List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
S** 20 ètevilka	Joliet, Illinois. 24, aprila JLOO£	tu il, XVII
Ul BO BRYAN
NOMINIRAN?
VELESLAVNOST V NEW YORKU
Nad milijon katoličanov bode obhajalo stoletnico nadškofije.
RUS IN PERZIJSKI
RAZBOJNIKI,
ZNAMENITA SPREOBRNJENCA.
Dva episkopalna duhovnika, dobro-znana v Chicagi, postala katoličana.
RODBINSKA
ZALOIGRA.
SV. OČE SE RAZJOKAL.
Obhajal tri neznance, pa so sveto ho» stijo izpljunili.
fo se šele vpraša. Njegovi nasprotniki so se mu začeli postavljati po robu.
taft pa zelo pridobiva.
Od začetka je bila stvar baš narobe. Politika izpremenljiva.
Washington, 22. apr. — Zanimivost, mičnost in negotovost politike je pač “prislovična” za vpacega umnega či-talca časopisov. Ko bi bilo treba novih dokazov o resnici občega mnenja glede na politično življenje, bi jih nudili sedanji takozvani prednomina-cijski volitveni boji V velikih strankah.
V še ne treh mesecih sta se znatno iz-premenili odnosni stališči Tafta in Bryana kot kandidatov. Ta pač kaže, kako hitro se časih zavrti politični krasogled ali kalejdoskop.
Vsi merodajni poročevalci in nepristranski opazovalci mislijo, da je Taft stanovitno pridobival in da je danes njegova nominacija dejansko verjetna, ako ne zagotovljena. Vendar je bil pred še ne mnogimi tedni položaj v republikanski stranki silno zapleten in nejasen; mnogi so “delali” za Roosevelta, Newyorcani za guvernerja Hughesa, drugi za Knoxa, Cannona, La Folette-a, in za vojnega tajnika Tafta je bila videti bitka nevarna.
V demokratski stranki, z druge strani, je pa bilo videti, kakor bi vse držalo k Bryanu. Celo zagrizeni nasprotniki voditelja iz Nebraske so se glasno in jasno izrekali, da so ga pripravljeni podpirati brez(vsacega tekmovanja. G. Bryan se je odkritosrčno proglasil za kandidata, ampak samo v slučaju pristne, splošne zahteve, da nastopi. Prav nikacega vprašanja ni bilo niti glede na pristnost niti na krepkost in globino ljudske zahteve po njegovi kandidaturi. Danes pa stoji Bryanu nasproti mogočna opozicija in znamenja se množe, da konvencija v Denverju ne bo krotko, mirno “potr-dilno zborovanje”. Še utegneta biti nominirana Bryan in Taft kot tekmeca, ampak nasprotniki Brvanovi so se začeli nekam čudno gibati in nočejo trpeti nikakih poučil in predpisov — in položaj je postajal in postaja manj in manj gotov.
Morda se spet zavrti v kalejdoskopu med današnjim in dnem demokratske konvencije, kajti vneti občudovatelji g. Bryana se bore krepko in navdušeno. Medtem pa bo za vse kandidate najboljša taktika, če puste, da se javno mnenje najsvobodneje razvija ter pošteno in odkrito. Uspešni kandidat naj bi, kot je g. Bryan dostikrat rekel, predstavljal večino glasov svoje stranke, zato naj bi nanj ne vplivali strankarski prepiri in osebni oziri.
Washington. 21. apr. — Glavni nasprotniki Bryanov je minesotski gu-verer Johnson, ki si je nabral že dokaj pristašev kot demokratski kandidat za predsednika.
Ogromne kokove peči.
Uniontovvn, Pa., 21. apr. — Načrti za gradnjo treh novih ogromnih ko-kovih peči H. C. Frick-kompanije v Conriellsville-distriktu, ki imajo stati okoli $4,000,000, so bili danes odobreni.
Premogarji.
Pittsburg, Pa., 20. apr. — Kačih 30,000 premogarjev v pittsburškem o-kolišu je šlo danes spet na delo, v soglasju s pogodbo, ki jo je sklenila skupna konferenca v Toledu.
Konferenca v Toledu.
Toledo, O., 17. apr. — Skoro dober teden so tu zborovali jastopniki pre-tnogarjev in rudniških posestnikov iz Ohia, Indiane in West Pennsylvanije. Danes so se sporazumeli. Pogodba za leto 1907. je bila obnovljena z neznatnimi izpremembami. Ena določb v Pogodbi je, da se premogarja, ki gre zjujtraj v rov, plača za dve uri dela, brez ozira na to, če se je toliko časa delalo ali ne. Po preteku prvih dveh ur se ravna plača po dejanski delavni dobi. Pogodba velja za dve leti, ker sta obe stranki nekoliko popustili; rudniški posestniki so namreč zahtevali triletno plačilno pogodbo, a delavci pa so samo enoletno.
V Guatemali se streljajo.
City Mexico, 22. apr. — V Guatemala City, republika Guatemala, so bili odbrani kadetje politehničnega zavoda, da opravljajo častno stražo ob sPrejemu novega ameriškega posladka Heimke v narodni palači. V hi-Pu, ko je predsednik general Estrada Cabrera stopil v palačo, so kadetje Ustrelili. Več spremljevalcev predsednikovih je bilo hudo ranjenih, a sam le neznatno na roki. Osem ^adetov je bilo po vojnem pravu ta-b°j ustreljenih.
New York, 19. apr. — Nad milijon katoličanov v Greater New Yorku se bo udeležilo zahvalnih služeb božjih prihodnjo nedeljo v vseh cerkvah po celi nadškofiji in splošni Tedeum bo prva točka veselega sporeda, ki se bo izvrševal ves teden v proslavo stoletnice katoliškega delovanja.
Obredov se udeleži vsa ameriška hierarhija s kardinalom Gibbonsom na čelu; nadalje mnogi kanadski prelati in kardinal Logue, nadškof v mestu Armagh in cerkveni glavar celega Irskega.
Javne slovesnosti se začno v katedrali sv. Patrika drugi torek ob 11. uri dop., ko bo zahvalno pontifikalno sv. mašo daroval kardinal Logue, v navzočnosti najveličastnejšega zbora katoliških duhovnikov, ki se je kdaj sestal pod eno streho v tej deželi.
Msgr. Falconio, apostolski delegat, bo zastopal Vatikan. Prečital bo posebno poslanico Pija X.
Zvečer bodo pontifikalne večernice. Drugo jutro bo 5,000 otrok korakalo v cerkev zahvalit Boga. Istega večera bo ogromen shod v Carnegie Music Hallu. V četrtek zjutraj bo sv. maša zadušnica za pokojne škofe new-yorške. Obredi se zaključijo v soboto dopoludne 2. maja v majskem sprevodu, ki se ga udeleži 40,000 zastopnikov katoliškega, posvetnjaštva.
Spokorjenec vrnil tuje blago.
Jersey City, 20. apr. — Rev. L. M. Carroll, župnik cerkve sv. Patrika, je vročil tukajšnjemu salunarju Denis Gallagherju svoj osebni ček za $450 s pojasnilom, da mu je neki župljan dal to svoto denarja s prošnjo, naj se vrne osebi, kateri pripada. Več duhovnik ni povedal in Gallagher je zapustil župnišče čudeč se, koga je pač vest napotila, da je vrnil denar. Pozneje se je spomnil, da mu je bila njegova zimska suknja z$600 v gotovini izginila iz njegovega saluna pred tremi ali štirimi leti in sedaj misli, da mu je tat suknje zdaj deloma vrnil denar.
Gospa Kubelik dospela.
New York, 17. apr. — Po najvihar-nejši vožnji, kar jih je kdaj imel, je doplul Severnonemškega Lloyda parnik “Kronprinz Wilhelm” iz Bremena in Southamptona po 24 urni zamudi. Med potniki je bila ga. Marijana Kubelik, soproga Jana Kubelika, sve-tovnoslavnega goslarja.
Podgane snele denar.
Washburn, Wis., 18. apr. — Delavec Joe Perro je danes odkril, v svojo veliko grozo, da so podgane raz-glodale njegove dolgoletne prihranke, $600 v papirnatem denarju, ki jih je imel skrite v starem kovčegu, in iz razglodanih koscev napravile ležišče.
Ponesrečeni delavci.
Williamsport, 22. apr. — Ker je za “Laquin Lumber Co.” od tukaj namenjeni vlak skočil s tira, je bilo od 35 Italijanov v zadnjem vagonu 8 na mestu usmrčenih in 16 smrtnonevarno ranjenih. Nesreča se je pripetila ka-cih 26 milj od Ralstona.
Železniška nesreča.
Melbourne, Avstralija, 21. apr. — Pri Braybrook Junction, kacih osem milj od tu, sta trčila skupaj dva vlaka, napolnjena z izletniki. Do danes o-poludne so opravili izpod razvalin 42 mrtvih trupel in bati se je, da jih še več najdejo pod njimi. Število ranjencev znaša 88. Mnogi izmed njih so tako hudo poškodovani, da ne bodo okrevali. Premnoge žrtve te strašne železniške nesreče so stopile na vlak v Braybrooku in se baš udobno usedale, ko sta vlaka trčila skupaj. Sprevodnik je dal baš starojevodju znamenje za odhod in hotel stopiti v vagon, ko je zagledal bližajoči se Ben-dego-vlak. Imel je še ravno dovolj časa, da je odskočil in se rešil. Postaja ni bila razsvetljena in sledil je prizor nepopisno grozen. Trije vagoni so se užgali. Mnoge žrtve so zgorele do nepoznatnosti. Neki gasilec je našel trupli svojih dveh sester pod razvalinami. Neki očividec katastrofe pravi, da je bil kraj nesreče podoben bojišču. Nekatere žrtve so umrle, ko so jih spravili iz vagonskih razvalin, med katerimi so ležale stisnjene. Strojevodja Bendigo-vlaka pravi, da je pač opazil znamenja ustaviti, a da so zračne zavornice odrekle službo.
Skočil pod vlak.
Pittsburg, Pa., 21. apr. — Feliks Vi-tovič, Italijan (!), 20 let star, je danes ušel iz blaznice v Dixmontu in ko so ga nekaj časa zasledovali pazniki, je skočil pred brzovlak. Bil je strašno razmesarjen.
Od perzijske meje v Aziji so začele dohajati vesti o praskah in bojih.
ROPARSKI RODOVI VSTAJAJO.
Ruske neznatne čete v nevarnosti pred mnogoštevilnimi Kurdi.
Petrograd, 22. apr. — Razmere ob perzijski meji se tu smatrajo za zelo kritične, dasi so perzijski razbojniki pognani v gorovje. Upor Perzov postaja splošen; razni drugi gorski rodovi so se pridružili rodovoma Šak-setan in Beglivin, ki sta doslej dajala opraviti Rusom, in zato so mali ruski oddelki ob perzijski meji v čimdalje večji nevarnosti. Polkovnik Kono-valesev, poveljnik ruskih čet ob meji, ki že leta in leta služi v tej pokrajini in prav dobro pozna razmere, misli, da ti boji ne bodo prej nehali, dokler ne bodo Perzi spet tako našeškani, kakor pred kacimi 15. leti.
Tiflis, 22. apr. — Vsled nujnih prošenj ruskih poveljnikov je bilo takoj od tukaj odposlanih 2000 mož v nevarne kraje; a ker je pot težavna,' bo trajalo več dni, da pridejo tjakaj. Posebno v Belusvaru in Širinu so ruski oddelki v največji nevarnosti. Ka» ravansko cesto, ki se vleče jugozapad-no od Kaspijskega morja v Perzijo, so zasedli razbojniki.
Petrograd, 21. apr. — Več velikih oddelkov, v katere so razdeljeni perzijski razbojniški rodovi, so včeraj ruske čete pognale v gorovje. Ampak Rusi so predaleč zasledovali sovražnika, in naenkrat so bili obkoljeni od vseh strani po velikih trumah razbojnikov. Rusi se junaško branijo, a so vendar v največji nevarnosti, ker je sovražnika desetkrat več.
Zadnji petek je bila srdita bitka med ruskimi četami in kurdskimi roparji pri Lenkoranu. Kurdi so Ruse ogromno nadkriljali po številu, a vendar so bili tako tepene, da bodo še dolgo pomnili ruske udarce. Perzi (Kurdi) so pobegnili, zapustivši za sabo 34 mrtvecev in 50 ranjencev. Rusi so izgubili enega častnika in sedem vojakov je bilo ranjenih. Med bojem je zgorela vas Beleruvor, a dve sosedni vasi sta zgoreli pozneje.
Turek se je prestrašil.
Rim, 19. apr. — Italijansko brodov-je pod poveljstvom admirala Greneta odpluje od tukaj bržkone že jutri, da izvede v turškem vodovju demonstracijo. Brodovje obstoji iz enajstih vojnih ladij in šteje 5095 pomorščakov. Plulo bo do Male Azije, kjer v potrebi zasede mal turški otok. Vzrok: Turška vlada noče dovoliti, da bi tudi Italija napravila nekaj pošt na turškem ozemlju, kakor jih imajo drugi narodi.
Rim, 20. apr. — Nameravana demonstracija z brodovjem izostane, ker je sultan pravkar brzojavno priznal italijansko zahtevo glede na napravo pošt na turškem ozemlju.
General Linjevič bolan.
Petrograd, 22. apr. — Bolezen generala Linjeviča, bivšega poveljnika ruske armade v Mandžuriji, ki je obolel za pljučnico, se je danes shujšala in morali so ga operirati.
Sneg na Nemškem.
Berolin, 21. apr. — Iz mnogih pokrajin na Nemškem poročajo o hudem metežu. Več ur je danes melo v Schle-swig-Holsteinu in toplomer je kazal pod ničlo. Po hribih v Turingiji leži sneg čevelj visoko, a ponekod kar tri čevlje. Tudi v Berolinu je danes vihralo in melo.
Kuga v Venezueli.
Curacao, Venezuela, 21. apr. — Venezuelski predsednik Castro je včeraj izdal sledeči odlok: “Luka La Guaira bo prihodnjih 15 dni zaprta za ves pro met in medtem bo deželna zdravstvena oblast natanko preiskovala tam raz sajajočo tuberkulozo. U- in izvoz je dovoljen samo skozi luko Puerto Ca-bello. Devet tuberkuloznih bolnikov je bilo z njihovimi družinami vred prepeljanih v Cebo Blanco-bolnišnico. Guverner je za luko La Guaira izdal vse potrebne oprezne odredbe.
Washington, 21. apr. — V venezuelski luki La Guaira se je pojavila “neznana bolezen”, menda kuga.
Campbell-Bannerman umrl.
London, 22. apr.—Sir Henry Campbell-Bannerman, še pred nekaj dnevi prvi minister Velike Britanije, je po daljši hudi bolezni umrl. Pokojnik je zastopal 40 let zaporedoma škotski o-kraj Sterlinburg v britanskem parlamentu. Prvi minister je postal 1. 1905. Rojen je bil leta 1836.
Chicago, 111., 22. apr. — Dva bivša episkopalna duhovnika, oba dobro-znana v Chicagi, sta bila ta teden formalno sprejeta v rimsko-katoliško cerkev. Eden izmed njiju je Rev. John G. Ewens, zadnja tri leta župnik episkopalne cerkve sv. Trojice v Manistee, Mich., dočim je drugi Rev. Dr. Russell J. Wilbur, bivši dekan tukajšnje episkopalne cerkve.
G. Ewens je bil krščen v katoliško vero včeraj v cerkvi sv. Marije na Wa>y<*h Ave. Dr. Wilbur je bil formalni sprejet v isto vero zadnjo nedeljo po jezuvitih v Florissantu, predmestju St. Louisa.
G. Ewens je neoženjen in namerava postati katoliški duhovnik. “Iskreno obžalujem, da se ločim, v verskem smislu, od svojih starih predstojnikov in župljanov v episkopalni veri,” je rekel novi spreobrnjenec, “ampak upanje gojim, da postanejo tudi oni deležni sreče, ki sem jo jaz občutil, po-stavš’ član katoliške cerkve. Do svojega sklepa sem prišel po mnogi molitvi in knjigi. Zadovoljen sem, da me je vodil Bog. Zakoni, ki jih je sprejela episkopalna cerkev na svojem zadnjem triletnem zborovanju, niso bili neposredno odgovorni za moje dejanje, ampak okrepili so moje prepričanje, da je sveta katoliška apostolska in rimska cerkev edina prava cerkev Jezusa Kristusa.” G Ewens je star 43 let in je bil posvečen v duhovnika episkopalne cerkve v Milwaukee leta 1900.
Obred v Florissantu, po katerem je bil Dr. Wilbur sprejet v katoliško vero, je bil jako slovesen. Pred tremi tedni je bil Dr. Wilbur naddijakon v episkopalni škofije Fond du Lac, Wis., kamor je bil kot tak poslan iz Chicage.
$25,000,000 za chicaški kolodvor.
Chicago, 111., 22. apr. — Pravkar so se zaključila pogajanja, po katerih je zagotovljen prostor za nov železniški končni kolodvor v Chicagi, ki bo stal $25,000,000 in bo obsegal železnične črte: Pennsylvania-sistem s Panhandle podružnico; Chicago, Milwaukee & St. Paul; Chicago' & Alton; Chicago, Burlington & Quincy. Za vse te črte je sedaj skupni končni kolodvor takozvani Union Depot, ob Canal in Adams cestah. To novo podjetje, bržkone eno najobsežnejših v železniški zgodovini Chicage, bo pomenjalo napravo najvažnejšega železniškega končnega kolodvora v Združ. državah. Prostor za novi kolodvor je blok, ki ga meje Washington, Madison, West Water in Canal ceste.
Aretirana v cerkvi.
Chicago, 111., 18. apr. — Ko je klečala v molitvi sinoči v tukajšnji katoliški cerkvi sv. Elizabete, je bila neka že več tednov iskana ženska zasačena ! na samem dejanju, ko je ukradla neko j listnico. Seržant F. Dillon ji je ve-I lel vstati in -a snremljati. Storila j ■
' tako, ne da bi ljudje v bližini vedeli, j da je aretirana. Na policijski postaji ' je bila spoznana kot Mary Miller, 37 j let stara; in policija pravi, da je bila j zasačenka že eno leto v popravnici, ' ker je bila ukradla neko listnico v episkopalni cerkvi- sv. Jakoba. Preiskava v njenem stanovanju je odkrila 36 denarnic in ročnih torbic.
Beda v South Chicagi.
Chicago, 111., 22. apr. — Pač malo-kje se slabi časi tako zelo občutijo, kakor v South Chicagi, kjer je okoli 'eklarne (Illinois Steel Mills) kacih 5,000 delavcev brez posla. Prizadeti so najbolj Bolgari, Srbi, Ogri, Makedonci, Črnogorci in drugi inozemci, ki nimaio ne denarja ne zaslužka in resnično stradajo.
Thaw išče svobode.
Ponghkeepsie, N. J., 20. apr. — Danes je bil napravljen prvi korak za o-svoboditev Harry K. Thawa, ki se nahaja v državnem zavodu za blazne hudodelce v Matteawanu. Njegov zagovornik je pri sodišču vložil prošnjo za uvedbo “Habeas Corpus”-oo-stonanja.
Tihotapec.
New York, 22. apr. — Ko je sinoči ruska igralka gospa Komizanevska nastopila v Webster Hallu v slavnostni predstavi na korist ruskim ubožcem, se je vtihotapil tat v njeno toaletno sobo in je ukradel dva dragocena bro-ža, darili ruskega carja. En brož je imel 2 velika in 12 malih diamantov, drvm dva dragocena bisera. Policija je bila takoj obveščena o tatvini.
Priporočilo.
Za Broughton, Pa. priporočamo našega zastopnika g. Ant. Demšar.
Upravništvo “A. S.”
Rojaka in brata John in Tomaž Corn iz starega sovraštva napadla svojega svaka.
ŽENA REŠILA SVOJEGA MOŽA.
V silobranu ustrelila svojega brata Johna. Podrobnosti.
V ponedeljek zvečer se je dogodil žalosten slučaj v naši naselbini, da je rojakinja ustrelila svojega brata, ampak le v silobranu, da reši svojega soproga.
Rojak Pavel Mikoletič, star okli 32 let in rojen pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, ter njegova soproga Johana, roj. Corn na Vrhniki in stara 29 let, sta bila na obisku pri prijatelju Jožefu Zaletel na takozvanih Silver Hills, severovzhodno od našega mesta, kjer je zadnja leta nastalo nekako slovensko predmestje. Ko sta se okoli 9. ure zvečer vračla domov, sta bila napadena prav tam blizu iz zasede. Napadalca sta bila John in Tomaž Corn, brata Johane Mikoletič in stara 26, odnosno 23 let. Kakor je izpovedal Pavel Mikoletič, ga je John zgra bil za vrat in vrgel ob tla, kličoč Tomažu, naj udari, kar je tudi storil. Pavlu se je zdelo, da ga tolčeta s kameni. Žena Johana, ki je bila nekoliko oddaljena, je začela klicati na pomoč in medtem je že pritekel Jožef Zaletel, kateremu se je posrečilo za nekaj časa ločiti borilce. Tomaž ga je ubogal in se je oddaljil ž njim. Ampak John je spet skočil nad Mikole-tiča, topot oborožen s prekljo, iztrgano iz bližnjega plota. Tedaj je pa žena Pavlova, ki je medtem izginila v svoje stanovanje, spet pritekla na lice mesta z revolverjem ter je dvakrat ustrelila in smrtno zadela svojega brata Johna, dasi ga baje ni hotela ustreliti. Zadela ga je odzadej pod desno pleče in obtičala je krogla nad srcem; zgrudil se je skoro na mestu/ Njegov brat Tomaž je zbežal v mesto, se potem vrnil k bratu, a ta je medtem že izdihnil. Ko je bila policija obveščena, je poslala dva redarja na lice mesta. Našla sta mrtvega Johna; drugih udeležencev pa ni bilo več blizu, utekli so v razburjenosti. Čez nekaj ur šele sta policaja našla Johano in njenega moža v bližnji hosti, od presta-nega strahu in pretepa napol mrtva. Oba sta bila odvedena na policijo. Pozneje je bil aretiran tudi Tomaž in v zapor je moral tudi Jožef Zaletel, ki je moral neverjetno dolgo trpeti za svojo ljubezen do bližnjega; kajti šele v sredo dopoludne je bil izpuščen iz zapora, obenem s Tomažem.
“Coroner’s jury” ali mrliškoogledna porota, obstoječa iz šesterih rojakov, je dovršila svoje preiskave v sredo dopoludne. Johana Mikoletič, ki je ustrelila brata, in njen soprog Pavel prideta pred veliko poroto. Pavel je izpričal, da je ustreljeni John Corn dostikrat grozil, da ju oba (Pavla in ženo) še ubije kakor,živino. Zasovražil je svojo sestro že v starem kraju, ko je dobila nezakonskega otroka pred kacimi petimi leti. Zato je odpotovala v Ameriko in tukaj v Jolietu se je maja meseca 1905 omožila. Pa pred devetimi meseci je prišel brat John zanjo in Johana je spet trpela vsled bratovega sovraštva. O zadnjem Božiču se je priselil semkaj še Tomaž. Ta je dobil delo nekje pri bližnjem mestu Wilmington, odkoder je prišel za Velikonoč na obisk v Joliet. In v ponedeljek se je zgodila nesreča. Po-poludne sta bila brata skupaj, seveda tudi pri pijači, in zvečer je John storil žalostno smrt. Ustreljenec je bil na slabem glasu glede svojega razmerja do sorodnikov; tako je n. pr. služil lep denar, pa sestri le ni hotel plačati boarda za pet mesecev. Ustreljenec ima še dve sestri v Aurori, 111., ki sta pa odklonili skrb za pogreb. Njegov oče živi na Vrhniki in je že tudi občutil sinovsko nehvaležnost.
Pogreb Johna Corna je bil včeraj dopoludne; oskrbel ga je Nemanichev pogrebni zavod skoro zastonj. Truplo je blagoslovil domači g. kaplan in potem je bilo pokopano na našem pokopališču sv. Jožefa. N. p. v m.!
Roosevelt predsednik vseučilišča?
Washington, 18. apr. — Veliki “človekoljub” Andrew Carnegie je pred nekaj leti, kakor znano, daroval $10,-000,000 za narodno vseučilišče, ki se ima zgraditi v zveznem glavnem mestu. Prav natihoma'je stopil v zvezo s predsednikom Rooseveltom in temu ponudil predsedstvo te nove univerze. Ko se je ta odločil ponudbo sprejeti, je Carnegie daroval še $15,000,000 za ta zavod, tako da bo imel v začetku na razpolago $25,000,00(1
Rim, 20. apr. — Vse katoliško prebivalstvo v Rimu je razburjeno nad bogokletnim činom, izvršenim včeraj v papeževi zasebni kapeli med darovanjem velikonočne maše po njegovi svetosti.
Prisotnih je bilo do 200 oseb. Vse so potem sprejele sveto obhajilo. Med njimi so bili dve ženski in en moški, pripuščeni po krepkem priporočilu av-stro-ogrskega poslanikavVatikanu. Ko je papež delil sv. obhajilo, so ti trije odstranili svete hostije iz svojih ust. Ena izmed dveh žensk jo je dejansko izpljunila na tla.
Papeža je obšla groza in grešniki so bili takoj izgnani iz kapele. Neki navzoč poslanik jih je spoznal in priznali so, da so judje. Pozneje so bili spoznani kot profesor Feilbogen z dunajskega vseučilišča ter njegova žena in tašča.
Iz kapele je bila trojica vedena v majordomov urad, kjer so izpovedali, da so sprejeli svete hostije vsled pomote in jih izpljunili misleč, da niso posvečene.
Papež je bil tako žalosten, da se je bridko razjokal.-Prepričan je, da je bilo bogoskrunstvo izvršeno namenoma, in avstro-ogrski poslanik bo bržkone odpoklican.
Bogoskrunska trojica trdi, da ni nameravala žaliti katoličanstva. Svoje dejanje sedaj umeva v celi obsežnosti in obžaluje. Papež upa, da se nesrečna trojica spreobrne, ker drugega zadoščenja za veliki greh ni.
Velikanoč v Chicagi.
Chicago, 22. aprila. — Pri nas smo Veliko noč praznovali prav slovesno j5 ob najlepšem spomladanskem vremenu. Pri obeh svetih mašah je bilo naših katoliških Slovencev toliko, da se je bilo kar čuditi. Posebno pri deseti sveti maši je bilo toliko ljudstva, da so morda naša kat. društva, ki so se udeležila službe božje korporativno, stati, ker v klopeh ni bilo prostora. Ta dan so prišli v cerkev tudi najbolj oddaljeni in po mestu razkropljeni . rojaki. Pohvaliti moram naš pevski zbor, ki je s svojim krasnim petjem službo božjo nad vse povzdignil. Čast tudi našemu bratu Johnu Kosmaču, ki je za veliki teden napravil v naši cerkvi tako lep božji grob, da ga ni bilo takega daleč na okoli. Velikonočna kolekta je znašala $482.50; k kolekti so veliko pripomogla naša šestera katoliška društva, ki so iz društvene blagajne darovala vsega skupaj $120. Med nami vlada lepa sloga in vsi smo navdušeni za napredek naše nove cerkve. Katoliški Slovenci v Chicagi! Le tako naprej! Delujmo složno v čast božjo in v ponos svojemu katoliškemu prepričanju!
Avgust Poglajen.
Princ Helie in Madame Gould.
Pariz 20. apr. — Princ Helie de Sa» gan je danes odpotoval na Italijansko v Neapolj, kjer ostane mesec dni Tam se snide in menda poroči z Madame Gould, razporočeno ženo grofa Boni de Castellane.
Naznanilo!
Predkratkem smo poslali opomine naročnikom, ki so zaostali s ponov-ljenjem naročnine. Velika večina jih je poslala svoj prispevek in se zahvaljevala za našo potrpežljivost in opomin. Tudi je nekaj takih, ki jim sedaj ni mogoče plačati, pa so nam javili, da to store čim prej mogoče. Nekaj je pa takih, da se niso oglasili in tem se je list vstavil z današnjo številko. Ako ni list toliko cenjen, da bi se predplačalo zanj, ali pa vsaj omenilo, da se bo stvar poravnala, ni vredno ga pošiljati. Naš list vsakdo lahko plača vnaprej, ako ga hoče citati.
Ker si list potom zastopnikov pridobiva čedalje več novih naročnikov, za to raste naš imenik vsak teden. Samo pretekli mesec si je naš list pridobil 270 novih naročnikov. Upati je, da se bode kmalu tako razširil Hied narod, da bode prihajal v vsako slovensko hišo. Ker se pa toliko novih naroči na list, zato ni prostora na imeniku za one, ki ne plačajo lista. Dobri in zvesti naročniki plačujejo list vnaprej, ali pa vsaj ko dobe opomin.
Tudi se lahko primeri, da se list vsta vi onemu, ki je na vso stvar pozabil, za to bo pa sedaj vedel, da je čas poslati naročnino ko bo videl, da list ne prihaja več. Oni, ki se povrnejo nam bodo ravno tako ljubi kot i novi naročniki.
Upamo, da se bodo naši naročniki spomnili in poslali naročnino za nadalje prejemanje lista. Pošiljati list brezplačno je nesmisel in pomeni propad, ako se ne prepreči o pravem času, Upravništvo “A. S.”
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 22. apr. — Krasno vreme smo imeli za velikonočne praznike; ljudje ne pomnijo tako lepega velikega tedna. Zato pa so se tudi vršile vse slovesnosti ob najObilnejši udele-ležbi tako v naši, kakor v vseh drugih katoliških cerkvah jolietskih. Predvsem pa je bila naša cerkev sv. Jožefa zbirališče pobožnih vernikov vseh narodnosti. Ob lepem božjem grobu sicer letos niso stražili vitezi sv. Jurija, ampak vendar je bil naš hram božji neprestano poln, ker so inorodci že navajeni ‘‘romati k nam’ ob tem času, posebno Angličanke in Nemke. Da
i____~	in 7iir>1ian-
staro domovino, seveda kateri imajo denar. In drugi se moramo tukaj tolažiti, kaj nam bodočnost prinese; mogoče ne kaj dobrega, saj se bližajo volitve, in te prinesejo dobro ali slabo. Tolažimo se.
Še nekaj, g. urednik. Naznanjam Vam, da so bili Urmoharjov Tone iz Čicage tukaj. Ne vem kaj za jeden
Dne 2. aprila je zopet smrt obiskala nemško družino Herzing-ovo in je vzela skrbno mater, katera zapušča osem nedorastlih otrok. Pokojna je bila v ženskem društvi:, zato je imela slovesen pogreb. V nedeljo ob pol ednajsti uri je bila sveta maša. Po dokončani službi božji je bil pogreb, in žene iz društva sd jo spremile k vernemu počitku.1 Bila je po rodu Slovenka. Naj počiva v miru!
Kakor že zadnjih sedem let ne, letos bomo imeli pobožnost celi veliki teden v naši cerkvi svetega Štefana. Kakor se sliši, če bo prav, bomo imeli za svetega Rešnjega Telesa nove zvonove v cerkvi.
Tukaj imamo sedaj zelo lepo vreme,
raštvo, zato postavljam to le v opo min, da ne bi drugikrat takih šal pisali, ker to ni na korist slovenskih delavcev ne na Calumetu, še manj pa drugod. Gotovo jim bode že to preveč, zatoraj ker se ne maram z nikomur pravdati, Vas prosim, cenjeni u-rednik, da nikar ne zapišite mojega imena, ampak da to piše en
žalosten naročnik Glasnika.
so domačini, to je župljani in župljan ke sv. Jožefa, odlično kazali svojo versko zavest in dolžnost, je umevno sa-moposebi. K sobotnemu vstajenju s procesijo se je zbralo toliko vernega občinstva, da je bila ogromna cerkev skoro za polovico premajhna. Predvsem je napravljala slovesen vtis naša šolska deca, in osobito dolga vrsta beloopravljenih deklic pod vodstvom čč. šolskih sester. Vstajenja so se u-deležili tudi vitezi sv. Jurija v svojih uniformah. Pozabiti ne smemo fantov, ki so te dni oskrbljali starokraj-sko klenkanje in nam duše prešinjali z divnimi spomini na starodomovin-ske Velike noči; ti fantje so res vred-
posel so imeli tukaj, ali so prišli svoje tako da na farmah že lahko žito seje-urce prodajat ali za njih zgubljeno j0
Na—rodno Jednoto snubit. Cul sem y Evropo mislijo na obisk iti gg.: od nekega člana, ki pripada k Narodni Matevž Hudovernik, Andrej Peternel Jednoti, da so bili Tone tukaj in da ¡n ppmož Skumavc iz St. Cloud-a; so fest dopis skup skovali tukaj v Bar- j0¿a Kocjančič bode šel v Gorje na bertonu. Tako mi je dotični član pri- Dolgo Berdo k svojemu stricu in teti povedoval. Rad bi vedel, ali je dopis Zalokar, kjer imata lepo gostilno. Že-v prid ali zoper Narodno Jednoto ali bmo jjm srečno pot. v prid zlatih ure. Da bi bil jaz to ve- Zdaj h koncu mojega pisanja pa podel, da hodijo Tone iz Čicage od me- 2dravljam vse čitatelje Amerikanske-sta do mesta, in da učijo dopise P1- ga Slovenca in jim voščim veselo Veli-sati, tudi jaz bi jih povabil, da bi bili konoč. Upam, da bode vsem čitate-meni pomagali, no, pa vdrugič. ^ ujem zec prinesel mnogo pirhov. Tebi, Kar se pa Na—rodne Jednote tiče | vrb [jst( pa obilo uspeha.	jj1.
in njih vojske, pa pustimo pri miru.
Samo želeti bi bilo, da bi se lepo sporazumeli in da bi Jednota zopet kma-1 Calumet, Mich.,‘16. apr. — Cenjeni lo prišla v "ravi tir, zakaj obžalovanja g. urednik Amer. Slovenca: Ko tako bi bilo vredno, ko bi mopadla. Zakaj prebiram Vaš cenjeni list, najdem v
veliko je članov, kateri so pri Jednoti	njem dopise iz mnogih slovenskih nain ki so že svojo starost -restopili,	selbin Združenih Držav. Tako kakor
tako ako bi Jednota propadla, so do-	razveselijo mene raznovrstni dopisi iz
tični člani brez vsake podpore, naj si	različnih krajev, istotako mogoče bode
___ . ___	.	bode v bolezni ali smrti, ker jih druga razveselil, ali pa tudi razžalostil, dopis
ni vse časti. Velikonočno	nedeljo i jednota ne prevzame zaradi njih sta-	iz severozapadnega Calumeta. Jaz vem,
smo obhajali v cerkvi in doma	v	prist-	rostj Zatorej bodite složni in ne de-	da imate tudi na Calumetu precejšno
nem velikonočnem veselju; in niti to hajte krivice vašim sobratom, saj so število naročnikov, toraj dobrih Slo-nas ni motilo, da so bili vsi salum za- tud; tj ubogj delavci in posebno še v vencev, verskega prepričanja, ki radi prti.	tem slabem času. “Delavec, ubogi tr- prebirajo Vaš cenj. list; ali ne zdi se
Iz Springfielda, 111., smo imeli | ?in”..tak? se vedno pisalo>v glasi- | jim vredno,. m ker moramo večina o-nekaj ljubih gostov čez praznike. Obiskali so svoje	in ^pp^iifa I Prosim nikar ne delajte vzgleda dru-1 bini kaj poročali. Zato sem si jaz
Jernej - a-ar n s p &., o-	'	gim Jednotam (upam, da se ga ne	tudi preprost delavec, namenil, da rie-
m soproga m rugi. _ iem	-1	?"	bojo navzele), saj slabo samo rado	koliko sporočim o našej slovenski na-
naselbina jako ugajala »n le težko so °	’	cenjenim naročnikom in cita-
se ločili z iskrenimi klici “Na svide- PnQe Drez vzg	L.,- m v -L. lista Tako torai
i» Botr dai'	Še malo potrpljenja, g. urednik, teljem Vašega lista, i ako toraj.
Ravno sem hotel dopis končati, ko me Kar se tiče tukay delavskih razmer, Umrla je v nedeljo, dne 19. t.	m., I	jznenadi dopis iz	Barbertona, O., v	i’e kakor drugod, nič pohvalnega. Dela
Jožefa Stražišnik, soproga rojaka	An-	Gias Svobodi št.	15., kateri je meni	se precej dobro, m tudi preveč. Delo
tona Stražišnik, in bila v torek poko- nerazumljiv. Zakaj? Ker ne vem tu-1 se dobi, ali to pa le tako zvano pretipana ob veliki udeležbi sožalnikov, ki kaj nobenega rojaka, da bi bil tako iz so prisostvovali tudi črni sv. maši v obražen, da bi vedel, kaj je socializem, ci ne morejo omenjenega dela dolgo naši cerkvi. Pokojnica je bila rojena v anarhizem i. t. d. in kaj so vse za ene obstati in zato se pogostoma menjajo Ribnici na Štajerskem in je dosegla osebe tam nekje v Čicagi in kaj so ter prepuščajo prostor drugim Pisal starost 34 let. Poleg soproga, od	ža-	posta]e jn protj	koncu dopisec po-	bi Vam še kaj vec o tem, ali ker ni
losti potrtega, zapušča rajnica dva	ne-	stavi> da jih hoče analizirati. Čudno	mam nič ugodnega, rajši molčim,
dorastla otroka. Naj počiva v miru! da se dopisec ne podpiše s polnim ime Poglejmo.pa nekoliko nase obrtnike , .	,	.	- Lom in da se stavi za krinko, saj bi ga Tu bi si skoraj mislil v enem oziru, da
— Umrl je v ponedeljek zvečer v| . _ poznal Ej> dopisec onega do-1 jih je preveč. Ako greš po ulici, ozri
Glas Svobodi, ni
ivi z, ec 1.1 im. v,	- r— ” i
— umri je v	' I jaz rad poznal. Ej, dopisec onega do- jih je preveč,
bolnišnici sv. Jožefa nemški salunar |	^	^ ,-.,o = Svnt)n^; bd nobeden se na desno ali levo, ne vidiš druzega
Arthur Yack, član tvrdke Yack & [LuVLego ta''ki zlate ure prodaja, kakor prodajalno (štor) ali pa gostil-
^ n l-n	1-1 1 1-V-l —1 Pl’ A 1 C O I 1 1 tl t~t n tl h Cit	®	■	I	/ 1 . \ ... 1 1. 1 — 1 - 1 A /A 1- +A-1 l A C A
Metzger, ki ima svoj salun pod h. št. 301 na Ruby cesti. Pokojnik je bil oženjen in oče četverih otrok. V nedeljo pa se peljal z neko tujo ženščino na izprehod proti Lockportu, in na tej vožnji je bil po dveh neznancih na-
Barbertonskim Slovencem nam ni mo- no (salon), sploh lokale, po katerih se goče takega dopisa skupaj spraviti, ne | samo denarja iznebiš. In vendar, ako
izvzemši jednega rojaka, kateri vse I vprašaš enega ali druzega teh obrt-ni-zna in ve, in verni katoličani smo sa- kov, kako kaj busmess, vsak ti bo re ■backi" od njega, tako nas zove. | kel, da ne preslabo, ali da bi-rad vi-
Chicago, 21. apr. — Prosim, sl. uredništvo, za malo prostora v nam tako priljubljenem listu “Amer. Slovencu". Hočem tu v kratkih in priprostih vrsticah poročati Vam iz naše slovenske naselbine v miljonskem mestu, Chi-cagi, posebno iz naše slovenske župnije sv. Štefana, ktera pod skrbnim in vzornim vodstvom našega obče spoštovanega in priljubljenega župnika, preč. g. Antona Sojarja, tako lepo napreduje. Ginljivo je bilo videti, s kakšno pobožnostjo smo se udeležili cerkvenih obredov v Velikem tednu in prejemali sv. zakramente. Presrčni govori preč. g. župnika so morali ganiti vsacega, kateri jih je slišal in vzbuditi v njem najblažje občutke, ob jednem pa tudi prisrčno veselje, da imamo lepo župnijsko cerkev. Mnogo skrbi, truda in požrtvovalnosti je bilo treba, da se nam je ta želja izpolnila in'danes gledamo lahko s ponosom na ta, sicer priprosti, a vendar lepi hram Božji. Letos smo prvokrat obhajali vstajenje Izveličarjevo v tem novem hramu Božjem in je to gotovo velepomemben dan za našo mlado župnijo. Obhajali smo vstajenje Gospodovo sicer brez milo donečih zvonov, katerih žalibog še nimamo, brez pokanja topičev, čisto tiho in mirno, a s toliko večjo pobožnostjo. Ginljive besede preč. g. župnika so šle vsakemu k srcu, ker so tudi njemu prišle od srca. Vsaki, kateri je slišal v srce segajoče besede preč. g. župnika ob Božjem grobu na Veliki petek, je moral storiti trden sklep, ostati zvest sveti veri in po vseh svojih močeh pomagati, da se naša cvetoča župnija okrepi ter postane v najkrajšem času edna največjih slo-vensko-katoliških naselbin v Ameriki. Ostanimo toraj zvesti temu storjenemu sklepu in podpirajmo preč. g. župnika skrb za nabavo še toliko potrebnih reči. Pred vsem je treba zvonov, treba je olepšati okna, staviti župnišče, preskrbeti šolo i. t. d. Treba bode še mnogo novcev, da se napravi vse, kakor bi morali imeti verni Slovenci v Chicagi, če se hočemo čutiti tu v tujini domače in srečne. Da dosežemo to, ni nobena žrtev prevelika. Kličem toraj vsem vernim Slovencem v Chicagi: Storimo vsi svojo dolžnost in naša želja se nam bode spolnila v naš časni in večni blagor. Kličem pa tudi vsem vernim Slovencem in vsem sl katoliškim društvom po širni Ameriki: Spomnite se naše slovensko-katoliške cerkve v Chicagi, podpirajte nas po
vseh svojih močeh. Vsak, če tudi še tako majhen dar, nam bode dobrodošel, katerega blagovolite nasloviti na preč. g. župnika Antona Sojarja, 53 W. 22 Plače, Chicago.
V nadi, da ta poziv ne bode ostal brez uspeha, pošiljam prisrčne pozdrave vsem vernim Slovencem v A-meriki, tebi, priljubljeni list “Ameri-kanski Slovenec”, pa želim mnogo u-speha pri tvojem tako blagem in vzvišenem poklicu v blagor svojih rojakov.
Eden župljanov sv. Štefana v Chicagi.
vožnji je un yu »u. ...................T , Q tem ič kaj yeč yeseliIo bi me, del, da bi bilo še boljše
paden m obstreljen. Cela zaloigra je j ^ fe. pHšd pry; aH drugi k menij da | Kar se pa tiče družabnih stvari, je
še zavita v tajnost.
— John Nemanič, mesarski pomoč
bi me podučil nekoliko o socijalizmu,	gotova resnica, da nismo tukaj najzad-
anarhizmu ali o analiziranju, zakaj jaz	nji. Imamo pet slovenskih, precej
nik pri	Jos.	Jontesu,	si	je	pri	delu sko-1 sem tega še neveden, in sem tud, sa-	dobro organiziranih drust,ev Najveqe
raj odrezal	svoj	levi	palec, a	brž pokli-	mo veren katoličan, ki se klanjam	| izmed teh je društvo sv. Jožefa st. 1
can zdravnik mu ga je spet uravnal. Bogu in njegovim namestnikom. No.
. saj tako so me moji dobri starši učili.
—Aldermanska jolitev se je včeraj H koncu prosim, da bi se dopisec pod (v torek) vršila čisto mirno. Izvolje- pigaj g p0]njm jmenom in ne se staviti nih je bilo šest demokratov in en re- j za Utilise. No, pa pustimo. Gliha publikanec, tako da je sedaj v mest- yk štriha
nem zboru 9 demokratov in 5 repu R	u mojega dopisa voscim
bhkancev. Gg. Harney m Berscheid I	rojakom in rojakinjam veselo
sta spet mestna očeta .	Alelujo! In tebi, A. S., želim obilo
— Po zaslugi našega aldermana Ant. vspeha in predplačnikov', in da bi kaj Nemanicha bo North Chicago cesta | kmalo izhajal dvakrat na teden. Ro kmalu podobna kaki starokrajski ce sarski cesti, z razliko', da drdrajo' po	.
nji kare.	vo ga prečitaj in daj ga drugim brati.	k m!
gotovo si ga potem s časoma naroči. '
Illinois Steel Co. uradno nazna- ysebjna ljsta se sama hvali. Pozdrav! nja, da posluje sedaj z 90 odstotki svo	jOS- podpečnik.
je polne sile, kakor že ni več mesecev.
Naročil ima baje dovolj za letos. In
da bodo tudi vse druge to-1 Black Diamond, Wash., 13. apr.
S. H. Zveze, ki deluje že 26. leto svo jega obstanka. Nadalje je dobro kat društvo sv. Petra K. S. K. Jednote. Ustanovila se je tudi podružnica sv. Barbare št. 31, katera proti slabim de lavskim razmeram še po številu precej dobro napreduje. Imamo še ne katera druga slovenska in hrvatska društva na razpolago, tako da tukaj bodisi Slovenec ali Hrvat ima lepo priliko pristopiti k dobremu kat. drti-
Delagua, Colo., 18. apr. — Ker se nisem že dolgo časa nič oglasil v priljubljenem listu A. S., prosim za malo prostora, da naznanim rojakom in čitateljem, kako se imamo tukaj na Delagui, Colo.
Krizo občutimo zmeraj huje. Prej smo delali vsaj po 3—5 dni na teden. Nekateri so govorili, da s prvim aprilom nam bodo znižali plačo in sicer tako, da bi vzeli 24 stotov za tono, kar pa se ni zgodilo. Ker pa nam niso plače znižali, pa toliko slabeje tehtajo, tako da mi premogarji vseeno občutimo. Tudi ne svetujem rojakom za zdaj sem hoditi zato, ker je zaslužek bolj slab in tudi delo se težko dobi; kadar bo kaj bolje, bom že poročal.
Enkrat sem tudi poročal, da si bomo napravili cerkev. Hiša božja se res postavlja, ali ne bode gotova za Velikonoč kakor sem poročal. Cerkev bode gotova do sredi junija; cerkev ne bode lesena, ampak vsa zidana, zato pa tudi delo bolj počasi napreduje.
Kar se tiče društvenih razmer, se ne moremo nič kaj pohvaliti. Društva ni tukaj nobenega slovenskega, pač pa je eno hrvaško odsj. br. 364 N. H. Z. Dobro bi bilo, da bi naši rojaki vstanovili tudi svoje društvo, ker tukaj je dosti naših rojakov, ki ne spadajo k nobenemu društvu. Zadnjo nedeljo, t. j. cvetno, je lahko vsak sprevidel, kako je grdo beračiti za takega človeka, ki ni pri nobenem društvu. Jaz in rojak Martin Butkovič sva ko-lektala za Frank Česnika, kateremu je zlomilo nogo na Brodhead, Colo., pri kateri priliki sva nabrala $21.35, kar je veliko za sedanje razmere, za kar se vsem darovalcem namesto ponesrečenega prav srčno zahvaljujeva. Bog jim povrni stotero!
Na cvetno nedeljo smo imeli velikonočno spoved, ker nas je obiskal č. g. pueblški župnik, Rev. P. Ciril Zupan, za kar se mu vsi rojaki prav toplo zahvaljujemo.
Ker so pa te vrste narasle, sklepam za danes, pa še kaj prihodnjič. Pozdrav rojakom širom prostrane republike, a tebi, vrli nam list “A. Sl.”, obilo vspeha, kakor tudi dosti dobrih naročnikov predplačnikov.
John Požar, Box 115.
Denver, Colo., 12. apr. — Drago mi uredništvo A. S., prosim da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da napišem par vrstic od tukaj od nas iz Denverja.
Vreme imamo lepo skoraj celi postni čas, a dela je jako pomalo, kakor povsod; tako da kateri dela, dela zmeraj, a kateri ga nima, pa počiva prav zmeraj, skoraj da je vse narobe.
Omeniti moram nekaj od nas. Dne 1. aprila je bila obletnica, kar je ustanovljena Zapadna Slovanska Zveza. In v tem letu je prav dobro napredovala; mislim, da bo v bodočem letu še bolj’ kar je razvidno prav zdaj, ker,po No? vem letu prav lepo napreduje. Na dan obletnice je bilo priredilo društvo eno malo zabavo. Precej sobratov se je udeležilo te male zabave. Več bratov je imelo lepe govore, med govori je igrala godba naših globevillskih muzikantov pod vodstvom brata Franka Canrja. Za fraj pijačo in prigrizek so preskrbeli naši trije dobri brati John Predovič, Marko Matijašič in Jožef Prijatel, tako da je bilo vsega dosti in postreženo vsakemu po mogočnosti, za kar se celo društvo prav lepo zahvaljuje in tudi vsem drugim, kateri so bili prišli na to zabavo.
Omeniti moram, da se je delj časa tukaj mudil naš rojak gospod John Pakiž, dobroznan po celi Ameriki in posebno po' Minnesoti. In tudi tega dobrega rojaka smo povabili na to zabavo in nam se tudi ni odrekel in je prišel. In prosili smo ga, da bi dal lep govor, kar je tudi storil. Opominjal nas je, da naj bomo zvesti sinovi Zapadne Slovanske Zveze, da naj živimo v slogi in v ljubezni med seboj vsi Slovani in da naj se držimo svoje svete katoliške vere, kakor vsi pravi kristjani in katoliki, da naj nam bo povsod prvo Bog in sveta vera. Po njegovem lepem govoru se je slišalo veliko glasov po dvorani: “Živijo naš vrli_xojak gospod John Pakiž!” In tudi je zaigrala godba naših muzikantov. Seveda, plesalo se ni, ker je postni čas akoravno smo imeli godbo. Gospod Johnu Pakižu se prav lepo zahvaljuje celo društvo Zapadne Slovanske Zveze za njegovo udeležbo in za njegov lep in ganljiv govor, kar ga tudi priporočamo vsem Slovencem po Ameriki in mu želimo dober uspeh v njegovem delovanju.
Omeniti morim da priredi naša Zveza veliko veselico na velikonočni ponedeljek v brata Johna Predoviča dvorani.
Pri sklepu tega svojega dopisa pozdravljam rojake po širni Ameriki in želim jim veselo Alelujo, a tebi, mi dobri list A. Slovenec, želim obilo naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič.
(Nadaljevanje na 7. strani.)

Tisoče družin je zavarovanih proti boleznini, ker njib hišna mati ima vedno pri roki svojo zalogo Severovih zanesljivih zdravil.
SLABA KRI JE NEVARNA
■	...	štvu svoje'narodnosti. Nikakor pa ni
jak,, naročite s, ga, saj ^ane samo ^	y ge p0§ten slovenec ab
$1.00, jeden dolar za celo ¡et^Pazlji- Hry«t ipeša, v dr„štva tuje narodnosti.
pravijo, ..... _
varne vkratkem poslovale, s polno si-1 Cenjeni urednik! Prosim malo pro lo. Da bi le bilo res!
Tako sem^Vam po zmožnosti opisal gmotno stanje naše naselbine. Sedaj pa poglejmo z božjo pomočjo, kako da obstoji naša naselbina v duhovnem oziru. Tu pa mora vsakemu veselja srce igrati, kedor ima le še ko-
Blood Purifier
štora v priljubljenem listu A. S- Ni- ličkaj verskega čuta v sebi. Da, vsaki mam kaj veselega poročati, temveč tujec, ki ogleduje veličastno hišo bož-Ali ste bolni? Pridite ali pišite I ¿aiostno novico o nesrečni smrti na- jo, se čudi, da so kat. Slovenci na Ca-
slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
Barberton, O., 16. apr. — Spoštova ni mi g. urednik, oprostite mi, da se
šega rojaka Johna Hren. Bil je na lumetu sploh zmožni, doseči kaj tako umu bolan. In dne 28. marca se je imenitnega, Ka veliko soboto zvečer napravil, kakor bi kam šel. Res je šel se bode odprlo v zgornjih prostorih a povrnil se ni več. Po par dnevih, prvo duhovno opravilo s slovesno Ale-kakor so mi povedali njegovi domači- lujo. Ne bom se s tem oponašal, ker ni, šli so ga iskat, pa iskali so zaman, moram reči, da to kar smo napravili, zopet nekoliko oglašam v A. S. in gla-1 Djle jj apr šd je nekj italijan, ki je smo dosegli le z božjo pomočjo. Zato " ’	T ’	za bosa na tembryard, ogledovat road, gre Najvišjemu prva čast in hvala.
Ker se še vedno čita po časnikih, da I koder bojo vlačili les. Omenjeni pri- Nadalje se imamo zahvaliti našemu je jako veliko brezposelnih ljudi in da jel je na mesto, kjer je nesrečnik sto- Rev. Luka Klopčiču, ki je s svojo pri-tovarne vedno menj napredujejo, je rd ¿kostno smrt. Bil je čisto brez prostostjo in uljudnostjo, s svojimi tudi pri nas v Barbertonu, O., ravno obleke. Kako se je boril za svoje živ- prostimi ali spodbudljivimi govori pri-tako. Tukajšnje tovarne jako malo | ijenje> bilo je razvidno, ko je bil ves pravil k slogi veliko darežljivih Slo-
blaten. Naznanjeno bilo je hitro tu- vencev, ki so svojimi lepimi prispevki kajšnji policiji, katera je hitro ukre- pripomogli do našega namena, za kar nila, da smo nesrečnika spravjli tja, jim čast in hvala, in Bog jim stoterno kjer je bil poprej na boardii. Drugi povrni že tukaj na tem svetu, veliko dan, dne 12. apr., imeli smo mrtvaški1 bolj pa tam gori nad zvezdami. Kakor sprevod. Ker je b;l član tukajšnjega povsod, tako smo tudi tukaj imeli ne-slov, društva Planinar, spadajoče k kaj kozlov, ali takozvanih trdovratnih S. N. P. J., smo ga njegovi sobrati grešnikov, ki so stavbo nekaj časa le pokopali na tukajšnje pokopališče. Bil od daleč ogledovali in rekli: “Kaj mi je doma v Kokarjah nad Mozirjem, že cerkev!' Ko je pa stavba le- na-Sp. Štajersko ter zapušča v stari do- predovala, začeli so si misliti: ‘Da, tu movini enega brata in dve sestri. Bo- mora biti nekaj resnega, in gotovo tudi mu lahka tuja zemljica!	di nekaj koristnega." Približali so se,
Delavske razmere so se nekoliko vstopili so enkrat, dvakrat, ter tako zboljšale tukaj, vendar ne svetujem Postali b,°’Jsl kristjan., kakor oni k.
delajo, samo jedne par dni v tednu in še to samo po 8 ur na dan, tako da človek res ne more izhajati Tukajšnja največja tovarna v našem mestu, ki sem tudi jaz uposlen v nji, namreč Babcock & Wilcox Co. (Stirling Dep.) jako slabo napreduje. Ko je nastala kriza, jih je delalo v tej tovarni blizo 1,500; ob krizi jih je bilo izpuščenih delavcev blizu 800, seveda s tolažbo, da zopet kmalu nazaj pridejo, ali motili so se. Namesto da bi se bilo izboljšalo, je še slabši. Ko vam ta dopis pišem, jih je zopet izpuščenih blizu 200 deavcev, in ostali delavci bojo delali po 8 ur na dan, in koliko dni v tednu, se še ne ve. Kar se pa drugih tovarn tiče, pa tudi jako slabo delajo. Čuje se tudi, da bode “The Diamond Match Co.” zaprla svoje duri s prvim majnikom. Opominjam Vas dragi rojaki, nikar ne hodite semkaj dela iskat. Ako se bode kaj na bolje obrnilo, vam drage volje zopet v Am. Slov. naznanim.
Kar se drugih reči tiče, namreč glede naselbine ali', društvenih reči, je tudi bolj slabo. No, saj ni čudo. Ljudje se vedno selijo na kmetije ali v
rojakom semkaj hoditi, ker zdaj je še nas starih delavcev precej brez dela. Upamo, da prihodnji mesec bomo zopet delali v polnem tiru, kakor pred krizo.
Srčno pozdravljam vse čitatelje A. S., a tebi, vrli slovenski list, želim obilo zvestih naročnikov in predplačnikov.	Math. Kramer, Box 203.
Brockway, Minn., 13. apr. — Dragi mi list Amerikanski Slovenec: Zopet ti naznanim par vrstic iz našega kraja.
že od nekdaj preradi v cerkev hodijo.
Imamo še nekaj in to je list slovenskih delavcev na severozapadu. Ta list je sicer katoliški, ali če bi rekel kaj pohvalnega od njega, bi lagal. List, pravijo, da je slovenskih delavcev, in vendar prinaša nespametne čldnke, v katerih opisuje slabosti naših delavcev. Nadalje prinaša tudi dopise, kateri so taki, bi rekel po domače, kakor bi otrobe v mrežnico vezal. Jaz vem, da te besede jim rfikakor ne bodo ugajale, čeravno so resnične. Ker pa ni moj namen, delati prepir in so-
Slaba, redka, nečista kri je gotovo znamenje prihajajoče bolezni. Čista, krepka in rudeča kri je znamenje zdravja. Ako je vaša kri slaba, to je znak preteče nevarnosti hudih boleznih.
Slaba kri povzroči ispuščaje,, bule, bledico in druge. Take bolezni so prva znamenja slabe krvi. Slaba kri tudi doprinese upadlost, mrzlico, raka in tuberkulozo ali jetiko. To so nekateri nasledki slabe krvi.
Ako hočete svojo kri ohraniti v dobrem stanu, čisto in močnJj da bode ista dajala pravo hrano vsem organom, začnite isto krepiti z zdravilnom, ki je zanesljivo, in to je:
Severov kričistilec
To je pravo in zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na kri, čisti vso nečistočo, ter okrepča in prenovi ves človeški sistem. Daje življenje in zdravje vsakemu organu.	CENA 50c.
W. F. SEVERA CO., Gospodje:—Bil sem žrtev raznih kožnih bolez-nij, ki so povzročile na mojej koži go-ste izpuščaje... Ako bi jaz ne bil čital Vašega oznanila, ne bil bi še sedaj zdrav. Severov Kričistilec je najboljše zdravilo, kar jih še poznam, za to priporočam vse svojim prijateljem. Pozdrav!	LUKE WOLANSKI, Leetsdale, Pa.
PRODAJE SE V VSEH LEKARNAH. VPRAŠAJTE SAMO PO “SEVEROVIH. ZDRAVILNI NASVET BREZPLAČNO.
Ustavite kašelj!
Ohranite mladost!
Ne trpite na kašlju! Odstranite ga predno se je utrdil. Severov Balzam za pljuča omeči dihalnik, odstrani nerede v votlinah pljuč in prinese popolno zdravje. Cena 25 in 50c.
Pretege in odrgnine.
Ne glede koliko rojstnin dni že štejete, lahko ostanete še vedno mlado-lični in si ohranite veselje do življenja, ako rabite Severov Življenski balzam. To zdravilo ponovi okus, krepča moč, čisti kri in daje novo življenje. Cena 75 centov.
Nobena stvar ne prinese tako hitro pomoči kakor Severovo Olje sv. Go-tharda. Uribijite ga v rano ali boleči ud in pokladajte tople obkladke. Severovo Olje sv. Gotharda zdravi hrbtenico, bolne in pretegnjene mišice in odstrani bolečine in otrpnelost. Cena 50 centov.
Zdrava obrazna barva.
Ohranite kožo čisto in svežo z rab-ljenjem Severcvega Zdravilnega Mila za kožo, ki odstrani ispuščaje in nerede kože ter dela kožo gladko in mehko kakor žamet. Daje licu melfko kožo in prenovi barvo obraza. Cena 25c.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
O
NX
(Inkorporirana v državi New York.)
New York Cleveland, 0.
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E,
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse
prekomorske črte po izvirnih cenah
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor Hoče biti solidno in forzó postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, O,
ft f.ft^ft io-ft ft SPf

KRANJSKO.
—	Iz Amerike do Ljubljane se je pripeljalo dne 1. aprila 350 Hrvatov in 50 Slovencev.
—	Rafaelova družba v Ljubljani. Odbor slovenske podružnice Rafaelove družbe v Ljubljani, koje naloga je reševati slovenske izseljence ne samo veri, ampak tudi narodu, se je v svoji predzadnji seji konstituiral sledeče: Predsednik je dr. Vladislav Pegan, podpredsednik preč. g. dr. Ivan Janežič, tajnik g. Mih. Moškerc, urednik, blagajnik g. Alojzij Kocmur, odvetniški uradnik, in. tajnikov namestnik g. Fran Kristan, uradnik Vzajemno podpornega društva, vsi v Ljubljani.
—	Iz škofijske kronike. Kanonično vmeščena sta bila dne 1. aprila čč- gg. Karol Lenasi na župnijo Košana in Jožef Krakar na župnijo Kočevska Reka (Rieg). Podeljeni sta župniji Št. Jakob ob Savi č. g. Antonu Jemec, do sedaj župniku v Podlipi, in Velika Dolina č. gosp. Ivanu Gnjezda, do sedaj župniku na Vojskem. Resigniral je na svojo župnijo č. g. Janez Možina, župnik v Senožečah. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Frančišek Oranič iz Polja kot ekspozit v Šmihel pri Nada-njem selu, Anton Gole iz Šmartna pri Litiji v Polje, Ivan Pogačar iz Žužemberka v Šmartno pri Litiji, Ivan Lovšin iz Gorij v Trnovo na Notranjsko, Ivan Langerholz iz Cerkelj pri Kranju v Gorje, Friderik Rodič iz Hor jula v Cerklje pri Kranju. Za župnega upravitelja v Šenčurju pri Kranju je imenovan tamošnji kaplan č. g. Mihael Kmet.
—	Deželni zbor kranjski. Prva seja
deželnega zbora kranjskega dne 27. marca se je vršila mirno v znamenju sloge in skupnega delovanja. Novi deželni glavar Fran Šuklje naznani, da so poslanci dr. Šušteršič, baron Schwe gel, dr. Tavčar in tovariši vložili naslednji predlog:	Deželni zbor skleni:
Deželni red in deželni volilni red se imata spremeniti v tem smislu, da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi.
—	Deželni glavar g. Franc Šuklje je dne 29. marca sprejel deželne uradnike in zdravnike deželnih dobrodelnih zavodov. V imenu vseh je g. glavarja pozdravil g. nadsvetnik Zamida. Na-glašal je pošteno voljo vseh deželnih uslužbencev, vestno vršiti svojo dolžnost, in je izrazil tudi želje in prošnje uradnega osobja. Deželni glavar je obljubil ozirati se na upravičene prošnje, pozival na vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti, in pravi, da hoče sam biti vzgled vsem! Naglašal je tudi, da naj gg. uradniki opravljajo raje svoje dolžnosti, agitacijo pa naj puste. Nato je predstavil oba nova deželna odbornika, dr. Šušteršiča in dr. Lampeta.
—	V deželni šolski svet je deželni odbor izvolil dr. Šušteršiča in dr. Lam peta. S tema dvema gospodoma je prišel poleg zastopnikov države, mest, cerkve, nov element — zastopnika S.
L.	S. in kmečkega ljudstva.
—	Slovenska trgovska šola je prvi sklep novega kranjskega deželnega zbora. To je velevažno in pomeni velik napredek za šolstvo in vse slov. narodno gospodarstvo. Prvi korak za to so storili že državni poslanci S. L. S. na Dunaju. V jeseni bo otvorjen prvi razred s pripravljalnim tečajem. Šola bo tudi v korist kmečkemu stanu. S to šolo bo združen tudi poduk za zadružništvo, in tečaji za ženske.
—	Deputacija iz Toplic pri deželnem glavarju. Dne 26. marca se je poklonila deputacija 16 mož iz topli-ške občine g. državnemu in deželnemu poslancu deželnemu glavarju Šukljeju na njegovem gradiču v Kandiji, da izrazi svoje želje glede železnice. De-putacijo je vodil g. župnik Podboj in utemeljeval opravičene želje prebivalstva. Kar se tiče postaje belokranjske železnice na “Vršnih selih”, je obljubil g. dvorni svetnik ves svoj vpliv, da se doseže, — glede podaljšanja sedanje železnice od Straže do Toplic, pa je izrekel mnenje, da treba počaka-
ti.	Brez dvoma se bo v kratkem gradila nova železnica Brežice, Rudolfovo, Žužemberk, Velike Lašče,-Rakek. V tem slučaju bi se pomaknila postaja Straža na Dol. Polje, od koder bi bilo po ravni cesti skozi park komaj četrt ure. Po daljšem prijaznem razgovoru je deputacija odšla z iskreno zahvalo za naklonjenost in dana pojasnila.
—	Hotelir Fric Novak umrl. Umrl je dne 4. apr. ob pol 12. opoldne v ljubljanski deželni bolnišnici hotelir in kavarnar gospod Fric Novak.
—	Umrl je v'Ložu dne 2. apr. vsled napada srčne hibe c. kr. sodni oficijal gospod Franc Urbančič v 46. letu svoje starosti.
—	Umrl je v Toplicah na Dolenjskem dne 29. marca občeznani “pan Telatko”, gostilničar “na Tabru”. Rojen je bil 1. 1834. v okraju Pisek na Češkem. Topliški gostje so radi prihajali k njemu na zajtrk in malico.
Umrl je v Tržiču v starosti 62
bil plemenit značaj in vnet narodnjak. Pokojnik je volil Ciril-Metodovi šolski družbi 188.000 K. Užitek od te glavnice imata do smrti deloma njegova žena, deloma sestra. Nadalje je volil tržiškemu “Sokolu” 3,000 K, bralnemu društvu, otroškemu vrtu in za slov. učila v Tržiču po 3,000, 2,000 odnosno 1,000 K, dijaški kuhinji v* Kranju 6,000 K, za učitelja petja in godbe v Tržiču 6,000 K, za slov. tehnike pa je volil ustanovno glavnico 15,000 K. Vsa omenjena društva uživajo samo obresti od voljenih zneskov. Takega rodoljuba «e nismo imeli Slovenci! Pogreb g. Viljema Polaka v Tržiču se je izvršil nad vse sijajno ob velikanski udeležbi ljudstva vseh slojev. Svoje zastopnike je poslalo mesto Ljubljana, Ciril-Metodova družba, mesti Kranj in Radovljica. Udeležil se je pogreba tudi tržiški nemški obč. svet. Rajnik si je pridobil znatno premoženje kot akcijonar pri bosanski železnici in pri švicarskih železnicah.
—	Umrl je bivši krojaški, mojster g. Mihael Pajsar, star 71 let.
—	Umrl je zasebnik gospod Janez Zupančič.
—	Najstarejši bohinjski sirar v Bohinju, Franc Ravnik, je umrl dne 26. marca. Rajnki je bil sploh znan pod imenom “Sirar”. Siraril je nad 35 let po raznih sirarnah: v Bistrici 15 let, na Nemškem Rovtu 4 leta, druga leta pa na Ravneh in Lepenjcah. Bil je učenec Švicarja-sirarja Tomaža Hitza. Kmetijska družba je leta 1863 na priporočilo takratnega bistriškega župnika poslala_Ravnika v Polbin na Tolminsko. Ondi je namreč v posebnem Sirarskem tečaju poučeval učence v mlekarstvu in sirarstvu. Ravnik je bil najboljši učenec. Že prihodnje leto je spremljeval Hitza po bohinjskih planinah in mu pomagal pri sirarstvu, ko je vsled poziva kmetijske družbe urejeval po takratnih razmerah. Pri pouku mu je bil desna roka»— Ravnik. Za razstavo v Trstu je napravil več hlebov sira; ves njegov izdelek je bil odlikovan in ž njim on. Za časa prihoda Nj. Veličanstva cesarja je bil celi teden v Ljubljani ter ondi izdeloval bohinjski sir. Z ranjkim legel je najboljši domači bohinjski sirar v grob.
—Otrok zgorel. V Gorjuši pri Ble du je zgorela 4 letna hči zakonskih Kovačič. Prišla je preblizu ognja, ki ga je napravila mati za hišo.
—	Poštarjem v Tržiču bo imenovan Slovenec g. Zadnik.
—	Pobegnil je poštni aspirant na južnem kolodvoru v Ljubljani Ciril Požar, rojen leta 1887 v Radečah, pristojen v Mirno peč, kateri je poneveril s poštno položnico tvrdke Krisper 3584 K.
—	Zopet lep uspeh domače živinoreje. Gg. Pavlin-Popovič sta razstavila na dunajski razstavi pitane živine v dneh od 10. do 12. aprila t. 1. osemnajst dorejenih prašičev domače reje v vrednosti 4000 K. Živali so stare po 14 do 16 mesecev, jorkširskega plemena, a domače vzreje. Vsekako prav vzgleden uspeh domače prašičoreje.
—	Postojnsko jamo je obiskalo 40 gojencev trgovske šole iz Kolina na Češkem.
—	O novih užigalicah piše “Nova Doba”: “Slovenska krščansko-social-na zveza” je založila novo vrsto užiga-lic, katerih čisti dobiček je namenjen obmejnim Slovencem. Nekateri pravijo, da bodo te užigalice delale veliko konkurenco užigalicam “Družbe sv. Ci rila in Metoda”, drugi pa, da to nič ne de, češ, da denar pride v ravno tiste roke, kakor oni potom nakupovanja Ciril-Metodovih užigalic, in to tembolj, ker tu ni nobenega prekupca. Zlobni jeziki pa celo trdijo, da so nove užigalice le konkurenca—g. Perdanu!
—Promet tujcev na Notranjskem je vsako leto precej živahen zlasti v nekaterih krajih ob železnici, n. pr. v Cirknici, Rakeku, Planini, Logatcu in Postojni. Dotični gospodarji, gostilničarji i. dr. so ponekod sklenili za udobnost tujcem v bodoče vse mogoče poskrbeti, da si jih tem več privabijo. Tako n. pr. napraviti senčnate drevorede, kjer je vodovod ali kak potok, urediti za poletni čas kopališče in stanovanja preurediti.
prodana. Položila je varščino 8000 K, na račun kupnine je pa odštela 23.268 K 38 v. Marija Kanajzler je kupila posestvo za 40,000 K in dne 26. januarja 1907 je bilo na njeno ime orepisano. Od takrat je Jel Janez Kunčič igrati vlogo njenega hlapca. Vse to je Kunčič storil zaradi tega, da bi Frančiška Mlakar ne prišla do svoje odškodnine. A Kunčič jo je večkrat zasmehoval, češ, da ne bo nič dobila, da je vse dal Kanajzlerjevi. Li-karica Marjeta Čebular, ki je stahova-la pri Kunčiču, se je temu silno zamerila, ker je Kanajzlerjevi sporočila, da ima Kunčič razne pogovore z nekim dekletom. Dne 30. decembra je Kunčič spodil Marjeto Čebular iz hiše in jo tako obrcal, da je morala iti v bolnico. Kunčič neče o tem ničesar vedeti, oba obdolženca tudi v drugih toč kah vse tajita. Kunčič bo sedel pol leta v ječi, Marija Kanajzler pa en me sec v zaporu. Sedaj bo imel Kunčič dovolj časa, da bo iznašel boljši stroj za razganjanje ljubljanske megle.
PRIMORSKO.
—	Vrnitev iz Amerike. Iz Trsta poročajo z dne 30. marca: Včeraj popoldne je prispel v tukajšnje pristanišče parnik “Slavonija”, last “Cunard, Linie”, z 893 izseljenci. Med njimi jih je bilo 112 iz Trsta in bližnje Istre. Ostali so iz Hrvaške in Ogrske. Z istim parnikom se je vrnilo v Neapolj 407 italijanskih izseljencev.
—	Ker ni imel dela, se je v Trstu obesil delavec Bizjak.' Zapušča štiri otroke.
—	Ranil je v tržaški cerkvi Sv. Justa nek blazen človek duhovnika Marziča zelo težko. Sunil ga je z nožem v trebuh.
—	Premeščenje posadk. Dne 8. apr. Je prišel v Trst 4. bosansko-hercego-vinski polk, in sicer trije bataljoni, ki so bili dosedaj na Dunaju. Četrti bataljon 97. pešpolka se premesti v Sežano, trije bataljoni ostanejo v Trstu. V Trstu ostane tudi lovski bataljon št. 20, lovski bataljon št. 11 se poda iz Trsta v Gradiško. Od 29. lovskega bataljona, ki je dosedaj v Gradiški, pojdejo tri stotnije v Tržič (Monfal-cone), četrta pa v Ronke. V Kanalu ostane 7. lovski bataljon. V Pulju o-stanejo trije bataljoni 87. pešpolka, po tem dva bataljona 5. domobranskega pešpolka, en bataljoni 1. polka trdnjavskega topništva in 11. trdnjavski topniški polk razun 2. bataljona, ki je že prestavljen iz Przemysla v Trst.
tam služboval 22 let, ter bil marljiv pevovodja čital niški h pevcev in godec pri narodni godbi.
—	Umrl je na Vranskem posestnik Jože Musi, star 79 let.
—	Bežigrad pri Celju je kupila “Hr. poljedelska banka” za 360,000 K. Posestvo obsega 305 oralov. Zopet jed-no nemško ' veleposestvo v okraju manj. Kakor se čuje, ima banka namen le jeden del razkosati in prodati.
—	Malo je na svetu časnikov, ki bi se drznili ljudi tako “farbati” kakor “Štajerc”. Vso svojo brezmejno “modrost” zajema iz nemških, Slovencem skrajno nasprotnih listov.
Smrt v gozdu. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici se piše: Ni ga dne, da se ne bi zgodila kaka nesreča. Zopet imamo slučaj smrti, — ki je zelo tragičen. Martin Črne vulgo Mihelak, iz Leskovca št. 12, je šel 2. apr. v svoj log drva sekat. S hlapcem podžagata drevo, ki se nagne. Martin Črne, 70 letni starček, pa se prekasno umakne drevo padajoče ga dohiti in pobije na tla. Umirajoč je bil prepeljan na svoj dom. Med potoma prejel je pred žup niščem od ondotnega župnika sv. poslednje olje — nakar je kmalu umrl— preden so ga še domu prepeljali. Pokojnik je bil rojen 2. novembra 1. 1830 v Leskovcu. Bil je skozi in skozi vedno narodnjak, ki se je vedno zavedal svoje slovenske krvi. Vedno je volil s katoliško narodno stranko. Bil je tudi dober kristijan in je obiskoval službo božjo vsako nedeljo in tudi med letom pristopil vječkrat k mizi Gospodovi. Vodil je celo gospodarstvo — svojemu sinu, ki se je podal v Ameriko, da bi ondi kaj zaslužil in se rešil — gmotnega pogina.
—	Obesil se je v Gradcu 35 letni delavec Zupan iz Velenja.
kaj prida zaslužil. Ko je Bartol pritrdil, pridruži se drvarjem drug neznanec, ki toži, da je izgubil svojo novčarico. Prvodošli neznanec je ta-kaj pokazal svojo denarnico, a drugi je rekel, da ista ni njegova. Tudi Bartol pokaže svojo denarnico, v*kateri je bilo 470 kron. Drugi neznanec jo odpre, vzame iz nje ves denar ter se spusti v beg, prvi lopov pa za njim. Neverjetno, da se tem lopovom ne pride na sled!
— Hrvaški ban baron Rauch je bil na Dunaju, pa ga cesar ni sprejel v avdijenci. Ogri že sami čutijo, da se mu majejo tla pod nogami.
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV
Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni T rekord svojega vspeha.
Ll A Brez varnostne znamke “sidro” ni pravo.
»	25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
KOROŠKO.
ŠTAJARSKO
—	Zilska Bistrica. (Narod prodajajo.) Kakor se čuje, je sklenil naš krajni šolski svet, da sprejme 3000 K podpore od protestantovsko-nemškega šulferajna. Za danes samo opozarjamo Bistričane in Zahomčane na ta za Slovence nečastni sklep teh možakarjev, s katerim so prodali šolo in otroke brezverskemu in nam Slovencem najbolj sovražnemu šulferajnu. Radovedni smo, kaj porečejo k temu tisti Bistričani, ki še poudarjajo svoj značaj in svoje poštenje ter se ne dajo komandirati od par mogočnežev!
—	Varstvo planink. Cesar je sankcioniral sklenjeni zakonski načrt koroškega deželnega zbora, da se varuje planinske cvetlice, n. pr. planinko.
—- Trboveljska premogokopna družba ustanovi ob priliki cesarjevega jubileja podporni zaklad za delavske vdove. Občni zbor družbe je določil v ta namen 20,000 K. Družba razdeli letos 9odstotno dividendo.
—	Umrl je 3. apr. po kratki bolezni sodni adjunkt gosp. Roman Trstenjak v 34. 1. Vsi, ki so ga poznali, so ga cenili in ljubili kot značajnega in narodnega moža.
—	Umrl je v Šoštanju dne 21. sušca gospod organist in v Savinjski dolini znani prvi tenorist Jožef Remic, ki je
HRVATSKO.
— Zopet zvijača z izgubljeno novčarico v Zagrebu. V nedeljo 29. marca se je pripetil v Zagrebu zopet običajen rop novčarice. Žrtva je Anton Bartol iz Hriba na Kranjskem, ki se je z 18 drugimi drvarji pripeljal zvečer po železnici v Zagreb. Ko so prišli do mitnice, stopi iz Lestrajičeve krčme neznanec, ki se pridruži delavcem, pozdravi Bartola kakor starega znanca ter ga vpraša ali je v gozdu
Stasseo & sitnim
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
ohn Sleîanic
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, lil.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Gostilno.
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix )	Buffet
tjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sls-Ofif,
N. W. Phone 609.
113} N. Hickory St.,	Joliet.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago St,s.
OLIET, ILL
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Filipi IHTiloler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Tùe Joliet National Mi
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, dno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, III.
Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke Ctiie.
... 104 Jefferson St, blizu iesm
let
inženir g.
—Kunčič na zatožni klopi. Bivša Kunčičeva služkinja Frančiška Mlakar je tožila 1. 1906. svojega nekdanjega gospodarja, 44 let starega sodovi-čarja Janeza Kunčiča iz Ljubljane za neko odškodnino, katero ji je ljubljansko sodišče odmerilo na 10,000 K in na 118 K naraslih stroškov. Umevno je, da ni bilo to Kunčiču ljubo ter je vedno premišljeval, kako bi se temu plačilu izognil, in res jo je pogodil. Leta 1907. je vložila njegova žena proti njemu tožbo na 117 K 6 v. Kunčič se je delal, kakor tega ne bi mogel plačati in z razodetno prisego potrdil, da razun najpotrebnejše obleke ničesar ne poseduje in da je le navaden hlapec. Že leta 1906. se je sporazumno ločil od svoje žene, katera mu je odštela 6000 K odpravščine. Kmalu nato se je seznanil z Marijo Kanajzler ter skupno ž njo živel. Ta je s Kunčičevim denarjem na Rimski cesti kupila hišo “Pri črnem medvedu”, ki V. Polak. Pokojnik je je bila na prostovoljni javni dražbi

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. 5- K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL0TOK04M. TISKOVM DRUŽBA.
Haročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189*.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday? by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, HI-
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
26.
27.
28. 29. 30
apr. Nedelja Marcelin; Klet. “ Pondeljek Peregrin; Anast.
Torek Sreda Četrtek
1.	maja Petek
2.	“ Sobota
Pavel od križa. Peter muč. Katarina Sienska. Filip in Jakob, ao. Atanazij, škof.
BELA NEDELJA.
aleluje čuje po vseh dvorih in prostorih nebeških. Sv. Janez pripoveduje v skrivnem Razodenju, da jo prepevajo pred tronom božjim angelske trume brez konca in kraja.
Aleluja se ne poje v postnem času, ker žaluje takrat cerkev s svojim božjim Odrešenikom. Ko pa napoči Ve-likanoč s svojim veseljem, ki je pred-podoba nebeškega veselja, jo pojemo veselih src, trdno zaupajoč, da bo tudi v nebesih naša večna pesem.
Aleluja se poje na ta način, da pride na vsaki zlog oziroma črke a, e, u po več not. To ponavljanje in podaljšanje je jako slovesno, izraža čuvstvo veličastnega zmagoslavja in nam nudi priliko dalj časa dajati duška srčnemu veselju nad vstajenjem Gospodovim. Je natorna potreba naše duše; kakor če nas nenadoma obide veliko veselje, tudi ne moremo takoj najti besedij, da bi izrazili svojo radost, ampak rabimo neartikulovane, nedoločne glasove. Tako razlagajo popevanje aleluje cerkveni učeniki. Sv. Avguštin pravi: “Aleluja je neizrekljiva hvalnica in z nobeno drugo ne moremo dostojneje proslaviti Boga, ki je tudi neizrekljiv, nezapopadljiv in neskočen. Mi čutimo, da smo dolžni častiti Boga in ker nam manjka pravih besedij, pojemo alelujo, da se raduje srce brez besedij, da naše ljubezni ne ofnejujejo meje zlogov.” Sv. Bonaventura piše: "Kadar pojemo alelujo, podaljšamo nekatere glasove te čudovite besede, da se duša naša napoji s sladko harmonijo in povzdigne tje gori, kjer praznujejo svetniki svoje zmagoslavje v neizrečeni gloriji.”
A. F. OF C. S. IN K. S. K. J.
Lepi obredi velikosobotnega jutra nas spominjajo starodavnega običaja cerkvenega. V prvih stoletjih so se, kakor še danes v naših misijonskih deželah, mnogi odrastli ljudje pripravljali na prejem svetega krsta. Na predvečer trojih velikih praznikov Sv. Treh kraljev, Velike noči in Binkošti so se zbirali v hramu božjem izpraševanci, zvani katehumeni. Pred sprejemom sv. zakramentov je bil še zadnji, daljši pouk in množica vernikov je molila za novospreobrnjence, da pride čeznje božji blagoslov. Potem je škof posvetil krstno vodo. Ti daljši obredi so navadno trajali do ranega velikega praznika. Slovesnost samo so imenovali vigilijo ali nočno stražo. Dandanes obhajamo to vigilijo že ob jutrnjih urah, iz česar tudi spoznamo, zakaj cerkev že v soboto zjutraj poje Alelujo, ko je vendar tega dne Jezus še počival v grobu. Poprej se je vršila ta slovesnost ob svitu velikonočnega jutra.
S sv. krstom so novospreobrnjenci prejemali tudi zakrament sv. birme in sv. obhajilo. Po prejemu sv. krsta so bili opravljeni z belim oblačilom, pri-podobo nedolžnosti. To belo oblačilo go nosili krščenci med vso velikonočno osmino in so je šleklTv nedeljo po Veliki noči. Na ta običaj prvotne cerkve spominja še danes v rimskem brevirju odlomek iz propovedi sv. Av guština, ki je belo nedeljo govoril svojemu ljudstvu takole:
“Z današnjo slovesnostjo sklepamo velikonočni praznik, zato tudi slačijo novospreobrnjenci svoje belo oblačilo. Ampak blišč nedolžnosti, ki ga na vi-dež z oblačilom odlagajo, ostani vedno v njihovem srcu.”
Zato še nadalje opominja vernike, naj se zdržujejo vse razkošnosti, pijanosti in vsake nečistosti.
“Na vse,” tako nadaljuje sv. cerkveni učitelj, “na vse vernike, ki so zaupani mojemu varstvu, je naslovljen ta moj opomin. Ampak danes, ob za ključku slovesne osmine, je naslovljena moja beseda posebno na tiste, ki so prejeli sv. zakramente. K vam o sobito govorimo, nove mladike sve tosti, prerojene v vodi in v sv. Duhu Vi ste naša pobožna setev, vi cvetice naše časti, sadovi mojega dela, moje veselje in moja krona. Vas nagovar jam z besedami apostola: ‘Glejte, noč je minula, dan se je približal, odvrzite torej dela temote in oblecite dela luči Kakor čez dan hodimo pošteno, ne nečitosti, ne v svadbi in nevoščljivosti marveč oblecite našega Gospoda Jezusa Kristusa!’”—
O da bi vsi kristjani, ki so sedaj po prejemu sv. zakramentov svojo dušo očistili in okrepili, te uke bele nedelje vzeli prav k srcu!
KAJ POMENI ‘ALELUJA’?
Zdaj o velikonočnem času se pri bo-žju službi pogostoma popeva aleluja. Kaj pomeni ta beseda? Aleluja je he brejska beseda in pomeni: “Častimo Boga!” Ob jednem je izraz posebne ga veselja, ki se ne da izraziti z no beno latinsko ne grško besedo in žara di tega jo je obdržala cerkev v svojem besedilu. Rabili so jo že v najsta rejših časih. Prvi se je je poslužil kralj David. Tobija govoreč o lepoti nebeškega Jeruzalema pravi, da se odmev
voj svete cerkve. Saj vsi vemo, da so naše katoliške pravice prav dostikrat napadane po krivični zakonodaji. In še mnogo mnogo katoliških vprašanj čaka rešitve. A ta bo mogoča samo tedaj, ko bo vsak katoličan v deželi, ne glede na politiko ali narodnost, stal ramo ob rami v tem velikem delu, katero je najtopleje priporočal že papež Leon XIII. in za katero se zelo zanima in vnema sedanji sv. oče, Pij X. Društva, ki pripadajo federaciji, ne morejo pričakovati kacih gmotnih koristi ali denarnih dobičkov; ampak pomisliti je treba, da imamo kakor katoličani dolžnost, pridružiti se vsakemu delu, ki se podjame v obrambo naših pravic in v zaščito naših katoliških zadev.
Kar se tiče finančne strani, bi naša K. S. K. Jednota plačevala samo $10.00 letne članarine, ako bi bila pristopila k omenjeni federaciji, dokler ni imela nad 10,000 članov; ker pa ima naša Jed nota, če se ne motimo, že nad 10,000 članov in članic, bi plačevala še dodat- šena! nih $10.00; skupaj $20.00 na leto in prav nič več, dokler ne bo štela nad 20,000 članov. Zato pa bi imela pra vico pošiljati po dva delegata (nam reč za
Periskop se imenuje nova vrsta oča-lov, ki omogočajo, da nosilec razloči vse tudi za svojim hrbtom. Pariška policija jih baje že uspešno rabi.
Otrok v državi New York je bilo rojenih leta 1907 skupaj 195,735. Porodov je bilo 23.3 na 1000 oseb, proti 22.2 v prejšnjem letu; v mestih jih je bilo povprečno 20.2 in v Velikem New Yorku 28.4.
Klobuka v nekaterih pokrajinah na Španskem ne poznajo, neglede na slike. Če si moški tamkaj vendarle morajo pokriti glavo, jo zagrnejo v rute, dočim se ženske v to poslužujejo cvetic.
V prohibicijski državi Georgia je dovoljena prodaja pijač, katerim je primešan alkohol. Hura! Ameriška narodna pijača — “cocktail” — je re-
V nekaterih avstrijskih deželah namerava učna uprava za poizkus uve-vsakih *10,000 ali manj članov st' strelne vaje na obeh višjih razredih
po enega) na narodne konvencije imenovane federacije; stroškov za delegate seveda ne plačuje federacija. Iz vsega tega je razvidno, da stvar ne bi premnogo stala —- a mnogo mnogo bi koristila katoliški stvari.
Mimogrede omenjamo, da je Jugoslovanska Kat. Jednota že pristopila k tej federaciji.
Zatorej bi bilo želeti, da pristopi k istej tudi naša slavna K. S. K. Jednota in s tem spriča svojo katoliško zavest.
Jeseni se bo vršilo X. glavno zborovanje naše slavne K. S. K. Jednote. In tedaj bo najlepša prilika, da se naša največja podporna organizacija, o-snovana na slovenski in katoliški podlagi, pridruži preslavni Ameriški zvezi katoliških društev (American Federation of Catholic Societies). Zakaj in čemu? Najboljši odgovor na to vprašanje najdemo, če si nekoliko ogledamo načela in dosedanje uspehe A. Z. K. D.
* * *
“American Federation of Catholic Societies” je organizacija katoličanov v Združenih državah v svrho pospeševanja njihovih državljanskih, družabnih in verskih koristi. To ni politična organizacija in ne nadzoruje političnega strankarstva svojih članov; tudi ne prosi milosti ali predpravic, nego odkrito proglaša, kar je pravično in pošteno. Ta organizacija skuša s svojim vplivom ustvariti zdravo javno mišljenje o vseh važnih dnevnih vprašanjih; ona deluje za krščansko mišljenje naroda samega, za primerno obhajanje nedelje, za krščansko vzgojo mladine, za svetost in nerazveznost krščanskega zakona in za obrambo krščanskega doma. Ta organizacija dokazuje potrebo krščanskih načel v družabnem in javnem življenju, v državnih, kupčijskih, finančnih in obrtnih razmerah. Vse zmote pobija, ki nasprotujejo krščanstvu in pretijo izpodkopati vse prave temelje človeške družbe. Pripravljena je sodelovati z vsemi vdanimi državljani ter z vsemi državljanskimi in družabnimi mero-dajniki, ki delajo za resnico in krepost. Obenem odkriva neresničnost in krivičnost, pa naj se pojavljata v zgodovini, vedi ali nravnih načelih. Nameni federacije so torej verski in domoljubni; od koristi so za vse ameriške državljane, in posebno za tiste, ki verujejo v božjega Zakonodajca in v razodetje božje vere po Kristusu, našem Odrešeniku. Toliko O načelih te organizacije. —
In kaj je federacija dosegla v sedmih letih svojega obstanka? Predvsem sledeče reči: Pomagala je in še pomaga ustvarjati katoliško javno mnenje v Združenih državah. Povzročila je preklic škodljive ženitbene postave na Kubi. Delovala je in še deluje za zboljšanje razmer na Filipinskih otokih in Porto Ricu; za imenovanje ka toličanov v indijanske in filipinske komisije. Izposlovala je dovolitev za darovanje sv. maše v pomorskih arze nalih in javnih zavodih, vštevši kaznilnice in popravnice. Izposlovala je imenovanje katoliških vojaških kaplanov. Podpirala je in še podpira kato liške šole med Indijanci, katoliške mi sijone med črnci. Povzročila je vpeljavo katoliških knjig v javne knjižnice. Negovala je prijazne razmere med društvi, posebno raznih narodnosti. Zagovarjala je ostrejše postave o raz poroki. Povzročila je pregled zgodo vinskih in drugih knjig s predsodki nasproti katoliški cerkvi. Povzročila je, da je vlada konečno sprejela kip pa tra Marquette-a. Povzročila je splošno križarsko vojsko proti nedostojnemu in nenravnemu slovstvu, slikam, dopisnicam, gledališkim naznanilom in oglasom. V Ohiu ie državna federacija preprečila, da bi se država vmešavala v katoliške sirotišnice in zavode. Federacija v New Jersey je povzročila zavrnitev nasveta postave, po kateri bi bile župnijske šole podvržene dav ku. Mnoge naredbe, škodljive katoli čanom, so bile odklonjene po prizade vanju državnih federacij v državah Illinois, Kansas, Louisiana, Pennsyl vania' in Kentucky. Povzročila je misijone za nekatoličane, delitev katoli škega slovstva. In tako dalje. Ali niso to lepi uspehi v tako kratki dobi sedmih let?
* * *
Razvideli smo torej, da ima Ameri ška federacija katoliških društev predvsem namen, utrjati vezi bratovstva med katoliškimi društvi v Združenih državah ter po tej zvezi ščititi naše katoliške koristi in pospeševati raz-
KATOLIŠKI TISK NA FRANCOSKEM.
gimnazije. Na Tirolskem in Predarl-skem se že vrše strelne vaje na gimnazijah.
V Pragi se je vršil 31. m. m. shod, na katerem je poročal poslanec Baxa. Soglasno so pozvali češke poslance, da naj vztrajajo v boju za tisočletno pravico češčine in naj ne odnehajo, dokler vlada no prizna enakopravnosti češčine v vseh deželah Avstro-Ogrske.
Francoski tisk se je tekom zadnjega pol stoletja izredno naglo razvijal. Leta 1850. je bilo v Parizu 26 listov, po deželi pa še toliko ne. Leta 1900. je bilo v Parizu že 2709 časnikov in 18o obzornikov, v provincah pa vsega 3972 listov. To je naravnost velikansko število. Toda na katoliški tisk ne odpade niti osemnajstinka nel Iz tega dejstva si zamoremo marsikaj razložiti, kar bi nam sicer bilo nerazumljivo. V tem, ko so katoličani ustanavljali cerkve in samostane, zidali šole in bolnišnice, ter skrbeli za razne druge človekoljubne zavode, posvetili so nasprotniki vso pozornost protiverskemu tisku, ki je toliko časa obdeloval javno mnenje, dokler ni zatemnil in pokvaril zdravega ljudskega mišljenja. To se mu je tem lažje posrečilo, ker lahkoživi Francozi baje mislijo samo še s pomočjo svojih časnikov.
Zadnji čas pa so pričeli tudi francoski katoliški listi premišljeno uredbo svojega tiska, in sicer po vzgledu nemških organizacij, kakor so “Augustinusverein” in “Volksverein”. Največje naklade imajo med katoliškimi listi: “Croix” 160,000, "Echo de Paris” 100,-000 in “Gaulois” Î30 tisoč izvodov. Ti listi izhajajo v Parizu. Sedaj pa primerjajmo ž njimi nasprotniške naklade: “Petit Parisien” ima 1 mil. 250,-000, “Petit Journal” 850.000, “Matin” 650,000 in “Journal” 600,000 izvodov na dan. Tudi to so pariški listi. Južno Francijo preplavja protiverski tisk.
Le Progrès” in “Le Lyon Républicain”, ki izhajata v Lyonu, sta zelo, razširjena, in sicer po petnajstih de-partmentih. Katoliška “Le Nouvelliste de Lyon” in “Le Salut Publique Depeche” skušata tu rešiti, kar se re šiti da, in imata precej uspehov. V zapadni Franciji vlada tudi tisk proti-katoliškega bloka. Na vzhodu, zlasti v Bretanji, je v tem oziru nekoliko boljše, le v Nantu ne more noben list protikatoliškemu “Phare” do živega V sredi Francoske so pa razmere naj žalostnejše. Tu še treba orati ledino. Na severu je boljše. Tukaj se berejo “Depeche de Lille”, “Journal de Rou baix” in “Croix du Nord”, skupaj i 170,000 iztisih. Omeniti je še pariške “Vérité Française”, s katero se je moral združiti izvrstno urejevani “Uni vers”, ker sam ni mogel shajati.
Kakor se iz gornjega primerjanja raz vidi, čaka francoske katoličane še o gromno delo, ki ga morajo izvršiti, ako hočejo, da si zopet pridobe izgub ljene postojanke v javnem življenju. Pred vsem a bodo morali premagati mlačnost in brezbrižnost, ki vladata glede svetovnega nazirania dandanes še tudi med vernimi katoličani. In t > ni lahka naloga!
50 najlepših policajev je izbranih v Chicagi v to, da bodo ob poludnevnih urah opravljali pocestno službo v sredini mesta in polegtega ob slavnostnih prilikah, paradah itd. lesketali kot zastopniki postave in reda. Ker je policijsko vodstvo baje v dobrih rokah, je pač upati, da bodo ti izvoljenci1 ne samo lepi videti, marveč tudi razvijali lepe sposobnosti.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 5324 Butler Street, Pitts-burg, Pa.
Časniške poročevalce v Washing-tonu je govornik Cannon takole označil: “Če so res kake novice, jih uporabljajo; če nedostaje novic, potem jih izmišljajo, in če druzega dne niso potrjene, potem se prekličejo in druge izmišljujejo.” Žal ima precej prav stric Joe.
John D. je izjavil “na temelju natančnih preiskav”, da bogastvo ne do-naša vedno sreče. No, “brez nadaljnjih preiskav” pa g. Johna D. zagotavljamo, da uboštvo samo tudi ne osrečuje.
Profesor Graham Taylor hoče anarhizem odpraviti s sveta ne s silo, marveč s pregovarjanjem. Vkratkem morda poskusi, s pregovarjanjem zabra-niti kaki dinamitni bombi, da ne bo eksplodirala.
Javna zahvala.
Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta: —
Jaz Vam izjavim mojo srčno zahvalo za ozdravljenje, ker ste mi Vi pomagali k mojemu zdravju. Sedaj sem popolnoma zdrav, zato se Vam iz srca zahvalim in Vas bodem še mojim rojakom priporočal, kateri bode kaj bolehal, ker sedaj sem prepričan, da Vaš zdravniški zavod je istr, kateri zamore v resnici vsakemu pomagati, Vas še enkrat iz srca zahvalim za Vašo dobroto in Vas prav lepo po zdravljam Vaš slovenski rojak
Johan Grive, Box 236, Aurora, Min,
— Rojaki, čitajte, naročite in priporočajte vedno in povsod glasilo sve tovnoznane K. S. K. Jednote. In to je? Amerikanski Slovenec, ki prinaša vse res svetovnozanimive novice ter deluje za čast in gmotni napredek naše organizacije. Čitajte poročilo o napredku iste!
Neveste, ki sede na drevesih. Pri rodu Lalos v zahodni Kitajski je navada, da se skrije nevesta na jutro po roke visoko med veje kakega velikega drevesa. Njeni sorodniki splezajo na spodnje veje, oboroženi s pa licami. Zdaj pride ženin po nevesto. Po drevesu pleza navzgor, in nevestini sorodniki ga bijejo s palicami, dokler ne pripleza do neveste.

POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob aedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj t-snico. Nadalje izdeluj«, ista drui ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla;
SVOJI K SVOJIM !
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Bannon,
Umrl je v Pragi predsednik češke Franc-Jožefove akademije znanosti in član gosposke zbornice Hlavka. Hlavka je ustanovil v Pragi poseben dijaški visokošolski dom, v katerem je našlo zavetišče in hrano tudi že nekaj slovenskih visokošolcev.
V Londonu so 30. m. m. usmrtili z elektriko dijaka Gilletta, ki pripada bogati tvorničarski rodbini. Gillette je med vožnjo v čolnu julija 1907 z veslom ubil svojo ljubimko Brownovo, ki je ni hotel poročiti. Usmrčen je bil v 63 sekundah. Truplo so izročili rodbini..
Budimpeštansko časopisje bojkotira zakonska Szechenyi-Vanderbilt in ne piše vrste o interesantni dvojici. Časnikarji so nevoljni, ker jih grof ni spre jel in se jih je precej osorno iznebil. Prostore zakonskih Szechenyi-Van-derbilt straži šest detektivov.
Jubilejne smodke v frankfurtarskih ovitkih. Avstrijska tobačna režija si je privoščila ob cesarjevem jubileju ne kaj, kar bo povzročilo v vseh slovanskih krogih skrajno ogorčenje. Izdala je jubilejne smodke, a jih ovila z ovitki frankfurtarskih barv. Če to ni višek vseh škandalov, ne vemo kaj bi bilo.
Policija v Palermu na Italijanskem je zasledila grozen zločin. Neki gospod (1!) boljših slojev ima namreč svojo ženo že devet let zaprto v neki temni čumnati. Ko je vdrla policija v ječo nesrečnice, se ji je nudil grozen prizor. V lastnem blatu je čepela vsa zamazana ubožica brez obleke na tleh. Že davno se ji je zbledlo.
Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kaialu čital vsak rojak in se tudi naročil.
Zobne krtačice za učence. V predmestju Friedenau pri Berolinu je nasvetoval šolski zdravnik, da se nabavijo učencem zobne krtačice na občinske stroške, in bi se učenci na ta način privadili, da bi pazili na svoje zobe. Učencem bi se krtačice razdelile s priporočilom, da naj jih pridno rabijo. Dobili bi jih tudi otroci premožnejših starišev.
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
|vseh parobrodtiih družb.
^	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjera
dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J-
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
A 4 i*ié	Ai*i à AA,*, Ai*, AAàAài*!

POZOR, SLOVENCI !
Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov.
Cena zemljiščem v Michigan-u je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej.
Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku.
hišni in zemljiški posestnik, javni slov. notar, 534 W. 18th St., Chicago, HI.
J ~ P« w	v . -
John J. Pollak,
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12887 Janez Nosan, roj 1887, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12888 Jožef Skebe, roj 1890, 12889 Jožef Mautz, roj 1888, 12890 Mihael Pirnat, roj 1883, 12891 Franc Rad-melič, roj 1882, 12892 Franc Simonič, roj 1882, 12893 Janez Rudman, roj 1867, 12894 Janez Turk, roj 1865, spr. 23. apr. 1908. Dr. št. 127 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 12895 Jožef J. Lokar, ml., roj 1890, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 90 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 12896 Peter Mravič, roj 1876, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 138 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 12897 Janez Prostor, roj 1883, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 100 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12898 Franc Bucinele, roj 1889, 12899 Janez Marinčič, roj 1889, 12900 Jožef Tomšič, roj 1885, 12901 Janez Volk, roj 1881, 12902 Janez Marinčič, roj 1880, 12903 Anton Cepič, roj 1876, 12904 Valentin Koncot, roj 1864, spr. 23. apr. 1908.
Dr. št. 123 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 12905 Ciril Bojc,"roj 1889, 12906 Boštjan Žnidaršič, roj 1871, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Denver, Colo., 12907 Jurij Lukman, roj 1886, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 25 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9853 Martin Dolenc, 9858 Peter Dolenc, 20. apr. 1908.
I.	dr. št. 60 članov.
II.	dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Jurija 100, Sunny-side, Utah, 6827 Andrej Glinšek, 15. apr. 1908.	I. dr. št. 113 članov.
II. dr. št. 27 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8881 Janez Mihelič, 18. apr. 1908.
Dr. št. 92 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 11012 Anton Krofič, 7. apr. 1908.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Jurija IOO, Sunnyside, Utah, 10420 Janez Plut, 13. apr. 1908.
Dr. št. 28 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 9313 Franc Marolt, 10806 Anton Bajc, 839 Angelo Francisci, 913 Janez Bernhard, 908 Matija Svet, 6606 Janez Goršič, 11948 Anton Marinarič, 14. apr. 1908. Dr. št. 243 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7437 Jožef Progar, 8014 Janez Račič, 9444 Franc Može, 17. apr. 1908.	Dr. št. 89 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9202 Aleksander Vlašič, 9394 Jožef Rebolj, 3031 Anton Strubelj, 3722 Franc Zvonkovič, 10112 Janez Skušek, 16. apr. 1908.	Dr. št. 178 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 9482 Jožef Spišič, 15. apr. 190g_	Dr.	št.	43	članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, UL, 11411 Franc Petelin, 20. apr. 1908	Dr.	št.	55	članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 10306 Jakob Ogrin, 10585 Peter Sojer, 9443 Andrej Štrukelj, 14. apr. 1908. Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7810 Janez Sedušak, 7828 Matevž Novak, 13. apr. 1908.	Dr. št. 83 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8622 Jožef Strhovič, 16. apr. 1908.
Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 8772 Tomaž Strgovič, 17. apr. 1908.	Dr.	št.	61	članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 10218 Franc Pirc, 9887 Matija Recelj, 13. apr. 1908.	Dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11520 Alojzij Kavalar, 13. apr. J90&	Dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11671 Peter Penko, 12668 Mihael Habič, 13. apr. 1908.	Dr. št. 18 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11358 Franc Reja, 13. apr. 1908.
Dr. št. 41 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 8035 Franc Jenko, 13. apr. 1908.	Dr.	št.	33	članov/'
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11176 Jožef Možina, 16. aprila 1908.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11357 Franc Skubic, 13. apr. 1908.
Dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Srca Jezus. 117, Murray Sta., Utah, 11933 Franc Železnikar, 11937 Franc Marolt, 11940 Jožef Železnikar, 10. apr. 1908. Dr. št. 4 člane.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva s*. Barbare 24, Blocton, Ala., 9665 Matija Urban, 12219 Adam Urban, 13. apr. 1908.	Dr. št. 19 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 10698 Mihael Mastnak, 7. apr. 1908.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11521 Jožef Mežik, 12556 Jožef Kopavnik, 12175 Jožef Kopavnik, 6255 Martin Jurkas, 13. apr. 1908.
Dr. št. 24 članov.
Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11147 Janez Alič, 13. apr. 1908.
Dr. št. 17 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3609 Alojzija Verbič, roj 1882, 3610 Alojzija Turk, roj 1873, spr. 23. apr. 1908. Dr. št. 53 članic.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 3611 Marija Hrastar, roj 1885, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 112 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3612 Frančiška Colarič, roj 1889, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 61 članic.
K društvu Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 3613 Ivana Benedičič, roj 1884, spr. 23. apr. 1908.	Dr. št. 16 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 2887 Ana Dolenc, 20. apr. 1908.	I. dr. št. 16 članic
II. dr. št. 14 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2455 Terezija Račič, 17. apr. 1908.
Dr. št. 15 članic
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3100 Amalija Tovornik, 13. apr. 1908.	Dr. št. 13 članic
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Chisholm, Minn., 13. apr. — Naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Srca Jezusovega št. 54. K. S.
K.	J., in pa posebno članom izven Chisholma, da smo imeli na 5. aprila, sejo, kjer se je več važnih stvari predlagalo. Med to sejo se je prebral tudi mesečni račun. V tem smo videli, da pri malem številu članov smo izplačali bolniške podpore $248.90, beri: dvesto štiridesetosem dolarjev 90c v treh mesecih. Zato opozarjam člane zgoraj imenovanega društva, kateri so izven in na potnih listih, da si redno preskrbujejo, da se plačuje. Dosti je naših članov zunaj po deželah, ki nimajo potnih listov. Prosim vas, da si jih preskrbite. Pravila govore: Ud društva oddaljen brez potnega lista nima pravice do bolniške podpore ne do usmrtnine; in član, če je suspendovan in tisti mesec zboli, nima pravice do podpore; in če naš sobrat oboli, da je v bolnišnici, mora nemudoma naznaniti prvič na svoje društvo, ker če ne oznani društvu, ga ono suspenduje, če ni plačano, in potem izloči po pravilih, kakor jih ima društvo. Zatorej opozarjam vse člane, da naj si vsak preskrbi, da se izplačuje redno meseč-nina, asesment, ker človek ne ve, ke-daj ga zadene nevarnost, mladega ali starega, ker smo vsi ednaki.
Naznanjam tudi, da smo imeli 12. aprila skupno velikonočno spoved. Čla ni izven Chisholma naj se preskrbe s svojim spovednim listkom, da se svojemu društvu odda do binkoštnih praznikov.
Kar se pa tiče dela, tukaj je bolj slaba. Sliši se, da bo kmalu boljše, da bomo še bolj delali in menj zaslužili.
In zdaj pa voščim vsem članom K. S. K. Jednote veselo Alelujo! In tebi, Amerikanski Slovenec, pa obilo uspeha.	Martin Zallar, predsednik.
Pittsburg, Pa., 20. apr. — Društvo Matere Božje št. 33. K. S. K. Jednote je imelo svojo redno mesečno sejo 5. aprila t. 1. po navadi v cerkveni dvorani na 57. Buttler St. Te seje se je udeležilo obilo članov. Društvo je taisti dan sklenilo zaradi slabih časov, ker niso vsi člani uposleni, da bi mogli svoj mesečni donesek plačati, da bi se vsaki član zglasil na mesečni seji in prosil, da se počaka za nekaj časa, dokler se stanje zboljša. Kdor se ne bi oglasil, morali bi ž njim drugače ravnati. Član se mora ravnati po društvenih in Jednotinih pravilih. Društvo ne more vedeti, kaj vsak član po-sebe misli, da li želi dalje član ostati ali ne pri svojem društvu.
Dalje opozarjam člane našega društva, da izpolnijo svojo katoliško dolžnost, to je velikonočno spoved vsaj do
31.	maja, dalje pa ne, ker gospod župnik mu čez maj mesec ne da spovednega lista, da bi se mogel opravičiti pri društvu, da je bil pri spovedi! Oni člani, ki se nahajajo izven mesta naj opravijo dolžnost v bližini kjer imajo svojega duhovnika in pošljejo spovedni listek naravnost na tajnika društva.
Vsem članom pojasnilo, da se bolj redno udeležujejo sej, da se ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel; potlej je prepozno, kadar je že suspendovan. Vsak ima črnila in papirja, da se objavi in s tem je društvo zadovoljno, kakor da sam pride!
Dalje naznanjam vsem članom društva, da je bivši tajnik Frank Cvetaš odpotoval, v stari kraj s svojo družino, in namesto njega je bil izvoljen brat Anton Mišica za I. tajnika našega društva Matere Božje št. 33. Vsa do-tična pisma, ki se tičejo društva, naj se naslovijo na sledeči naslov: Mr. Anton Mišica, 52nd Buttler St., below 7th Door, Pittsburg, Pa.
Danes na velikonočno nedeljo je bila naša slovenska cerkva Marije Vnebovzetja vernega ljudstva napolnjena do zadnjega prostorčka. S tem se kaže med drugimi narodi, da se Slovenci zanimajo za vero in cerkvo v Pittsburgu.
Ob sklepu mojega dopisa želim A. S. obilo predplačnikov!
Michael Adlešič, II. tajnik.
Različni običaji.
Vsaka dežela in vsaka narodnost na svetu ima svoje običaje, ki so navadno posledica posebnega opazovanja prirode. Odvisni so od podnebja, od kakovosti ozemlja in prirodnih pripomočkov vsake dežele. Naš način življenja je različen od onega v drugih deželah, ampak izkušnja nas uči, da nam naš najbolje ugaja. Eden najpa metnejših običajev ameriškega ljudstva -je, skrbeti spomladi za očiščenje krvi, ki se je čez zimske mesece zgostila in napolnila z nerabno tvarino. Samo eno zdravilo je, ki jo očisti naravnim potom, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To ne vsebuje lugaste soli, niti živega srebra, niti strupenine, in zato želodca ne potare. Deluje pa na prebavila in je očvrsti, da spet zaposlujejo; hrana se bo potem dodobra prebavljala in izpremi-njala v čisto kri, ki ti brž napolni žile Če se počutiš potrtega, utrujenega, zabasanega, če ti prebava in barva ni popolna, očisti svojo kri. V lekarnah. Tos. Triner, 616 — 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
— Amerikanski Slovenec stane le $1.00 na leto.
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
Za Chicago, lil: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.: Lov. Sa-rhotarčan.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer .
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek.
Za Springfield, 111.: John Peterneli
Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Pennsylvania: John Verbiščar.
Za Johnstown in Conemaugh, Pa.:
J os. Likar.
Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Irwin, Pa.: George Bohin.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Reading, Pa.:	John Jakljevich,
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
Za Allegheny, Pa.: Geo. Vovk.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin,
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik.
Za državo Utah: Anton Palčič.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Ely, Minn.: John Težak.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn. in okolico: John Poglajen.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos.
Kastigar.
Za Brooklyn, N. Y. /n okolico:	Fr.
G.	Tassotti.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
Za Jenny Lind, Ark: John Lovša. Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch. Skubitz.
Za San Francisco, Cal.: John Stariha.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. "A. S.”
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i.iei N. Broadway, Joliet, I1L
NAPRODAJ LOTA — 54x130 — na vogalu Raub & Shields Street. Do-voljsence. Proda se po ceni, radi selitve. Vprašaj pri John Mahek, 1012 N. Broadway, Joliet. 19t2
AKO HOČETE CITATI DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto.
NA PRODAJ LEPA HIŠA Z 10 SO-bami pol bloka severno od St. Joseph’s Hospital. Lota je velika. Poleg hiše je hlev za konja in kokoši in dober vodnjak. Vprašaž na 513
N.	Broadway, Joliet.
Luč sveta.
V velikem mestu sreča ponoči mlad človek s svetilko v roki imenitnega gosooda in se mu ponudi za spremljevalca.
“Ne potrebujem, da bi mi kdo svetil, zakaj jaz sem sam luč sveta,” reče gospod.
— ‘“No, če je pa tako!” odgovori prvi, “bilo bi pač dobro, da bi vas kdo obesil na ogel one hiše, zakaj ravno tam je zelo tema.”
Priljubljeno krepilo.
Kdor potrebuje krepila, ima na razpolago zanesljivo in izkušeno v Sevq-rovem želodčnem grenčecu. Ta priljubljena tonika izlahka a izdatno prežene vse želodčne neprilike, ustvarja tek, spravlja vse raznotere prebavne organe v skladno delovanje in krepi ves ustroj. Poskusi ga in prepričaj se! Steklenice po 50c ali $1.00. Vprašaj svojega lekarnika zanj; če ga on nima, piši nam. Po prejemu $5.00, ti dopošljemo šest velikih steklenic, ako poštnino vnaprej plačaš. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov;
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. KEW YORK. N. Y.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega leta..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deskt in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi u pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceate.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone II13
POZOR, ROJAKIl
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli 1 ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III
katere je dobiti pri vueh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regali j, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahte.anje zastonj.
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cve-;L_ in drugo iz LAS. To ie lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M. STAUD0HAR
- 107 Indiana St., Joliet, 111.
lEEeilo, Johny
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tar kjer je največ zabave. Ali še ne vei da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILI Vprašajte svojega mesarja za

Lov za skrivnostnimi napadalci. _
__■     - "" 1 1 '■	♦M®
(Iz zapiskov newyorskega -detektiva.)
Morebiti je sedaj kakih šest let tega, ko me je pozval župan majhnega mesta države Newyork, naj zasledujem' cestne roparje, ki so povzročili s svojimi zločini mnogo strahu in groze. Mesto se je imenovalo Elliots-ville in je imelo' bolj podobo večje vasi, toda vsled krasne, slikovite okolice’je bilo priljubljeno letovišče bogatih meščanov.
Najprej sem v Elliotsville posetil župana Dobella, ki mi je mogel v vseh slučajih dati najboljših pojasnil. ‘'Njih milost” je bila prijazna postavica, ki me je prijateljsko sprejela in mi v gladki govorici stvar pojasnila.
Cestni napadi so bili zlasti zadnje tri tedne skoro na dnevnem redu. Kdor je v mraku zapustil mestece, je bil oropan denarja in drugih vrednosti. Roparski napadi so bili vselej delo dveh mož z zagrnjenimi obrazi. Ce se ju je pri delu pustilo pri miru, nista storila nikomur nič žalega. Kdor pa se je upiral, sta ga pretepla. Vsi napori, te napade preprečiti, so bili brezuspešni.
Prosil sem župana, naj nikomur ne razodene namena mojega prihoda. Po daljšem razgovoru sem šel v Congres-House, najboljšo mestno gostilno.
Gostje so se pogovarjali o dnevnih dogodkih. Politika in razno drugo jim je nudilo dovolj snovi za pogovore. Nazadnje je govor nanesel tudi na roparske napade v bližini mesta. Ta je vedel to, oni zopet drugo, nihče pa ni vedel povedati kaj takega, kai bi mi koristilo pri zasledovanju roparjev.
Zvečer sem bil povabljen k županu, ki me je navzočim predstavil za trgovca Elerka iz New Yorka. Tako sva se bila namreč poprej zmenila.
Ker sem bil prijazno sprejet, sem se kmalu čutil domačega. Razven domačih je bil navzoč županov mladi tajnik Jasper Barton. V njem sem spoznal jako bistroumnega moža. Pri čaju se je največ razgovarjalo o najnovejših cestnih ropih. Najbolj se je razburjal gospod Barton, ki se je tudi ponudil, da osebno pomaga pri zasledovanju zločincev. Sprva sem bil pripravljen, da sprejmem pomoč mladega moža; toda po treznejšem premišljevanju sem smatral za najvažnejše, da se ne dam spoznati in rešim svojo nalogo sam brez pomoči in tujega vpliva.
Med godbo in prijaznim razgovorom je bil večer zelo prijeten. Duša vse zabave pa je bil Jasper Barton. Njegove duhovite opazke so očividno jako ugodno vplivale na domačo hčer in njena roditelja.
“Ali igrate šah?” me je naenkrat vprašal Dobell. Mirna njegova narava ni dolgo trpela družabne razigranosti.
“Igram,” sem odgovoril.
“Ali vam smem predlagati eno partijo? Igrala bodeva v sosednji sobi, družba pa naj se po svoje zabava.”
“Z veseljem sprejmem,” sem odgovoril in sledil županu v sobo. Kmalu se je izdal, da ni izurjen igralec in zato se moje misli niso mudile samo pri igri.
“Kakor se vidi, je gospod Barton vrl mož,” sem opomnil, ko se je moj nasprotnik obotavlja! potegniti.
“Gotovo, gotovo! Krasen človek je.”
“Ali je že dolgo pri vas v službi?”
“Šele šest tednov. Toda s pridnostjo-in natančnostjo si je pridobil moje popolno zaupanje. Vsak ga ima rad.”
“Mislim, da sem to tudi zapazil,” sem dejal smehljaje. “On zna občevati z moškimi in z ženskami morebiti še bolje.”
“Da, na mojo hčer je posebno pozoren. Če se Emilija odloči, da mu nostane soproga, z veseljem privolim v to zvezo. Barton je sicer reven, toda moje razmere so precej ugodne; sploh pa bogastvo človeka ne naredi srečnega.”
“Tej resnici se ne da ugovarjati. Sicer pa je Barton vsekakor bistroumna glava.”
“Da, res je to. Naš župnik ptavi, da ima malo njemu enakih. Le pomislite, on govori francosko in nemško popolnoma gladko.”
“Res je!”
Igrala sva že dve partiji. Pustil sem staremu gospodu veselje, da je dvakrat dobil, ker nič ne spravi človeka v slabšo voljo, kakor če je večkrat zaporedoma mat. Toda kmalu je minilo gospoda Debella veselje, da bi še dalje igral, ke,r zaspanost mu je objemala ude. “Ali bi ne kadila rajši cigare?” me je vprašal.
Jaz sem bil s tem zadovoljen, a zabava se le ni hotela razviti. Gospod Dobell mi je navadno odgovarjal v kratkih besedah in slednjič je popolnoma utihnil. Bil je trdno zaspal.
Nekaj časa sem mirno sedel. Zdaj-
nejša malenkost ključ,, s katerim se razkrijejo velike skrivnosti.
Jasper Barton in gospica Dobell sta bila sama v salonu.
"Največje spoštovanje imam pred vašim očetom,” sem slikal mladega moža, “toda, ljuba moja Emilija, jaz bi rad igral drugačno vlogo v življenju. Ako bodete moja ljubljena soproga, bi vas, rad videl med svetom in oboževano, ne pa da bi živeli v tem kotu neznatno življenje.”
“Ali Jasper..
“Vem, kaj hočete reči, gospica,” jo je prekinil Barton, “vendar te besede v mojem sedanjem stanu zelo neverjetno zvone. Toda dovolite, da vam zaupam tajnost, da sem že precej prihranil in imam mnogo upanja na bogastvo.”
“Vaši starši so že mrtvi.”
“Res je to, a imam bogate sorodnike. Upam.. Njegove besede so postale sedaj tako nejasne, da jih ni^em mogel razumeti. Trpelo je nekaj minut, da so bili glasovi zopet razločnej-ši.
“Ljubi Jasper,” sem slišal, “nikdar mi niste povedali, kako ste izgubili srednji prst na levi roki.” ,
Tudi jaz sem zapazil, da mladi mož nima tega prsta.
“Res ne?” se je šalil. “Mislil sem, da to že davno veste. Ko sem bil še deček. . .”
Župan se je zbudil in nisem mogel več slediti razgovoru. Poslovil sem se in odšel.
Imam navado zvečer v postelji še enkrat vse prevdariti, kar sem doživel podnevi, in premišljevati, kako bi najlažje odkril dotični zločin. Ko sem vse premislil o cestnih ropih, sem prišel do zaključka, da morata biti zločinca iz Elliotsville. Vsi oropani popotniki so bili namreč s pravim imenom na govorjeni. Po kratkem premišljevanju se mi je zdelo v svrho odkritja najboljše, da se dam sam oropati.
Drugi dan sem pri vseh razgovorih namenoma govoril o svojem odpoto-vanju v Albany. Lastnik gostilne Congres-House me je resno opominjal, naj opustim to misel, češ, da me bodeta na potu gotovo napadla cestna roparja. Nisem se dal omajati v svojem sklepu. Odvrnil sem skrbnemu gostilničarju, da so moji opravki važni in jih ne morem odložiti!
Tudi gospod Dobell ni soglašal z mojim sklepom.
“Ljubi gospod,” je dejal, “pustite to! Na ta način hitite le v nevarnost in gotovo ne bodete odkrili zločincev.” “Premislil sem stvar, gospod župan, in če sem si kaj vtepel v glavo, me od tega nič ne odvrne.”
“Kakor hočete. Za nasledke ste odgovorni sami.”
“Kje je gospod Barton danes?” “Ravnokar je šel v banko.”
“Ali ste mu povedali, kdo da sem pravzaprav?”
“Ne, ne; nobena živa duša v mestu ne ve tega.”
“To je dobro. Ohranite mojo skrivnost zase, dokler se ne povrnem.”
Po tem razgovoru sem odšel. Med potom me sreča Jasper Barton.
“Dobro jutro, gospod Elark!” je vsklikni! in mi prijazno nudil roko v pozdrav.
“Dobro jutro, gospod Barton! Veseli me, da vas vidim. Posloviti se moram od vas.”
“Tako? Vi nas hočete zapustiti?” “Danes zvečer moram v Albany.” “Ali se nič ne bojite?”
“Česa?”
“No, roparjev.”
“Ah, na to niti mislil nisem, čeprav bi se moral bati, ker imam pogosto precejšnje vsote s sabo. Prav sedaj pa sem se spomnil, da niti ne vem, kje je banka. Ali bi mi povedali vi zanjo? Rad bi denar zamenjal.”
“Za banko?.. . no, lahko. Pojdite po prvi ulici na levo, tam zagledate rjavo poslopje in to je banka.”
Zahvalil sem se in hitel dalje. Moj opravek v banki je bil kmalu končan, nato sem krenil v gostilno in čakal večera. Ko se je stemnilo, sem dal v mošnjo dva z rdečo tinto zaznamovana bankovca po deset dolarjev in ukazat konja osedlati. Ker nisem imel namena braniti se, se nisem preskrbel z nobenim orožjem. Noč je bila hladna in temna, nebo so zakrili gosti o-blaki in oster severovzhodnik mi je pihal v obraz; a jezdil sem pogumno dalje.
Mestne luči so se že davno skrile v nočni daljavi. Že sem jezdil eno uro; a o napadu ni bilo .duha ne sluha. Pričel sem se bati, da sem zastonj šel na pot. Naenkrat zgrabi nekdo konja za uzdo in pištola se mi zablesti nasproti.
“Vaš denar, gospod Elark,” je zakričal močan glas.
“Vi me toraj poznate?” sem vpra-
šal.
pazdaj sem odpihal lahke obačke dima in mislil o tem in onem. Iz bližnje sobe sem začul — vrata so bila le priprta — šepetajoče glasove, sprva nerazumljive in zmešane, potem vedno jasnejše in končno sem razumel razgovor, če tudi nisem prisluškoval. Pravzaprav bi se moral oplašiti; toda brezobzirni značaj policijskega uradnika je z’trl v meni taka nežna čutila, ker že davno imam za pravilo, kar največ zvedeti in na katerikoli način. Saj je vendar tako pogosto najneznat-
“Da, vi ste tujec, ki je stanoval v Congres-House.”
Pazljivo sem opazoval obe postavi.
“Ne ozirajte se in dajte svojo gotovino sem!” je klical eden lopovov nepotrpežljivo in me zgrabil za ramo.
“Zelo rad. Nimam sicer mnogo pri sebi, toda kar imam, vama dam rado-voljno, na razpolago.”
Podal sem roparju mošnjo, odprl jo je in začudenje se mu je razlilo po obrazu.
“Vi imate več denarja seboj,” je pričel zopet.
“Ne !
“Danes so vas videli v banki.” “Čisto prav. Toda v banki sem bil zato, da sem odposlal denar.”
“Vas bodeva preiskala.”
“Le. Jaz sem brez orožja in se ne morem braniti.”
Roparja sta obrnila vse žepe, ker pa nista nič našla, sta se morala zadovoljiti s tem, kar sta dobila.
“Gotovo namenoma niste vzeli več denarja s seboj.”
“Res je. Dejalo se mi je, da bodem gotovo oropan in potem sem se ravnal. Moje potovanje je _ sedaj brez pomena, ker brez denarja ne morem v Albany.”
“Obžalujeva, da sva vas nadlegovala.” .
Roparja sta izginila v temi. Obrnil sem konja in dirjal v mesto.
Med razgovorom z roparjema sem se zelo trudil, da bi jima videl v obraz. Zastonj; njih krinki sta ju popolnoma zakrivali in tuji so mi bili glasovi. Tudi nisem mogel v temi razločiti postav; enega sploh videl nisem in drugi mi je bil popolnoma neznan. Moj načrt se je torej ponesrečil, vendar nisem obupal o končni rešitvi zagonetke.
Moje prepričanje, da so cestni roparji prebivalci mesteca Elliotsville, je bilo sedaj še trdnejše. Sklenil sem torej, da se skrijem v bližini mesta, počakam povratka lopovov in jima potem sledim.
Dospe! sem do prvih hiš. Konja sem skril v bližnjo goščavo in se oprezno bližal staremu, na pol razpalemu poslopju. Prva soba, ki sem stopil v njo, je bila nizka, vendar precej prostorna in mi je nudila popolno skrivališče. Edina hišna oprava je bila stara omara.
Stopil sem k oknu in v svoje veliko veselje sem videl, da od tu lahko opazujem vse, kar se vrši na cesti. Sicer pa moj položaj ni bil ravno prijeten Mrzel veter je žvižgal skozi odprto okno, da me je stresal mraz, poleg tega pa sem bil utrujen in zaspan. Večkrat mi je vstala misel, da bi pustil stvar pri miru in si izbral ugodnejše prebivališče. Toda trdno prepričanje, da šo cestni roparji prebivalci mesta in da morajo tu mimo, me je krepilo v mojem sklepu in potrpežljivo sem čakal dalje. Stal sem kako uro pri oknu, kar zaslišim bližajoče se korake, ki so se vedno bolj razločne culi iz tmine, in slednjič zapazim na cesti dve temni postavi. Kako naj popišem svoje strmenje, ko sta moža krenila na pešpot in jo udarila naravnost proti stari hiši.
Po bliskovo sem skočil od okna, se skril v omenjeno omaro in že so se odprla vrata in moža sta vstopila. “Malo sreče danes,” je dejal eden. “Ne more vse dni zlato deževati,” odvrne drugi.
“Mislim, da sva z uspehom zadnjega tedna lahko zadovoljna.”
“Saj jaz sem tudi in to tembolj, ker naju nihče ne sumi, kar je seveda pred vsem moja zasluga.”
“Da priznati se mora, da razumeš stvar. Ljudje ne mislijo na to, da bi bila midva tista, ki jih delata proste preobilega zlata in srebra.”
“Ampak tu je strašno mrzlo. Kje so žveplenke?”-“Zgoraj na omari.”
Ropar se je bližal omari. Burno mi je tolklo srce. Omarina vratiča so se odprla in sreča, ki mi je bila tolikrat mila, me tudi to pot ni zapustila. Mož je takoj našel žveplenke, na deski nad mojo glavo. Bil sem zopet na varnem.
“Kako, da si pustil okno odprto?” je pričel eden roparjev, ko je luč razsvetlila sobo.
“Tega jaz nisem storil.”
“Seveda, kdo pa drugi?”
“Najbrže ti sam. Toda kaj pomaga prepir, ko je že odprto.”
S temi besedami je zaprl modri govornik okno. Jaz pa sem bil zelo vesel, da nista pričela sumiti o nepoklicani osebi.
Luknjica pri ključavnici mi je nudila priložnost, da sem opazoval roparja. Eden je bil močan, velik mož, drugi znatno manjši. Ker pa krink nista odložila, sem ju prav tako malo spoznal, kakor zunaj na temni cesti.
“Sedaj pa na delo,” je zopet pričel eden. “Kaj sva danes uplenila?”
“Nič drugega kakor dvajsetih dolarjev njujorškega trgovca, zlato uro najemnika Johnsona in dva prstana njegove žene.”
“Dobro. Razdeliva si torej denar in skrijva ostali plen!”
Ropar je ponudil tovarišu bankovec in videl sem, kako ga je vtaknil v levi žep pri telovniku.
Nato sta dvignila desko in skrila tjekaj uro in -rstane.
“Precej lepih stvari že imava,” se je smehljal večji, ko je desko zopet nazaj položil. “Kdaj si bodeva delila?” “Mislim da nadaljujeva še nekaj ted nov kratkočasno igro in potem izg:-neva!”
“Toda predno se to zgodi, posetiva še nekaj hiš v mestu. Stari Dobell na -rimer ima vedno dovolj denarja.” “Dobro, a ta naj bode zadnji.” “Imaš prav. Kje je žganje?”
“Zeoraj v omari. Prinesi ga, tudi jaz bi rad pil požirek pijače.”
Sedaj sem bil izgubljen. Mož pride z lučjo k omari. Hipoma me je spreletela rešilna misel. V trenutku, ko se vratiča odpro, sem vpihnil luč skozi razpoko.
“Da bi te vrag...” je zaklical ropar in jezno zaceptal z nogami. Vendar ni prižgal takoj luči; v temi je tipal nad mano in v veliko moje veselje je našel steklenico. Zopet so se zaorla vratiča in nevarnost je minila.
Moža sta še enkrat naredila luč.

\'\Cen Sllig
k-	aojJEPH TEEsraa’Ä	A
«EOISTCRI*
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji tako kritični, ker vsi vemo, da	^
niso
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati da so vst nered, odstranjen, m človeški sestav je zopet na delu k zdra^ telesa
Ko se vam pripeti, da —;——
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih m okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.
Čistost garantirana.
i a
few.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel
), ILL. X
Upal sem, da bodeta odložila krinki, ker bi tako lažje pila; a motil sem se. Kedar sta nesla sladkega vinca steklenico k ustnicam, sta krinki dvignila in obraza sta mi ostala tuja kakor poprej. Toda, ko je pil mlajši ropar, sem nekaj zapazil...
Ko sta bila zapustila poslopje, sem se tudi jaz dvignil iz svojega skrivališča in jezdil v mesto. Na gostilničarjevo vprašanje sem odgovoril, da sem med potom spomnil, da bi bilo moje potovanje v Albany iz nekega ozira popolnoma odveč.
Drugo jutro sem šel k županu. Našel sem častitega gospoda z njegovim tajnikom v pisarni.
“Kako pridete sem, gospod Elark?” je vzkliknil župan. “Mislil šem, da ste že v Albanyju.”
“Imel sem nesrečo, da sem bil med potom oropan. Zato nisem mogel nadaljevati potovanja.
“Sramota! Vlada bi vendar morala ostrejše postopati proti banditom,” se je razburjal Barton.
“To tudi jaz mislim in sem prav zato semkaj prišel,” sem odvrnil in položil roko na Bartonovo ramo. “Moj ujetnik ste, gospod Barton. Jaz vas dolžim cestnega napada, ki ste ga izvršili na mojo osebo.”
“Ali ste pri zavesti, gospod?” je razburjeno zaklical Barton.
“Popolnoma pri zavesti.”
Predno je mož vedel kaj nameravam, sem mu potegnil iz žepa pri telovniku z rdečo tinto zaznamovani bankovec. Lopov' se je izdal, ko je dvignil steklenico k ustnicam; pri tej priliki sem namreč zapazil, da nima srednjega prsta in takoj sem zadosti vedel.
Barton je tajil, dokler mu nisem povedal, da sem bil skrit v omari. Ko je videl, da ni nobene rešitve več, je priznal svojo krivdo in izdal tudi' tovariša. Ta je bil domač hlapec pri neki gostilni. Oba lopova sta v ječi dobila dovolj časa, da premišljujeta o svojih dejanjih. Pod desko v sobi so se dobile precejšnje vrednosti, ki so prišle večinoma pravim lastnikom nazaj v roke.
Čez nekaj čas sem dobil vest, da sta se zaročila gospica Emilija Dobell in gospod Teodor Johnson, sin bogatega najemnika, ki je bil oropan tisto noč kot jaz.
J. F. Kil UST G
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS.
Oba telefon 8. JOLIET.
ANTON NEMANIČH
aos-307 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanj'e 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone
FRANK MEDOSH
Ave., vogal 95th ulice, en

kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
-- ■ «uuu«
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena P¿strežba vsakemu. Telephone Í23; South Chic
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER
POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Kje je najbolj varno naložen d9a ar
?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron,
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega Se mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v AmerikiI Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
“"»"IV.?’'h FRANK SAKS ER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
.[E[SfliEMHEE(l!MIMMiEiEMEiWSEfEIEIEE ®
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Ely, Minn., 17. apr. — Sliši se, da ako Oliver Iron Mining družba s pričetkom maja nç bo začela rudo pošiljati, potem bodejo v Savoy rudniku prenehali z delom, kar bode'zopet hud udarec za naš brezposelni narod. Zaradi velikega petka so tukajšnje pa'rne piščali utihnile, in brez izjeme so vsi delavci prenehali z delom v rudnikih. Bolj lahko so nekateri gospodarji svoje hišno stanovanje popravljali. Soproga John Horvata že par mesecev dobro obdarjena z boleznijo leži. Želimo ji ljubega zdravja. Švidovskega roda, 20 let stara dekle se je v nedeljo 12. apr. zastrupila in umrla. Znano ni še, zakaj je samomor izvršila.
Pozdrav čitateljem Amerikanskega Slovenca.	John Težak.
Fleming, Kans., 19. apr. — Dne 14. t. m. zjutraj je preminula vdova Ana Vovk, občespoštovana med vsem tukajšnjim prebivalstvom; to nam priča mnogobrojna udeležba njenega pogreba. Rojena je bila v Stranski vasi pri Grosupljem na Dolenjskem. Potem je bila omožena nekje pri Šentvidu na Dolenjskem, odkoder se je preselila približno pred desetimi leti v Ameriko in se naselila s svojim soprogom v Flemingu, Kans., kot prva Slovenka. Rajnica zapušča štiri sinove, najmlajši je 14 let star.	Anton Skubitz.
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.

JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
Hibbing, Minn., 19. apr. — Cenjeno uredništvo: Sprejmite v Vaš cenjeni list par vrstic.
Zavoljo dela Vam še nimam prav nič poročati, ker je še vedno pri starem.
Kar se tiče v verskem oziru, jako lepo napredujemo. Ko sem jaz prišel v to mesto, je prišel le vsaka 2 meseca kak dušni pastir nas obiskat, a sedaj imamo pa kar dve katoliški cerkvi; je-dna je italijanska in drugo imamo Slovenci, Nemci in Irci skupaj. Složni smo si jako z en drugim, imamo jako priljubljenega dušnega pastirja v osebi pater Gomesk, ki je po narodnosti Francoz, in ni zmožen slovenščine in nemščine, zato je nam preskrbel v voljo nam slovenskega duhovnika, tako da je lahko vsak katoličan opravil svojo velikonočno dolžnost, in sicer v osebi p. Simona Lampe z Klokey in nam je v naši materinščini jasno razložil pomen sv. križa in trpljenja Jezusa Kristusa. Za njegov trud se mu prav udano zahvaljujemo.
K sklepu pozdravljam vse Slovence po širni Americi in želim vsem vkup vesele velikonočne praznike.
Fran Golob.
Collins Street, Joliet, 111.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
brodne listke ter staro domovino.
u v »net? lastnik
123 Pine Street,
HIBBING, MINN.
COMPAGNIE G MAIE TEAN8ALANTIQU B
FRANCOSKA PROGA, atka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
.A PROVENCE 30,000 H. P.
.A SAVOIE 22,000 H. P.
.A LORRAINE 22,000 H. P.
.A TOURAINE 15,000 H. P.
5otniki tretjega razreda dobivajo izplačno hrano na parnikih družbe, ažne postelje, vino, dobro hrano in na mesna jedila.
Jarniki odplujejo vsak četrtek, ilavni zastop na 19 State Street, iwYork
Maurice Kczminski, glavni zastop It za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, A. C. Jankoviči, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
POZOR, SLOVENCU
Ko semudite v našem mestu se nadejam našega poseta v
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijač«, tndi prodajem dišeče ‘Union-Made smodke.
Rojakom se priporočam.
ElTJIDOI-iF
Washington St., blizo lOth Ave.,	GARY, IND.
Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar y staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
Milwaukee, Wis., 13. apr. — Dne 7. t. m. smo imeli tudi pri nas zelo srdite volilne boje. Zmagali so na celi črti demokratje. Naš od demokratske stranke novoizvoljeni župan Rose dobil je 23,014 glasov, republikanec Pringle 18,349 glasov in socialni demokrat Seidel 20,907 glasov. Le 2,107 glasov je manjkalo, da ni zmagal so-cialdem. Emil Seidel. Pri tem se vidi, kako je ta mož priljubljen med tukajšnjim delavstvom, ker ti glasovi niso bili kupljeni, ker on in njegova delavska stranka niso imeli na razpolago tisočakov, kot sta jih imeli drugi dve stranki in izdali za plakate, pijačo in divje reklama, posebno kot je bilo večer pred volitvami. Misli bi človek da divja revolucija po mestu. Tam je prišlo na stotine kupljenih razgrajačev, ki so vpili “Vote for Rose”; po drugi ulici zopet kaih 30—40 avtomobilov z godbo na čelu, ki so agitirali za Pringelna. Tudi prohibicionisti so imeli svojega kandidata, ki je dobil celih 735 glasov. Ali ni res to čudno, g. urednik, da se tudi pri nas v stolici kralja ječmenovke nahajajo taki ljudje, ki jih vi imenujete suhače? Pa le ne imejte preveč straha pred temi ljud mi: zagotavljam Vas, da poprej se bode posušilo jezero Michigansko, kakor pa studenci v Milwaukee, kjer izvira slavno pivo.	-
Wisconsin ima letos tudi svojega kandidata za predsedniško mesto za republikansko stranko z imenom La Follette, pa se ni bati da bi premagal Tafta.
Kar se tiče krize, tudi tu še razsaja, pa vendar prav posebno hude ne more biti v našem mestu, ker gledališča so še vedno prenapolnjena in pa še posebno slovenski saluni. Ker gremo ravno mimo, pa poglejmo nekoliko notri, da bodejo tudi podrugod vedeli Slovenci, kako lepa manira je po naših “salunih”. Ako pride človek v sa-lun, tam za baro vidiš stati najmanj po dve kelnarci, ki te pa najprvo prav prijazno nagovori z “Ali boš mene tud tritav?” Človek hočeš-nočeš, že radi same prijaznosti ne moreš odreči. Nato pa te zopet prijazno povabi. “Ali hočeš iti rajat?” Kajti poznam salune, ki skozi celi post, ob sobotah in nedeljah, se sliši iz njih otožni glas kranj ske harmonike. Pa poglejmo še gospoda birta, ako je za baro; on pa je že nekoliko bolj olikan. On popraša najprvo človeka: “Ali boš ta mali glaž ali ta vel‘ki?” neglede na to, ali pride človek iz dela prav žejen ali za zabavo v salun. Tudi je dostikrat salun
podoben bolj s...... nego to kar se
imenuje; zato priporočam našim gg. salunarjem tudi nekoliko več snage. Ne smem reči, da je tako po vseh salunih, nekaterim gre tudi vsa čast.
Predkratkim se je obstrelil tu v nekem salunu mlad fant. doma iz Dolenjskega; vzrok, nesrečna ljubezen.
Trije ruski Poljaki so zapovedali u-radnikom neke tukajšnje banke “Roke kvišku” in pri teni odnesli precejšnjo svoto denarja; ptičke in denar so drugi dan že dobili in spravili na varno.
Tu se je ustanovilo novo žensko
podporno društvo, želim mu obilo v-speha.
Tudi se je ustanovilo cerkveno pevsko društvo, pod vodstvom gospoda Haima, ki bode pelo prvič v nedeljo, to je na Velikonoč v nemški cerkvi na West Allis.
Vsem čitateljem Am. S. želim veselo Alelujo. S pozdravom
Šercov Jok.
Milwaukee, Wis., 20. apr. — Cenjeno uredništvo Am. Slov.: Prosim še za malo prostora v predalih cenjenega lisfa Am. Slov. Od mojega zadnjega dopisa se je toliko rojakov oglasilo zaradi onega zemljišča v državi Wisconsin, da mi je nemogoče odgovoriti vsem natančno; toraj hočem na tem mestu kolikor mogoče natanko po jasniti glede tega zemljišča.
To zemljišče se nahaja 2—4 milje od Rib-Lake v Taylor Co. Zemljišče ni ravno, ampak valovito, najbolj priprav no za živinorejo ter za mlečne pridelke n. pr. maslo, puter in sir. Trava ter detelja izvrstno obrodita, kakor tudi krompir, oves, ječmen, rž; tudi koruza dobro uspeva, vendar jo pa samo za domačo porabo prideljujejo. Sadje tudi dobro obrodi^, posebno jabolka, hruške, kakor tudi drugo n. pr. sočivje prav dobro vspeva. To zemljišče stane po $10.00 aker.
Nekoliko višje proti severu v Price County se dobi tudi po $5.00, $7.50, $10.00 in $12.00 aker. Tam gori je še malo ljudi naseljenih na farmah, je toraj vse še bolj divje; vendar, ako bi jih kaj več hotelo iti tja, bi bilo tudi dobro.
Jaz sem si izbral zemljišče v Tay-ior Co., dasi je po $10.00 aker, je pa vsaj bliže mesta in železnice. V mestu Rib Lake je ena velika žaga in ena velika strojarna, kakor tudi katoliška cerkev ter višja šola. Dalje, na zemljišču je še dosti lesa, ki se letos že prav lahko proda; ravno sedaj imamo naročilo za 50,000 sežnjev derv, kakor tudi drugi les se prav lahko proda. Toraj imamo že letos dosti dela in kruha. Pri tem si pa tudi zemljišče čistimo. Se ve, to delo ni prav lahko ter ako ni kateremu ravno treba ter ako ima toliko denarja, da si lahko najme delavca, je še boljše.
Dalje, ako kateri želi pisati za podrobnosti ter vse bolj natanko izvedeti, naj se pismeno ali osebno obrne na Mr. Wm. H. Killen, Land Commissioner, Wisconsin Central Railway Co., Harvester Bldg., Chicago, 111. Ali pa na Mr. Walter R. Benedict, Local Land Agent, Waupaca, Wis. Pisati je treba v angleščini; ako pa kateri ni zmožen tega, naj pa meni piše v slovenskem jeziku ter mu jaz potrebno pojasnim.
Toraj na svidenje na Kmetijah v Wis-consinu ter pozdrav vsem rojakom po širnih Združ. državah.
Peter Perushek,
645—1st Ave., Milwaukee, Wis.
Newburg, O., 19. apr. — Cenjeni g. urednik: Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v nam priljubljenem listu’ A. S., da priobčim par vrstic in naznanim rojakom, kako slovesno smo obhajali velikonočne praznike. Desete svete maše so se vdeležila 4 katoliška društva, katera so korakala v sporedu s svojimi zastavami v cerkev sv. Lovrenca. Naš g. župnik, Rev. Fr. Kerže nam je kaj lepo pridigoval, ne samo danes, kajti celi postni čas vsako sredo večer so bile prav lepe pridige. Tudi naših cerkvenih pevcev ne smem po zabiti pohvaliti, tako petje je res lepo in hvale vredno. Igrala nam je slovenska godba iz Clevelanda, O., prav izvrstno. In tako je bilo vse v najlepšem redu.
Nadalje hočem .naznaniti našim čitateljem A. S. o nesreči, katera se je pripetila enemu Poljaku v četrtek dne
16.	aprila. Delal je tukaj v dratovni pri neki mašini, katera mu je utrgala na eni roki 3 prste in drugo roko mu je odtrgala blizu komolca, tako da mu je tudi žile potegnilo od rame; žile so bile navite na mišini kakor drat. Strašno je bilo videti! Nesrečnež je imel . žalostne velikonočne praznike.
Zopet žalosten vzgled rojakom, kateri niso še pri nobenem podpornem društvu. Želeti bi bilo, da bi vsak zaveden Slovenec pristopil h kakemu podpornemu društvu in K. S. K. J., da bi bili preskrbljeni v nesrečah.
Umrl je pretečeni teden naš rojak Martin Golob.
Delavske razmere so tukaj še zmiraj prav slabe. Štiri mesece je preteklo, odkar sem pooblaščen pobirati naročnino za list A. Slovenec, pa vkljub slabim časom sem pridobil lepo števi-vilo novih naročnikov, za kar se jim lepo zahvaljujem vsem, kateri so se naročili pri meni in plačali naročnino. Tudi nadalje jim priporočam, da naj ostanejo zvesti naročniki in čitatelji tega lista, ker res malo stane, samo $1.00 za celo leto in imamo dosti zanimivega berila. Zato želim, da bi ga pri vsaki slovenski družini imeli in prebirali.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike in tudi v stari domovini. Tebi pa, vrli list, želim obilo uspeha. John Lokar.
S'
Pen Argyl, Pa., 15. apr. — Naznanjam rojakom, da gre tudi tukaj slabo z delom. Tukaj so same “slejd kore”, ki vso zimo niso dejale skoraj nič, zdaj delajo po 3 dni na teden. Če ne bo boljše, bomo šli do starega kraja; od doma pišejo, da se; tam dobro služi, moj brat ima na dan 6 do 7 kron pri zidarskem delu po tunelih in takih delih zidarskih; pa če bi se poboljšalo tukaj, ostanemo le tukaj. I^a jaz sem tudi zidar in kamene stancam, ali tega dela se tukaj v tem kraju ne dobi; če
bi kateri rojak znal za tako delo, prosim, naj naznani v A. S.
Zdaj pa voščim vsem rojakom po širnej Ameriki veselo Alelujo in želim, da bi se zdaj eno leto videli tam kje v Jolietu v kakšnem društvu. Pozdravljam vse rojake in rojakinje in tebi, A. S., želim obilo uspeha in naročnikov.	Leon Makuc, Box 281.
Pittsburg, Pa., 12. apr. — Danes moram poročati, da so dne 7. t. m. odpotovali v staro domovino sledeči rojaki: 'Iz Pittsburga, Frank Cvetaš z ženo in otrokom, Peter Matekovič, John Fabič, John Nahtigar; iz Alleghenyja, John Račič z ženo in otrokom, Jure Frankovič in Matija Jaklič; zadnji trije v Podzemelj, prvi štirje v Preloko. Še veliko naših rojakov je odpotovalo ob istem času, pa nisem mogel dobiti njih imen, ker so morali hiteti na tren. Toliko ljudi še nisem videl obenem, da bi se vračali v staro domovino, in sicer ljudi vseh narodnosti. Našim ro-jjakom pa želim vsem skupaj srečno, potovanje.	John Verbiščar.
Poplar Bluff, Mo., 15. apr. — Cenjeni g. urednik A. S. Ker se čitajo razni dopisi o napredovanju kmetijstva naših rojakov iz raznih dežel, prosim natisnite še tale dopis.
Ko sem pred nekaj leti prišel semkaj, še ni bilo nobenega naših rojakov Slovencev tukaj, in zdaj so se začeli seliti na farme. Tukaj je zdravo podnebje. Tukaj se dobijo že sklinane ali obdelane farme. In dobi se zemlja po 5 dol. aker hosto z lesom; nasel-nik da les na žago, žage so blizu, in si s 25 dolarji že hišo postavi. Tukaj pridelaš vse poljske pridelke in v mestu se vse lahko proda, tudi drva. Od mesta in železnice smo osem milj ih katoliško cerkev imamo v mestu. Šole so pa tukaj zraven, in vsake tri milje je šola. Tukaj se lahko začne z majhnim denarjem, ker posebno draga ni nobena reč. - Posebno pa živina je vredna, ker zime so kratke, se živina skoraj sama živi.
Pozdrav vsem rojakom širom Združenih držav, a tebi, vrli list, želim obilo uspeha.	John Resnik.
Springfield, 111., 22. apr. •— Med mojim časom na obisku v Jolietu ob velikonočnih praznikih se sem mudil med rojaki.
Ko sem prišel v mesto na Chicago in Alton postajo, so me že spremili jolietski prijatelji. Preč sem zagledal krasno stavbo velike cerkve, misleč, da je to kakšna katedrala, sem vprašal čegava cerkev da je. Prijatelj mi je odgovoril, da ta krasna stavba je slovenski božji hram. Res je ponos ondotnih Slovencev. Take cerkve ne dobiš zlahka v državi Illinois.
Posebno sem bil vesel, ko sem se udeležil sv. maše v istej cerkvi, ker že dolgo let nisem slišal slovenske pridige in slovenskega petja. Pridiga in petje me je spominjalo na mlade dni v domovini. Posebno je bilo lepo vse in veselo to nedeljo, ki je vstajenje Gospodovo. Rojaki so v istem mestu lahko ponosni na tako krasno
cerkev in tako izvrstno božjo službo ter petje. To kaže, da so jolietski Slovenci res vneti za vsako dobro stvar.
Posebno sem bil vesel, ko sem srečal toliko število sobratov naše dične Jednote. Skoro vsak Slovenec nosi nje znak.
Žal, da mi ni mogoče biti delj časa med Jolietčani. Upam.pa, da se spet oglasim.
H koncu se zahvaljujem vsem prijateljem in rojakom v Jolietu za izvrstno postrežbo. Take postrežbe in veselja že dolgo nisem imel o Veliki noči! Pozdrav!	Jer, Mlakar.
Rock Springs, Wyo., 13. apr. — Ko prebiram predale našega glasila idile nam K. S. K. Jednote in berem dopise iz raznih slovenskih naselbin, se m« poloti želja, da jaz tudi omenim nekoliko v našem glasilu o naših društvih in našem katoliškem življenju tukaj na daljnem zahodu in o ti burjevi preriji.
Tukaj v naši naselbini imajo Slovenci 4 svoja društva, katera so pa že vsa znana Slovencem po Zjedinjenib državah ameriških, nekoliko iz časopisov, nekoliko pa ker mnogo Slovencev potuje iz kraja do kraja, si prebira in išče boljšega stanovanja in zaslužka in marsikateri pride tudi sem v Rock Springs in nas zopet zapusti. Torej naša društva si še dosti dobro napredujejo, to je, moška. In tudi naše žensko društvo je jelo naraščati iii se množiti v številu članic. In seveda se je tudi zboljšalo stanje blagajne.
Naše društvo sv. Srca Marije št. 86. K. S. K. J. bode staro 3 leta meseca maja, kot je lahko znano čitateljerii našega glasila Am. Slovenca, in je bilo prav na slabem stanju nekoliko časa. Ampak zdaj, hvala našim vrlini Slovenkam, se je pa jelo razvijati in se je že zdaj v teku treh mesecev pomnožilo število članic za 6. Seveda, to ni veliko število pri društvu, ki šteje nad sto ali pa dvesto članov ali članic; pri takem društvu kot je pa naše, se pa nam precej pozna. In še druge ženske se oglašajo, da bodo pristopile. Le tako naprej, in kmalo bo štelo naše društvo sv. Srca Marije nad 50 članic in bode v ponos nam vsem tukaj v Rock Springs bivajočim Slovenkarh. In ko naše društvo se še pomnoži V številu članic in pomnoži v premoženju društvene blagajne, si bomo pa omislile društveno zastavo.
Samo ene reči nam manjka, in to je: dobrega dušnega pastirja, da bi nas spodbujal v verskih dolžnostih. Ravno zdaj v postnem času se bere skoraj iž vsake slovenske naselbine, da tukaj ali tukaj je bil slovenski sveti misijon in je šlo to ali ono društvo skupno k spovedi in k sv. obhajilu, kot zahtevajo pravila naše nam blage matere Jednote in zraven pa še posebej pravila društvena. Ali kaj pa bomo tukaj v Rock Springs, ko nas pride včasih obiskat slovenski duhoven na dve leti ali k večjem po enkrat na leto; to se pa le malokrat pripeti, da bi pri-(Nadaljevanje na 8. strani.)
..VABILO....
Društvo sv. Cirila in Metoda
štev 8, K. S. K. Jednote
vabi vsa slavna moška in ženska društva v Jolietu in Rockdalu, kakor tudi posameznike obojega spola, da se mnogoštevilno udeleže veselice, katero priredi imenovano društvo
dne 25. apr. v Golobičevi dvorani.
Svirala bode dobra orkestra; točilo se bo pristno jolietsko pivo in prodajale izvrstne Hrvatove smodke. Dober lunch bo na razpolago.
Na tej veselici se bode vlekla srečka za zlat cekin vreden $10.00.
Za vsestransko postrežbo jamči odbor.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Vstop Slovanom prost.	Za druge 25c.
JOLIET. ILL.
FINO FIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL
■).
(Nadaljevanje s 7. strani.) šel dve leti zaporedoma. Želeti bi bilo, ako bi kateremu slovenskih duhovnikov pripuščal čas, da bi tudi nas obiskal in da bi se dala priložnost tistim Slovencem in Slovenkam, kateri še ne morejo v angleškem jeziku opraviti svojih verskih dolžnosti.
Zdaj pa moram končati ta^ dopis; vem, da se ga bode naveličal že brati eden ali drugi, pa prosim, da mi opro-
stite.	_	....
S pozdravom vsem članom in članicam mile nam K. S. K. Jednote v imenu celega društva sv. Srca Marije št. gg "	Zastopnica.
So. Chicago, IlL, 21. apr. — Velikonočne praznike smo letošnje leto naj-slovesneje obhajali in vsakdo je pii-pomnil: Tako lepo pa ni bilo še nikdar poprej 1 S ponosom gledamo na to krasno stavbo — našo župnijo. Šele pred nekaj leti je bila vsajena kot malo drevesce, a zrastla je že v mogočno drevo. Nebroj ljudi, kateri se je vil zadnjo nedeljo v dolgi nepretrgani vrsti proti domači župni cerkvi, je pričal, da biva tu verni slovenski rod, kateremu je cerkev najljubši in naj dražji kraj. In zakaj bi nam tudi ne bil? Saj tu se zbiramo ob nedeljah in drugih praznikih, da se oddahnemo v tihi molitvi pred Najsvetejšim od vsak danjih tug in nadlog. Tu se krepčamo s kruhom večnega življenja in srkamo iz nedeljskih pridig nauk večnih resnic.
Dragi mi urednik Amer. Slovenca! Gotovo ste že prejeli več drugih do pisov iz slovenskih naselbin v katerih Vam povejo, kako so praznovali Veli konočne praznike in zagotovim Vam, da nismo niti mi zaostali. Na veliki petek, soboto in nedeljo so naši vrli vitezi društva sv. Florijana varovali božji grob, kateri je bil tako bogato obsipan s svežimi lilijami, nageljni, hi-jacinti in vrtnicami, da je človek nehote mislil, da stoji v sredi bujnocve-točega vrta. Prijaznoduhteč vonj se je razlival po celem svetišču in je slehernega spominjal na one žene, katere so kupile dragih dišav, da bi mazilile Kristusovo truplo.—Na veliki petek zvečer je imel naš župnik ginljiv govor s katerim je oretresel srca vseh poslušalcev in bi moral omehčati naj-kamenitejše srce. Vsako oko se je solzilo, ker nas je tako umetno pre stavil v duhu pod križ na goro Kalvarijo, kjer se je pred toliko stoletji dovršila največja žaloigra, ko je umiral sin božji na lesu križa. Med drugim je povedal sledeče: “Sv. križ je nam vernim znamenje tolažbe in sladkega upanja prihodnjega življenja; on je veselje krščanske hiše, kras v katoliški šoli. Vidiš ga na razpotjih, kjer se mu popotniki spoštljivo priklanjajo. Sveti se na prsih vernega mladeniča, moža, žene in mladenke; blišči se v kroni posvetnega vladarja. Vsajen je na grob umrlega kristijana t znamenje miru in pokoja ter prihodnjega vstajenja. Sv. križ, kateri je bil Judom v zasmeh in nevernikom v nespamet, je sedaj znak največje časti in najvišjega odlikovanja.” Z napeto pozornostjo smo sledili besedam govornikovim in iaz sem sam pri sebi mislil na tihem: Hvala Bogu, da imamo K. S. K. J., katera nas druži v telesnih in dušnih potrebah pod zastavo Kristusovo.
Velikonočna nedelja je bila krasen pomladanski dan. Solnce je ljubko sijalo in v njegovih blagodejnih žarkih so se kopala zeleneča drevesce, katera so se probujala iz dolgotrajnega zimskega spanja k novemu življenju. Sem od juga je rahlo pihala prijazna sapica in vela naprej preko Mišigan-skega jezera. Po širokem trotovarju, ki se vleče od severa proti jugu je hitel trop ljudi. — bili so naši rojaki, ki so urnih korakov stopali proti domači župni cerkvi — k vstajenju. Pred župniščem je stala zbrana velika kopica nežnih deklic, oblečenih v sneže-no-belih oblačilih, katera/je nestrpno čakala, kdaj pohiti pred božji grob. Tudi v Frank Medoshevi dvorani se je vse živahno gibalo. Zbirali so se društveniki vitezov sv. Florijana, ki so imeli potem skupno odkorakati proti cerkvi. Pred odhodom je predsednik Jakob Kovač pripel zlat križec na prsi Joseph Kompareta s primernim govorom v pripoznanje zaslug, katere si je stekel s svojim peumornim delovanjem kot prvi vodja vitezov sv. Florijana. Pri njegovem trudapolnem poslu mu vsestransko pomagajo njegovi podvodje: Frank Gorenc, Math Pirnar, Frank Medosh in John Maver. Občno zahvalo je žel od vseh faranov Frank Gorenc, kateri je tako točno in in precizno menjaval častne straže.
Ob določeni uri so milo zapeli zvonovi iz visokih lin ter klicali vernike k službi božji. Od Medosheve dvorane pa do cerkve se je pomikala dolga vrsta vitezov v svojih mičnih uniformah in za njimi ostali društveniki. Deklice so veselih obrazov prekoračile cerkveni prag in zasedle njim določene prostore. Vitezi so pa stoje delali špalir med celo sv. mašo. Cerkev, v katero stane preko 700 ljudij, je bila kmalu natlačena do zadnjega kotička. Zdajci veličastno zagrme orgije in iz sladkih grl naših izurjenih pevcev in pevk pod spretnim vodstvom Jakoba Smrekarja se je razlegala vesela aleluja in: “Zveličar naš je vstal iz groba.” Ob sprevodu z Najsvetejšim sta korakala ob vsaki strani našega župnika po jeden vitez. Pred njim so se pomikali strežniki in pred temi deklice. Zadej za župnikom in spredaj pred deklicami so slovesno stopali vitezi s svojimi golimi sabljami v rokah in vsem tem je bil na čelu Nikolaj Požek ki je nosil soho vstalega Zveličarja. Po končani procesiji se je pričela sv. maša s pridigo. Nič
manj slovesno nismo končali 10. sv. maše in popoldanske službe božje. Ni mi treba še posebej povdarjati, da so naši rojaki navdušeni za svojo cerkev, ker pri vsem tem, da so ravno sedaj precej piškavi časi in je toliko šta-parjev, smo vendar nabrali pri ko-lekti $401.50.
Ob sklepu tega dopisa želim še nekaj omeniti: Naš župnik je pred kratkim izposloval 10 lot brezplačno za bodočo slovensko-hrvaško župnijo v Gary, Ind. To mestece je bilo ustanovljeno šele pred dvemi leti in raste tako čudovito hitro ter se množi kakor gobe po dežju. Kaže se, da obeta biti jedno največjih industrijelnih mest na svetu.
Pozdravljam vse člane, članice in uradnike K. S. K. J. in tebi, vrli Am. Slov., ki se neustrašeno boril za našo sv. vero ter pobijaš zmoto, želim obilo naročnikov in dobrih predplačnikov.	Matija Černetič,
tajnik dr. vit. sv. Florjana št. 44.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
M.
Steelton, Pa., 15. apr. — Ponesrečil se je Anton Papič iz Kermačne, 18 let star, v novem openhearthu pri stroju, ki šine reže. Zdrobilo mu je nogo, da so mu jo odrezali nad kolenom.
Ljudi je pa toliko tukaj brez dela. da jih na stotine čaka pri vsaki fa-briki. Pri Blast Furnace No. 3 še zmiraj delajo. V starem openhearthu so 4 plavži ronali, zdaj so trije zašta-pali. Dokler ne bo. več plavžev rO' nalo, bomo še zmiraj ješpren jedli.
Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki; tebi pa, A. S., dosti več naročnikov in predplačnikov.
Jos. A. Pibernik.
Dobravice pri Metliki, Kranjsko, 6
aprila. — Ker vidim v Vašem cenj listu novice iz skoro celega sveta, za to si mislim, da bi ne bilo napačno poročati kaj iz naše okolice saj je ta središče Bele Krajine.
Kar se tiče domačega življenja je vse bolj'po stari navadi. Več sosedov je prišlo iz Amerike, ker jih. je kriza prignala domov. No, ni mogoče reči da so prišli prazni, ker se še dovolj ponosno nosijo, kot Amerikanci obi čajno. Boljše je pa le, da se spravijo domov na svoja posestva kot bi čutili slabe čase v Kolumbiji kot poročajo listi.
Ker je ravno sedaj prišla v naše ho ste in vrtove naša vsakoletna obisko valka — kukavica, za to se je pa sedaj vse lepo ozelenelo. Cvetice že lepo cveto, drevje tudi, da je veselje. Po sebno se vidi iz naše doline prav lepo po naših vinskih goricah lepo cvetje po drevju in po travnikih se že zeleni Pšenica letos kaj lepo kaže. No, sedaj je še malo zgodaj, pa stari ljudje si pripovedujejo, da bo letos lepa letina ako jo Bog varuje.
Letos smo imeli pri nas dokaj vroče dni ob času volitev v deželni zbor, Prav pohvalno so se obe stranki goni li. Ne smemo kritizirati posebno pri nas, ker Gradčani so oddali vse svoje moči svojemu sosedu, a na Lokvici Suhoru pa isti tudi glasa ni dobil. Vsi so prav možato volili. Z izidom smo pa tudi vsi zadovoljni, še liberalci se vesele, ker je zmagal možak, ki ima dolgoletne skušnje v deželnem in dr žavnem zboru in že sedaj je postal naš izvoljenec deželni glavar. No, več nam ni mogoče pričakovati. Upamo, da bode sedaj naš poslanec in dež glavar deloval tudi na to, še bolj kot dosedaj, da se nam uresniči želja, ka tera nas teži, da bode skoro pridrdral “lukamatija” tudi v našo krajino. Ako se to uresniči bode naše sladko vince dobilo svojo veljavo in ceno; tudi žito se bode lažje spečalo ter sadje, ki se je do sedaj navadno doma povabilo na nepotrebne načine. . Ako se to zgo di bode naš okraj zvezan z raznimi mesti in bo kot v Ameriki cvetela pro speriteta in napredek v vsakem oziru. No, sedaj smemo upati, da se to ures niči v kratkem času.
Kakor drugod imamo tudi pri nas bolj bogate kmete. Ti so pa po na vadi bolj skromni. Ravno sedaj pri nas zabranili so stanovanje najbogatej šemu sosedu v njegovi lastni hiši. Ž se pripravlja 20 let, da bo zidal nov poslopje, a se mu smili denar in nje gove hoste. Gosposka ga je sedaj pri silila si sezidati novo hišo, ker se j bati, da se ne zruši in tako koga po škoduje. Zaradi nemarnosti je moral plačati 230 K kazni in se seliti iz svoje hiše. No, to se je že dolgo pričako valo.
Letos je cena na goveji živini jako padla. Morda pa sedaj vozijo govedino v Trst in Reko iz Amerike.
Ker se narod jako seli iz Amerike za to je upati, da bode imel “A. S. vsaj v vsaki vasi po več naročnikov.
Vsem rojakom širqpi Amerike rodo ljubni pozdrav!	M. Klepec.
S. HONET,
KROJAČ
g it North Chicago St- Joliet. 111
šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
B. Schuster
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega pa pirja po nizkih cenah
Alexander
Chicago telef. 2794
John ® Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois ©♦<>♦
Izdelujem
Kranjske harmonike.
najboljše vrste in sicer.
4 DO 5 GLASNE.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
telet.N e2 7..
Bambich & Vergeh
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTIOLiINO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivd“, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržite najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
tota N. Broadway..JOLIET, ILL
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
"The D. S.” lOc. in "Meerscnanm” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls
C. W. Brown, preds Bobt. Pllcber podpred W. G. Wilcox, kaBir.
i
Kapital 8100,000.00.
BARBER UILD1NG. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, k je hranjena en mesec plačamo obrest in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dneir. vsakega meseca. Certifikati kažejo p( 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju traj, pa do 4. ure pop.
obleke Cediti in čistiti
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje- v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje -ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so Jnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrb* dobro i hitro vožnjo najnižjili cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Ustanovljena 1I71.
Of Joliet, Illinoii.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. ÍOSEPH STEPHEN, podpredsed C. H. TAL COTT. blagainik
PosoinisipflEiiar naposesm
German Loan and Savings Rank MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškate] vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.»Ca)
Angleščina
v 3 do 6 mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
SLOVENSKA
KORESPONDENČNA ŠOLA BOX 181,
Sta. B. CLEVELAND, OHIO.


Dober Uremo;
in DRVA
DOBITE PRI NAS. A. Ryiikszel
1007 Marion St., Waukegan, IlL Phone 2182. Yard—North Chicago.
Podpisani naznanjam rojakom,
-a sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Larsen & Conrad
Pogrebnika
223 N. Genesee St.
Tele on 95	Waukegan, 111.
ANA VOGRIN
618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam. Hrvaticam.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za...............$ 5.20
50 kron za............... 10.30
100 kron za............... 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, IlL
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384. MAHKOVEC & BOŽICH,
VSAKDO -NTE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroir-spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
Ker se je oglasilo več rojakov, kteri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO„ 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v prodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence .8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji.	,
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35— 4
col, toplota znaša največ 95.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.”
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.	Več se natančnejše izve pri:
JOHN J. POLLAK-U
Hišnemu ih zemljiškemu posestniku.	534 W. 18th St., Chicago
j	,
Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica r Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega>klepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjiino zavarovane
terjatve......37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ..... i>979,582	K
Menice............ 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
B	jak-	Vrednost hiš v Ljubljani,
. » -	- , ^,4-*	'	Trstu in Dunaju ter
graščin ..... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.