D o p i s i, Iz .Sežunskcjiii okraja. UCiteljsko društvo za Sežansko-Komenski okraj zboruje v dan 22. nov. t. 1. ob 9. uri predpoludne v Nabrežini. — Dnovni red: 1. Praktično poučevanje; uči g. Fr. T. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Prebero se zap. min. zbura. 4. Kiitika o poučevanem. 5. Opazke; predava g. A. K. 6. Uodatok popravljenim pravilora. 7. Eazni nasveti. Odbor. Iz Gorenjskega, 28. oktobra. (Slavnost in vesoli dan v Cerkljah.) Odkar se plše zgodovina slovenskega šolstva, ni jej menda še bila prilika, v svoje liste uvrstiti o učiteljskem osobji liašega naroda kaj enaccga in toliko Castncga, kot v teku letošnjega leta. Presvetli vladarji avstrijski ozirali so se sicer v svoji milosti v teku let tudi od časa do časa na učiteljstvo naše mile domovine Kranjske, in skazovali mu dokaze svoje najviSje naklonjenosti; — v toliki meri pa, kakor so zdanji presvetli cesar in vladar Franc Jožef I. letos odlikovali učiteljstvo naše dežele, se do zdaj še ni zgodilo. V taki mali kronovini, pa ob enem petero dekoriranih učiteljev, to ni lo posebna čast odlikovanceui, ampak odlikovan je s tem ves učiteljski stan. Razmero zabranjujejo nam, govoriti o tem bolj obširno; lo toliko naj omenimo, da kdor je opazoval poznejih 10 let učiteljstvo naše dežele, videl je, da je hodilo ono dvojno pot. Pozorno okd naših rodoljubov sledilo je dejanjem učiteljev obeh strank; — resultat pa je danes očiten in razgrnjen pred vsem svetom, ter se izreče z besodama: »Venec značaju!« Kakor je znano, bil je mej odlikovanirai tudi mnogospoštovani gospod Andrej Vavken, nadučitelj, orglavec in cerkveni skladatelj, c. kr. poštar in župan v Cerkljah, kateremu je bila 25. oktobra njegova dekoracija (zlati križec za zasluge) izročena na tako častni in slovesni način, da o tem nikakor molčati ne moremo. Prijazno Cerkljansko vas marsikdo pozna, — kdor je pa ne, mu povemo, da stoji ona v eni najlepših ravnin prekrasne Gorenjske strani, in da človeku srce kar veselja igra, ako se sprehaja po njej in po prijetnih poljih in livadah njone okolice. — Zalo in prostorno Cerkljansko šolsko poslopjo bilo je uže zgodaj v jutro 25. oktobra obstavljeno z šibkimi mlaji; iz oken pa je vihralo več cesarskih in narodnih zastav. Zelo enako je bil okinčan tudi gosp. nadučiteljev zasebni dom, kjer on navadno stanuje. Ob 9. uri oglasil se je iz zvonika veličastno-doneči glas velikega zvona, ki je bližnjo in daljne stanovnike obširne Cerkljanske župnije, katera šteje nad 5000 duš, klical k sv. maši, oznanjeni uže prejšnjo nedeljo na 10. uro. Iz domačo in od vseh vasi obširne okolice vrela je k šoli praznično oblečena šolska mladina obojega spola: dečki imeli so na klobukih šopke iz zelenja in jesenskih cvetic; marsikaterega prsi ozališane so bile tudi s spominsko svetinjo na našo preslavno 6001etnicc>. Okolu 1/21O. ure pripeljal se je iz Kranja občeljubljeni in velespoštovani blagorodni gospod c. kr. okr. glavar Josip Merk, in ustavil se na gosp. nadučiteljevem domu. Enako dohajali so od raznih strani povabljeni g. g. gosti izmej dohovstva, kakor tudi od blizo in daleč učiteljski sobratje, ki so z gosp. Vavken-ora enacega mišljenja in srca. Ko ura odbije 3/i na 10, zapojo railo-glasno (moll-accord) ubrani zvonovi v tako prijetnem in veličastnem quartett-pritrkovanju, da se je človeku srce kar radosti topilo v prsih. Blagorodni gosp. okrajni glavar, v paradni državni opravi, gosp. nadučitelj Vavken in pri njem zbrani g. g. dubovniki in učitelji sobratje se napotijo proti cerkvi. Ondi pričakujejo jih g. g. domači duhovniki, Cerkljanski občinski odbor, c. k. žandarmerija v polni paradi, in še nekaj druzih vaščanov. Za tem prido v vrsti šolska mladina, na čelu s šolsko, njej ob straneh pa s cesarsko in narodno zastavo iz šole proti cerkvi, kjer se je postavila po sredi v dveh vrstah. Za blagorodnega gosp. okr. glavarja priredjen je bil klečahrik na evangeljskej strani; — drugi g. g. gosti zasedeli so stole po obeh straneh. Ko pristopijo preč. g. župnik Anton Golobičk altarju, zadone krepki glasovi veličastnih orgelj po prostranem, jako prijaznem, svetlein in zalo okinčanem svetem hramu. Gospod Vavken pokazal nam je, da so mu orglje, katero prebira že nad 25 let, popolnoma pokorne; ničmanj dokazalo nam je cerkveno petje Cerkljansko, da se mu na Kranjskem zunaj mest le redko kje še najde par. Po skončani sv. maši zapustili so mej veselim pritrkovanjem cerkev najpred blagorodni gosp. okr. glavar z povabljenimi gosti vred, in so ostali na prijaznem prostoru pred njo; šolska mladina pa se je zopet vrstama vračala v šolo, in sicer vsa v učno dvorano II. razreda, ki je bila za praznovanje slavnosti posebno lepo, primerno in okusno ozališana. Uže ob stopiiicah, ki peljojo iz spodnje veže v nadstropje, vila se je vrh ograje zala kita iz živih cvetic po vsi dolgosti. Nad vhodom v šolsko dvorano bil je iz zelenja narejen napis: »Mladina Vas pozdravlja!« Glavna stena šolske dvorane imela je prav svečani obraz. Na prostorni stopnični estradi, ki je bila pregrnjena z rudečim škrlatom, stala je z lepo preprogo ogrnjena miza; na njej nahajal se je v krasni vazi velik cvetlični šop. Za mizo visela jo v simetrični višavi na steno obešena velika slika Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v širokem zlatem okviru, opasana okrog in okrog z zalim vencem iz živib cvetic. Ob obeh straneh razgrnjeni ste bili pol napošev zastavi cesarska (črno-rumena) in avstrijsku (belo-rudeča); drugi deli stene bili so obstavljeni in okinčani z oleandri in enakimi visoko-rastečiini zelenjavarai. Tudi zadnja stena okinčaua je bila ob straneh šolsko-muzejske omare s pol napošev razgrnjenima zastavama, z avstrijsko in narodno. Ko je mladina zasedla nakazana ji mesta, grojo za njo blagorodni gospod okrajni glavar, gosp. nadučitelj Vavken in povabljeni g. g. gosti, pa tudi ljudstva toliko, kar ga je moglo v dvorano. Prva dva (blagorodni gospod glavar in gospod nadučitelj) vstopita se na najvišje mesto estrade, g. g. gosti pa njima nasproti ob straneh. Blagorodni g. glavar prebere dotični dopis njegove ckscelence c. kr. ministerskega gospoda predsednika in visocega c. kr. dožulnoga predsedništva; omeni potem s kratkimi besedami zaslug gosp. Vavken-a kot dolgoletnega nadučitelja in župana, za kar so mu Njegovo Veličanstvo prcsvetli cesar milostno blagovolili podeliti »zlati križ za zasluge«, katerega mu ima zdaj čast izročiti. V trcnutku, ko je pripenjal blagorodni g. glavar g. Vavken-u križec na prsi, zagromi pok topičev ne daleč od šolskega poslopja. Gospod Vavken se na to s kratkimi besedami gospodu glavarju zahvali za tako imenitno odlikovanje; ganjenost po dvorani pa je bila tolika, da je gospod nadučitelj komaj zvršil svoj govor. Za tem zadoni v izvrstno-ubranim čveterospevu cesarska himna. Po odpeti prvi in zadnji kitici stopi pred dekoriranega gosp. Vavken-a najpred vrli, mnogospoštovani in občečislani domači gosp. župnik Anton Golobič, ter mu s prelepimi, pač od dn.i duše in srca izvirajočimi besedami čestita k tolikt častni odliki. V tem govoru omenja gosp. Vavken-evih zaslug, ker uže čez '/4 stoletja deluje v Cerkljah kot marljivi in neutrudeni nadučitelj; omenja njegovega mnogoletnega delovanja kot župan; posebno priznava pa tudi njegovo veliko vnemo za cerkev kot organist, pevovodja in skladatelj, ter se prav primerno izrazi, da se o njem (ker je družinski oče) sicer ne bo moglo reči po besedah Vodnikovih: »Ne hčere, ne sina po meni nc bo«, pač pa v oziru na njegove prelepe skladbe: »Dovolj je spomina, me pesme poj6«, ker napevi njegovi zagotovljujejo mu častni spomin do poznih prihodnjih časov. Čestitali so dalje še gosp. Vavken-u: deček — šolar v imenu svojih tovarišev, deklica — šolarica v imenu svojih tovarišic; eden zraej občinskih odbornikov v imenu srenjskega zastopa, vrli učitelj gosp. Nikolaj Stanonik pa v imenu navzočili sobratov. Po skončani tej slovesnoti odhajala je šolska mladina vrstama iz učne dvorane v sprevodu proti gosp. Vavken-evemu domu, in ae ondi ustavila v vrsto ob straneh ceste. Za njo šli so: gospod okr. glavar, gospod nadučitelj, in zbrani g. g. gosti. Ubrano pritrkovanje in mogočni strel nadomestovala sta godbo. Opoludan bil je slavuostni banket na gosp. Vavken-ovem domu. Gosp. okr. glavar odlikoval je oba dekorirana g. g. učitelja kranjskega okraja (Vavken-a in Levičnik-a [kateri poslednji je bil tudi mej gosti navzoč]) s tern, da sta niu sodela na najčastuejšem raestu ob desnici in levici. Da taki obedi ne minejo brez napitnic, je znano. Prvo je napravil gospod Vavken na presvetlega cesarja in vladarja Franca Jožefa I.; pozdravljena je bila z burnim »živio-« in s »slavo-klicem«, s petjetn cesarske pesmi in z mogočnim strolom. 1'otem je napil gospod glavar dekoriranemu gospodu nadučitelju; ta se zahvali z nasprotno napitnico najprej gospodu glavarju; potem vzdigne časo na čast visokorodnemu g. deželnerau predsedniku baronu A. Winkler-ju, v četsar imenu se zopet gospod glavar zabvali. In potem je sledilo napitnic še brez števila; izvi-stno petje vpletalo se je vmes kot prezali duševni venec; harmonija in zabava bila je prav »židana« ; — ni čudo torej, da je nastopivša noč prehitela vesele goste še pri mizi. Kdo bi ne sedel rad v tako prijetni prijateljski družbi, in na kraji, kjer je »dobro biti«. Precej pozno odhajali so še le eni gospodje; nekaj jih je ostalo še zbranih, ker je dobra volja sledila še >dalje«. Zgodovina Cerkljanske župnine, šole in občino jo tedaj pomnožena vsaka z novim listom, na katerem bodo še pozni nasledniki in rodovi brali z neizbrisljivimi črkami zapisano: 2 5. d a n oktobra 188 3. 1. ostane v Cerkljah nepozabljiv. Bodoljub P—i. Iz okolice Ljnbljanske. Nekaj statističnib dat o številu in o hoji v šolo za šolo ugodnih učencev in učenk v mojem razredu. — S početkom šolskega leta 1882/83. bilo je vpisanih 78 dečkov in 69 deklic. Od teh so mej letom 4 (2 dečka in 2 deklici) umrli, 4 so se izselili (2 dečka in 2 deklici), 1 deček je bil zaradi bolezni oproščen pouka, 6 (2 dečka in 4 deklice) pa nij hodilo v šole. Po tem takem je bilo 132 šolo obiskujočih otrok, in sicer 71 dečkov in 61 deklic. — Minulo šolsko leto imelo je, ker je bila šola nekaj časa zaradi bolezni zaprta, le 185 šolskih dni. Šolsko obiskovanje je bilo v obče povoljno, nekatere mesece boljše, nekatere slabeje, kakor je razvidno iz naslednjih dat. V šoli je bilo: vse šolske dni m. sept. » » » » oktob. » > » » novbr. » > » » decbr. » » » » jan. » » » » feb. » » » » marc. » » » » apr. » > > » maja » » » » jun. 1094 otrok, mesto 1320, tedaj je bilo ta m. zamujenih 226 poludni. 1999 » » 2772, » » » » » » 773 » 2031 » » 2640, » » » » » » 609 » 1023 » » 1320, » » » » » » 297 » 1856 » » 2376, » » » » » » 520 » 1800 » » 2112, » » » » » » 312 » 1545 » » 2112, » » » » » » 567 » 2080 » » 2772, » » » » » » 692 » 1883 > » 2508, » » » » » » 625 » 2084 » » 2772, » » » » » » 688 » » » » » jul. 1119 » » 1716, » » » » » » 597 » Vkup bilo je tedaj skozi vse šolske dni minulega šolskega leta le 18.514, mesto 24.420 šolo obiskujočih otrok pri pouku. Zaznamovati mi je tedaj bilo to leto 5906 zumujenih poludni. — Po teli številih bilo je povprek vsak mescc po 1683, mesto 2220 šolo obiskujočih učencev v šoli; istotako vsak mesec po 537 zamujenih poludni. Povprek pripada tedaj vsakemu šolo obiskujočemu otroku po 44 zamujenih poludni na leto, ali po 4 na mesec. Zamudil pa je najredneji učenec le dva poludneva skozi vse leto, a najneredneji 156 poludni. — Največ učencev —127— je bilo pri pouku v dan 24. novembra m. 1. in najmanj —45— v dan 10. sušca t. 1. — Število vseh otrok, ki so bili vse dni šolskega leta v šoli, kaže, da bi bilo povprečno na dan po 100 otrok v šoli. Ees 100 jih je bilo le devetkrat; 114krat bilo jih je nad 100, a 62krat manj kakor 100 pri pouku. — Skozi vse leto izostalo je manj ko 20krat od pouka: 35 učencev, manj ko 50krat: 49 učencev, in nad SOkrat: 54 učencev. — (Zadnjim prišteta je tudi šestorica onih, ki šole obiskovali nijso.) Iz Ljubljane. Novim načelnikom za oddelek ljudskih šol v naučnem ministerstvu je bil v dan 1. t. m. imenovan namestniški sovetnik German iz Prage, rodom in duhom Čeh. Ker je uže v Pragi mnogo let deloval v dcželnem šolskem svetu na prospeh češkemu ljudskemu šolstvu in ker se zdaj Nemci zarad tega imenovanja nad naučnim ministrom zelo jeze, se nadjamo, da bode novi načelnik tudi slovenskemu ljudskemu šolstvu prijazen, kar bi bilo posebno nam in našim koroškim in štajerskim bratom iz srca želeti. Dobro došel!