea i ragui. in ves svet nam baje .1 • . -Ip, j ntji uux aihi* f.i.; jju\ prvi in se radi potrkamo po pr- 1 sih, češ: mi smo mi. V teh i teških dneh pa se je oglasil avstralski premir Bruce .in dejal, da smo Američani še vse : preskromni, vpričo velikanskih uspehov, ki jih dosega dežela na vseh poljih. Tako, vidite, j enega prijatelja pa le imamo, j in to je načelnik avstralske vlade. Kako bi se mu za njegovo vljudnost dostojno zahvalili j pa res ne vem. Da nimamo prohibicije, bi ga potegnili k bari in vprašali: “Kaj boš pil V” “Jv 0*1)a Doha99 VESTI IZ CLEVELANDA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovora Naročnina 2a člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 5. O splošni izobrazbi. Izobrazba je tista sila, ki lepša in boljša položaj posameznikov, celih narodov in človeštva v splošnem. Uspešni voditelji narodov in drugih manjših skupin morejo biti le izobraženi ljudje. Izobraženi narodi žive lepše in boljše, nele v duševnem, ampak tudi v materijalnem oziru, od svojih ignorantnih sosedov. O tem se lahko prepričamo, če pogledamo v zgodovino, pa tudi če se ozremo rta razmere današnjih dni. Ignoranca povzroča mnogo nepotrebnega trpljenja, kjerkoli se naseli, poleg tega pa dela pot avtokraciji in tiranstvu. Čim večjo splošno izobrazbo, si pridobe posamezni narodi, tem večjo svobodo in tem večje materijalne ugodnosti uživajo. Približno isto, kar velja za narode v velikem, velja za posamezne ljudi v malem. Izobrazba je tista udobnost, katere ni mogoče kupiti z denarjem, ampak si jo mora vsak sam s trudom pridobiti-. Res je sicer, da imajo premožni ljudje več prilike za izobrazbo kot revni; na drugi strani je pa zopet res, da imajo ljudje, živeči v skromnih razmerah, več dobre volje in veselja za pridobivanje izobrazbe. šole so za podlago izobrazbe neobhodno potrebne, toda same šole človeka še ne usposobijo za reševanje tisočerih živi jenskih problemov. Izobrazba ni nekaj stalnega in dovršenega, ampak mora vedno rasli in se izpopolnjevati. Sad gam rode le tista drevesa, ki neprestano rastejo in se višajo; drevo, ki prestane rasti, se kmalu posuši. Dovršena 'štjisrse pr-eovrni 'njivi -. pripravljena jeJoogato roditi, toda zahteva se mnogo deta. Farmer, ki je njivo preoral in posejal, še daleč ni dovrši! svojega dela; treba je okopavanja, čiščenja, zalivanja in sto drugih opravkov, predno more računati na uspehe. Učenec, ki je dovršil šolo, poseduje temeljno izobrazbo, katero mera neprestano večati in izpopolnjevati v šoli življenja. Kdor zanemarja življensko šolo, ne bo daleč prišel Pozabil bo morda še tisto, kar se je na šolskih klopeh naučil, če pa že tega ne, bo pa zaostal za duhom časa in svet s svojimi prilikami pojde mimo njega. Čim popolnejšo temeljno izobrazbo ima kdo, tem lažje bo izhajal in napredoval v šoli življenja, če bo hotel. Zaradi tega je prva dolžnost starisev, da pripomorejo svojim otrokom do najpopolnejše šolske izobrazbe, ki- je v danih razmerah mogoča. S tem jim bodo dali najboljšo doto, s tem bodo dali otrokom priliko za dosego mnogih ugodnosti, katere smo mi pogrešali. Ako otroci ne bodo hoteli prilike izrabiti, bo pa njih lastna krivda. Mi, kar nas jc starejših, smo po veliki večini bili deležni le prav pomanjkljive šoisk^ izobrazbe; največkrat se je ista končala z zaključeno osnovno šolo. Iz tega vzroka se moramo toliko bolj truditi, da našo pomanjkljivo izob razbo vsak dan ižpopolnujemo. Vedno in vedno se moramo učiti, ako nočemo, da ostanemo pozabljeni ob potu življenja. Tudi največji učenjaki ne vedo vsega, in to tudi radi priznajo. Najlažji nam dosegljiv način zp. izpopolnovanje izobrazbe je čitanje. \/. knjig in časnikov bomo črpali znanje, katero so si drugi pridobili z izkušnjami, knjige in časniki nam bodo pojasnili marsikatero skrivnost narave in nam raztolmačili ncštevilnc probleme človeštva. Citati pa moramo s premislekom, da duh prebavi duševno hrano, kakor mora želodec prebaviti zavžito hrano, če hočemo, da ne bo neprilik. Vedno bi tudi morali poslušati oba zvona, če hočemo zvedeti resnico. Iinostranska izobrazba ni nikaka izobrazba. Čitajmo vse, toda sodbo in prepričanje si ustvarjajmo sami. Poleg čitanja so seveda se druga pota k izobrazbi. Dobra predavanja tudi razširijo naše znanje in splošno obzorje. Izobražujemo sc tudi z opazovanjem življenja v splošnem. Ves svet je velik gledališki oder, na katerem se neprestano igra velika drama življenja. Ako ne bomo hodili po svetu z zaspanimi očmi in možgani, se bomo vsak dan kaj koristnega naučili iz /ivljonske drame. Izobrazba nam ne pomaga ;amp do boljših prilik v življenju, ampak nas usposobi, ca dobrote in prijetnosti sveta v popolnejši meri uživamo, čim več se človek uči, temvečja postaja želja po nadaljni izobrazbi, ker se zaveda, da se ima še neizmerno mnogo za učiti, izobražen človek ni ošaben, ni domišljav in nestrpen. Dofriišljavci in nestrpneži so navadno ignoranti. Zato, prijatelji, izobražujmo se pri vsaki priliki, širimo naše znanje m duševno obzorje, pa bomo s tem lepšali življenje sebi in vsem'tistim, s katerim pridemo v dotiko. Vsi dobri in pošteno misleči rojaki se bodo radi pridruževali skupinam, katerim pripadamo mi, in na ta način bo rastla tudi naša vzorna J. S. K. Jednota. (Nadaljevanje iz 1. strani) i:.1 s slikami pokazal, kako otro-jc:. večkrat dobe nepravilne, ven | moleče čeljusti in nelepe obra-i se, ker jim dovolimo, da predol-! g > sesajo palec ali pa gumijev e. tn'k (cucel). Čeljust zraste j tr.ko, da prednji zobje ne pridejo skupaj. To se rado zgodi tn:i. ako imajo otroci močne bezgavke, da so vsled tega prisiljeni dihati skozi usta. Vide-ili ,",mo na slikah tudi, kako zo-b zdravniki s pomočjo zlatih in gumijevih vezi naravnavajo zmešane in nepravilno ra-j steče zobe. • Seveda vzame to nrogo časa. Slabe ali pikaste v;o!,o dobe otroci včasi, če so o pi liki razvoja zob morali pre-I str.ti kakšno težjo otroško bole: on, ker se je vsa moč mla-i de ;a sistema porabila za boj proti dotični bolezni, in ni ostalo moči za pravilen razvoj zob. S pomočjo premičnih slik n;1 n je predavatelj pokazal dalje, kako se zobje pravilno čist’ jo in negujejo. Zobotrebci ni; o priporočljivi, ker se z istimi lahko ranijo dlesni, kar laid; > povzroči razna zastrupljeni:.; mesto1 zobotrebcev naj se i rabi nit. S krtačico bi si mora-: li izmiti zobe vsaj dvakrat na dan, to je "’zjutraj in zvečer, ra no predno se podamo k počitku. Krtačico pa je treba ra-I bi< i pravilno, to je v isti smeri ko, so obrnjeni zobje, da se meso dlesni ne odloči od zob. Po-■so-.’.o, katero rabimo pri jedi ali oi’! kuhanju, po porabi vedno ponijemo, na zobe pa navadno po :abimo, dasi je to še bolj v ::no, kajti v nesnažnih ustih se redijo in s strahovito naglico 1 m; ožijo različni nevarni bacili. Predavatelj nam je povedal, kako so se pred leti zbrali učite' j i neke šole v Cincinnatiju, da i pregledat zobe vseh otrok, in so otroke z zdravimi zobmi spravili v poseben oddelek. Zo-bi teh otrok so bili večkrat pregledani in vsi nedostatki takoj ..popravljeni. Vse to so plačali uč tel ji sami. Ob letu se je pokapalo, da so otroci z zdravimi mi tako dobro napredovali v učenju, da so en razredi preskočili, medtem ko so otroci s slabimi in nepopravljenimi zob-! fc je povedal vse podrobnosti obe masakru armade generala Cu-je sterja, katero so, kot znano, lu p dijanci uničili skoro do zadnjeT ga moža. Sitting Bull je nazi-p, val našo junakinjo “Watankj Cicilia,” kar bi pomenilo po na ti še “malo streljačko, ki vseleihi zadene.” Ko je umrl, zapustiljk ji je vso svojo privatno lastnHi no, vključivši mirovno pipo. fa ----------------------------------- D: Sami kovači. 1, V Oaklandu, Cal., je nedavn(l|° Mrs. Jewell Smith tožila svo-p jega moža Edwarda Smitha ločitev zakona. Kot priča z<>j očeta je nastopil Edward NeW'Ji ton Smith Jr. Obtoženca je z«'F stopal odvetnik Edward Gf: Smith, tožiteljico pa odvetnik Ralph Smith. li tl Golob, branitelj Verduv na, poginil. \ Penzijoniran golob, ki je po-P magal braniti Verdun v svetovy ni vojni s tem, da je prenašal 1 i poročila med neko izpostavljen0' : točko in glavnim stanom br8'|1 nilcev, je nedavno poginil vsle^ j starosti. Američani ponosijo mnogo čevljev. Pr f-ic fr« Neki statistik je izračuniH Ida Američani porabimo trikrat; !toliko čevljev kot Evropejci! kljub temu, da ima Amerik11! ^ več avtomobilov kot ves ostal'r^ svet. Ifej DOPISI. Indianapolis, Ind. - VABILO NA OBLETNI-IN SLAVNOST RAZVITJA STAVE. — Društvo “Slo-I št. 166 J. S. K. Jednote jznuje 5. februarja obletnico jcga obstanka in razvije pri {priliki tucli svojo zastavo, fedevna veselica se vrši v štorih Slovenskega Doma. ?etek ob sedmi uri zvečer; fPnina 25 centov. Za plete bo skrbela unijska godba, < lačne in žejne pa kuharice ] jatakarji. j fe slovensko občinstvo i? ( ajšnje, kakor tudi iz sosed- ) »naselbin, je vabljeno, da < jposeti 5. februarja zvečer, i P slavnost razvitja društve- i 'astave se ne vrši vsak dan. s f viden j e torej! s f °dbor: Stefan škrjanc, < tajnik dr. št. 166 JSKJ i Girard, O. c amenil sem se napisati par 1 c> ker se bolj redko kaj sli- I naše naselbine. Kar se de- ( ce .je bolj slabo tukaj. £ f Leather Co. še precej do- i phratuje, druge pa vse bolj i £ p 2a delom torej ni treba i v ta kraj, ker se ga teško 2 c i društvenih ozirih smo do- c {preskrbljeni. Imamo štiri 11 P()i'na društva, namreč J. S. I 1 '?•> iSSPZ in SNPJ, poleg 1 >jPa še Samostojno društvo. \ I društvo sv. Antona ,št. ž L je na zadnji mesečni \ • Jsklenilo, da priredi na 5. i > par j a veselico v Sloven- s 1 Domu, Girard, O. Priče- t ifeselice ob šesti uri zvečer; t -Nina za moške je 50 cen- a 'P ženske 25 centov. Otro- r < vstopnine prosti. Vablje- r ’ .v si člani in članice, da se £ 1 lce zanesljivo udeleže. Na-j J uštvo že več kot sedem leti 1 lr°dilo nikake veselice, in! •Vn®...§§ nam je izčrpala.! našega društva so raztre- - 1)0 raznih naselbinah, kot J hevs, Youngstown* Niles, r 1 Nn, O. in Farrell, Pa. Vsi s ‘kijeni ,da se udeleže te i rc in malo pomorejo bla- 2 !v Clan, ki se te veselice ne 2 1 pi, plača en dolar v dru- .1 el° blagajno. Za plesaželj- 1 er igrala Slovenska mladin- r p°dba in za lačne in žejne t ljtU Poskrbljeno. Torej na c ‘TJC 5. februarja zvečer v t . ^kem Domu, Girard, O., 1 'p car stop 14.) °r°zarjam dalje člane in t T° društva št. 108 JSKJ, da t ' r Plačujejo svoje asesmen- .1 'r d or ne bo plačal pravo- 1 ‘P’ bo suspendiran. Ni se P°tem jeziti na tajnika, i \1 v vsak naj sam pazi, da 1 il iU>* Iračan asesment, ker 1 jj, 0va dolžnost ni zakladati F :ge. Kdor ne plača na se-f Prinese asesment meni P1?1’ lla 718 Lawrence Ave., j ’ ^hio. Jaz ne bom ho-1(|a hišah iskat ases- T ,c*a se torej ne bo puščal ,011^ kakor meseca jami-■‘1'° eden pustil denar tu, 'T am. Kateri ste pošiljali “fl.en.t na starega tajnika, sc ;>v-'"jte zdaj mojega našlo-1 r. Su jc lahko vsak videl v tj11,Nove Dobe. To-F^ite se teh navodil, da ne l’.( ^ morebitnih neprilik; [° i se zgodilo, da član L lavno takrat ko je suspen-0'[ ’ 111 to veste kaj pomeni. vi f*:eri članov ne more plašil a.i mi piše, pa bom založili u j odi trajajočega mraza, e, S posredovanjem ledene clo-j, be je zginilo mnogo vrst živa-la lij, katere so se bile razmno-al | žile v onih zlatih časih, ki sc j vladali med presledki ledenih dob, v časih ko je bujno tro-pično rastlinstvo uspevalo in pokrivalo vso zemljo prav do skrajnih polarnih točk. Da ni bilo ledenih dob, bi bile vrste živali in oblika življenja na na-šom planetu povsem drugačnt nego so danes, in njena zgodovina bi bila zavzela popolnoma drugo smer. V današni dobi se zemlja baš izkopava iz ene naj hujših ledenih dob v zgodovini. Nekateri geologi so mnenja, da S'.‘ zadnja ledena doba še ni popolnoma končala v Green-landiji in Antartiku (zmerno mrzlem pasu), in da je zemeljska temperatura še vedno pod-normalna, da smo toraj še daleč od toplih in tropičnih časov, ki so običajni v medglaci-jalni dobi. (Prehod od ene do druge ledene dobe). V splošnem pa geologi soglašajo, da se je pričela zadnja ledena doba pred nekako pol milijona leti, ter se končala pred 25—30 tisoč leti, in da bo trajalo še več stoletij predlo si bo zemlja opomogla od tisočletij trajajočega mraza in 30 vrnila zopet k normalni toploti. Učenjaki so dolgo ugiba !i o vzrokih ledenih dob. Ni jim manjkalo teorij, nasprot-ao preveč so jih imeli na razpolago. Ducat teorij bi se lahko navedlo, a .še več se jih je '.avrglo, ker jih ni bilo mogoče spraviti v sklad z dokazili, catere se je tekom zadnjih let spravilo na dan potom preis-cav in novih iznajdb. Ena najznamenitejih in zad-lj ih teorij h kateri se promi-lcntni astronomi današnjega inc strogo nagibajo, je, da so )ile ledene dobe povzročene na našem planetu vsled neizmernih oblakov meteoričnega prahu in prašnih delcev, kar je takozvani kosmičili prah na-lajajoč se v planetarnem okrožju. Ti kosmični oblaki ustvarjajo nekak zastor ali zaveso ler zabranjujejc, in absorbirajo solnčno toplot-' namenjeno 11;.ši zemlji. « Dobro je znano, da se srečuje naša zemlja z brezštevilnimi delci kosmičnega prahu, kateri so našim prostim očesom nevidni, vidi pa se jih plavaj v vse m ir ju s pomočjo teleskopa. Lahen žareč odsev ali zo-dična svetloba, ki jo opažamo ob ugodnih prilikah pred soln-čnim vshodom in zahodom v ekliptični obliki, ni druzega nego solnčni odsev milijonov delcev kosmičnega prahu, ki plava okrog solnca in se razteza daleč proti zemeljski obli. Možnost obstoja, da prehaja naš planet na svoji poti skozi goste oblake finih kosmič-nih delcev prahu, ki so gosti dovolj, da preprečijo dobršen ^ del solnčne radijacije (žarkov) ne da bi zemeljski prebivalci to opazili ali se tega za j vedli. 1 »T y I • , Nase solnce 111 njegova planetna družina se pomika in hiti skozi vsemirje s hitrostjo 12 in pol milje na sekundo ali 400 milijonov milj 11a leto. V teku pol milijona let, to je od zad-* nje ledene dobe, se je solnce ‘ s svojimi planeti, ako so poto-. vali v ravni črti, odstranilo od tedanje točke za nekako 200 I triljonov milj, ali 200 miljon [ miljonov milj. ' • Kakor vemo potujejo solnč-( ni žarki s hitrostjo 186 tisof 2 milj na sekundo, če toraj upo-rabimo to astronomično merilo 3 za prej omenjeno razdaljo, ,. katero je od tedaj solnce prepotovalo, bi rabilo celih 30 ^ svetlobnih let, da dospo njego „ vi žarki na prvotno točko. o.[ (Dalje prihodnjič) Sv 1 ili; --------o------- -------o--------------- ] Dolg se manjša. , Narodni dolg Združenih dr- j * žav sc precej hitro manjša. Pol zaključku vojne sc je znižal1 f že za dobro tretjino. V Wa-!1 shingtonu upajo, da se bo na-j1 rodni dolg znižal v tem fiskal-j' nem letu za nadaljnih tisoči milijonov dolarjev. Bajna Indija. Statistika angleške vlade kaže, da je bilo v Indiji lansko leto umorjenih od divjih zverin in kač 21,282 oseb. Med zveri nami pomorfjo največ ljudi tigri, njim pa sledijo leopardi, volkovi, medvedi, sloni in •Hijene. Vsled ugriza strupenih' kač' jc lani umrlo v Indiji 19,308 oseb. Pridelek se je izplačal. Pretečeno spomlad sta brata Victor in Charles Johnson kupila 800 akrov sveta v severo-zapadnem delu South Dakote, in istega obsojala s pšenico. Obnesla se je tako dobro, da je pridelek prvega leta plačal za zemljišče. --------------------- I Cortlandt Street Frank Sakser State Bank, New York, N. Y. ; ^AJSTAREJSA JUGOSLOVEN5KA POTNIŠKA POSREDOVALNICA V AMERIKI. — NEPRESTANO NARAŠČANJE itevila naših prijateljev in doslednje sirjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je najbo-■’ pp az s°lidno3ti, zanesljivosti in splošnega zaupanja ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih lot poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji. — DENARNE VLOGE na '‘SPECIAL “EST ACCOUNT” obrestujemo po 4%. ua leto, gjesečuo obrestovani«. * j; ., —............................. l\,a ■: CONAN DOYLE: | ! Razpad in vstajenje svetovja j Roman. v I j* t i- *'■* | I— .................................... ■ .................t ™ iii (Nadaljevanje) n; “Dobro. Kdaj ste se potem odpeljali iz Viktorijskegn kolo- J1 , OM ’ 111 dvora? ^ Amerikanec se je nasmehnil. “Prišel sem, da poizvem, gospod profesor, toda vidim, da C( II ie ravno obratno. Saj vi več sprašujete kakor jaz!’ ‘ Mene namreč zanimajo različne stvari. Ali še veste, kako 1 pozno je bilo?” ^ “Seveda. Pol po ponoči.” “Kdaj ste dospeli?” “Ob četrt na tri.” “Ste se pripeljali v droški?” “Da” ” * (I “Kaj mislite, kako dolga je pot od postaje do tu?” “Tako nekako dve milji.” , ‘Tn koliko časa ste porabili za to pot?” “S to nadušljivo živino golo pol ure.” “Torej bi morala biti zdaj tretja ura.” “Tako nekako.” 11 “Poglejte na uro.” |J Amerikanec je ubogal in nas srepo in začudeno pogledal. j C “Kaj pravite!” je zaklical. “Ura, se je, ustavila. Solnce;« stoji že precej nizko. Tu nekaj ne drži, toda jaz ne vem, kje J o tiči vzrok.” z “Se ne spominjate kake posebnosti, ki ste jo opazili na!« potu?” . I ip “Le toliko se spominjam .da me je med potjo popadla za- s spanost. Zdaj sem se tudi spomnil, da sem hotel vozniku nekaj \ povedati in da ga nisem mogel pripraviti do tega, da bi me po-,c slušal. Mislim, da je bila temu vzrok vročina. Za hip šemi, se zatekel kakor omotičen. To je vse!” “Tako sc je zgodilo z vsem človeštvom,” mi je dejal Chal- ! longer. “Vsi so se za hip začutili omotične, toda prav nihče niti najmanj ne sluti, kaj se je ž njim pripetilo. Vsakdo bo ' spet nadaljeval svoje delo, tako kakor Austin, ki je vzel v roko ( zopet vodovodno cev, da umije avtomobil, kakor oni delavci na polju, ki so spet poprijeli za delo, ali pa oni športniki, ki so sej' predramili na igrišču. Vaš urednik, Malone, bo spet začel izda-jati svoj list in se bo zelo začudil, da ena številka manjka. Da, J mladi prijatelj,” se je zelo dobrosrčno sklonil k Amerikancu.! “morda vas utegne zanimati, da je zemlja brez nevarnosti pre- i šla skozi eterski pas in da je danes: ne petek sedemindvajsete-! ga avgusta, temveč sobota, osemindvajsetega, in da ste polnih dvajset in osem ur nezavestno prebili v svoji droški.” ‘in pi»:l-v tir” kakor bi se Izfazil* moj tovariš, “bom za-j kij učil svojo pripovest. Kakor jo bravec že prav gotovo opazil, j 'je to le podrobnejše in s posamnostmi obogačeno poročilo, ki je izšlo v jutranji izdaji ‘Daily Gazette.’ Po poročilu velja za naj-! večjo časnikarsko senzacijo vseh dob in >e izšlo v treh in pol milijona izvodih. V moji sobi na steni mi visi sledeče poročilo ■/ znamenitimi nadpisi: “‘Ves svet dvajset in osem ur pod vplivom zaspanosti!’ “‘Še nikdar doslej nastali dogodek!’ “ ‘Challengerjevo mnenje dokazano!’ “‘Naš poročevalec rešen!’ “‘Napeto poročilo!’ “ ‘Soba v kisiku!’ “‘Čudna vožnja v avtomobilu!’ — ‘Mrtvi London!’ —: •Manjkajoči dan!’ — ‘Strašni požari in izgube človeških življenj!' — 'Le ta strašni dogodek, če se ponovi’?” * • Pod temi naslovi se je začelo poročilo, ki je precej podrob- i no govorilo o vseh dogodkih, kolikor jih more popisati posam- j nik, kar je doživel tekom tega dneva. Summerlee in Challenger j sta obravnavala ves dogodek na znanstveni način v neki učeni! reviji, jaz pa sem oskrbel popularno pisani članek. Zdaj smem j zapeti: “Nune dimittis!” Kaj naj časnikar še doživi, kar bi; bilo bolj napeto in nenavadno? Toda kaj tu govorim o senzacionalnih naslovih, raje bom zaključil svojo povest z odstavkom ! ki je stal na zaključku nekega naj znamenitejšega tozadevnega uvodnika in ki ga mora poznati vsak misleči človek. V “Timesu’ je namreč stalo: j “Občeznana resnica je, da je človeštvo brez moči napram skrivnostnim, obdajajočim ga silam. Pred njimi so nas svaril že proroki starega veka in modrijani današnje dobe. Toda lcotj vse stare resnice, tako je tudi ta tekom dobe izgubila svojo; aktualnost, in obledela. Dober nauk in resnična izkušnja sta bila potrebna, tla se nam je vse to zopet zdramilo v spominu. I/, vsega tega zdravilnega, toda strašnega božjega ukrepa smo spoznali, da se ne da vsak udarec uničiti s pomočjo slabotnih sil našega duha. “Svet je za ta nauk strašno in kruto plačal. Mi še ne vemo za celotni obseg vseh nesreč, toda gotovo je uničenje New Torka, razrušen j e Oriansa in Brightona med najtežjimi nesrečami, ki so zadele človeški rod. Šele, ko bomo imeli popolna in natančna poročila o železniških nesrečah in potopljenih ladjah, šele tedaj bomo spoznali vso brezobzirnost in neizbežnost udarca. Vsekakor pa je že dokazano, da so v največjih slučajih vlakovodje in strojniki na ladjah še uspeli ustaviti stroje svojih vozil, dokler jih ni obvladal spanec. Toda naš duh danes ne bo preleta! in motril škode na človeških življenjih in na materijalu, če tudi je bila ta silno velika. V teku časa bo vse to pozabljeno. ‘To pa, česar nikakor ne smemo pozabiti in kar mora biti za vekomaj vtisnjeno v naših srcih in naših dušah, to je pa spoznanje brezmejnih možnosti v svetovju in neznanih, daljnih sil, ki lahko vsak čas zdrobijo našo nevedno samozadovoljstvo in ki vzbudijo v nas zavest, da je naše telesno bivanje na zemlji le neznatno ozka steza, na katere obeh straneh se nahajajo neznansko globoki prepadi. Svečanost in ponižnost sta ob enem podlaga našega sedanjega razpoloženja.” KONEC Jack London. ni' ALOHA OE j£( (Za N. D. — V. J. V.) i ke ----------------------- rj Nikjer na svetu se ljudje ne ge poslavljajo tako iskreno in nin krasno, kakor baš na pomolu hodili so domači princi in prin- pyi cezinje, kralji sladkorne obrti ve>t in višji uradniki našega terito- '«(.«< rija. In za njimi stale so dol- Kn ge vrste kočij in avtomobilov p]a aristokracije mesta Honolulu. pr; Na pomolu svirala je kralje- ior] iva havaijska godba skladbo jn ‘‘Aloha Oe,’ in ko je doigrala.: jef pričela je isto skladbo igrati j domača havaijska orkestra na |)r, parniku; istodobno je bilo čuti tudi žensko petje, ki je nadkri-; ve, lilo i najvišje glasove domačih [N-0 'glasbil. Bila je srebrna glasba|je, j in čistoglasno petje, ki je prerjko pevalo zvoke slovesa. j te< Na prednjem koncu dolenje-|sv j ga krova stali so v šestih vr-1 |)e i stah v haki-uniforme oblečeni, on |dečki našega vojaštva; njihovi j j zagoreli obrazi so svedočili, dsiUji j so službovali tri leta pod tro-jV2 jpičnim solncem. Toda od njih j ^i j se množica ni poslavljala. In 1 ti* • slovo tudi ni bilo namenjeno i kapitanu, ki je, oblečen v belo ■iobleko stal na poveljniškem i j mostu in zrl na vrvenje pod seboj. Ljudje na pomolu se tjc tudi niso poslavljali od mladih ;n častnikov, ki so bili zbrani na n, > ... 1 zadnjem delu krova, m ki so se|p( ’ vračali domov iz Filipinov in j bi tudi ne od bledoličnih žensk, ki jz 1 so stale kraj njih. V nepo-jn, ; sredni bližini mostu, ki je vodil 0, ’ j na parnik, na promenadnem j vj ’|krovu, stalo je kakih dvajset i]c j senatorjev Združenih držav, za- p ’. jedno s svojimi soprogami in j ^ hčerkami — izbrana družba na-J j, I , šega senata, katero so kar me- s [e i see dni gostili in častili, oskrbo- p i /ali s statističnimi podatki, vo- n j jzili na izlete pri vlllkaničnih bre- ij t’ 'rovih in lavinih dolinah ter jim 0 ^ ■ razkazovali slavo in prirodne ,1 j jogastvo teritorija Hawaii. p H Baš vsled družbe senatorjev, L pristal je transportni parnik v a Honolulu, in vsi slovesi mesta j 0 Honolulu so bili namenjeni le; 3 Iružbi senatorjev. i 3 Ljudstvo je naše senatorje () jvenčalo z najlepšimi cvetka-1 g mi. Na vrat u in prsih sena- j; orja Jeremy Sambrookeja | p v i opazili smo kar ducat vencev; 0 iin v vsej tej množini cvetlic in t I :vetja, opazili smo vendarle >- ! njegovo glavo in njegov zarjo v i- j veli obraz. Cvetlice in cvetk«; ^ sr | <0 mu bile v nadlego in ko je v ii j »pazoval množico na pomolu s .• n j svojimi “statističnimi” očmi, n: d ji; »pazil nikake krasote, pač pa le | i- vrednost delavnih moči tega c i Ljudstva, vrednost izdelkov to- -■ji varn in nasadov, v katerih jc t i’ >ila ta množica ljudstva zaposlena — in ki je tudi sama po j sebi predstavljala ekonomične II j vrednost. • ( ‘ V množici je videl le izvor ‘ j bogastva, sanjal je le o mate-j i° i rijalističnih vspehih, tako da j ;a ni niti opazil, kako je njegova j r ll- hčerka, ki je stala kraj njega.; [ 10 govorila z nekim mladeničem, s ;>1 oblečenim v poletno obleko, če-jJ gar oči so zrle le njo, tako da j kaj druzega sploh niso zamo-11 10 . • ' 1 gle videti. Ako bi oči sena- , W torja Jeremyja zamogle opa- |1 ( zovati njegovo hčerko, potem j' 'a bi seveda opazile, da je pet- ! najstletna deklica, katero je je-j ’ a' dva pred štirimi tedni dovedel \ °' na Hawaii, postala sedaj žen- j ska, in da se vrača z njim v [ države kot taka. ‘(: Pa v havaijskem podnebju ' vse prav hitro dozori in Dor-othy Sambrooke je živela v tem ‘ )a podnebju v izredno ugodnih : ij, okoliščinah dozoritve. Vitka, :0 bleda, modrih in nekako trud-jj nih oči, ki so se utrudila vsled \ e_ obilega čitanja knjig, potom ka- ( m terih je skušala doznati razumevanje življenja — taka je ; bila, pred mesecem dni. Sedaj !so pa bile njene oči živo-iskre- 1 . 1 i ie mesto trudne; njena licajka so bila zagorela in na njenem!ra telesu je bilo opaziti prve zna- de Ilce potez bližajoče so debelosti, ja Tekom onega meseca je knjige popolnoma ostavila, kajti za- k nimalo jo je bolj citati iz knji-1 so ge življenja. Jezdarila je ko- ni nje, plezala na ognjenike in na- D ličila se je tudi plavati po ob-lot obrežnem valoven ju. Tropičnalu narav se je nekako prikradla v j pc njeno kri in uprav bujno se je!in razvila v toploti in divoti tro-lm pičnega podnebja. In skoraj |či ves mesec je bila v družbi ne-jdi kega možkega — Stephen J. k< Knighta, ki je bil pravi atlet, žc plavač obobrežnega valovja, j v pravi obrežni bog, ki je znal “j lomiti kar največje valovenjo j K 1 in plavati po vrhovih najviš- O : jega valovja. A ' Vendar pa Dorothy Sam-1 br.ooke ni opazila te spremeni- j ! be. Njena zavest je bila še y. ■ i vedho zavest mlade deklice, ta- I ko da se je nekako čudila Ste- _ 11jevemu zamišljenemu vedenju, ■! ko je prišla ura slovesa. Do r i tedaj je smatrala Steveja kot | c svojega družabnike otroške do- ] - j be in igranja — in ves mesec j c ‘ i on v resnici ni bil kaj druzega ‘■kakor njen soigralec v mladem r r II življenju. Govoril je vedno j ■jvzrujano in v nevezanih stav- -• 11 i kih — ali je pa molčal po par J 11 trenutkov. Včasih ni niti čul, c i 0 čem je govorila in ako je slu- 0 čajno čul, običajno ni tako od-11 govoril, kakor je ona želela. ; Večkrat je bila tudi iznena- i e dena vsled njegovih pogledov j '’‘ in preje si sploh ni zamoght j a j predstavljati tako ognjevitih j e! pogledov. V njegovih očeh jo | 11 i bilo nekaj,a kar je bilo uprav j c' izvanredno.' In tej izvanred-i] ! nosti sploh ni zamogla zreti v j D: oči, tako da je svoje oči redo- II j vito povesila. Vendar je pa bi- i 'tilo v njegovih pogledih nekaj l- j privlačevalnega, tako da na ni- j III kak način ni zamogla odoljeti *- J in se premagati, da bi kdaj ipak L;- i le ne pogledala v one iskrene in °' poželjive oči kakoršnjih preje °- nikdar hi videla v svojem živ-- ’ e* l jen ju. In pri \ sen', teni je tudi rn ona postala nekako vzrujena. u Velikanska piščalka transportnega parnika je na vso moč v> zapiskala in s cvetjem okraše-v na množica je stopila bližje k 1 ograji krova in pomola. Dor-‘ othy Sambrooke je zatisnila j svoja ušesa s prsti, in ko jej ie postala nekako nejevolna vsled a_' glasnega zvoka parnikove piš-1 a_ • ialke, opazila je zopet poželjive j i;* - poglede Stevejevih oči. Toda v:jon ni zrl naravnost na njo, h' temveč opazoval je njena ušesa, 'k ki so bila nekako prosojna 0 vsled žarkov popoldnevnega! gobica. Začudeno in oboževal-; .kJ no je zrla v nekaj izrednega, ki i “ se je pojavilo v njegovih očeh,! 11' dokler se pogledi niso srečali, k' In potem je opazila, da so nje-gova lica zarudila in da je ne-: ;0. j-------------------- -—----------- jc . Prvo letošn je 10- Skupno potovanje v ::: Stari kraj' priredimo na francoskem parniku1 O! ‘TAKIS,’ ko odpluje iz New York n ! NA 23. APRILA 1927 1 ’’ i “Paris” je zlasti za tretji razred Vi: j priznano najboljši parnik. Kakor na p., dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi io pot nudile našim potnikom m. i razne posebne ugodnosti in naš za-•(>. i stopnik bo potnike spremljal prav do , i Ljubljane. •la j Potniki naj se <*im prej prijavijo, j 10. I zlasti ne-državljnni, da jim bomo j moftli preskrbeti še pred odhodom po- j ia' j vratveno dovoljenje (Permit), na podla- la«i katerega se bodo lahko nemote- 1 no vrnili nazaj v Ameriko. :ni: ^ Drugo skupno potoval.je se je vrši istotako na parniku ! “Paris” in sicer 4. junija. ■n i Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim pami-' kom. Kavno tako se vselej obrnite na nas: J11 1)) kadar ste namenjeni poslati de-)V- nar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar Iz starega ! kraja; / lih :i) ako ste namenjeni dobiti kal/o : osebo \ to deželo; ’ I) kadar rabite kako pooblastilo, iz-ld- p i javo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug ;a- opravek s starim krajem. :u' > SLOVENSKA BANKA iaj Zakrajšek & Češark •e 455 W. 42. St. New York, N.Y. kaj šepetal, kar pa ni zamogla razumeti. Bil je nekoliko zme-1 den in tudi ona je postala vzru- vj x jana. v Stewardi so pričeli prihajati ^ k ljudem, ki niso bili potniki in %' so jih prosili, naj ostavijo par-nik in tako je tudi Steve podal ^ t %■ Dorothy svojo desnico. Ko jc ^ občutila prijem njegove roke, j katero jej je preje že tisočkrat j ^ podal, ko sta plavala ob obrežju ^ in ko sta hodila po lavinih str-1 £ I minah, dozdevalo se jej je, da £ | čuje besede havaijske pesmi z ^ j drugačnim razumevanjem, ka- £ kor prejo — ko so havaijske £ ! ženske prepevale onoisto pesem 1 ^ jv svojem srebroglasju: i“Ka halia ko aloha kai hiki ma; “ . . , , jt Ke hone ae nei i ku u manawa, .. iO oe no ka’u aloha I A loko e hana nei.” (Dalje prihodnjič) || ] Jugoslovanska Kat. Jednota, ki n je dobra za ras, je dobra tudi ca g vaše prijatelje. H NAŽNANJAM I mojim cenjenim odjemalcem -| ob 20-letnici v trgovini, da bom I letos dal po 2'< od sto, in to za = ' -i celo leto. Pri meni dobite jako trpežno blago = po zmernih cenah. Prodajam Seve- = rova zdravila in Tiinerjevo vino. Spre- E 1 i jeniam naročila za “casting'' (železo ; za peči). Zapišite si številko in imej S peči in prinesite z naročilom, ali pa me = ’ pokličite na dom, da uredim. ‘J ANTON YERINA, Claridge, Pa. ; čistimo, barvamo, popravljamo ! j ;!! NEW YORK M , i Dry l i CLEANING j ! , ! I. SMUK, poslovodja S : 6220 ST. CLAIR AVE. ! ■ •' ; Pennsylvania 206!!. . || Pridemo iskat in pripeljemo | : na doin! ; : j “Ameriška I zgodovina” To je najnovejša sloven-'' ska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, e j priprost način jasno opiše d vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja e Amerike pa do danes. a i, Knjiga ni samo poučna, l> pač pa tudi skrajno zani- a miva. Obsega 244 strani, I j’ j jo krasi obilica zgodovin- <)-; skih slik, in velja samo 75 ti,: centov, s poštnino pa 85 i. centov. Dobi se pri ■; “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. j 'd J >a v-- ........ O- ----—------------------------- 111 —--------------------------^— ‘o “The Central Co.” ELY, MINN. ’ I 10 | Moške in deške obleki- in vsakovrstne j potrebščine. Kadar rabite sveže cvetlice, naročite A* jih pri nas. e- Rojaki, tržite v Narodnem Domu! ______________________________ I 5C ^ LU Izšel je di Slovensko Amerikanski Koledar s: i e- i za leto 1927 i ?ia CENA 50c s poštnino vred. z. Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder ik na GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. "■ I* 's , >> jkilOŽKK in ženske kras- sj h IVI ne najnovejše ure, 4 \ prstane, diamante, verižice ^ V V >1 in vso drugo zlatnino. Da- v' w \ >1 lje prave glasne Victor « gramofone, cena $17.50 do 'J $1,000; prave slovenske ^ £ Victor plošče in slovenske s ^ in v vseli drugih jezikih ^ PIANO KOLE; zastave in S s regalije za društva. Pišite ^ ^ po brezplačni cenik, kar x | želite na vašega sobrata: ^ IVAN PAJK 24 Main St., Conemaugh, 'v ^ Pennsylvania. 'v »' v Imam n:i zalogi že nad 14 LUBAŠOVE HARMONIK 1 vseh vrst in modelov, ške, kranjske in chromal ne; tri in štirivrstne, krat, trikrat in štiri« uglašene. Imam na zalogi tudi k( Čeke', glasove, nove got® mehove in druge posaml-dele. Cene harmonikam znatno znižal. Pišite po cenik na: ( ALOIS ŠKULJ Epsilon 1*1., Brooklyn,!* Edini zastopnik in založnik LUCASOVIH HARMONIK v Zdrui*! Državah u ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar rcJ | 4905 Butler Street, Pittsburgh, P^ja Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke $111 vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko stari kraj. Pišite ali pridite osebno. UNION HOTEL t i o JOHN BALKOVEC b lastnik ; f 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Telefon: Fisk 9750 f jOi V a 1st Cen j. občinstvu uljudno naznanjam, sem dne 22. decembra lanskega leta zopet l x otvoril svojo gostilno in hotel, kar sem vo- v.a dil že veliko let nazaj. Ib Slovencem in Hrvatom se toplo pripojit ročam v tekočem letu za obilen obisk. Imam dobro pijačo, gorka jedila in čedna ^ prenočišča za potnike vedno na razpolago, r Pri meni boste izborno postreženi! Svoji lti k svojim! fg fe; Z velespoštovanjem ^ ar JOHN BALKOVEC, lastnik. I, I) a: ---------------------------------------------------- |e Illlllllllllllllllllllllllimillllll IIIIIIII11IIISII3I1 Alllilllll BBIIIIIItllllllllllllllM^tll -----------------------------------------------------jc MATIJA SKENDER, Ja.'dni JVotar ZA AMERIKO IN STARI KRAJ |}j 1122 E. OHIO ST. N. .S. PITTSBUKGH. PA. Telefon: CEDAR 3472 iC< Izdeluje pooblastila, kupne pocrodhc, pobotnice, oporoke in vse drnec v notarsko stroko spadajoče spise. « ’ i Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. i Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in rndio vseh in izdelkov dobite pri nas. (. FRANK ČERNE 1 6033 St. Clair Ave. in !Ki() E. 7i)th St., Cleveland, O. j ______________________________________________________f _____________________________________________________ ^--^^r=========== r NAZNANILO IN PRIPOROČILO, j Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburghu in okolici tiaznanjaflaf da sem odprl trgovino z različnimi muzikalnimi inštrumenti. V 7.:'-a logi imam več vrst Columbia fonografe ali gramofone in krasne sl^’: venske in hrvatske plošče. Dalje dobite pri meni harmonike, vijoli;; ne, mandoline, banjo, gitare in sploh vse, kar spada v to stroko. \ i zvezi sem z največjo družbo v Pittsburghu, ki izdeluje te predrnetc in vam morem tudi postreči s popravilom različnih muzikali). , ! Se priporočani za obilen poset. Odjemalci so zagotovljeni naj*9 boljše postrežbe. L P. KLUN & CO. MUSIC STORE, 5133 Butler St., Pittsburgh, Pa.