ga	Poštnina plačana v gotovini.
acaaaMBfti	■ —
V Ljubljani, duš 27. februarja 1914.
Leto. VI
—1'IK
Glasilo ..Samostojne
etfjske stranke m Slovenijo
ifi
Naročnina:
celoletno................. »j" »-
...........................Din 12-aO
Četrtletno ..................
Posamezna Številka..............
Km&t	si sasts,
in svoje stališče v državi uravnaj si mmS
inserati:
ciali oglasi do 0 petit vrst ..... večji inserati od 10 petit vrst napre) . .
noticc, izjave, poslano, reklame petit vrsta
' *
a l>m 1-50 & Din 2-— a Din 3*—
Uredništvo in upravništvo lista te v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „£konoma".
B&Serlkalrf m kmetijska
V sredo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne, so imeli klerikalci zaupen sestanek radi Kmetijske družbe. Poročevalec je v uvodu prav lepo govoril o Kmetijski družbi. Povdarjal je potrebo, da se da Kmetijski družbi tudi značaj Kmetijske zbornice. Soglašamo.
Nato je pa začela druga pesem. Kmetijska zbornica je potrebna kmečkemu stanu le, če je zagotovljeno, da bo klerikalna. In dali so zaupnikom tale navodila: Vsak zaupnik naj skliče v svojem okraju zaupen sestanek. Na tem sestanku naj se pridobi za kmetijsko podružnico toliko članov, da bodo klerikalci imeli večino. Članarino pobira klerikalni zaupnik. Te članarine pa ne sme vplačati ne pri podružnici in ne pri družba v Ljubljani, ampak naj prinese denar in spisek članov v Ljublja-
no in oboje izroči tajništvu SLS. Do dne 25. marca morajo biti vsi spiski v Ljubljani. Klerikalno tajništvo bo 31. marca vse te nabrane člane vpisalo, ko ne bo več mogoče nasprotnikom se po-služiti istega manevra.
Pri podružnicah, kjer klerikalci pod nobenim pogojem ne morejo dobiti večine, ne sme plačati noben klerikalec članarine. Tam naj vsi izstopijo, da tako znižajo število članov pod 20, da SKS ne dobi delegata. Vse to mora ostati strogo tajno. »Samostojni bodo spali, mi klerikalci pa bomo delali in čez leto dni bo kmetijska družba sigurno v rokah nas kulukarjev.«
Take načrte delajo v Katoliški tiskarni. Toda bodite prepričani, kulu-karji obračajo, samostojni pa bodo obrnili.
Češka
Začetki češke kmetijske stranke so že stari. Pred približno 40 leti so ustanovili v Pragi srednji in večji kmetje bivše Češke in Moravske Češko kmetijsko stranko. Namen te stranke je bil, •politično in gospodarsko organizirati češkega kmeta, da pride tako kmet do svojega zastopstva v raznih avtonomnih in zakonodajnih organizacijah, ter da si kmetje ustanove svojo kmetijsko gospodarsko in strokovne organizacije;, ter da izpopolnijo kmetijsko zadružništvo in si pribore kmetijske zbornice in kmetijske svete. Vendar se stranka vzlic visoki izobrazbi in trdni stanovski zavesti češkega kmeta ter naravnost ogromnem delu, ki ga je storila v teku dvajsetih let na gospodarskem in organizatoričnem polja ni mogla tako razviti, da bi prišla do premoči. To vsled tega, ker je nosila strogo narodno obiležje radi česar so ji avstrijske oblasti neprestano metale polena pod noge; deloma pa tudi vsled tega, ker je v Češki industrija dobro razvita. Tudi dejstvo, da so pod Avstrijo posedovali velik del češke zemlje nemški in-židovski veleposestniki je branilo češki kmetski stranki pravi razmah.
Navzlic vsemu temu, pa je danes ravno češki kmetijski stan v srednji Evropi najbolj izobražen, najpremož-nejši, da v primeri z našim jugosloven-skim kmetom v naravnost zavidanja
kmetijska stranka.
vrednem položaju. Vse to se ima zahvaliti edino svoji dobro organizirani kmetijski stranki, ki je vzbudila v njem stanovsko zavest in utrdila strankarsko disciplino. Opirajoč se na trdno kmetsko stanovško zavest je češka kmetijska stranka preskrbela kmetu dovolj kmetijskih šol, ga organizirala v Izobraževalnih društvih, v kmetijskih denarnih in drugih zadrugah ter v stanovskih korporaoijah ter mu končno priborila tudi kmetijske zbornice in kmetijske svete. Vsi ti činitelji so vedno na delu za dober napredek kmetijstva.
Zanimiv je razvoj češke kmetijske stranke po vojni. Takoj leta 1919, ko je postala Češka samostojna država in ko so bila nemška in židovska veleposest-va zaplenjena in razdeljena med češke kmete, je stranka opustila svoja eks-tremna samokmetijska načela in se s spremembo programa približala težnjam ostalih podeželskih stanov, obrtnikov, uradnikov in drugih. S tem se je postavila stranka ne toliko na stanovsko stališče, temveč predvsem na državno stališče, z namenom, da stranka zastopa vse na deželi živeče stanove, s katerih pomočjo je upala dobiti v parlamentu večino.
Dasi je tvorila jedro te nove stranke stara Češka kmetijska stranka in čeprav so imeli v njej večino politično
in gospodarsko dobro šolani kmetje, se je že v teku dveh let izkazalo, da so interesi posameznih stanov tako različni, da poštena stranka ne more vedno ustrezati vsakemu stanu v polni meri, ne da bi prikrajšala druge. Izkazalo se je, da so take stranke samo tam mogoče, kjer ljudstvo ni politično in gospodarsko zrelo, kjer vsled tega lahko vodi stranko par mogotcev, katerim se je treba ozirati le na interese svojih agitatorjev, ljudstvo pa se zadovolji z volilnimi obljubami, ali pa v deželah, kjer so zgrajene stranke na verskih, narodnostnih in podobnih podlagah.
Izkazalo se je torej, da v moderni nacijonalni državi, ki ni vojaški, verski ali politični nestvor, ampak predvsem gospodarski orgardzem, stanovsko mešane stranke nimajo pravega pomena n; trajnesra obstanka.
Vsled tega in še posebej zato, ker tvorita poljedelska Slovaška in Podkar-patska Rusija večino čehoslovaškega kmetskega stanu, so čehoslovaški kmetje že na kmetijskem kongresu dne 29. junija 1922 krenili nazaj na čisto kmetsko stanovsko stališče.
Na tem kongresu se je izvršilo združenje stare »češke agrarne stranke« s Slovaško narodno kmetsko stranko in s slovaško »Domovino« v novo močno celodržavno kmetijsko stranko. Sprejet je bil nov organizacijski red in nov obširen in temeljit program.
Na tej stanovski, pravi kmetski podlagi je zmagala češka kmetska stranka in danes vodi češkoslovaško državno krmilo kmet Anton Švehla \ splošno zadovoljstvo vsega čehoslovaškega naroda^
B Skalick?:
Trgovinska pogajanja z Kalilo
vin v naio
in uvoz državo,
Pred kratkim so se v Beogradu pričela trgovinska- pogajanja med zastopniki Italije in naše države.
Kakor je pozdraviti korak, da se trgovinski odnošaji med našimi in sorodnimi državami končno urede, tako je na drugi strani treba velike opreznosti, da ne bo pri tem oškodovano naše gospodarstvo, posebno ne naši kmetijski interesi. Kolikor je znano, so razne italijanske korporacije poslale komisiiji, ki pri trgovinskih pogajanjih zastopa interese Italije, spomenice, v katerih stavijo svoje zahteve pri sklepanju te važne trgovinske pogodbe. Pred vsem soglašajo te korporacije v ten\ da se izvozu našega lesa v Italijo dajo čim večje ugodnosti. Italija naš les nujno potrebuje in zato je umevno, da se uvozu istega ne brani. Tudi uvozu drugih poljedelskih pridelkov ne bo Italija stavila velikih ovir, zlasti ne uvozu živine in žita, ker sama ne prideluje dovolj, da bi svoje prebivalstvo prehranila. Italija bo v kompenzacijo zahtevala), da se ji dovoli zlasti uvoz njenih industrijskih proizvodov, katerih ima pred vsem severna Italija nad obilico, tako da jih mora izvažati. Tu bo seveda naletela marsikje na odpor naše, lepo se razvijajoče domače industrije.
Za nas slovenske vinogradarje pa je silno nevarna zahteva trgovske in obrtniške zbornice v Gorici, ki zahteva, da se dovoli uvoz 100.000 hI goriških vin, kar utemeljuje s tem, da so ta vina že poprej pred vojno, prihajala k nan\ osobito v Slovenijo in da je slično ugodnost dovolila Avstrija za uvoz tirolskih vin. Tej zahtevi se pa morajo naši vinogradarji z vso silo upreti, kajti uvoz tujega vina v Slovenijo bi pomenil pravo katastrofo sa naše vinogradništvo.
Slovenija, kakor cela država, ima veliko nadprodukcijo vina. Danes vsa trgovina z vinom skoro popolnoma počiva in vinogradarji ne morejo svojega pridelka prodati. Kaj bo šele potem, ko pridejo še 2 ali 3 dobre letine? Propad našega vinogradništva je neizogiben. Naša država bi morala najmanj en milijon hektolitrov vina izvoziti, da se razmere izboljšajo. Ne izvaža pa skoro ničesar. Sedaj pa naj bi vino še uvažala? Za naše vinogradništvo bi nastale še hujše posledice, kot po znani »vinski klavzuli«, ko je v 90tih letih prejšnjega stoletja dovolila Avstrija povodom sklepanja trgovinske pogodbe z Italijo uvoz vina po znižani carini 3 gld 20 kr za hektoliter.
Vse avstrijsko vinogradništvo i« bilo takrat blizu propada in le s pritiskom strokovnih organizacij vinogradarjev na vlado, poslati, zbornico itd. se je posrečilo, da je končno padla ona zloglasna vinska klavzula in da se je zvišala uvozna carina na italijnsko vino na 20 gld. v zlatu.
Največje zasluge za to si je stekla takratna velika organizacija vinogradarjev, ki se je raztezala t*a celo Avstrijo, pod imenom »avstrijsko državno vinogradniško društvo«. Ako ne bi imeli avstrijski vinogradarji tedaj tako silne, okoli 20.000 članov broječe organizacije, ki je takrat, kar je bilo nekaj nezaslišanega, demonstrirala celo ta cesarskem dvoru, bi bili komaj dosegli taiko sijajni uspeh.
Iz tega se moramo učiti. Brez organizacije ni moči. 2e pred dvema letoma se je pričelo vsled inicijative i>a-ših vinarskih strokovnjakov snovati podobno društvo za našo državo, ki si je nadelo ime »Glavna zveza jugoslovanskih vinogradarjev«. Ravno prošlo soboto (16. t. m.) se je vršil ustanovni občni zbor te velike državne organizacije v Zagrebu, 2. decembra 1923 pa ustanovni občni zbor njene pokrajinske organizacije, Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo, v Mariboru. Imamo tudi že 16 krajevnih organizacij te Zveze v Sloveniji pod imenom »Vinarska društva« (na Kranjskem v Novem mestu, Mokronogu, Krškem in Metliki). Vsak zaveden vinogradar mora v lastnem interesu postati član te organizacije, da njeno delovanje okrepi, drugače se nam zna zgoditi nekaj takega* kot pred vojno v Avstriji, ko je uvoz italijanskega vina grozil upropastiti naše vinogradništvo.
Razmere so sedaj še veliko bolj neugodne kot pod Avstrijo. Avstrija je bila le deloma vinorodna. Velike, dobro obljudene severne dežele so bile dobre odjemalke za naša vina. Naša, osobito štajerska vina so šla v Gradec, na Gorenje Štajersko* na Dunaj, preko Dunaja na Češko, Moravskoi, v Galicijo itd. Danes, ko nas od Avstrije, Češke; Poljske itd. loči državna meja, ki je zaprta z visoko uvozno carino teh držav (v Avstriji ca 15 Din, v Češki skoraj ravno toliko na liter) je izvoz našega virta v te države, dokler se na podlagi specijalnih trgovinskih pogodb
Lepi janičar.
Roman.
Spisal Rado Murnik.
V drugi klopi je motrila Salda plemenita Frau-ensteinerjeva svoje sosede in sosedinje. Na gavra-nje črnih laseh se ji je lesketal šapelj — znamenje devištva — rumenosvilen šapelj, takrat posebno moderen. V njena uhana sta bili vdelani kladivci, simbol nemškega boga-gromovnika Thora; ta lišp so bile nosile Saldine pradedinje kot amulet zoper zla božanstva. Pod zelenobaršunastim plaščem se je svetil dvojnat pas od zlatih luskin. Roke v belo-svilenih rokavicah so držale molek velikih korald.
Delala je tako pohleven in otožen obraz, da je morala zbujati sočutje in usmiljenje. Kadar je pa vedela, da je ne opazuje nihče, so ji zagorevale črne demonske oči s čudnim žarom, ki se je slabo ujemal s hlinjeno pohlevnostjo in vdanostjo.
Radovedna je bila čakala trenutka, ko bo zopet stala med grofom Majnardom Blagajem. Ko sta dospela z bratom Erazmom v gosti, ju je sprejel bivši častilec Saldin mirnoprijazno. Pač se ji je zdelo, da je nekoliko drhtal njegov glas, ko so bile vse oči obrnjene vanjo in ko mu je ponudila roko; zdelo se ji je, da grof Majnard ne ve prav, kaj bi rekel in da izbira in išče primernih besedi. In veselilo jo je to... Med vsemi je samo ona čutila njegovo lahko zadrego in prisiljenost v njegovem nastopu. Ali tudi njej, tudi njej je bilo one trenutke tako tesno pri srcu, tako tuje, tako čudno, tako mučno... Ko ga je zopet videla pred sabo, ko je slišala njegov glas — tedaj se ji je zazdelo, kakor da se je vrnila srečna doba čarobnih mladostnih sanj, zlata d ->ba prve ljubezni... In akotudi se je bila pripravila na to srečanje, vendar ni mogla ostati popolnoma mirna; sila strastnih čuvstev je
jela razburjati njeno srce, da se je obvladala le iztežka.
Gledala je komteso Alijano, ki se je stiskala h klečeči materi kakor plaha srnica ki sluti nevarnost.
»Otrok je nedolžen,« je premišljala Salda. »Otrok naj trpi za greh svojega očeta? Še utegnem ustaviti nesrečo ... Ciganke ni bilo od nikoder. Ali je zadržala cigane nezgoda? Še lahko opustim maščevalne naklepe... Toda — kako bedaste so te misli! Salda ne pozabi osvete! Ne, ne! Ako se mi nakana ne posreči danes, se mi mora posrečiti drugikrat!«
In zopet je zasijala v njenih očeh zlobna, neusmiljena maščevalnost.
Blizu nje, pri vratih, je stal vitez Ahac Do-ljanski. Ob boku mu je viselo drugo bodalo; okoli levega rokava si je bil pripel z zlatom vezen svilnat trak, dragoceno darilo nepozabne Fiamette Santarose. Bil je posebno dobre volje.
»Tistale najmlajša Leuenbergova pa res ni napačna,« mu je šlo po glavi. »Sicer so si vse štiri sestre podobne kakor pomaranče, toda najbolj mi ugaja Oda; ušesa ima prav tako majhna in dra-žestna kakor moja uboga Fiametta. Nihče ji ne bi prisodil šestnajst let, tako je že razvita. Mlado Odo bom zabaval danes, dokler bom trezen, nota bene. Oh, kako milo mijavka naša baronesa Vlrida! Njen obraz je bolj pisan kakor stene te kapele. In na licih ima črne prilepke, da bi bolj vlekla poglede nase, priletna maškara. Dobro, da cvili la skozi nos, sicer bi preveč motila pobožnost. Kako grdo jo gleda suhi baron Gradnikar, stric pažeta Otokar.ia! Vitez Anže Mačerol, debele Genovefe debeli brat, pa kar spi; na steber se naslanja in kima z zabuhlo glavo. Dolgočasnost in zaspanost je menda dedna v rodovini slavnih Mačerolov. In glavo si je namazal trap, da se mu sveti kakor buča po dežju.«
Zraven viteza Ahaca je stal njegov oproda Jošt Davolič, dvajsetleten mladenič z nelepim stari-kavim obrazom. Dolgi život mu je tičal v gladkem poluoklepu in na čevljih je nosil srebrne ostroge, znamenje oprod. Zdelo se je, kakor bi se bal, da bi ga smatrali za čisto navadnega človeka, zato se je držal pretirano dostojanstveno. Težko je čakal prihodnjega leta, da mu odstrižejo lase ter mu opašejo meč z belim pasom in ga tako povitezijo po vseh pravilih.
Vitez Ahac se ni dosti brigal zanj; gledal je hrvaška plemiča Nikolo Radoševiča in Mihajla Vidakoviča, ki sta v svojih lepih suknjah, okrašenih z zlatimi vrvicami, moško sedela v drugi klopi na desni.
»Zdita se mi hrabra junaka,« si je dejal. »Govoriti znata izborno, kakor sploh Hrvatje. No, bomo videli, Če j« tudi njiju žeja tako odlična. Bomo videli.« t
Malo je bilo prave pobožnosti v grajski mo-lilnici. Skoraj vsi so se veselili prihodnje zabave, sokolovanja, turnirja, dobre jedi in pijače. Plem-kinje so skrivoma ocenjale obleke svojih prijateljic in gleducale moške. V oni dobi ženskim vobče ni bilo mnogo do bogoljubnosti; v cerkvi so si pripovedovale zanimive novice, čenčale o deci, o poslih in veselicah. Moški pa tudi niso dosti boljši; kaj radi so kričali, kvantali in plesali okoli cerkve ali celo v cerkvi in zastonj je karalo duhovništvo na sinodah in pridižnicah take razuzdane kozle.
Med redkimi kristjani, ki so v kapeli povzdigovali svoje misli k Bogu, je bil stari grof Felicijan. V dolgem črnobaršunastem plašču, obšitem s pre-belo gornostajevino (hermelinovino) in z rjavo sibirsko soboljino, najdražjo kožuhovino, sklonjen nad molitvenjakom v prvi desni klopi, je molil goreče, tiho, ne da bi premikal usten. Njegovo zelo nagubano obličje je izražalo mir in miloto
brezstrastne sive starosti. Udrte ustnice so kazale, da so mu bili izpadli zobje. Vendar je bil častitljiv in lep njega izraziti obraz, oblažen s pokojno blagoto krotkih očL Okoli usten mu je igral vdan nasmeh, ko je zrl na mašnika, svojega sodobnika, svojega edinega starega prijatelja med tem mladim, njemu že nekako tujim svetom... Hvalil je Boga da mu je dal učakati siva leta zdravemu in zadovoljnemu; molil je, da bi dodelil Bog to veliko milost vsem dobrim vernikom. In močneje so zasijali solnčni žarki skozi visoka okna, zaigrali nad njegovo srebrnobelo glavo in nad rumenimi kodri komteslce Alijan« ter sijajno okvirjali starosti sneg in mladosti zlato. Le včasi, trenutkoma, je temna pega osenčila glavi najstarejšemu in najmlajšemu članu rodbine Ursini-Blagajeve: ob oknu je zdajinzdaj zaplapolala v jutranji sapi dolga belo-modrordeča zastava, viseča zunaj na najvišjem stolpu. .
Zadaj so šepetali tuji pažeti med sabo. Snovali so zaroto proti Otokarju, ker jim je snoči zmešal vse čevlje, da so se davi prepirali in pretepali zanje, dočim se je mladi grešnik od veselja postavljal na glavo. Ukrenili so ga zatožiti pred velikim obredom, da bi bil tam huje kaznovan z mučnim postom.
Otokar je mirno stregel in eingljal pred oltarjem. Zdajci pa je močan pok pretresel zidovje, da so zašklepetala okna. Na grajskem ozidju so grmeli težki topovi v proslavo obiteljskega praznika. Vsi so dvignili glave; Alljana se je plaho privila k materi. Vzravnal se je tudi kimajoči vitez Anže Mačorol in prijel za bodalo; mislil je izprva, da je sovražnik napadel grad grofa Blagaja.
Ponehalo je pokanje in grmenje. Duhovnik je stopil od oltarja ;n obhajal starega grofa Felicijana in grofinjo Milo.
(Dalje prfliodnjiCj
s temi državami carina primerno ne zniža, popolnoma nemogoč.
Štajerska vina se mesto na sever, obračajo sedaj na jug, zlasti v Ljub-;lja®o, na Gorenjsko itd. in delajo kon-' kur en oo domačim kranjskim vinom, obema pa, to je kranjskemu in štajerskemu vinu, pa silno konkurirajo zlasti cenejša, čeprav kvalitativno manjvredna, vojvodinska (banana) vina. Ce se ne odpro državne meje za izvoz, kar bo mogoče doseči zlasti s pametnimi^trgovinskimi pogodbami z Avstrijo, Češko, Poljsko itd„ je obstoj našega vinogradništva nemogoč. Naravnost smrtni udarec bi mu pa prizadejal uvoz italijanskega vina. Proti tej zahtevi se morajo vsi vinogradarji upreti kakor en mož.
Tu gre za važno gospodarsko zadevo, za katero se moramo zavzeti vsi, bre? razlike narodnosti, strank itd.
Glavni Savez jugoslovanskih vinogradarjev je s svojega zborovanja v Zagrebu, dne 16. t. m. poslal na naslov komisije za trgovinska pogajanja z Italijo v Beograd telegrafično odločen protest proti dovolitvi uvoza italijanskega vina.
Podpirajmo ga v tem boju vsi in stopajmo v njegove vrste. Zahtevajmo tudi vsi od naših poslancev, da odločno branijo naše gospodarske interese v skupščini in na drugih merodajnih mestih. Le tako bomo prišli do zaželje-nega cilja!
Kdo ie zakrilil
za
go kmetske misli. Občni zbor je protestiral proti krivični odmeri osebnega davka, proti uvedbi kuluka, proti povišanju taks. Dalje zahteva, da se struga Iške čimprej popravi za kar so potrebne vloge že vložene na pristojnih mestih in da se takoj izvršijo volitve v centralne odbore. Občni zbor izreče 1 zaupnico vodstvu SKS in zemljorad-! ničkem klubu. Z ogorčenjem zavrača zbor napade naprednega časopisja na i takozvane zelene generale in želi, da se i čimveč tako vestnih borcev za kmetsko ' idejo najde. Za tiskovni sklad ?!<S je
■	bilo nabranih 152 dinarjev.
Velike Lašče.
V soboto, dne 23. t. m. je bil tu ob-; čni zbor krajevne organizacije SKS. i Občni zbor je bil dobro obiskan in je
■	dokazal, da raste povsod zanimanje za našo kmetijsko stranko.
Z institucijo okrajnih ekonomov je dobilo naše kmetijstvo popolnoma novo smor. Naloga okr. ekonomov je v prvi vrsti povzdigniti kmetijstvo v državi
Okr. ekonomi v Sloveniji so s svojim nastopom začeli izvrševati dano nalogo v polni meri. Ze je začelo kazati, da prihodnjost prinese zažeJjene uspehe.
Tedaj pa so postali voditelji klerikalne stranke pozorni. Prešinil jih je strah. V svojem pohlepnem gospodstvu nad kmetom so si mislili to-le;
Ce se naš kmet izobrazi postane stanovsko zaveden in če se še stanovsko združi, potem je naše komande nad njim konec. Okrajni ekonomi so grobokopi naše nadvlade nad kmetom. V svoji črni duši so sklenili jih za vsako ceno odpraviti ter institucijo okr. dkonomov v Sloveniji uničiti.
V svoji strasti so proti ekonomom nahujskali svoje kmečke zveze, županske zveze, in druge. Nastopali so klerikalni agitatorji pri zadnjih volitvah pro-
Podgorica.
Občni zbor naše krajevne organizacije se je izvršil dne 21. januarja. Udeležba je bila dobra, izvoljeni odbor pa jamči za krepak razvitek SKS.
Št. Jurij ob Ščavnici.
Pri Domaniku se je vršil občni zbor krajevne organizacije SKS. Zbralo se je lepo število zavednih kmetijcev. Zborovanje se je razvilo v lepo gospodarsko in politično razpravo. Kmetijska misel pri nas živi, razvijala pa se bo še lepše v naši celokupni zemljoradniški stranki.
, Kapela.
Dne 10. februarja se jc izvršil občni »bor krajevne organizacije SKS. Na
ti ekonomom ter med ljudstvom razširjali propagando, češ da so nepotrebni, da je to le novo breme davkoplačevalcev itd. Klerikalna gospodarska zveza je prirejala kmetijska predavanja po svojih organih, to vse v konkurenco okrajnim ekonomom. Dokazi na razpolago. — Končno so nastopili klerikalni poslanci in dosegli, da so bili ravno najbolj delavni in požrtvovalni ekonomi odslovljeni.
Zato je vsako prerekanje po klerikalnih časopisih odveč, kdo je kriv redukcije.
Maščevanje pa ne bo izostalo. Klerikalci so namreč prezrli svetopisemski Germalijelov izrek, ki pravi: Ako je stvar slaba; pustite, ker se bo sama končala. Ako je pa stvar dobra* je od Boga in nihče je ne bo uničil.
To velja tudi za okrajne ekonome in naši klerikalci bodo še spoznali, da jim slovensko kmetsko ljudstvo nikdar ne bo odpustilo ker so nastopili proti onim, ki skrbe za njegovo naobrazbo!
občnem zboru so poročali tovariši Nemec, Ivanjšič in Zemljič. Občni zbor je bil sijajno obiskan, kar priča o napredovanju kmetijske misli. Ivolil se je odbor, kateremu predseduje župan Žln-kovič
Žužemberk.
V	nedeljo, dne 24. t. m. je bil pri nas dobro obiskan sestanek SKS. Videlo se je, da so se razmere temeljito izpre-menile in da kmet spada le v svojo stanovsko stranko. Pri prihodnjih volitvah
je velik napredek SKS zagotovljen.
i
i	Tomišelj.
V	nedeljo je bil občni zbor naše krajevne organizacije. Udeležba je bila sijajna. O politični situaciji sta poročala tov. Ažman in Tomšič. Izvolili smo odbor, ki jamči za živo delovanje za zma-
Izjava.
Podpisani izjavljam, da se me je izvolilo v izvršilni odbor JDS brez moje vednosti in da tega mes*a ne sprejmem, ker sem organiziran član SKS.
Josip Matko, s. r., Gotna vas pri Novem mestu.
italijansko -f ugoslovan-gka pos&Insifa in ©brž-nistvo.
Rimskemu paktu, ki je uredil politične odnošaje naše države napram Italiji, sledijo gospodarska pogajanja v Beogradu, ki imajo za cilj sklenitev trgovinske pogodbe, katera naj definitiv-no uredi še gospodarske odnošaje napram Italiji. Naš položaj pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe brez-dvoma ni tako težak, kakor Je bi! pri sklepanju političnega pakta. Italija ima največji interes na tem, da si pribori največje ugodnosti za plasiranje svojih proizvodov, ki jih stavimo glede uvoza v Italijo našega lesa in lesnih izdelkov, kakor tudi naše živine in deželnih pridelkov. Toda dasi ni med interesi naše države z druge strani velikih nasprotstev, se imajo vendar pri pogajanjih razpravljati in rešiti vprašanja, ki bodo, ako bo naša delegacija uspešno zastopala vitalne interese našega gospodarstva, naletela z italijanske strani na velik odpor. Ta vprašanja se tičejo baš našega obrtništva.
Kakor v vsaki trgovski pogodbi, bo vnešeno tudi v jugoslovansko - italijansko trgovinsko pogodbo določilo o obrtno - pravni reciprociteti. Brezdvo-ma bodo Italijani napeli vse sile, da za-sigurajo italijanskim obrtnikom svobodno pot v našo državo. Šlo bo tu predvsem za take stroke, ki so se že pred vojno pri nas uspešno udejstvovale, kakor na primer za zidarsko obrt.
Kakor je znano, je prihajalo pred vojno na delo v Slovenijo vedno veliko število zidarjev iz Italije. Niso bili to samo zidarji in delavci na stavbah, ampak tudi osebe, ki so prevzemale izvršitev stavb samostojno. Te osebe so prosile in dobivale pri nas omejene stavbene koncesije po § 6 zakona o stavbnih obrtih in veliko število Italijanov je dobilo take omejene koncesije. Pri izbruhu vojne so vsi ti koncesi-jonirani zidarji odšli iz naših krajev, ter se doslej niso vrnili Brez-dvomrio je pri ureditvi gospodarskih odnošajev računati na velik dotok italijanskih zidarjev. Za primer, da se uvede obrtnopravna reciprociteta Je treba tu stati na stališču, da morejo za te inozemce veljati vsaj isti pogoji, kakor za domačine.
Pa ne samo interesi stavbne, ampak tudi drugih obrtov so ogroženi, ako se uvede obrtno - pravna reciprociteta. Kakor nam je znano, se potegujejo italijanski državljani že danes za obrtne liste celo v takih strokah, kjer vlada pri nas očita brezposlica, kakor na primer v krojaštvu. Danes odločuje glede podelitve obrtnih pravic inozemcem ministrstvo samo, dasi je bila veljavnost pogodbe, sklenjene med kraljevino Srbijo in Italijo v letu 1907 razširjena na celo našo državo in je na podlagi te pogodbe inozemcem garantirana popolna reciprociteta. To dejstvo, da je pri podelitvi obrtnih pravic odločalo doslej ministrstvo samo, nas je ščitilo pred ogromno škodo, ki bi nam moglo sicer prizadeti svoboden dotok inozemskih, predvsem italijanskih obrtnikov.
Pri sedanjih prilikah, ko se že pri večini strok zapaža občutna brezposlica in ko se naše obrtništvo Ie s trudom bori za obstanek, bi bil po pravici težak zločin, ako bi se pustilo dotoku inozemskega obrtništva odprta vrata. Popolna obrtnopravna reciprociteta, na kateri bodo Italijani, v namenu, da zaposlijo svoje odvišne delavne moči pri nasi, brezdvomno nastajali, je vsekakor odločno zavrniti. Proti taki invaziji, ki bi mogla povzročiti pravcato poplavo, osobito Slovenije z inozemskimi obrtniki, moramo iz gospodarskih in političnih ozirov odločno ugovarjati. Popolna obrtnopravna reciprociteta bi bila za italijanske obrtnike fa.ktično nekak pri-
vilegij, od nje bi imeli italijanski obrtniki ogromne koristi medtem ko ne bi donesla nam ne samo nobenih koristt, ampak bi nam celo ogromno škodovala. Zato bi bilo v vprašanju obrtnopravne reciprocitete koncedirati kvečjemu samo številčno efektivno reciprociteta na podlagi katere bi ne bila dovoljena do-selitev in izvrševanje obrtov samo tolikim italijanskim obrtnikom, kolikor naših obrtnikov bi se naselilo v Italiji. Bo li naša delegacija v stanu, da čuva v zadostni meri interese našega obrtništva in da ne soglaša s klavzulami ki bi mogle imeti za nas najtežje gospodarske posledice?
Priučili smo ss že na mačehovsko postopanje naše vlade z obrtništvom, zato se ne čudimo, da niso pritegnili v delegacijo za pogajanje z Italijo tudi zastopnike iz obrtniških krogov. Med tem, ko računajo v drugih državah z obrtništvom kot z enim najvažnejših faktorjev, ki tvori jedro meščanskega stanu in je kot tako najmočnejši steber države, katerega se mora negovati in ne izpodbijati, poznajo pri nas obrtnika samo tedaj, ko potrebujejo davke in takse.
Oblni £h®r skSh vinogradnikov.
V soboto dne 16. februarja t. 1. se je vršil ob številni udeležbi iz vseh vinorodnih pokrajin Jugoslavije v Zagrebu v dvorani Trgovačke i obrtničke komore ustanovni občni zbor Glavne zveze juposlov. vinogradnikov.
Izvolil se je' a pravni odbor, obstoječ iz gg.: gospodarskega savjetnika Milana Hržiča iz Zagreba in vinarskega ravnatelja Antona Puklnvca iz Maribora, kot podpredsednikov; prof. Gjuro Kaitnerja iiz Zagreba kot tajnika, potujočega učitelja Pavao Cesarja iz Samobora kot blagajnika ter gg. vla-stelina grofa Bombellesa b Vinice, vla-stelina Milana Turkoviča iz Kutjeva, prof. Iv. Rittiga, vinogradarja Praunš-bergerja, vinogradarja Burgstalleria, vsi trije iz Zagreba kot odborn. iz Hrvaške in Slavonije; nadalje iz gg. kmet, svetnika Bohuslava Skalickyja iz Novega mesta, nar. poslanca in posestnika Jožeta Nemaniča iz Metlike, veleposestnika Roberta Košarja iz Sv. Bol-fenka pri Središču, velepos. Lovro Po-tovarja iz Ivanjkovcev Ln velepos. in vinskega trgovca Frica Zemljiča iz Ljutomera kot odbornikov iz Slovenije. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: ravnatelj Gustav Erber iz Iloka, ravnatelj Josip Kolenc iz Zagreba), veleposestnik Franc Pencq, iz Mokronoga in velepos. Petar Miovič iz Maribora. Upravni odbor se bo v najkrajšem času konstituiral in si izvolil predsednika. Sedež Glavnega Saveza bo zanaprej Zagreb. Iz drugih pokrajin se kooptira-jo odborniki v Glavni Savez, kakor hitro se konstituirajo dotični pokrajinski Savezi.
S tem smo vinogradniki končno vendar le dobili svojega legalnega zastopnika, ki prevzame naše vodstvo v najtežjih časih, ko se imamo boriti za naš obstoj. Trdno smo prepričani, da bo Glavni Savez storil svojo dolžnost. Toda njegovi uspehi so popolnoma odvisni od nas vinogradnikov samih. Na čim večje število članov se bo Glavni Savez lahko opiral, tem več bo zalegla njegova beseda, tem uspešnejše bo lahko zastopal naše interese. Zatorej je sveta dolžnost vsakega količkaj zavednega vinogradarja, da pristopi naši organizaciji ter žrtvuje v lastnem interesu in v interesu skupnosti, vsako leto par litrov svojega vinskega pridelka v svrho kritja stroškov, ki jih ima organizacija pri zastopstvu interesov vinogradništva.
Zelo interesantno je poteke! dnevni red. Zlasti je bila zanimiva debata o vinski krizi in o vprašanju, kako ji od-pomoči ter o vinskem zakonu, v katero so posegli gg.: Skalicky, Cesar, Štern, Kopač, Zimmerman, Košar, Painsi itd. Večina govornikov je bila mnenja, da Je vinsko krizo v prvi vrsti zakrivila vendar le kratkovidnost naše vlade, ki je — namesto da bi izvoz vina takoj spočetka pospeševala — ga še otežko-čevala in mirno gledala, da so si naše najboljše poprejšnje odjemalce vina pridobili Italija in Madžarska. Nagla-šalo se je, da je omogočitev izvoza vina prvi pogoj za ublažitev vinske krize in zahtevalo od vlade, da napne vse svoje sile, da otvori našim vinom avstrijska, čehoslovaška in druga vinska tržišča. Naglašalo se je tudi da se je bati, da bo Italija vsled rimskega pakta poskušala spraviti svoja vina tudi na naš vinski trg, kar bi za naše vinogra-darstvo pomenilo še hujši udarec in povzročilo katastrofo. Odposlala se je vladi brzojavna zahteva, da pri vršečih se trgovinskih pogajanjih z Italijo pod nobenim pogojem ne pripusti uvoza italijanskih vin v Jugoslavijo in — da Pritegne k pogajanjem z Italijo in Avstrijo zastopnika Glavnega Saveza kot eksperta. Končno se je naglašalo, da se čimpreje izdela in uzakoni enotni vinski zakon«za celo državo.
Glede vseh točk dnevnega reda so se sklenile primerne resolucije^ ki se prihodnjič objavijo.
Izdaja posebnega glasila (strokovnega časnika) se je poverila upravnemu odboru, ki bo v prihodnji seji o tem predmetu sklepal.
Pokrajinski Savez jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru.
Pokrajinske vesli.
(Reka — italijanska.) Z odobritvijo sporazuma z Italijo je postala Reka italijanska in dne 2. marca bo njena anek-sija s strani Italije svečano proglašena. Dasi smo kot stanovska kmetijska stranka odločno za mir med narodi in zato načelno nasprotni vsaki vojni, moramo vendar odločno protestirati proti aneksiji Reke. Od pamtiveka je bila Reka slovanska in sveto načelo samoodločbe narodov daje Reko edinole nam. Kljub temu pa je znala Italija z raznimi spletkami in lažmi ter vsled naše needinosti preplašiti našo radikalno vlado tako, da je ta pristala na aneksijo Reke, ne da bi zato dobila Jugoslaviji resnične koncesije. Toda zvonenje po toči ne pomaga in zato rečemo: Naj bo Reka stokrat anektirana, mi vendar nikdar ne pozabimo, da živi na Reki naš rod in njemu bomo ohranili svojo zvestobo. Zato podpirajte Jugosloven-sko Matico in naš narod na Reki bo rešen, Reka pa bo postala zopet to, kar je bila vedno — naša slovanska Rekal
Posnemanja vredno. Pri sestavi proračuna za sodni okraj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek 1000 Din za deset kmetovalcev iz okraja Metlika, ki se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Grmu. Čast zavednim županom in vsem ki so k temu sklepu prijjomogli. Ako bi ta lep čin posnemali tudi naši drugi okraji, bi to gotovo znatno pripomoglo k gospodarskemu napredku naše dežele, katerega smo tako silno potrebni.
(Strokovni tečaji na Grma.) Vsled neprikladnega vremena se niso mogli vršiti strokovni tečaji v kmetijski šoli na Grmu v času od 18. — 25. t. m. ter se vrše v pričetku prihodnjega meseca in sicer:
vinarski tečaj dne 1. in 2. marca,
sadjarski tečaj dne 3, 4. in 5. marca,
tečaj za pridelovanje in vporabo krme, dne 6., 7. in 8. marca.
(letale.) Na takozvani preži so se fantje v občini Kočice streljali in je bil pri tem ustreljen Franc Topolovec, ki bi moral iti 23. t m. k vojakom. Ustre-ljeh je bil iz karabinke, morilec je baje neki Skila iz občine Sitež, katerega so zaprli. Vzrok takim žalostnim pojavom je v tem* ker naša mladina nič ne čita in si s tem zapira vsako pot do izobrazbe. To pa podpira povrhu vsega še naš župnik, ker prepoveduje pod smrtnim grehom čitanje bodisikatereko-li časopise. Odpustek ima samo tisti, la čita najodurnejše lista, kot »Slov. gospodarja« in »Stražo«. Pri taki duševni hrani mora vse posuroveti. Tudi v Marijini družbi ni vse v redu, kaže se tudi tu silna pokvarjenost Kdo ie temu kriv? Slabo vodstvo. Mesto gnusno zabavljanje čez vse, kar ni klerikalno, raje skrbite za dobro srčno izobrazbo mladine, pa bodo takoj prenehali taki žalostni pojavi! Samostojnež.
Pregled tedenskih dogodkov.
Torek, dne 19. februarja.
Pri ljudskem glasovanju v Švici je bila večina proti odpravi 8-urnega delavnika. — Skupščina je po dvodnevni debati odobrila sporazum z Italijo. Za sporazum so glasovali radikali, Turki in Nemci, proti pa zemljoradniki in nekaj demokratov. Klerikalnih poslancev ni bilo pri glasovanju. — Ninčičev ekspo-ze. V daljšem govoru je skušal Ninčič braniti sporazum z Italijo. Ni pa bil v vsem srečen. Zlasti je treba zavrniti njegovo trditev, da je Reka po svojem mišljenju nam sovražna Gospod Ninčič, bi si kot zunanji minister lahko prihranil to grdo neresnico. Pri zadnjih volitvah na Reki so namreč dobili večino pristaši Zanelle, dočim so ostale Italiji prijazne stranke v hudi manjšini. Zanella pa je naš odločen prijatelj in zato se je tudi zatekel pred nasiljem fašistov na naše ozemlje. Razdvojena opozicija. Zelo se je opažalo, da so nekateri demokrati pri glasovanju o Reki demonstrativno zapustili skupščino, dočim so drugi ostali v skupščini Zaradi te razdvojenosti demokratskih poslancev se splošno po-vdarja, da še ni dosežena edinost med pristaši Davidovlča in Pribičeviča. — O opozicijonalnem bloku se še naprej mnogo govori. Toda samo govori, ker dejanja še sedaj niso vidna. Je pač težko spraviti v en lonec klerikalce in demokrate, veleposestnike in Radičevce, — Madžarska krona propada še nadalje. Finančni minister Kalay je moral vsled padca madžarske krone odstopiti Kroni pa s tem seveda ni bilo poma-gano. — Na Bolgarskem so zopet izbruhnili krvavi nemiri. V Sofiji je prišlo do uličnega boja med anarhisti in vo-
Na naslov poslancev SLS.
Ob albanski meji, v dalinem Debru ie garnizioniran 12. pešpolk, in sicer za kazen, ker se je ta polk v svetovni vojni nekaj pregrešil. Pri tem polku se nihaja poleg Hrvatov, Macedoncev in Fiosancev tudi okoli 500 Slovencev. Sr-iiijancev ni, samo podoflciri in oficiri o Srbijanci.
Moštvu se skrajno slabo godi. Poleg slabe prehrane morajo prenašati tudi najtežavnejše napore v obmejni službi. Vrhu tega so v večni nevarnosti, da jih ne poaodi krogla Albanca iz zasede.
Vojaki se zavedajo, da je vojaška služba težavna in da ne nudi nobenih sladkosti, vendar bi pa vse veliko lažje pretrpeli, če bi se ž njimi lepo postopalo in če bi se jim dajala užitna hrana, na vsak način pa da bi dobili vsaj dovolj kruha. Običajna hrana pa je žalibože le kislo zelje in pa črn fižol.
Slabo pa je tudi njih stanovanje. Vojne barake so v primeri s sedanjimi stanovanji naravnost palače. Seveda je tudi stenic in druge golazni v izobilju, kar je pač več ko naravno, ko pa se slame ne izmenja in so slamnjači v prah steptana slama.
Pri vseh teh nedostatkih, ki jih trpe fantje, pa morajo prenašati še grdo ravnanje. Za vsako malenkost se takoj izreče najstrožja kazen. Za pribolišek pa se dele batine, večkrat v tako obilni meri da ne more delinkvent niti hoditi
Batine so sicer strogo prepovedane, deli pa se jih vseeno redno. Zakaj? Ce se kdo pritoži, potem je deležen batin. Kadar inšpicira garnizijo kak višji oficir, potem mora vsakdo reči, da je zadovoljen, ker to se mu že preje pod grožnjami zabiči.
To nečloveško postopanje je vzrok, da vse polno fantov pobegne v Albanijo. V resnici, razmere so takšne, da jih ni mogoče več prenašati.
Pa še eno »dobroto« je treba omeniti. Puhloglavi podoficiri nočejo o jugoslovanskih državljanih ničesar slišati. Vsi vojaki, nesrbijanci, so za nje švabi.
Ta žalitev boli še najbolj iti naravnost škandal je, če že oficirji ne znajo to odpraviti. Pa saj je tudi med njimi nekaj takih, ki radi govore o švabih.
Govori se, da je sedaj izšla nared-ba, da je treba čim več Slovencev pridelki polku v Debru. Predvsem pridejo menda v poštev fantje iz celjskega okrožja.
Poslanci SLS, storite vendar svojo dolžnost in potrudite se, da se bo z našimi fanti v Debru bolje postopalo, da dobe hrano, kakoršna jim gre in da se priboljški v obliki stenic in batin nehajo! Zlasti pa je treba tudi preprečiti, da bi prišli še novi Slovenci v Debar. V resnici, več ko zadosti je, če tam trpi že sedaj 500 naših fantov.
Še na eno nepravilnost bi opozorili poslance SLS. Z 19. februarjem bi morali biti odpuščeni fantje, katerim je potekel rok. Nakrat pa je prišlo povelje, da morajo služiti še naprej, da se jim službena doba za negotovo dobo podaljša. Cisto protipostavno se sili naše fante, da izgubljajo čas v skalovju Albanije, mesto da bi pomagali doma roditeljem.
Gospodje poslanci SLS! Predno ste bili izvoljeni, ste venomer obljubljali, kaj boste vse storili za naše fante.
Izpolnite sedaj svoje obljube, nastopite za naše fante. Vsaj imate skoraj vso politično moč slovenskega naroda v svojih rokah in mestoma ste tudi že dokazali, da znate to moč uporabiti.
Ce ste znali doseči razpust glavnega odbora Kmetijske družbe, potem morate tudi doseči odpust onih, ki so svoj kadrski rok že odslužili.
Ce ste mogli priboriti za bogoslovce vojaške privilegije, potem morate tudi doseči, da se bo z našimi fanti v Debru sicer brez privilegijev, toda postavno postopalo!
Gospodje poslanci SLS. Vi imate moč, vi ste odgovorni!
Prosimo pa tudi poslance iz zem-ljoradniškega kluba, da se zavzamejo za naše fante, ker nečloveško je, pustiti jih še naprej tako trpeti, kakor trpe.
%
teki. V bojih je padlo 30 oseb. — Dinar je pal na 7.35. Vsled tega se je polastila nekaterih panika, ki pa je neutemeljena. — Ministrski svet se je obširno ba-vil z Markovičevo aiero, ki ima v kratkem priti pred skupščino. Radikali upajo, da bodo kot pravi opozicijonalci nastopili edinole zemljoradniki. — Voli-ven boj v Italiji se vrši, mogli bi reči, po programu. Zmaga fašistov je zagotovljena. Vsi njihovi kandidati bodo tudi izvoljeni. Bilo je sicer med fašisti samimi mnogo prepira, kdo da naj bo kandidat toda končno je Mussoiini sam krat-komalo odredil, kdo sme kandidirati in kdo ne. Mussolinijeva beseda je seveda popolnoma obveljala.
Sreda, dne 20. februarja.
Skupščina je po rešitvi nekaterih manj važnih vprašanj soglasno odobrila zakon o ureditvi pravnih odnošajev med našo državo in Češkoslovaško. Istotako je bil soglasno sprejet .predlog, da se sklene s Poljsko konvencijo o obojestranski zdravniški pomoči državljanom obeh držav. — Prosvetni oddelek v Ljubljani je ukinjen. Mesto višjega šolskega sveta bo vodil posle dr. Bevk. Slovensko učiteljstvo je proti tej ukinitvi protestiralo. — Razmejitev z Madžarsko je končana. Postavljeni so bili poslednji mejniki. — Izpraznitev Baroša in Delte. Posebna komisija je pregledala teren in določila meje, da se more izvršiti po rimskem sporazumu i nam pripadajočega ozemlja. — Nezaslišano ponašanje Rumunov. Pri izpraznitvi Modoža, ki pripade Jugoslaviji, so Rumuni nastopali naravnost vandalsko. Iz bolnice so odnesli vse, celo okvirje Oken in vrat in pustili bolnike sredi sobe pri odprtih oknih na golih tleh. Nezaslišano postopanje Rumunov je izzvalo splošno največje ogorčenje. — i Mag!ajčeva skupina, to je skupina mo-bamedancev, ki je v opoziciji z dr. Spa-hom in ki ni dobila pri zadnjih volitvah niti enega poslanca, se pogaja z radi-j kali glede vstopa v radikalno stranko. — Na Bolgarskem je prišlo do novih spopadov med vojsko in opozicljonal-nimi skupinami. — Občinske volitve v Gorici. Pri volitvah so zmagali fašisti. Njihova zmaga pa je bila zelo klavrna, ker se je udeležila volitev samo ena pe-{tina volilcev. — Boj na Grškem zaradi monarhije še ni končan. Listi poročajo, da bo imenovan za regenta Grške — Venizelos. — V Nemčiji je pričel zopet .. zborovati državni zbor. Pooblastilni za-i kon, s katerim je bila ukinjena večina državljanskih svobodščin, bo s 1. marcem odpravljen. — Direktna pngajanja med Francijo ln Nemčijo zaradi odplačila vojne odškodnine so se pričela v Parizu.
Četrtek, dne 21. februarja.
Obtožba proti Markoviču. — Skupščina je pričela z razpravo o predlogu zamljoradnikov, da se izroči bivši minister Laza Markovič sodišču. — Materija!, ki so ga iznesli zemljoradniki v podkrepitev svoje obtožbe, je bil za Mar-koviča in ves radikalni klub naravnost poražen. Posebno odločno so nastopili prod korupciji zemljoradniški poslanci Lazič, Vujič in Dušan Dimitrijevič, Slednji je dejal, da ne bo preje korupcije konec, dokler ne bo na skupščini razpeta koža vsaj enega koruptnega ministra. Razprava o zemljoradniškem predlogu je trajala ves dan In je mestoma prišlo do hrupnih prizorov. V daljšem govoru je skušal dr. Markovič sebe braniti pred očitki. Njegov govor * je bil sicer zelo spretno sestavljen, vendar pa ni mogel prepričati skupščine, da so očitki zemljoradnikov brez podlage. — Rankovič in obtožba proti Markoviču. — Voditelj takozvanih kmetijskih poslancev v radikalni stranki je . posl. Rankovič. Mož je znan po svoji solunski aferi, ko je bil glavna priča proti znanim srbskim oficirjem, pristašem takoimenovane črne roke, ki je bila proti koruptni vladi. Njen voditelj, polkovnik Dimitrijevič, znan tudi pod imenom Apis, je bil vsled Rankovičevega pričanja ustreljen, pa čeprav je bil Apis eden najboljših in najhrabrejših srbskih oficirjev. Ta Rankovič je, da bi se ka-, zal pred volivci kot odločen nasprotnik S korupcije, iznesel razne očitke proti | Markoviču v radikalnem klubu in tudi dosegel, da je moral Markovič odstopiti. Sedaj pa so vložili zemljoradnikl zaradi natančno istih očitkov, ki jih je že izrazil Rankovič, obtožbo proti Markoviču. S tem so hoteli Rankoviča prisiliti, da jasno pove, če je za ali proti korupciji, da reče B, če je že rekel i A. Zemljoradnikl so hoteli s tem preprečiti, da bi Rankovič v Markovičevi aferi slepomišil. Rankovič je to tudi hotel storiti in je stavil protipredlog, da se ne stavi pod obtožbo samo Markovič, temveč tudi drugi bivši ministri. Glasovanju pa se je Rankovič odtegnil in s tem dokazal, da je ravno tak, ko vsi drugi. — Klerikalci in Alarkovičcva afera. Zanimivo je bilo, kako so se vedli naši klerikalci. Radikalne grožnje, da bodo tožili tudi druge ministre, so naše klerikalce čisto preplašile in poslanec Kremžar ni zahteval, da se izroči Mar-
kovič sodišču, temveč Je bil zadovol;en s tem, da se skliče parlamentarna anketa, ki naj vse preišče. Kako bi ta končala svoj posel je jasno, kajti vrana vrani oči ne izkljuje. — Vsled Rumttn-skega vandalizma so nastale težkoče pri razmejitvi v Banatu. — Anglija zahteva, da mora Rusija povrniti Angliji vse dolgove carske vlade in sicer ne samo kapital, temveč tudi obresti. Rav-notako mora Rusija povrniti vso škodo, ki so jo v revoluciji utrpeli v Rusiji angleški državljani. — Pričela so se pogajanja za trgovinsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Italijani stavijo pretirane in nesprejemljive zahteve. — Venizelos odklanja mesto regenta Grške. — Iz Bolgarske prihajajo nova poročila o krvavih nemirih.
Petek, dne 22. februarja.
Obtožba proti Markoviču zavrnjena.
Zgodilo se je nezaslišano in skupščina se je izrekla za korupcijo. Dr. Marko-vičeva afera ne pride pred sodišče, ker je radikalom bolj pri srcu stranka, ko pa poštenost. Od 189 navzočih poslancev je glasovalo proti izročitvi Mar-koviča sodišču 117 poslancev, (radikali, Turki in nekaj demokratov) za izročitev pa zemljoradniki, klerikalci, mohamedanci in večina demokratov, skupaj 67 poslancev, dočim je bilo pet listkov praznih. Glasovanje se je vršilo tajno. — Tov. Pucelj je nastopil v Beogradu za sklicanje občnega zbora kmetijske družbe. — Ruske koncesije Italiji. Za priznanje sovjetske Rusije s strani Italije je dala Rusija Italiji sledeče koncesije: 20000 hektarjev zemlje za laške koloniste, razne predpTavice narodnih bogastev Rusije in skoraj monopol v rečni plovbi.
Sobota, dne 23. februarja.
Na seji skupščine je prišlo do obžalovanja vrednih prostaščin, ki sta jih zakrivila demokrat Agetinovič in radikal Sretenovič. — Na Hrvaškem je bila velika železniška nesreča. Vlak, ki je vozil rekrute, je skočil s tira. 16 rekrutov je bilo težko ranjenih. — Žrtve Radičeve hujskarije. V Zagrebu je bilo obsojenih 15 kmetov na zapor od 2—6 mesecev ker so preveč verovali v Radi-čevo republiko.
Nedelja, dne 24. februarja.
Baroš, Bankino in Delto so Italijani v smislu sporazuma izpraznili. — Skupščina je razmotrivala proračun. Proti previsokim davkom sta glasovala tudi radikal Rankovič in Nemec Moser. Rankovič je bil vsled tega iz radikalnega kluba izključen. Spoznanje prihaja pozno. — Iz Pariza so prišle vesti o revoluciji na Bolgarskem. Vesti niso potrjene. — Stavka angleških pristaniških delavcev je zaključena. — V ruhr-skl politiki se opaža preokret na bolje. Upati je na zbližanje med Nemci in Francozi. -- Na albanskega min, predsednika je bil izvršen atentat.
Pondeljek, dne 25. februarja.
V Ljubljani je bila seja vodstva SLS. Na seji je poročal dr. Korošec. Razpravljalo se je, če naj vstopi SLS v opozi-cijonalni blok ali ne. Kljub obširnemu referatu g. dr. Korošca ni bil storjen noben sklep, temveč bo SLS še naprej cincala, enkrat na desno in enkrat na levo. — Pri trgovinskih pogajanjih z Italijo Je prišlo do zastoja, in sicer vsled pretiranih italijanskih zahtev.
Priporočamo tvrdko
kip Peti
Llubljono, Su. Petra nssip ?
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, Škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
(Vrednost denarja in kmetsko ljudstvo.) Vsled neorganiziranosti kmetijskega prebivalstva je izgubilo to ravno v zadnjem času na milijone denarja. Francoski frank je nenadoma silno padel in vslecj tega so trgovci z jajci silno potisnili navzdol cene jajcem. Je sicer res, da je v sedanjem času običajno cena jajc nizka. Toda zato ne bi smeli kmetje v sedanjem času prodajati jajca, temveč jih zadržati doma, da se cena dvigne. Potem šele ž njimi na trg. Posamezniki so seveda dostikrat primo-rani, da prodajo svoje pridelke tudi za slepo ceno. Zato pa bi se morale osnovati zadruge ki bi plačevale kmetskemu ljudstvu takoj običajno tržno ceno, kasneje pa še razliko med sedanjo tržno in doseženo prodajno ceno. Če si hoče
ohraniti kmetsko ljudstvo svoj denar, potem se mora organizirati v zadrugah. Če tega ne stori, potem bo večno delalo le za druge, samo pa ne bo imelo niti toliko, da bi plačalo davke.
(Vrednost dinarja.) Po silnem in nenadnem skoku dinarja je sledil njegov padec, toda v veliko manjši meri. Danes kaže vse na to, da se bo dinar utrdil na višini 725 do 7.30, to je, da se dobi na curiški borzi za 100 dinarjev 725 do 7.30 švicarskih frankov. Dinar je tako krepko narastel in gospodarski krogi napovedujejo, da bo dinar tekom leta še narastel. Na vsak način je pozdravljati, da ni dinar nakrat prekomerno narastel, ker preveliki skoki nakrat niso nikdar dobri, pa naj se izvrše navzgor ali navzdol. Dinar raste tako polagoma, toda stalno in vsak gospodar se mora vsled tega dvigu dinarja prilagoditi. — Na zagrebški borzi je imel dinar dne 25. t. m. sledečo veljavo: Ameriški dolar je veljal od 79.50 do 80.50, angleški funt šterling od 342 do 345, švicarski frank od 13.82 do 13.92, francoski frank od 3.49 do 3.54, italijanska lira 3.44 do 3.47, češka krona od 2.31 do 2.34 dinarja; rumunski lej je bil vreden 45 par, bolgarski lev 60 par.
ŽITO.
(Tedenski pregled.) Radi porasta dinarja na 7.60 je spočetka trgovina popolnoma prenehala, z njegovim oslab-ljenjem na 7.25 pa so se cene učvrstile. Vendar bodo morale nazadovati, zlasti v našem Primorju. kjer imajo hudo konkurenco v italijanskem blagu (moka). — Boljše vrste bačke moke so no-tirale povprečno 535—540, slabše 515— 520 dinarjev; zagrebška pariteta 565— 575 po kakovosti. V pšenici je bil promet neznaten; kupčevali so spočetka po 315, na to po 320—330 na bački postaji. V Slavoniji in Sremu po 330—345. Po koruzi je bilo povpraševanje precej živahno, dočim so bili dovozi in ponudbe majhni. Bačka postaja je notirala 235—245, sremska pa 240—250 dinarjev. Po ječmenu precej povprašujejo pivovarji in ga plačujejo po 300 dinarjev na naložbeni postaji Oves je ostal v ceni neizpremenjen in so povpraševali po njem za ceno 280—290 dinarjev zagrebške paritete. Fižol, beli 700, mešani 550—600, češnjevec 780-800 dinarjev.
(Dunaj,) 22. februarja. Domača pšenica 3150 a. k/on, jugoslovenska in ru-munska '3500—3550 a. kron. Rž 2900, ječmen 3780, koruza 3000, oves 2750, moka »0« domača 5700, madžarska 5400 a. kron.
(Budimpešta,) 22. febr. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 235—252, rž 195—197, ječmen za krmo 200—220, za pivovarne 220—235, oves 220—235, koruza 195—202, otrobi 137—142, lucer-na 8—9.
ŽIVINA.
(Maribor,) 23. februarja. Na svinjski sejem dne 22. februarja 1924 so prignali 75 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče; Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 200 — 250 dinarjev, 7 do 9 tednov stari 4C0— 450, 3 do 4 mesece stari 650—800, 5 do 7 mesecev stari 1200—1300, 8 do 10 mesecev stari 1450 —1650; eno leto stari po 1700—2000 dinarjev komad. 1 kg žive teže 20—22.50 dinarjev, 1 kg zaklane teže 20—30 dinarjev, kože po 300—375 dinarjev.
(Praga,) 22. febr. Meso: ovce 9—17, teleta 12—16, koze 8—12, svinje domače 13—14, holandske 13—15, danske 11—14.50, švedske 12-13.75, voh 11— 13.50, biki 12—14, krave 8—13.
JAJCA.
(Zagreb,) 15. febr. Cene še vedno nazadujejo. Izvoz v Anglijo je prestal radi stavke pristaniških delavcev. Izvoz v Francijo je ravnotako prenehal, ker je tamkaj domača produkcija zadostna in ker tudi valutarne razmere povzročajo nerentabilnost izvoza. Doma nakupujejo (na Hrvatskem) jajca po 1.05 dinarjev.
ŽIVINA.
(Dunaj,) 21 febr. (V tisočih avstr. kron.) Svinje debele 25—29, mesnate 24—26.5, za kg žive teže.
(Budimpešta,) 21. febr. (V tisočih madž. kron.) Voli 8—15, biki 8.5—11, bivoli 6—7.5, krave 7—9.5, drobnica 6.5—7.5, junci 6.5—9.5, svinje, težke 25, srednje 22—24, lahke 15—24. MAST.
(Zagreb,) 22. febr. Radi ameriške konkurence so dobile cene masti in proizvodov na vseh svetovnih tržiščih in tudi pri nas padajočo tendenco. — Svinjska, domača 34—39, slanina, sveža 33.50, salo 37.50, suha slanina 40, sušena šunka 48—55 za 1 kg na debelo.
(Beograd,) 22. febr. Svinjska domača 35—38, slanina 31—32, suho meso 30—32, prekajena šunka 70—80 dinarjev.
(Novi Sad,) 22. febr. Svinjska domača mast 38, surova slanina 36, prekajena 38—40.
(NeapoIJ,) 21. febr. Mast 10.60, slanina 9.00, ameriška slanina 7.50, ame-rikanska mast 6.20 lir.
MLEKO.
(Zagreb,) 22. febr. Mleko 3.50-4, kisla smetana 2 del. 3, sladka 1 liter 30, sveži kravji sir 10—12.50, polsuhi sir 12—14, suhi 14—16, ovčji 35, maslo 50—60 dinarjev za kg.
(Beograd,) 22. febr. Mleko, sladko 5—6, kislo mleko 10—12, maslo 60—95, topljeno maslo 50—60 dinarjev, navadni sir 25—30 dinarjev.
(Novi Sad,) 22. febr. Mleko 3.50-4, smetana 20—35, sir 12—16, čajno maslo 76—80, maslo za kuho 50—60 dinarjev kg.	_
(Oddaja državnega posestva Belje v najem.) Uprava državnih monopolov je razpisala licitacijo za oddajo državnega posestva Belje v najem. Posestvo se bo oddalo za 30—50 let zakupniku, ki razpolaga z vsaj 50 milijoni dinarjev obratnega kapitala. Vrednost Belja cenijo na 2—3 milijarde dinarjev. Letni Čisti dobiček tega posestva more doseči 350—400 milijonov dinarjev. Zakupnik dobi poleg vsega drugega inventarja tudi žive živine v vrednosti 80 do 100 milijonov dinarjev.
Odgovori somišljenikom in prijateljem.
IZ LISTNICE POSLANČEVE
A. M. Lj. — Prošnja od 2. XI. 23, seveda »leži« na določenem mestu. Na vprašanje kdaj in kako bo rešena, sem dobil stereotipen odgovor: nema butf-žetskih mogučosti. Baje tudi, da spada ali v finance ali v vnanje zadeve, a tam tudi nima takih stvari predvidenih v proračunu. Na kratko povedano: za dobo sedanjega režima nič.
Tov. H. v Z. — Za sedaj nič. če moreš, se oglasi osebno v tajništvu v pondeljek 3. marca. Povem vse ust-meno.
Savez uny. vrti. obtnikov. — Vaši želji bo mogoče ustreči le, kadar se bo izmenjal zakon. Dela se sicer na načrtu, ali po »beogradski«.
F. V. K. — Isto velja za vas! Avstr. državni zak. štev. 193 z dne 26. XII. 93. je sicer dovoljeval omejene stavbene koncesije, a naredba pokr. uprave za Slovenijo z dne 31. XII. 1920 št. 22 ur. list in leta 1921 je to izdajanje iz bog-ve kakšnih vzrokov ustavila. Seveda Je zakon, odbor to bedasto naredbo potrdil in tako je danes postala zakon, ki ga moramo spoštovati. V novi zak. načrt pa mora tu priti sprememba! Kajti to ni vprašanje samo zidarjev in stavbenih tesarjev, temveč potreba celokupnega podeželskega ljudstva. Ali bomo za vsak svinjak ali stranišče iskali po mestih arhitekte in inženjerje? Tu je zopet prav lep dokaz, kako se briga gospoda za potrebe podeželskega ljudstva!
F. Č. P. — Spisi iz Lj. še niso prispeli. G. referent je mišljenja, da ni dosti upanja, ker g. minister neče nič podpisati, dasiravno so rešenja že davno gotova in pripravljena. Zadnjič mi je rekel eden tovariš o tem ministru hudomušno: »Ne vem kaj mu je: aH je postal nepismen ali pa mu je roka ohromela?!«
Zadr. gostil. M. — Zakon ne dovoljuje olajšav in se mora pol leta vnaprej plačati.
/. K. R. — Tvoje stvari so zabeležene v spisku pod Br. 2447 pri Dir. drž. dugova. Baš sedaj se vrše tozadevni razgovori in ko dospe odgovor od avstrijske republike, boste obveščeni vsi.
D. L. in F. Z. v Lj. — Vajino mišljenje predložil v generalni inšpektorat financ. Istotam izvedel, da naj predlože poklicane organizacije svoje mišljenje. Mislim, da bi bilo dobro, če bi stvar izdelala trg. in obrtna zbornica. Posre-dujta tamkaj.
V. J. S. G. — Kolikor je iz akta razvidno, je oblast postopala po zakonu. Da je J. M. rojen leta 1899. bi mu odsluženih 10 mesecev štelo v sedanjo službo, za letnik 1900 pa do sedaj to ne velja. Poskušal bom tekom tedna upli-vati na g. ministra vojne, da izpolnuje iste olajšave tudi za one, ki so rojeni leta 1900. Poslovni akt s prilogami bom pustil v tajništvu, kjer ga o priliki vzemite.
J. S. v Lj. — Prošnja poslana 12. II. pod štev. 4083 nazaj. Priložite pravila in pa 25 D za takso, na kar dobite rešenje. Zdravo! «'«! it;i:iiiii!!:siiiiiiiiiiuiiiiii«is)!!»MiiiiiiiuiHiii,»
sloves, temur i« pripomogel tudi internad-
jonalnl značaj.
Iz navedenih razlogov, zlasti pa, da se ne cepijo gospodarske sile vsaj v Sloveniji in bi bilo predvsem umestno in koristno za • našo industrijo, obrt in trgovino, da se koncentrira le na enem samem mestu, je dosedanji odbor mariborske razstave, v katerem so bili zastopani najodličnejši mariborski gospodarski krogi, likvidiral razstave za daljšo dobo let in sklenil, mariborske pridobitne kroge pritegniti v celoti na ijue-jjanski velesejm, ker ima le-ta dane vst predpogoje za izvršitev te velike naloge že radi svojih velikopoteznih naprav in centralne prometne lege.
Velesejem v Ljubljani leta 1924 bo torej zrcalo napredka c»'okupne industrie in obrti Jugoslavije, posebno ua bo natančno zarisano ono necepljene Slovenije. Sejmišč* bo pač premajhno, da zadosti vsem .ahte-vam za prostor, sigurno še bolj kot lansko leto, vendar pa kljub temu veliseimska uprava ne namerava staviti novih paviljonov vsled današnjih visokih cen stavbenih materija!!! in bo pravočasno prijavljene tvrdke, zlasti one iz Inozemstva, natančneje vzela v presojo, zakasnele prijave pa najbrže sploh ne bo zamogla upoštevati
Dnevi od 15.—25. avgusta bodo zopet nova, še večja manifestacija narodno-go-spodarske sile in napredka.
Obrtniki na letošnjem veleseimu od 15. do 25. avgusta.
Pričakuje se po dosedanjih informacijah In Izgledih, da se bo letošnjega vele-sejma udeležila v večjem obsegu kot pre-tečena leta tudi naša obrt. Namerava se zasesti za obrt enega razstavnih paviljonov in bo baje interno oddajo prevzela Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Obrtni krogi so vendar prišli do prepričanja, da ljubljanski velesejem ni samo namenjen naši industriji, marveč si je zadal tudi važno nalogo, podpirati naše obrtništvo v njegovem stremljenju do nadaljnega razvoja In napredka.
Lesna industrija na letošnjem veleseimu.
2e skozi dve leti se je čutilo na veleseimu veliko pomanikanie ene naibolj razvitih panog naše Industrije — lesne. Povpraševanje po blagu je bilo tu, ponudbe premalo. — Letos namerava naša lesna industrija, zlasti pohištvena, zasesti veliko prostora In razstaviti svoje prvovrstne izdelke. Zanimajo se že sedaj nekatere velike ljubljanske pohištvene tovarne. Poleg tega je zatrdil svojo podporo velesejmu lesni odsek Zveze industrijcev za Slovenijo v Ljubljani. Ljubljanski veleseimi se smotreno in mirno razvijajo in od leta do leta bolj dokazujejo, kako odločilen faktor so postali na poliu narodnega gospodarstva naše mlade države. —
Edino ssjboljši Šivalni stroji
so
Josip Peteline
LfllbljonB, Sn.Pstra nnsfp 7
(btisu Prešernovega spomenika za vodo)
znamke Gritzner in Adler za
rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija.
Istotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo _	popravila.
r
l!llllllil!!ililili!itiilllllll!llllllllllllllll!IUIIIIIIIBiSHS' '»'Ulllllll
Ljubljanski velesejem in mariborska razstava.
Leta 1922 in 1923 so se vršile v Mariboru Pokrajinske obrtne razstave, katere so pač bile za Maribor, kot obmejno mesto z močno razvito obrtjo in deloma tudi industrijo velikega pomena, niso pa imele pričakovanega uspeha tako moralnega kot materijalnega. Vzroki so -bili različni, prireditve so se vršile v majhnem obsegu v šoli, obisk zelo skromen z ozirom na nezadostna sredstva za obsežnejšo reklamo, največ pa je k temu vplival skoroda istočasno se vršeči Ljubljanski velesejem s svojo široko-potezno organizacijo, kateri si je danes kljub svoji mladosti pridobil že evropski
Raznoterosti.
(Okameneli vojaki.) Ko so podirali vojne trdnjave v dolini Mrtvega vojaka na Francoskem, so našli zasuto vojaško kaverno. Ko so to kaverno odko-pali, se je nudil grozovit prizor. V ka-vernl je sedela cela kompanija nemških vojakov, preko 100 ljudi v orožju kakor okamenela. Bili so zadušeni s plinom, a njihova trupla, so bila tako ohranjena, da se ni na njih poznala niti najmanjša sled kake poškodbe. Vhod v to kaverno je bil očividno zasut od kake težke granate tako da strupeni plini niso mogli iz kaverne. Ko je prišel v kaverno zrak, so trupla razpadla v prah.
(Mlad ubijalec.) Strašno sliko pokvarjenosti današnje mladine Je pokazala preiskava proti 15 letnemu ubijalcu Arturju Wenserju v Odamskem. Njegova Žrtev je 14 letni deček Pavel Horn, katerega so našli v nekem podstrešju mrtvega. VVenser je umorjenemu ponudil na prodaj drsalke, nakar je Horn pokazal polno pest denarja. Pri pogledu na denar, se je pojavi1! v 15 letnemu dečku tak pohlep po denarju, da se ni mogel več premagovati In je prišel na strašno misel. Pozval je Horn a k sebi v podstrešje, da mu pokaže drsalke in ko se je ta sklonil, ga je VVenser udaril z vso močjo s sekiro po glavi. Nato mu je pobral denar in šel v kino. Iz strahu pred razkritjem je odvlekel mladi ubijalec čez nekaj dni mrtvo truplo v podstrešje sosednje hiše. Policija ja najpreje zaprla njegove starše, kar je značilno za brezmejno propaiost dečkovo, da je skušal osumiti svoje roditelje hi je ostal PTi pogledu na mrtvo truplo povsem hladnokrven. Šele, ko se mu je zagotovilo, da ne bo sojen radi umora, je priznal svo| strašni zločin.
(Četrt človeške glave.) Desetletni deček Albert je našel v dunajskem Pratru zavitek. Pobral ga je in ko je začutil pod prsti nekaj mehkega kakor meso, je nesel zavitek domov in rekel očetu: »Oče, meso sem vam prinesel.« Oče je zavitek odprl hv na svoje veliko začudenje opazil, da je V ovitku četrtina človeške glave. Takoj ft naznanil zadevo policiji. Sodi se, da je zavitek izgubil kak medlcinec, kateremu je ta del glave služil kot anatomski preparat.
(Smrtna obsodba v Budimpešti.) V Budimpešti je bil obešen narednik Ljudevit Fekete, ki se pravzaprav zove Margittay, Na smrt je bil obsojen radi tega, ker jo ukradel v ministrstvu važne vojne spise ln jih prodal, neki tuji državi. Margittay je bfi za časa v"adanja Bele Kuna predsednik nekega revolucijonarnega sodišča in dal po-, biti mnogo ljudi. Pred smrtjo je priznal vsj svoja zločinstva.
4
/"stafenTe VSega pocitfzeiia TT0CC Tnncrsrra mrsn. MCU ourumti -m -Miieimam, gurumic tstt-t
(Dete v garderobi.) Neka roapodln]« li
Pariza je odšla v gledališče, svoje malo de-tece pa ie izročila doiiiijr:. Ko se je vrnila domov, ni našla ne deteta, ne dojilje. Vsa prestrašena je hitela k hišni oskrbnici, če li morda ona kaj ve, kam je izginilo dete in doVlja. Hišnica ji je odgovorila da ne ve natanko, zdi se ji pa, da je s a morda dojilja v neki lokal na ples. V'ta lokal je namreč dojilja že prej večkrat pohitela, ker baje zelo ljubi plesne zabave. Mati je seveda takoj hitela v imenovani lokal. Tam je svirala godba in pari so se vrtili po taktu. Kmalu je opazila dojiljo, v naročju nekega debelega možaka. Skočila je k nji, ie odtrgala od plesalca in jo strogo vprašala, kje je njeno dete. Dojilja jo je začela miriti, češ, da je dete na varnem mestu in da sladko spava. Nato je odvedla razburjeno mater v gardercbo, kier ie njeno dele res mirno spa-valo, na trebuhu pa je imelo prlčvrSčeno številko garderobe. In tako je bilo drte varno spravljeno med obleko in dežniki.
(Stroge prepovedi za mladino.) V Pragi je strogo prepovedano mladini pod 16. letom posečatl kakršnekoli zabavne lokale. Istotako so dobile vse tobakarne naog, da ne smejo prodajati tobaka iantičem. k? še niso dopolnili šestnajsto leto. In vsled tega mora mladina nositi s seboi krstni list, če hoče kupit! eno cigareto.
(Borba s tljrrom v cirkusu.) V cirkusu Charles v Neapelju je skočvl med predstavo neki tiger na krotitelja in ga ugriznil v levo roko. Krotitelj je imel k sreči toliko duševne prisotnosti, da je potegn'l iz žepa revolver in s petimi streli ubi", tigra. V cirkusu je nastala strašna panika. Ranjenega krotitelja so preneliall v bolnico.
Ples v cerkvi. Upravitelj neke cerkve-ne občine v New Yorkti ie izumil čudovit način, po katerem se privabijo v cerkev verniki. Njegove ovčlce so namreč postale za cerkev precei hladne in zato se mu je zdelo potrebno, da nekoliko pompo/.neje preuredi bogoslužje. V času ko je ples najbolj privlačna zabava za mlade ljudi, je cerkveni upravitelj prišel na misel, obogatiti cerkveno bogoslužje z ritmičnimi p esi v živih slikah. Tako Je na Božič zvabil v cerkev mnogo deklic v belih oblekah, ki so med ostalimi scenami Marijinega življenja predvajale neko živo sliko, povzeto po sliki slovečega slikarja Lucca della Rob-bfie. Upravitelj cerkve je razlagal navzočim vernikom da taki plesi ln žive slike niso prav nič pregrešni, pač pa celo po-množujejo čast božjo. V svojem dokazovanju se je opirai na primer iz svetega pisma. ko je tudi krall David plesal v cerkvi pred skrinio zaveze.
(Havdn In njegova žena.) Kdo ne pozna velikega umetnika Haydna? Bil je neverjetno ponižen, blag, resigniran za vse; res izreden značaj za umetnika njegove vrste. Svojo resignaciio 'pa je gotovo najboljše pokazal pri izberi svoje življenske družice in v pozneišem zakonu. Kot sedemindvajsetleten mladenič je bil nastavljen pri grofu Morzinu v Lukavcu na Češkem za glasbenega ravnatelia. Računal ie lahko na stalne prejemke in šel ie k svoiemu nekdanjemu dobrotniku brivcu Kellerju In ga prosil za roko najstarejše hčerke. Ta pa ni hotela ničesar slišati in Havdn bi moral
oditi praznih rok. d« »e *» *! »milU brivec, ki mu je ponudil v zakon druto bčtr, fanatično dekle, ki bi srčno rada postal« soproga slavnega komponista. Keller je ravnal tako. kakor s svojimi kupci lasulj: če ni dobra ta, bo pa ta. In Haydn je ponudbo sprejel. Od 26. novembra 1760 je moral torej deliti svojo živijensko usodo z žensko, ki je b'!a najneznosnejša ženska, kar sl jih moremo predstavljati. Pobožna do blaznosti. Je vabila k sebi samo duhov, nike in samostanske brate. Prloravljala jim je bogate obede ln jim poklanjala kompozicije, mašne ln pobožne pesmi, ki i-ih je moral soprog skladati v večjo čast božjo. Otrok nist?. imela, pač pa je ona grozila uničiti otroke njegovega velikega duha vselej, ko sta se sprla. K sreči ie ostal Haydn vedno miren in hladen ter je potrpežljivo prenašal vsakodnevni pekel. Po petindvajsetih letih pa se je zaljubil v italijansko operno pevko, Alojzijo Polzeli!, soprogo znanega violinista. Radi nje je trdno sklenil razdreti zakonsko vez, vendar ie bilo to nepotrebno. Ravno tedaj je namreč umrla njegova soproga in umrl je tudi mož njegove ljubljenke. Haydn bi se sedaj lahko poročil, zmngala pa je njegov? narava nad strastio in Havdn ie ostal samec. Ne. žlv«!a st;> v konkubinatu in 40 letna Alojzija je po enem Uti> povila 60 letnemu starcu ljubko dekletce.
(Življenje za svojega očeta.) V Oral-laghu v I*skl se je za časa demonstracij dogodil v nekem uradu tragičen slučaj, katerega žrtev je bila 17 letna Ana Hockau. Ko so demonstranti navalili v urad njenega očeta, je stala ona s svojo sestro pred vrati In s tem dala časa, da le oče mogel pobegniti. Obe sestri sta i?p~stavili svoH telesi dehp"emti kamenin s^no da bi rešlb očeta. Morda bi se vse zavšilo brez posebne nesreče, da nI eden Izmed najbolj podivjanih demonstrantov potegnil revolver in zaprelil, da bo začel streljati, ako jih ne pestita noter Stareišp sestra se Je v toliko sr«!nšila. da se je rmaknila, toda mla;ša je vzkliknila, da se nc umakne In da bodo le preko njenega mrtvega trupla zamogli navaliti na njenega očeta. Možakar pa. da bi se ne pokazal bojazljivega, je udejstvl! svojo pretnjo In sprožil, nakar se je deklica zgrudila ln bila na mestu mrtva. Ničnemu očetu se je med tem posrečilo pobegniti.
(Snažnost v kuhinji.) Čistost nepopisno dobro dd človeku. Zdi se, da solnce bolj prijazno sije, da je soba večja in da so ljudje vse bolj zadovoljni tam, kjer je snaga doma
Posebne snažnosti pa jc treba v kuhinji ter velike skrbnosti pri pomivanlu.
Za pomivanje posode skrbi predvsem, da imaš dovolj čiste in vroče vode. Zato skrbi, da je kotel vedno poln in imej poleg tega vedno večji lonec vroče vode na razpolago.
Da posodo res snažno umiješ, moraš
taitti tri velik« peaode. T eni posodi naj bo vroča voda za pomivan;e, v drugi gorka voda za izplakovanje, v tretjo, prazno posodo pa zlagaj pomite stvari, da se odtečejo. — Najprej pomij porcelanasto posodo, potem pridejo na vrsto lesene stvari in naposled lončeno in železno posodje. Da spravil iz posode vso nesnago, imaš lahko poleg platnene pomivalke še krtačico.
(Steklenih krožnikov in skiedic) ne pomivaj v prevroči vodi, da ti n« počijo, ter obriši š* nekoliko mokre. Se-kalnice, deske za testo in knhalnice pomivaj z vročo vodo in drob um peskom Mi 7 milotm. Sode pa ne pridevaj, ker soda napravi les siv. — Iclezne lonce in koze lahko odrgneš najprej s časopisnim papirjem, ako ga imaš, potem jih Scle začni pomikati. Ce nimaš papirja, pa se posluži zvežnja slauie Ln drobnega peskav da odpraviš sajaste lise. Vsekakor moraš vso od plamena črno posodo vsak dan sproti popolnoma in do čistega osnašitL Lonce pomivaj z vrr>čo vodo, kateri nrideni sode; soda namreč raztopi mast. Ce se je v loncu '-pj prismodilo, deni vanj vroče vode in repela od drv ter «ode. To naj se od-kuha. potem pomii lonec. Nikar pa ne nrostavljaj take nosode po cele dneve po ognjišču, nego osnaži čim preje, ks»r je treba osnsžiti.
?.lice, nože in "ilice pomivaj v posebni skledi in sicer ne v prevroči vodi. Zb.sti se ročaji namiznega orodja v v oči vodi lahko pokvarijo. Kar je jeklenega na namiznem orodju, odrgni — če trfba — s špiritom u; snažilnim prahom. Pazi posebno pri Mlicah, da oče-diS- tudi roglje. Namr.r.o orodje takoj obriši, ko ga pomiješ, ker sicer lahko zariavi. Osnaži pa orodje takoj m ne šele pred večerjo ali obedi m, ko je že treba nesti jed na mizo. Tako odlaganje priča o malomarnosti kuharice.
(Kozarze ln steklenice) pomivaj s čisto mrzlo vodo in s flanclo. Potem jih povezni in ko se odtečejo, jih obriši. Ce so stcklenice motne, jih umij z jajčnimi lupinami ali s svežimi koprivami. Brušeno stekleno posodo odrgni včasih z mokrim žaganjem, potem jo pomij.
Za brisanje posode uporabljaj cunje iz domačega platna. Sevoda moraš imeti za razne vrste posode tudi različne cunje. Bodi pa v uporabljanju brisalk zelo natančna ter ne trpi v kuhinji zamazanih in črnih cunj, ki se sko-
raj ne dajo reč Cisto oprati. Da pa niso brisalke takoj vse umazane, moraš posodo čisto in temeljito umivati ter spraviti že v vodi vso nesnago iz nje. Zato pa n« pomivaj r. nečisto vodo ali z umazano pomivalko. Ce imaš več posode, premenjaj parkrat vodo, Nikdar pa n« dolivaj vode. ker ostane sicer voda vseeno umazana. Odlij vso umazano vodo in nalij čiste, sicer tvoja posoda ne bo nikdar ;nažna.
Ko je vsa posoda umita in zbrisana, deni vse takoj v red; vse mora biti popolnoma pripravljeno /:a nadaljno uporabo. Pomivalke dobro izperi in jih
obesi k štedilniku, da se posuže. Štedilnik pometi in ga odrgni z mokro cunjo in peskom. Pobriši tudi mize, klopi, stola pometi tla in jih večkrat v tednu zbriši z mokro cunjo. Pospravi vse do najmanjše stvarice ter si ne spravljaj ničesar za poznejši čas! Ni pa dovolj, da samo pomivaš in pospravljaš, nego moraš tudi paziti, da sl ne rtavlečeš in zamažeš sproti vsega, Dev-Iji torej stvari, ki si iih rabila, takoj oziroma — kakor hitro mogoče — zopet na določeni prostor. Le tako zamoreš imeti snažno in lepo urejeno kuhinjo, ki je prvi pogoj dobre gospodinje.
Frsa s'ove IzdMnica
USN3ATIH OBLEK
Schwab
Ljubljana, Dvorni trs 3. Zahtevane vzorce.
Na prodaj je 2000 lepo ukoreninjenih
najboljših sočnih vrst, kakor' krvavo - rdeče, bele, rumene itd. Cena to nad meter visoke je 5 Din, pod meter visoke pa 3 Din. Naročilo naj bo vsaj za 25 Vnnmdov. Pri naročilih naj se navede natančen naslov in mdnia železniška
postaja. Z razpoSiljotvijo se prične prve dni meseca marca po povzetju. Zi obilna naročila se priporoča
Anton Žagar,
Besnlca št 75, p. Sp. HruSIca pri LJubljani.
kAAAAAA AAAA.
▼VVVVTWVVr
Proda $©
pod
v najboljšem stanju iz hrastovega lesa, 20 m dolg- in 6 m širok. Cena se izve pri g1. Jarcu, Novo mesto št. 109.
Išče se siarefšl
viničar
kateri bi prevzel pažnjo in upravljanje v vinogradu ter manjše posle na posestvu. Stanovanje, deputat in plača po dogovoru. Ponudbe poslati na Petar Panjan, Hrasto-vica, Hrvatsko.
Največja tovarna umetnih gnojil nam je prepustila svoje 'zdelke v razprodajo po celi Sloveniji in smo s tem dosegli največji napredek za naše poljedelstvo ter Vam priporočamo nakup po sledečih izjemnih cenah:
TtaisoBa žlindra !8-Z0% rudninski superfosfat 10% M\m so! W-IZ% . . . kosJni superfosfat 11-20% apneni dušik 10—ZQ%. . .
[®init »-15%......
roženo mm.......
Navedene cene se razumejo bruto za neto v vrečah po 100 kg franko postaja Ljubljana, odnosno franko skladišče, Kolodvorska ulica 7 In brezobvezno. Za pristnost jamčimo in Vam prilagamo obenem navodila za gnojenje in pričakujemo, da Vam naša ponudba najbolje ugaja. Pri odjemu celega vagona znaten popust.
Priporočamo se cenj. naročilom In beležimo z zadružnim pozdravom:
ija pnimia itnia f Lin®
res. zadr. z orne), zav.
100	ke	170 irn	Din
II	•«	160	n
11	n	155	n
II	n	250	n
II	ii	315	H
II	n	70	n
II	n	m	it
Naročila za -alboUšo Ru£j Wibmer
inoffl palico
garantiraro 98 do 99% sprejema
jEkonofii1
osrednja gospodarska zadruga v LfubB^ni
Kolodvorska ulica št. 7.
m
Kari Hierdtel
gojišče trT. sadnega in godnega drevja
družba z o. z. v Ptuju.
Oplemenitve v najboli izkušenih vrstah cepljene na Rupeotris Golhe 9. Rip. x Port. Sol. x Rip 1616. Rip. x Beri. knreninskt trte v zgoraj omenicnih vrstah in lezane trte. Rnzlične vrsle sadja. Gozdna drevesa niso vet na razpolago.
si poravna? naročnino za SČHETUSICI LIST"?
memm
Miki in zidarji pozor!!!
Letos smo kupili znatne množine splitskega portland-ce-menta svetovne znamke SALONA (TOUR), ter Vam nudimo prima portland-cement v vrečah po 50 kg ali v sodih po 200 kg po nizkih cenah franko kolodvor Ljubljana ali franko skladišče Liubliana, Kolodvorska ulica 7. Pri večjem odjemu Vam stavimo izjemne cene.
Cement je prvovrsten in v prvi vrsti vporabljiv za izdelovanje strešne opeke.
V stačaiu potrebe se blagovolite obrniti na
1»
EKONOM"
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ulica št. 7.

9 o o ®
MJB^f^aBlllljlfj
Dslnlška glavnica; Din. 60,000.009
Centrala
Rezerve: in. 32,515.009
		Podruima				s:		
Beograd		Dubrovnik		Korčula		Ljubljana		Sarajevo
Bied		Ercegnovi		Kotor		Maribor		Split
Cavtat		Jelša		Kranj		Metkovič		Šibenik
Celje		Jesenice				Pre valje		Zagreb
-NasBov za brzoiave: JADRANSKA-
-Amerikanski oddelek - Potniški urad-
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York City.
o o o o o
^	Jg	Q
O O O O
PODRUŽNICE:
Maribor Kov o mesto Rakek
Sloveniigradec Slovenska Bis rfca
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 17,599.990.-
IzvrSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavl: Trgovska.,
Telefoni: 139, 146. 458.
Konjice
Heža-Dravograd
'JrcJnik: Ivan Pucelj.
Natisnila »Zvezna U&v*ru»« v. UnhlianL