84* štev. V Ljubljani, v lorek 3. avgusta 1S80. Letnik Vili. Inseratl ee «Dreumajo in velja tris opna vrsta: 3 kr., če se tiska Ikrat. 1 i lm ji u m n * ii ii n n n ^ .i Pri večkratnem tiskanji sa »en» primerno zmanjša. R ok o pl s »e ne vračajo, nefrankovKn» pisma se ne sprejemajo. Niroonino prejema opravniStr-o (tnrp nistracija) in ekspediciia r» Dunajski cesti St. 16 v Medijatovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemar velia : Za ceio leto 10 gi. — kr. 50 sa pojeva la četrt ieta o .. — Političen list za slovenski narod. V administraciji velja: 7-a ceio ieto . . 8 gi. 40 kr ** za poi ieta 4 20 „- za četrt ieta 2 ,, :0 ,. V Ljubljani na aom pošiljali velia 60 kr. več na leto. VredniStvo je Poljanski nasip št. 48. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek m sodoio. Kaj hočejo pri nas ? Znano je, da se je ustanovil na Dunaji tisti nemški „schulverein", z namenom, kakor pravi, da hoče nemške Šole ustanovljati tam, kjer so Nemci v manjšini , da si ne morejo napraviti lastne šole. Znano pa je , da imajo Nemci šole še tam, kjer nemškega ljudstva ni; kakor ironija se tedaj sliši tožba, da se nemštvo zatira in da nima dosti šol. Le poglejmo naše slovenske razmere ! Vse srednje šole bo nemške, tedaj ravno Slovenci nimajo svojih šol, Nemci pa preveč. Nemški učenci na novomeški gimnaziji se dajo na prste Bošteti in vendar je gimnazija nemška. Če tedaj hoče „sebulverein" za nemške šole kaj storiti, naj vzdržuje novomeško gimnazijo, vsaj bo dr žava kaj prihranila. Enaka je z drugimi gimnazijami in realkami po Slovenskem. Zdaj poglejmo še ljudske šole. Nikjer na Kranjskem ni Nemcev, ko v Kočevji in na Beli Peči, in tam imajo samo nemške šole, kaj hočejo še potem ? DoBti pa je slovenskih občin , ki morajo nemške šole trpeti, tako v Ljubljani, v Krškem in po vseh večrazrednih ljudskih šolah; kakor je zaukazal deželni šolski svet na za-htevanje deželnega odbora. Kakšne nemške manjšine hočejo na Kranjskem braniti, ko nobenih Nemcev ni, da bi ne bili tako že privilegirani pred Slovenci? V svoji zadregi so Be domislili, da je bila na Sorici nekdaj nemška naselbina in ker je ta že davno poslovenjena, hočejo jo zdaj zopet ponemčiti. Kaj pa vidimo, če pogledamo na Koroško in Štajarsko, v Trst in Istro? Tam se slovenski otroci sistematično potujčujejo, in ccw okraji ne nimajo slovenskih, narodnih šol; ali niBmo mi tacaga „schulvereina" desetkrat bolj potrebni, ko Nemci ? Kaj hočejo potem pri nas b svojim „schul-vereinom?" Nič druzega, ko germanizirati, našo narodnoBt vničiti in zidati most do Adrije. Vsa nemška društva zapored pristopajo k temu društvu, celo iz nemškega „rajha" dobivajo podporo, kakor se čuje. Tu imamo tedaj pred sabo dobro organizirano vojsko zoper slovansko narodnost, in treba je, da smo pazljivi, da se ognemo te nove nevarnosti, da odbijemo ta novi napad. Najbolje jih bomo zavrnili z enakim orožjem. Najprej moramo skrbeti za raz-širjatev slovenske literature, da se bodo ljudje v domačem jeziku izobrazili in tako utrdili v ljubezni do maternega jezika. ¡Potem moramo pa ustanoviti enako šolsko društvo, ali pa n-ergično podpirati društvo „narodna šola" ; to društvo mora skrbeti za slovenske šole po Koroškem, Štajarskem, v Istri, Trstu in tudi na Kranjskem, če pa nimamo tiste požrtovalnosti, kakor jo kažejo Nemci, potem se ne smemo pritožiti, da naš narod kaj škode trpi, kajti brez žrtev ni zmage. Na Češkem vlada srditost zoper ta„schul-verein", in Čehi grozč, da bodo ustanovili za vsako nemško šolo med čehi eno slovansko šolo med Nemci, v Reicbenbergu, v Hebu itd. Poljaki Bi tudi ne bodo pustili preveč „pod nosom brskati" in tirolski Lahi tudi ne. Zato imamo upanje, da ta „schulvereiu" ne bo več opravil, kakor glasoviti „chabrus" pri volitvah. Tačas bo tisti ustanovitelji „chabrusa" zgubili svoj denar, češki narod pa stoji krep- keje na nogah, ko kedaj; tako bodo tudi pri „schulvereinu" zapravili svoj denar, vBpeha pa morda ta ne bo dosti imel. Saj Bmo že hujše reči prestali. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 2. avgusta. Koncem tega mesca potoval bo cesar v Galicijo, ter se tam 20 dni mudil. V Hiikovinl bosta se volila dva nova poslanca za državni zbor; en Bedež je izpraznjen po odstopu miniBtra Horsta, drugi pa tam, kjer je bil voljen Ofenheim. V prvem okraji bo gotovo zmagal narodni kandidat, v drugem je pa še neodločno. Ponuja se neki jud Griin-hut iz Dunaja, pa tudi Ofenheim bojda še zmirom kandidira. Bolje bi bilo, ko bi bil Ofenheim voljen, ker on ni pristaš ustavovercev, in ga močno sovražijo, ker se ni hotel udeležiti „chabrusa" zoper Čehe. Tisti nemški „scliulvercili," ki je ustanovljen za ponemčevanje Slovanov in hoče po — slovanskih deželah nemške šole delati, pričel je že svoje delovanje in izdal oklic, naj Be oglase tiste občine ali posamezne družbe, ki žele nemško šolo, da ,bo stopilo društvo z njimi v dogovore. Na Kranjskem bodo naredili menda prvo nemško šolo v Sorici pri Loki, kjer je bila nekdaj nemška naselbina, zdaj pa nobeden več nemški ne zna, toraj se bo nemški učitelj kaj težko porazumel z otroc'. Nek ljubljanski dopisnik piše, da mi Slovenci hočemo po vsej sili posloveniti Kočevarje, kakor smo one v Sorici. Vsak pa ve, kako je to im- Pljanec. Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i. 13. Stiska. (Dalje.) Kdo bi mogel popisati, kako je uboga mati tugovala in žalovala, ker ji je umrlo milo dete? Take žalosti ni mogoče dopovedati, ne čutiti. Le materno srce more kaj tacega čutiti. Kdo je bil kriv, da je otrok lakote umiral in tako nesrečno poginil? Janko, njegova strast, njegovo pijanstvo. Prokleta strast, ki človeka tako prevzame in omami, da nima pameti, da nima srca, da ni človek. Kleto pijanstvo, ki človeka lako globoko pahne, ki ga stori, da je grji ko neumna živina; ki vznme človeku pamet in vest, poštenje ln sramožljivoBt, ki mu znamenje zavrženosti na čelo užge, ki mu po-gublja dušo in telo I 14. Kla nanje države. Vse se zdaj zanima za vprašan;e, kaj bodo velevlasti počele, ker je 'B'tn-ci.;» odbila njih terjatev zastran pogodbe s Črnogoro in Grško. Ker Turek neče dati Grkom, kar je berlinska konferenca določila, Črnogorcem pa še tistega ne, kar je bilo zapisano v mirovno pogodbo, temveč nasprotno zbira vojsko in se pripravlja na boj zoper celo Evropo, stojč evropske vlade kar začudene pred tako predrzuostjo, ktere se niso nadejale, in ne vedo, kako bi Turka ustrašile, da bi se jim udal. Dogovarjali so se , da bi poslali vojne ladije pred Carigrad; pa zdaj so se začeli eden za drugim umikati: Francija, Nemčja in Avstrija nimajo nič veselja, lotiti se Turka. Nasprotno še nek ogerski list piše, da Avstrija tega ne bo mirno gledala, če bi se Bolgari zoper Turka vzdigoili, temveč bo takoj marširala čez Novi Bazar dol v Turčijo mir delat. Ta posledna novica se nam sicer malo verjetna vidi, vendar je toliko gotovo, da se bodo velevlasti težko porazumele o skupnem delovanji, in nazadnje ne bo nibče ostal, da bi branil evropske sklepe proti Turčiji, ko sama Rusija., ktera ima navado, dane govori samo, ampak tudi izvrši, kar si je namenila. Tudi Gladstone je bojda ves srdit na Turčijo, in se bo pridružil Rusiji, če ta zopet meč vzdigne zoper Turka. Samo Angležka pa tega ue more, ker ima premalo voiske za suho zemljo. Odločno postopanje Gladstonovo vzbuja gnjev in jezo vsih judov in turških prijateljev; posebno ga ošteva znana mohamedanka „N. fr. Presse", ter ga zopet imenuje starega pri-smojenca, ker se noče za lurka potegniti. Krščanski narodi na Balkanu sami vedo, da od velevlasti nimajo dosti pomoči pričakovati, zato se zanašajo ua svojo lastno moč in zbirajo že svoje vojne sile, da bodo Turka zgrabili, kedar pravi čas pride. Bolgari se hitro oborožujejo, ravno tako Grki. Črnogorci pa imajo že vso vojsko zbrano, ter se že z Albanci pretepajo. V kratkem času ste bili že dve praski med Črnogorci in Albanci, in jih je od obeli strani več padlo. Verjetno je, da se bo tudi Srbija splošnega boja udeležila, vendar se vest, da je sklicala že svojo vojsko, zopet dementira. V kratkem se snidejo v Ischlu v gorenji Avstriji nttš rest*potem cesar Viljem, knez ]flilan srbski iu knez riiiumiNki. Da se bodo njih pogovori sukali okoli Turčije, to je več ko verjetno. Iz Indije dohaja za Angleže žalostna vest, da je bil arigležki general Burrow popolnoma tenen in uničen od Afirancev. ktere vodi Ejub Kan. Burow je imel 3000 mož, od tek jih je 2000 padlo, ostalih 1000 pa jih je pri-bežalo raztresenih na mejo. Angleži so mislili, da je vojska z Afgauct že končana, zdaj pa se kaže, da se bo še le na novo začela. Vse dosedanje pridobitve Angležev so bile zastonj, kajti ta poraz dal bo hrabrim AtgaLcem toliko poguma, da bodo vse auglcžke čete iz dežele vrgli. Zdaj se sicer poroča, da so Angleži vse uove napade sovražnika srečno odbili; jia to je menda le nekaka toložba za angležko občinstvo , ki je sila razburjeno po tej žalostni novici, ter preklinja oue, ki so to nepotrebno vojsko z Afganci pričeli. Angleži niso imeli tam nič iskati, naj si tedaj le sami sebi pripišejo , če se jim slabo godi , in če bodo iz Afganistana sramotno ven vrženi, kar se bo brž ko ne tudi zgodilo. Domače novice. V Ljubljani, 3. avgusta. (Slovesen banket) so napravili ljubljanski volilci v nedeljo popoldne svojemu državnemu poslancu vit. Schneidu v dvorani pri Tavčarji. Zbralo se jih je okoli 100, med njimi državni poslauci gg. Klun, dr. Vošnjak , dr. Poklukar, Pfeifer in Obreza, ter več narodnih deželnih poslancev, tudi dr. Bleiweis, ki je bil, kakor pred njim vit. Schneid, pri svojem vstopu burno pozdravljen. Dvorana je bila lepo okin-čaua z zelenjem iu narodnimi zastavam', med obedom pa je godla godba. Zbrani se vsi smejo prištevati narodni inteligenci. Prvo nazdravijo je napravil dr. Bieiweis presvitlemu cesarju, dobrotniku kranjske dežele, kteri daruje toliko v velikodušnih darilih, pa je dobrotnik tudi uaši narodnosti, ker je dal državi vlado tudi nam prijaznejšo in pravičnejšo. Gromoviti „živili" in „slava" done po dvorani in uavdu-šeno zapojo kozarci. — Potem poroča vitez Schneid o svojem delovanji in razvija svoj program in sedanje politično stanje v Avstriji. Govor njegov, kterega vsega prinesemo pri-hodnj č, je vzbujal neprenehauo odobravanje, ploskanje in živahno pritrjevanje; napil je slednjič beli Ljubljani in njeuim vrlim preb-valcem in zopet so vrišali „živijo'' po obed-nici. — Trgovec gosp. Kušar na to vstane in omeni, da ljubljanski vol lei se v svojem po- Zdaj veš, dragi bralec, da Katinki še precej dobro gre, hvala bodi Bogu! Pa še za Jaukom poglejva, kaj pa ta počne in pa njegova hči. Zdaj je bil Janko še le pravi potepuh. Kadar ga je kdo srečal na poti, se ga je prestrašil, kakor človeka, ki je zrel za vešala. llo dii je ves strgan okoli, ker dobre obleke na sebi ni mogel trpeti, kar hitro jo je nesel, pa prodal in zapil. Zato je bil popolnoma podoben nevarnemu rokovnjaču: srajca mu je bila po cele tedne neoprana in nečedna, dal se je gabilo vsakemu, kdor ga je videl. Komolci so imeli zmeraj velike duške; prtnene hlače bo mu bile vse ogoljene, umazane in blatnaste, omaščobljeue pa tako, da bi si bil lahko vsak brivec uabrusil in uagladil svojo britev, sesro-botom prevezani čevlji so zevali ua vse strani. Strgan pa zmečkan klobuk, ki je videl že nekaj rodov , mu je čepel ua glavi, na čelo potisnjen, pa lasje so mu gkoz moleli. Menda ga je bil kje na kaki njivi pobral, med koruzo. Lase je imel dolge , razmršene in skuštrane, da so mu viseli po zamazanem tilniku; brada mu je bila črna in dolga pa na vse strani razrašČena, obraz mu je bil divji. Prava tolo- vajska podoba. Tak je stopal po cesti, roke v žepih, pa z očmi v tla uprtimi. Le kedar je pridrčal kak voz, prebudil se je kakor b spanja, se ozrl in prosil za kak božji dar, pa nobeden J mu ni hotel dati ničesar. Velikrat je gorke slišal, navadno pa: „Postopač, lenuh, trden si, lahko delaš, delat se spravi, delat, ne pa beračit!" A če je nagovoril za dar kakega človeka na samem, kakega potnika na samoti, je dobil dar. Posebuo rad mu je dal vsakdo, ako je bil prošen na odljudnem kraju , daleč od vasi, v kakem gojzdu, kajti vsak se je bal tako močuega potepuha, češ, ako mu ne dam, me bo pa napadel in šiloma vzel, kar imam, ali mi zna še kaj hujega storiti. Pa res, ta misel je Janka pogostem obhajala; ne vem, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi v njem še nekaj poštenja ne bilo ostaio in ko bi mili Bog ne bil usl šal tople molitve njegove bogodušne žene in pa molitve njegovih otrok, ki so Boga prosili, da bi njih očeta nesreča ue zadela. Dobra Barbka je zmerom mislila na svojo mater in zmerom prosila Boga za svojega očeta. Veliko je trpela uboga Barbka. Pot je bila dolga, grozno se je vlekla, pa še tako grda, da je bila trudna in časih tako upehana, da ni mogla dalje stopinje storiti; pa vendar je šla naprej, da ne bi očeta dražila , dasi tudi )e imela noge vse razpraskane odrte in krvave. Ako jr-. za očetom malo zaostala, je pa potlej nekoliko potekla iu to je delala tako dolgo, dokler je mogla , dokler je niso moči zapustile, napoBled pa onemaga in pade v omotico. Zarad nje so darove ljudje kaj radi dajali iu zarad otroka so dali tudi očetu prenočišče, ker videlo se je na dekletcu , kako je srčno dober in nedolžen otrok. Vsakdo se je lahko prepričal, da ona ni kriva, da si ni zaslužila take iu take žalostne osode. Prav pogostoma je dobivala dari, ktere je dajala svojemu očetu in ta jih je — v prvi krčmi zapil. Nekteri ljudje so bili pa tudi tako grdi, da so otroka psovali, zmerjali in se iz njega norčevali, zlasti po krčmah. Tako ravnanje bore sirotlej potoži nekega dne svojemu očetu. Ihteča in grozno jokajoča mu pripoveduje, kako da jo neusmiljeni ljudje grdo odpravljajo. Toda oče, kakor ima pijanec navado, ni imel več tega poštenja v sebi in zato reče svoji hčeri: „Preveč si ongava, preveč si nekam, bi dejal sramežljiva, pa te spravi vsaka stvarca v jok. Ko bi bila z ljudmi malce bolj prijazna, ßlancu niso zmotili, zato Bog ga živi in bodi zopet voljen, ko pride čas! Vsi navzoči navdušeni vzdignejo kozarce na zdravje vrlega svojega poslanca. Dr. Zarnik napije sedanji pom;rljivi vladi in njenemu načelniku gr. Taaffeju, ker čeravno Slovenci še nismo videli posebnih dejanj njegovih za nas, vendar zaupamo njegovi besedi; dobro je že to, da smo po njem Slovenci dobili prvič Slovenca za načelnika deželne vlade kranjske, prečastitega gosp. Winklerja, kterega Bog živi! Zopet živahni „živila" grofu Taaffeju in g. Winklerju. — Dr. Vošnjak napije dr. Ble.weisu, čegar zasluge za narod so že tako zadosti zuaue in dokazane, poslanec g. Klun pa naroduim uradnikom , ki se zopet vračajo k slovenskemu jeziku. Potem je bilo še več nazdravic narodnim profesorjem, meščanom| doktorjem, narodnim mestnim odbornikom itd. V obče se mora reči, da je bil ta banket tak, da ga je bil vesel vsak, ki se ga je vdeležil. Prečastiti g. vit. Schneid pa je izrekel, da je res ponosen ua take volilce svoje. Menimo, da bo ta banket ostal mu v prijazen spomiuu. („Beseda" na korist Dolenjcem) v ljubljanski čitalnici, da-si zavoljo kislega vremena ni bila tako obiskana, kakor bi bila o lepem vremenu, je vendar dala nekaj čez 300 gold. dohodka. Pevci so se odlikovali, kakor smo od njih že navajeni, ravno tako „Sokoli", vrt je bil lepo okinčan iu gostilničar je tudi dobro postregel. (Vreme) je zadnje dni jako viharno, vedno plohe, dež, blisk iu tresk. Zato slišimo tudi vedno o požarih; pri sv. Roku ua Dolenjskem je treščilo pod cerkvijo v hišo , ki je do tal pogorela, v Zalogu pod Ljubljano se je enako zgodila hiši tik kolodvora, v nedeljo večer je gorelo na močvirji, pa še tudi z drugih krajev slišimo o požarih. Včeraj je v Ljubljani bilo več ploh, deloma s točo zmešanih. Razne reči. — M o 1 b a. ,,Jugoslaven?ki imeni bilina" velezaslužnoga našega Dr. B. Šuleka, kao što je i opet sjajno dokazao veliko bogatstvo na šega jezika, tako je dobro došao i jezikoslovcu a i svakomu, koji se biljem bavi, da je pako tako dokazale su vrlo povoljne ocjene spome-nutog djela. Nema dvojbe, da narod naš ima može biti jednako muožtvo imena na životinje, a i to je blago što ga valja Bakupiti, tim više sada, od kada oživotvorjenem akademije znanosti i sveučilišta nastala je sve to veča potreba, da Be jednom uBtauovi znanstvena terminologija i nomeulatura za zoologiju, kao što za druge znanosti. Podpisani je \eč drugom prilikom izjavio svoje muienje o načinu Bakupljanja i sastav-Ijanja hrvatske zoologičke nomenklature; („Rad" knjiga XXXVI, str. 86 —87,j nu prije nego če se nomenklatura ustanoviti, treba po mo-gučnosti sakupiti sve narodno blago te ruke. Mnogo su dobra vi č nabrali Stulič Vuk, Par-č č i drugi leksikografi ; ali ovi su često krivo tumač li imena životinja, a još češče jeduo-stavuo dodali dotičnomu imenu ž votinje vrlo nedostatan tumač „vrst ptice", vrst r be'' itd. A nemožemo više tražiti od pukoga jezikoslovca, pošto samo zoolog može biti dovoljno vješt označivanju životinja. Mnogo više gradje imamo od Erjavca, Ettingera, Fabera, Freyera, Pančiča, Sabljara, Šuleka, Torbara, Vodopiča, Vukasov ca itd., ali i to nije Bustavno uredjeno ni ustanovljeno, zato vrlo često neskladno , i to nije ni is daleka sve, što ima u našem narodu. Podpisani se več više godina bavi sekup-Ijanjem imena životinja, te ih kani kritički izraditi i izdavati. Nu pošto on nemože Bvuda dospeti, to se ovim putem obrača na sve rodoljube s molbom, da- bi ga u tom poslu pod-upirali, priobčvši mu imena životinja i stav-Ijajuč Be s njim u savez, osobito kad bi trebalo sigurnošču ustanoviti na koju životinjsku vrst spada dotično ime. Umoljavam si. uredničtva svih slovenskih, hrvatskih i srbskih novina, da bi zavolju same stvari pretiskali ovu molbu. U Zagrebu 20. srpnja 1800. S. Brusina. Deželni zbor kranjski. Zadnja (štirnajsta) seja 13. julija. (Dalje.) Poročevalec odseka za železnice z ozkim tirom, gosp. Dreo, predlaga, naj Be deželnemu odboru naroči, pri kupčijskem ministerstvu in pri državnem zboru potegniti se najprej za dolenjsko železnico, za druge železn ce z ozkim malce bolj ljubeznjiva, pa bi bilo vse dobro. Veš, Barbka, malo bolj priljudna bodi, ne pači in ne kremži se tako , pojedel te nobeden ne bo. Če se v kaki krčmi s tabo pošalijo, če se ti posmejijo iu malo s tabo ponorijo, veš Barbka, to ni nič. Zarad tega še vse eno lahko moliš svoj rožni venec, kakor češ, zarad tega nič ne izgubiš." Moj Bog! pijanec je res pravi tepec. Tako neumno in budalasto ne more in ne sme govoriti oče svojemu otroku. O poštenju in nedolžnosti, tem najdražjem blagu svoje hčere' more le pijanec kaj tacega ziniti. Velik greh je tedaj, služiti strasti, kteri ni nič svetega. A ne bojmo se za Barbko, ki je res dober in pobožen otrok. Globoko je v srce njeno zasajena čistost in nedolžnost. Kako veselo stiska krišček, ki so ji ga mati dali in kako veselo ga pritiska na usta ter ga poljublja in prosi Boga, naj varuje je vsake nevarščine! Tibo gre za svojim očetom in moli za očeta, naj jih Bog kako na drugo pot obrne. Potepuh se klati po svetu brez dela, brez miru iu pokoja. Hodi od vasi do vaai, strada in ubogajme prosi poduevu, ponoči pa za> piva, kar je po dnevu nabral. Kadar ima denar, popiva, kadar ga pa nima, leži v hosti pod kakim drevesom, blaga hčerka pa sedi ali kleči poleg njega in cele noči ne spi, da očeta varuje nesreče. — Lej ga, kako se ste guje na golih tleh, ravuo tisti Janko Prašn k ki je bil pred uekol.ko leti spoštovan mož, dober človek, premožen gospodar ! Njegov mliu je bil prvi ua okoli in pa dela, se reče, mlev je bilo, da nikdar toliko, da je ostajalo. Po starih je bil veliko podedoval, če več ne, saj toliko, da je mogel živeti brez skrbi. Imovit in promožen je bil, da malokdo tako, povsod »o ga radi imeli, mnogi so ga pa še zavidali Mlada brihtna žena, hči bogatih staršev, storila je, da je bil srečen mož in davši mu troje otrok bil je srečen, presrečen oče.— čez nekaj let pa, lejte ga, kako se okoli potika, kako leži pod milim nebom , strgan, osvinjan, potepuh, ki se ga vsakdo boji. Ubožen, ponižan, huji od be rača, ker ga vest grize. Vest ga peče, in to po pravici, ako pomisli, kako je ravnal b svojo družino, ako pomisli, da se ga ogibljejo znanci in sramujejo prijatli; vest ga peče, ker tako pohujšljiv vzgled daje svojim otrokom ; vest ga peče vedočega, da nakopava prekletstvo sebi in drugim. (Dalje prih.) tirom naj se pa dovoli brezplačna poraba ne-cesarskih cest ter njihovo delanje na vso moč pospešuje, tudi naj bodo za primeren čas davka )roste ter se jim celo podeli denarna podpora >roti temu, da v določenem času pridejo v deželno last. — Zbornica tem nasvetom brez razgovora pritrdi. Vit. Savinšek potem podkuje svoj predlrg napravi deželne razstave v Ljubljani. V to svrho naj stopi v dogovor deželni odbor s c. kr. vlado, kmetijsko družbo, s kupčijsko zbornico, z mestnim odborom ljubljanskim, in pa tudi deluje na to, da dobi od ministerstva podpore, kakor tudi nagrade za deželno razstavo, zvezano z živinsko razstavo. O vsem tem naj deželni odbor deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča. Predlog se enoglasno sprejme. Deželni predsednik Winkler odgovarja na interpelacijo zarad rabljenja slovenskega jezika v raznih cesarskih uradih. Kakor mu je 11 okrajnih glavarstev poročalo, raduje se pri vseh s slovenskimi trankami v slovenskem jeziku. V8e vloge — poročajo mu okrajni glavarji — se rešujejo slovenski in tudi vabila se slovenskim strankam pošiljajo le v slovenskem jeziku. Izjema se napravlja samo v vojaških, logarskih, duhovenskih in tehničnih rt Čeh, ker uradniki ne znajo popolnem jezika. Kar se interpelacija tika finančnih in soduij-kih uradov, v r š <5 se dotičue o b-avnave še v ministerstvih, a te niso e dovršene. Vlada pa si bode pri-adevala, davstreže vsem pravič-im terjatvam Blovenskih strank. Dobro!) Potem se poroča o raznih peticijah, tako o peticiji občine Kamniške, da bi se dovolila 25°/0 doklada na meso, poročevalec Gariboidi nasvetuje vimenu večine, naj se ta prošnja odbije ter zabavlja na mestni odbor kamniški. Dr. V o š-njak vpraša, zakaj se ta prošnja ne dovoli, naj bi to poročevalec nekoliko razjasnil. Gospod Gariboidi pravi , da ni občina predložila nobenega pregleda, koliko bode ta priklada nesla, ni dokazano, da je res potrebna, pravi, da se je ta sklep kar sredi odborove seje napravil n tudi še le sredi leta predložil. Dr. Vošnjak se krepko potegne za občino, ravno tako dr. Poklukar, a vendar nemčurska več.na zavrže prošnjo, tudi Kecelj giasuje zoper svoje mesto. Baron Apfaltrern poroča v imenu odseka za pregledovanje poročila deželnega odbora o njegovem delovanji, kar se tiče oddelka šol. Poročevalec nasvetuje, naj se sklene, da je deželni zbor „z velikim veseljem na znanje vzel, da se je deželni odbor pri deželnem šolskem svetu potegnil za to, da se vvede v vse večrazredne ljudske šole nemški jezik kot učni predmet, da naj deželui zbor izreče, da je deželni odbor ravnal popolnem v Bporazumljenji z njim, ko je to prošnjo vložil, kajti to želi cela dežela, iu da izraža upanje, da bode deželni šolski svet kmalu rešil prošnjo deželnega odbora v ugodnem smislu." V splošni debati Be zoper to resolucijo oglasi prvi gosp. Kluu. Sprva razlaga, kako je liberalna stranka prizadevala si, dobiti v roko šolo, ker kdor ima šolo, ima bodočnost iu moč; potem nadaljuje: Sklenila se je v državnem zboru šolska postava, ktera je vse pravice do šol vzela staršem, cerkvi in deželam. A narodna strauka v kranjskem deželnem zboru je krepko branila pravice deželne, ter jih je mnoge otela pogube. Komaj pak je današnja večina prišla v zbor, je brž sprejela Veste- neckovo glasovito šolsko postavo in je s tem načinom zapravila vse pravice naše dežele. Po §. 1. državne šolske poBtave ima biti odgoja nravna in verska. Judje so res dosegli, da imajo konfesijonalne šole, a katoličauje ne. Za cerkvene obrede ni nič prostega časa v šolah, a za praznovauje godov liberalnih direktorjev zmirom dovolj. Učitelji podkopavajo v šoli tudi verske resnice in vse, za kar Be starši leta in leta mnogo trudijo, jim je na bip ukončano v šoli. Ne le cerkvene vaje so se odpravile, mar več v poduk in v naloge se vpletajo brezver tki nauki in izreki. Tako je nedavno v Ljubljani v nekem razredu učitelj dal učencem razpravljati Gothejeve besede „Die Kirche hat ganze Liiader gefressen, sie hat Bich aber noch nicht iibergessen." Kavno tako Be dajo otrokom pohujšljive knjige. (Tu vstavi Kaltenegger go-vormka, češ, da to ne spada sem Gosp. Klun pa nadaljuje): To moram povedati, ker hočem dokazati, da deželni odbor ni storil svoje dolž nosti, ker vsega tega ni zapazil. Staršem ni vse eno, če Be v šoli podira, kar bo oni zidali. Skušnja uči, da je narod najlajše zatreti, če se mu Bpodkoplje vera. Tudi praznoverBtvo se širi, ker se otrokom razlagajo naravne prikazni, kterih ne razumijo. Otrok ne more prenašati toliko šolskih ur, saj jih je še učitelju preveč. Vse nepotrebno naj se odpravi, otroci morajo imeti čas za oddihljej. V tem pa so šole vravnane tako, da stariši, ki imajo več otrok, ne morejo skoro nikoli vBeh skup spraviti, ker imajo nekteri dva poldneva, drugi pa en dan v tednu prosto in še tudi počitnice in šole se ne začno pri vseh ob istem času. To bi bil moral deželni odbor zapaziti. Zdaj se obrne govornik proti podučevanju v tujem jeziku, nadaljevaje: Šolstvo more imeti samo dotlč nekoliko vspeha, dokler se otrok odgojuje v materinem jeziku, kajti toliko časa sam misli in sam dela. Toda ko se ima drugega jezika učiti, postane pasiven, kajti z no vim jezikom vzame se mu del njegove duše. Pač obžalovanja vredni bo otroci, ki se imajo učiti jezika, kteri jim morda nikoli ne bo ničesar koristil. V prvi vrsti je nasprotnikom, se ve da le do tega, da se zatira slovenska narodnost, in to se vsakako najbolj vspešno doseza, ako se v šoli zatira slovenski jezik, ki je zgodovina in učitelj slovenskemu narodu. Trdilo se je že tudi, da vse , kar je pri nas izobraženja v našem narodnem jeziku, se imamo edino liberalizmu ustavovercev zahvaliti. Tudi v državnem zboru so nas ustavoverci vpraševali, čemu smo se vendar zvezali z njih najhujšim sovražnikom, ker bi tudi oni bili radi nam Slovencem dovolili vse terjatve jezikove. A mi smo jim odgovarjali: imeli ste za to 18 let časa, nam pa vendar niste ves čas dovolili niti trohice. In ko je prišla dr. Vošnjakova resolucija o ravnopravnosti slovenskega jezika v razgovor, nasprotovali bo ji z ravno tisto zagrizenostjo, besnostjo in trdovratnostjo, kakor prej. Ce Be imamo ustavovercem pri razvoji naše narodne Btvari kaj zahvaliti, je to. da bo nas neizmerno pritiskali in da je vsak pritisek prouzročeval tudi naš protipritisek. Vprašamo nadalje tudi: ako Be Slovenci imajo učiti deželnega nemškega jezika, kako to, da se v Kočevji isto ne godi z deželnim jezikom slovenskim? Nemški jezik našim rojakom prav malo rabi, kajti ako po kupčiji gred6 iz dežele, potujejo največ na Laško ali v jugoslovanske pokrajine. Notranjcem bi na primer bilo doBti koristnejše, če bi se namesto nemškega jezika nčili italijanščine. Pač bi silno potreben bil veter, kteri bi že vendar enkrat rBzpihal to večioo dež. »bora, ki «e nič ne zmeni za potrebe narodove, nego služi samo Bvojim samopašnim namenom. Prav odkritosrčno zatorej kličem: Da bi se nikdar več ne videli v tej BeBtavi. Sijajna pohvala je tim krepkim besedam med poslušalci in narodnimi poslanci. Za gosp. Klunom govori dr. Schrey po svoji navadi in spravi veliko poslušalcev iz zbornice. Poteza se za blaženo nemščino , kaj pa da. Ko je končal, pridejo poslušalci nazaj poBlušat poslanca gosp. Svetca, ki blizo tako-le govori: Dokazovanje dr. Scbreya je bilo, kakor vselej, jako čudno. Sklicaval se je namreč na §. 19 osnovnih državnih postav in tako je ne kako hotel dokazati, da ima deželni zbor pra vico o namerah § 19. odločevati. Ta paragraf pak strogo odločuje, d a se ima vsak državljan podučevati v svojem materinem jeziku, to je postava, državljanska postava, in nobeden deželni zbor nima pravice te državne postavne določbe kaj prenarejati; naj-manje vendar ta kranjski deželni zbor a svojo nepostavno pridobljeno večioo. Ali je izraz resnične večine prebivalstva kranjske dežele? Nikakor ne. Današnja večina zbora zastopa le neznatno manjščino, peščico na Kranjško pri-vandranih Nemcev, zatorej ona nima nika-koršne pravice v imenu dežele govoriti. Vprašam tudi, ali se Nemci sploh ravnajo po tem izgledu, kakor nam umetna večina tukajšnjega zbora nasvetuje? Nikakor ne. Na Češkem trdovratno odbijajo Nemci vse pravične terjatve češke, in to z vso njim navadno besnostjo. V odborovem poroč lu se tudi trdi, da je Bplošoa želja prebivalcev kranjske dežele , naj Be uvede v večrazredne ljudske šole nemški jezik kot učni predmet.. Kdo je neki to željo izrazil? Kak nemškutar-ček brez imena in pomens, ali pa kak brez-značajen učitelj, kteri se hoče s tem prikupiti svojim predstojnikom. Naš kmet ni tega nikdar zahteval, kajti dobro ve, da Be s tem načinom nemškega jezika nikoli dobro naučil ne bo. Trdilo se je tudi, da je kmetom znanje nemškega jezika potrebno za to, da bi jim bilo možno nadalje izobraževati Be po nemških knjigah. To nika kor ni res! Ne eden Blovensk kmet se dozdaj ni in se odslej ne bode izobraževal po nemških spiBih. Dovolj imamo lepih slovenskih knjig in priproBtemu človeku primernih svojih novin, in te se tako mnogo bero, da na Štajarskem obče Nemci imenujejo umne slovenske kmetovalce: „Novicebauern". Za više šole, v prvi vrBti za srednje, je nemški jezik učencem potreben, to je res, ali to velja Bamo dotle, dokler so srednje šole uravnane tako, kakor dozdaj, dokler se njih urejenje ne sklada s § 19 državnih osnovnih postav. Reklo se ja tudi, da nemški jezik koristi tistim, kterim je služiti pri vojakih, ker ne pridejo na višje Btopinje, ako nemški ne znajo. To je zopet neutemeljena trditev, kajti dovolj mamo popolnem nemških polkov, kterih vr-j a ki vsi od prvega do zadnjega umejo Bamo svoj materinski nemški jezik, in vendar jih nič več ne avanzira kakor neko določeno število. Naši preprosti ljujde tudi ne hodijo mnogo na Nemško dela iskat, nego gredo rajše v jugoslovanske kraje na Hrvatsko, v Bosno ali Srbijo in Bolgarijo, kjer si lajše nego v Neme h služijo kruh. Se ve, tam se vsakako trudijo, da Be hitro nauče Borodnega slovanskega jezika , kar jim tudi ne dela posebne težave. Nasprotno pa Rilijo k nam sami Nemci, kteri bi se prav lahko naučili našega jezika, a oni imajo tako malo ozira na to, kakor tisti oger- ski huzir, o kterem se pripoveduje, da je bil mnogo let v nemškem mestu v garuiziji in se je naposled čudil, da se ljudje od njega niso nauč li — magjartčne. Ako se hoče z znanjem nemškega jezika vzbujati čut do občne države, je to popolnem napačno. Nemščina ni kri-ißrij avstrijske države. Pomislite gospoda, da so že pred davnim časom nemščini dale slovo vsa Ogerska, Galicija, Dalmacija, in da se v Češki ter Moravski zdaj po nekoliko puli nemška ljulika. Ako bi Avstrija bila res nemška država, bi se jej bilo najbrž že zaklicalo: „Bog te obvaruj, Avstrija!" Nemštvo pak je kritörij ali znamenje tiste znane države, s ktero biti zjedinjeni nekteri avstrijski Nemci že težko čakajo. (Klici na desni: Moskva, Moskva!) To je dovolj jasno povedal poslanec Schönerer v državnem zboru, in ko so bile nove volitve ter se je delalo z vso močjo zoper volitev Schö-nererjevo je bil ta vendar le zopet izvoljen v državni zbor. Jaz Be zatorej po pravici bojim, da bi Nemčija ne Begla po Nemcih v naši državi, in to je uzrok, da tudi ne more nobeden v resnici domoljuben avstrijsk državljan želeti, uaj bi se narodi; avstrijski ponemčevali, temveč ima biti vsakemu skrb, da Be raznemču-jejo, bodo tem lajše odbijali napade požrešne Nemčije. Deželni odbor, dajoč prošnjo deželnemu šolskemn svetu, naj se nemščina uvede v večrazredne šole na Kranjskem ni imel zato nobene pravice, kajti deželni zbor mu je ni dal. Peticija pa je naravnost protivna § 19. državnih osnovnih postav, zato je treba, da Be nepravilno ravnanje deželnega odbora naravnost graja. Zaradi tega Btavljam predlog; Slavni deželni zbor naj izreče, da je deželni odbor s tem, da je c. k. deželni šolski svet prosil, naj uvede na večrazredmh ljudskih šolah nemški učni jezik, meje svojega delokroga prestopil in zoper postavo ravnal, zaradi česar mu izreče deželni zbor svojo nezadovoljnost. (Živahna pohvala med narodnimi poslanci in poslušalci.) (Konec prih.) V moji zalogi so ravnokar na svetlo prišle lepe bukve : Lilija v Božjem vrta ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti, in sicer četrtega pomnoženega natisa. Spisala sta te bukve častita gospoda L. Jeran in A. Zamejc po spisih b v. M. Alfonza Ligvorskega s pristavkom jutranjih, večernih, dvojnih mašmh , spovednih, obbajilnib molitev, dvojih litanij — sv. rešnjega TeleBa in lavretanskih —, svetega križevega pota Leonarda Postomavriškega, raznih molitev v dosego potrebnih čednost in treh pesem v čast Mariji prečisti Devici. — Velja pa „Lilija" na 14 polah v OBmerki nevezana: 17 Boldov, trdo vezana 32 soldov, v platnu vezana 40 soldov, v usuji 50 soldov, z zlatim obrezkom 70 soldov. Dobiva Be tudi v moji zalogi (6) Zlata šola" ali bukve polne lepih naukov in molitev, ki ub je spisal častiti gospod Janez Voič č. Cena tem bukvam, ki imajo zunaj spodbudnih naukov in molitev za razne potrebe tri maše in sedem litanij, je u-