a Mnnte. f unm t hmi a. jua* na. u. im. ifcflafcl NAnllu. .Si.....frtrt Nmd* v** p* poitti n Av»tro-Osr»ko: a Nesaajo: Otio eto limpci «f*«j • K 36- I ček* Ittouprfj . . . . K 40-- SLt^Sa I J .* I I !9-- I » Amerfko hi vm t cdo teto uprti . ♦ . . K 32-— I Seirt lcb , . 4^v ■; . $•— pol leta „ .....16-— I na mesec „ . ,*v . m 2-70 Posametna Itevilka veQa 14 vkiarlev Dopisi naj se frankirajo. Rokoptel se ae vračalo. Uređa!itvei Saallova «Hea ftt 5 (v L nadstr. fevo\ taltldn H. 34, Brez aneksi] ia l-rez fcentpi-bucij te? fersz sa.ioedloM Dnnaj, i4. Januvarja, Cez doč so prisnela Iz Rusije nova važna poročila, ki se neposredno tičeio tuđi mirovnih pogajanj v Brestu Litov-skem. Na eni strani dvomijo informirani dunajski krogi, ali se bodo boljševiki, ki so pokazaii, da temelji njaiova meč le na teroristićnem nasilja, še dol^'o držali (nad rrjimi obupiiiejo tako oficijozni listi, kaJtor tađi »Arbeitsr Ztz *), na drugi strani pa so bo;j>eviki i;a mah usrva-rili za mirovna pc^atanja nov polo/.ai s tem, da so dosedaj priznanejsa samo-stojnega bompaciscema ukrajinsko Rado dejansko odklonili ter sprejeli v svojo delegacijo dva zastopnika bolj-ševiškega ukrajinskega sovjeta, češ, ukrajinska Rada ne zastora ukrajinskega ljudstva, temveČ le ukrajinsko buržoazijo ... S tem so nastale nove velike težkoče. Bati se je rramrcl", da se Trockij in njegovi spk>h ne /rnejo več v Brest Litovsk. č e pa se vrnejo, s kom na] se diplomati centralnih držav potem pogajajo, z boliseviško delegacijo samo ali tuđi še naprei z dosedanjo ukrajinsko delegacijo, katere boljševiki w priznavajo več? To je bilo najaktualneiše vprašanje, na katero ie danes zunanjepolitični od-sek avstrijske delegacije z veHko nape-testjo pričakova! odgovora zunanje^a ministra. Grof Czernin je pokaza!, da razume vsaj ono staro: bolje drži gaf nego lovi ga. Petrograd nima dni^ega. nego revolucijo in anarhijo. Ukrajina pa ima živeža, S temi besidami je minister povedal, da daje pokajanjem z LTcrajin-ci prednott pred onimi z bofjie^iki. S tem pa je tuđi konstatirah da ?am dvo-mi o nadaljnem obstanku boliševiškeg^ režuna. Czeruinov grovor pa ni lc v tem ozl-ru interesanten, temveč je sploh največ-jega pomena za presojo stali^ča avstrij-ske diplomacije v mirovnem vprašanju. Pred kratkim smo v »SIov. Narodu« raspravljali o Wilsonovih novih mirovnih predlo^ih \n izrekli smo mnenje, da nudiK) stvarno in pripravno mirovno podlago za vsakofar, ki res hoče pra-vičen splošni mir. To »€ bilo takrat, ko Je dnnajsko časotnwe z velikim hrupom ođkfcutjalo hinavca WUsona_ Ni čuda. da Je bila ljubljanska cenzura istega mne-nja hi da je zato pokri'a naše mnenje z mrtvaškini piaičem velike bele liše. Danes bi se morala za*rnati v same&a zunžmjegra ministra, kajti grof Cz«rnin Je napravil kar največji poklon ameri-škems prads^nikn ter je »hinavca« nara vTJO«t pozdravil kot zaveznika pri defa 23 mir! Ta del Czerntnovega grovo-ra }e bfl senzacija današnjega dne. Zu-Danii rninister je točko za točko raz-pravliai o Wilsonovih predlojfih ter dal vsaki posebej svoj planet. Na prvi pogled bi se zdek> m Czernin sam je po-vdarjal, ča obstojajo med avstrijsko di-plomadjo in \Vilsonom Ie §e nekatere »ne baš velike« diference. Zdelo. V res-nici pa je nasprotstvo ravno v o*ii točki, ki spada med mirovna načela, v točki samoodločbe narodov. Grof Czernin Je pripravljen priznati samo-odločbo seveda vsem narodom, ki se ne nahajajo pod njegovo oblastfo, lastnim narodom pa te> z železno trdovratnostjo odreka ter znova odjovarja Wilsonu s staro frazo o »demokratičnom« parlamentu, V katerem bi seveda drugi odločali o n a š i samoodločbi. V ostalem bi bfl grof Czernin Wilsofiu morda po-vecfcil več, ako bi bi! rekel mani Ce il pr. pravi, da bi se kmala pobotal z WUsonom glede itoodrisne poljske države, kateri bi pripadale pokrajine z brezdvomno poljskim prebival^vora, kar logično vendar ne more potneniti dragega, »ego adruienjc twtt onega poijskega ozemlja, ki Je sedaj pod Av-strijo in Nemčljo, z neodvisno Poljsko — kdo bo veriei v iskrenost takih besed? V teoriiah Je grd Czernia aelo konctljantea. toda v praktičnih vprašanjih fe a£ preffOstobeseddH ali pa I neiskren. Pddržek gled« Srfaiie, Rom-1 nije, Italije in Crne gore spada v to kategorijo. Veliko pozornost so vzbudila Czer-ninova izvajanja, ki se tičejo našega razmerja napram Nemćiii. VT tem oziru je karakteristično, da zunanji minister vedno znova (seveda nikjer osteritaiiv-no in naravnost) povdarja razlike rne^d našo in ncmško politiko i n t a k t ik o. Grof Czernin izhaja s sta-Hšča, da m i ne zahtevamo od Rusije niti peJi zemlje in niti vinarja ouškod-nine. Ta izjava se Čita jako odlečno in izgleda jako jasno. Pozabiti pa ne sine-mo, da je bilo na zahtevo diplomatov centralnih držav pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem u^otovijeno. da Litva, Kuronsko. Poljska, Estlandska nišo več deli Rusije. Ravno na te de-žele pa špekulira nemski anekaiionizem. Grof Czernin je bil tako previđen, da se odreka vsaki aneksiji napram Rusiji lezasvojoosebo, torej /a monarhijo. Bas ostentativno povdarjana prva oseba Czerninove izjave pa do-PHŠča interpretacijo, da drusi za-v e z n i k i v tem oziru nišo ponolr.oma isteka mnanja. Sem spada jo v gotov em zmislu tuđi Czerninova izvshrrja o Poljski, ki da niti za dan ne srne zadržati rrim. Značilno je nadalje, da grof Czernin v razpravi o tefkočah glede plebe-scita in evakuacije zasedenih czem^lj iz-tecno opozarja, da gre tu za diference med Nemčijo in petro^rradsko vlado. V Berolinu so zadnje dni zela nervozni. Vsenemško časopisje besni, češ, avstrij-ska diplomacija se vmešava v nemška živlfenska vr>ra§anja. Kdor bi danes že £ovoril o nasprotstvih med nem-5ko in avstrijsko politiko napram Rusiji, bi se seveda prenaglil. Nesporno ob?to-iaio diference v naziraniu in nesporno se trudi grof Czemin. da bi uveHavil v pofajarsi^h za separarni mir svoje stali-sče. Nahajamo se gotovo v važriem Stadiju, ko se odloča ali bo napram Rusiji obveljalo to. kar pravi Berolin, ali to, kar hoče Dunaj. Grof Czemin je od-krito prizna!, da i.?rra za nas v o r a 5 a -nje živeža glavno vio^o. Mir z Ru-sijo nam, kakor upa minister, prinese kruha, zato se grof Czernin s tako vne-mo zastavlja za nj. Seveda pristavlja, da bodemo tuđi brez ruske sa, oziroma ukraiinskega kruha vzdržali. V splošnem se postavlja jrrof Czernin na stališče miru brez aneksij in kompenzacij. Principa samoodločbe ne omenja, akoravno ve, da spada priznanje tuđi teg:? prinrica med neobhoflne predpo^oje pravičnoga miru. Podlaca »brez aneksij in kontribudj* mu velja tuđi le za vzhod, kier n?^teva štiri države: Rusi.io. Ukrv.'mo, Finsko in Kavkaz. Ali se v tem forma:n«m oziru nabaja v soglasiu z vzhcdr'mi r.s-sprotnikL je \^prašanje. Bol^eviki tuđi v svofem najrovejšem dopiru Dozraio le »federativno vlado Rusije«, torej na zunaj ednotne države. Pozornost je vzbudila tuđi Czerninova izjava, da bo monarhija br?ni!a pred vojno posest Nemčiie in Turčiic kot svojo Grof Czernin se tako na eni strani an^arira za nem^ko A.lzacijo in tursko Armenijo ter turski Jeruzalem, na đni£i strani pa previ dno omeiuje za-vezniSke df)!žnosti, ter pravi, da se monarhija nikakor ne namerava žrtvovati za dalekosežne berolinske nacrte. Dunajski listi so polni hvale in zatr-jejejo, da je napravil Czerninov govor na delegate sHen vtis. Mi o tem nismo nič opazili in slovanski delej^ati nišo na-^Ii v govoru ničesar, lcar bi bilo odlo-ćilnega pomena za nadaljno mirovno politiko monarhije. Grof Czernin je nazad-nje z velikim aplombom zahtevaJ za-upnico, češ Madžari so mi že izrekli za-■panje, sedaj ga zahtevam 5e od Vas. Ako mi ca odklonite, pa freoL Besede 90 po cenl. Grof Czernin ve, da mu ne-ntmJki in nemadžarski narodi dosedaj nišo zaupali in da mu tuđi po današnjem tovom ne bodo, zave4a se torej, da je većina narodov monarhije proti niemtt. Seveda pa tuđi ve. da sedl v delegaciji pole* 40 zaston-nikov Hndstva še 20 zaupnikov vlade, to k tistfli 30 članov, ki JDi fosposka zbornica sicer voli, ki pa so navzlic temu !e izvoUeoci vlade, ker ie eda i: gosposka zbornica od vlade imenovan a. Račun je torej prav edno-staven: napram Nemcem in članom go-sposke zbornice so seveda zastopniki matiranih narodov v manjšini. Gosto-beseden apel grofa Czernina ie skraj-n o slab zaključek njegovega današnjega govora. Za ijedinisnie {sagoslo-vanskSb žafeznlilailev. Ker pri sedanjih pTornotnih razme-rah ni mogoče prepotovati ćele naše ju^osJovanske domovine ter na shodih razpravHati o tem vprašanju in ker last-nc\sa glasila žalibože tuđi nimamo in ga naibrže, dokler vojska traja, ne borao imeli, sem primoran potom drugih slovenskih listev r:;2tclmačiti to vprašanje juros-ovanskemu želesničarstvu. Prosim torej vse slovenske liste brez raz-lil.e, da bi bla^ovolili ta dopis ponatisniti, kor ga ne morem poslati vsakemu po-sebej. ObC:ni zbor Zveze jngoslovanskih železničarjev v Mariboru dne 9. decembra 1917 je vzel moje tozadevno po- j roćilo odobruje naznanje ter naročil osrednjim odborom, da na podlaci mojega referata ukrene vse potrebne korake za ujedinjenje vsega jugoslovan-skega železničarstva brez razlike kate-gorii in pohtičnesa prepričanja. V zmislu te?ra sklepa se fe osrednji odbor obr-nir do vseh že^ezriićarsiifib organizacii s pozivom, da se iziavijo ali in pod ka-kimi pogoji bi bili za ujedinjenje. Na uspeh tesra poziva moramo seveda še počsksti ter bi bila vsaka sodba danes še pre^godma. Eno je pač danes gotovo, da v trenutku, ko iugoslovanski narod na v^seh pol I ih koncentrira vse svoje meči. ^eleznicer'i ne smemo zaostati, ako nočemo trpeti velike škode na ns-v.ern lastnem telesu. Demokratična mi-sel, ki danes obvladuje ves svet, n e srne in ne more iti preko nas. Upam, da je ta demokratizem danes prežel 2e vsakega železničarja brez razlike tako, da se bo vsakdo premislil zadržavati tok časa ter nasnrotovati njec/irjeniu. Ako se pa morda kljub temu naj'*.Jek> še med nami tovariš!, ki se s to mislijo ne morejo sprUnzniti in jih tud! moja odkritosrčno mišljena izva-i arija ne morejo prepričati o pravilnosti mojih nazorov, ki so danes že skupna !ast velike većine mojih ožjih stanov-skib tovari?ev, iim pač ni pomagati. Morali borno iti preko njih na dnevni red. Za nas kot Jugosiovane danes ne nore'O b»+i merodaini nobeni vzorci drugih večjih narodov, temveč mi si moramo svojo hišo urediti tako kot nam sarrJm najboije kaže. Vs! momenti na-rr>dn;. stanovski. gospodarski, politični, socijalni crovore pač jasno dovoli za tako ujedinjenje. Narodni! Naš nar^d je demokratski skoz in sko? Naš jugoslovanski želez-ničar je ve?ii ali manjši trpin na svoji lastni gnidi. Ker zatira in zapostavlja gavsakjcomur se zljubi. Saj nam šcspo-darijo tujci. ki đelajo prokleto malo raz-Icčka med uradnif.tvom in uslužbenst-vom, zakaj bi ga ćc\u\\ torej mi sami? Trpeli smo med vojno vsi enako, zakaj bi sad tega trpljenja ne uživali vsi enako. Svesti si moramo biti, da borno v narodu uživali le takrat merođaino mc-sto, ako si borno giede narednih vpra-šanf tako edini, kakor je cei naš narod edin, Stanovski! Na5a stanovska vpraša-nja so danes v prvi vrsti krušna, vsa druga smo morali prepustiti v rešitev drujcim organizacijanu ker ravno nismo imeli lastne. Temu mi sami nismo krivi ter se bonio morali proti vsakemu očit-ku braniti Cakajo nas pa v prihodnjosti tako važna stanovska vprašanja, da jih borno mogli resiti le tedal, ako borno na znotraj in na zunaj edinL Izigravanje ene kategorije proti drugi mora popol-noma prenehati, sicer ne dosežemo vsi skupa} ničesar. Le v skupnem posveto-vanju in skupne« nastopu bomo mogfl doseći to, kar si žetima Gospodarski! V tem pogledu se pri nas dosedaj ni skoraj nič staflo. Narod- ni boj na vse strani je izčrpal vse naše moči tako, da o tem vprašanju niti razmišljati nismo imeli Časa. Tuđi to vpra-šanje se da resiti le z združenimi moč-mi in z moćno organizacijo. Uradništvo samo je za to premaloštevilno uslnž-benstvo, samo brez pravega vodstva, nezmožno na tem polju, res kaj dobrega napraviti. Ker pa ravno ta panoga za-hteva mnogo praktičnega znanja in skušnie, ako hoćemo, da bo uspevala, moram«, ne glede na posamezne kategorije, zbrati vse moči, ki imajo v gospodarskih vprašanjih dovolj praktičnih skusenj, sicer jo takoj zavozimo. Tu se da Ic z maso na eni in dobrim vodstvom na druži strani res nekaj dobrega ustvariti. Socijalno in politično! Organizacija mora imeti namen, jugoslovanskega železnicarja socijalno in politično vzga-jsti ter ga dvigniti tako visoko, da ne bo zaostal za železničarji drugih narodov. Tu se odpira železničarski inteligenci široko in hvaležno polje narodnega de-la. Ćim inteligentnejše bo uslužbenstvo, tem lažje se bo opravljala težka služba! Uradništvo bo imelo od tega samo korist, ker vsakdo sam najbolje ve, kako težko je delati s slabim osobjem. Naše uslužbenstvo ima zmožnosti dovolj za vse, samo pravilno vzgajati ga je treba. Vs!ed svoje raztresenosti. na Številne postaje prihaja sicer politično le malo v pošte v, to da kot kompaktna organizirana masa mora priti tuđi v političnem življenju do lastnega zastopstva, seveda Ie tedaj, ako si kot močna organizacija zna priboriti v poltičnem življenju, potrebni ugled. Ne morem se spuščati v daljša raz-motrivanja, pripravljen sem pa rade-volje od go var jati na eventualne ugovore. Dopis bi postaj preobsežen, ako bi hotel pretresavati vse, kar bi rad. Zadovoljiti se moram tedaj samo §e s kratkim nacrtom organizacije ter tem potom naprošam cenjene tovariše, da mi, ako jim eno ali drugo na tem nacrtu ne dopade, pismeno sporoče svoje mnenje, ki ga bom po možnosti vedno rad vpošteval, ker gre mi za to, da ustvari-mo nekaj, kar bo odgovarjalo sp&ošne-mu naziraniu. Organizacija naj bo enotna na znotraj in na zunaj, zasnovana pa tako, da izldjučuje vsako majoriziranje. List naj bo samoobsebi umljivo skupen ter naj izhaia enkrat na teden. Članstvo se deli v sekcije, n. pr. uradništvo sekcija A, poduradništvo B, uslužbenstvo C, de-lavstvo D itd. Ako imajo n. pr. prozni mojstri ali strojevodje ali kaka kategorija tciiko članov, da misliio, da se Hm izplača ali da iz stanovskih ozirov mo-rajo imeti svojo sekcijo, se ta lahko ustanovi. Vsaka sekcija mora kriti svoje stroške sama ter tndi določa svojo članarino za se sama, to pa samo radi tega, da se ne bo reklo, da visi eden na stroške drugega. Ta princip naj prepreci vsak razkol v društvu in naj vsako sekcijo ščiti, ako bi do razkola prišlo, da bi morala še le Iznova začeti. Opreznost je, dokler se organizacija ne udejstvi, na vsak način na mestu. Članarina in vsi dohodki se seveda stekajo v skupno blagajno, ki se vodi po sek-cijah ter se na tei podlagi izdela tuđi bilanca. Sedež sekcije si tioloči sekcija sama in ni potreba, da bi bil ravno na sedežu osrednjega odbora. Občni zbori naj se vrše po sekcijah na sedežu osrednjega odbora na ta način, da se najpreje izvrše občni zbori posameznih sekcij, takoj na to pa občni zbor ćele organizacije. Na čelu organizacije stoji osrednji odbor, ki je sestavljen tako, da ima v njem vsaka sekcija enako število odbor-nikov. Osrednji odbor zastopa organizacijo na zunaj ter definitivno sklepa o. vseh organizatoričnih vpraŠanjih. V spornih točkah se glasovalna pravica v osrednjem odboru tako uredi, da ne more ena kategorija druge majorizirati. Stroške osrednjega odbora kakor tuđi skupnega dela, n. pr. lista, dmšt-venega tajnika itd., nosijo posamezne sekcije po sorazmerju svojih čbnov. Podporni sklad! ali druge maprmve, ki si jih posamezne sekcije osnuiejo, se vodijo zase in samo v dobrobit dotične sekcije. Podružnice so ali čiste ali pa me-šane. Ciste so tarkat, ako pripadalo čla-ni ene podružnice le eni kategoriji. V mešanih podružnicah je tuđi članarina mešana, ker spadak) pravzaprav Člani različnih sekcij pod dofočbe dotične sekcije glede članarine. Tucfi denarni izkazi mešanih podružnic se torej vodijo po sekcijah. To je v veKkfli potezah nacrt, ki ga je sprejel izredni obdni zbor v Mariboru. Mene pri šesta vi tega nacrta nišo vodili nobeni osebnostrankarski motivi. Skušu ja me uči, da pridemo najhitrejše do svojega cilja, ako nikomur ne kratimo njegovih dozdevnih pravic. Reklo se bo gotovo tudl, da moje naziranje ni prav nič demokratično, ampak da gojim naravnost »Kastengeist«. Nisem privr-ženec kast, to pa iz lastne skušnje vem, da se da z nespametnim nastopom v tako veliki organizaciji kakor si laz našo predstavljam, izzvati konflikte, ki vsako skupnost onemogočljo. Vsak član mora najti v organizaciji to, kar od nje pri-čakoje, sicer ie skupno delo nemogoče. S sporazumnim in skupnim delom moramo prepreci ti vsak razkol, ako pa že mora kedaj do tega priti, potem naj dotična kategorija ni delala tlako drugim kategorijam. Prepričan sem sicer, da do razkola ne priđe ter to il vsega srca tndi žefim, ioda račtmam tuđi s slovensko psmo. Odvtsoo bo vse od tega, kake osebe bodo stale na Seta organizacije in ali bodo zvaB tako] od začetka organizacijo v ten intencijah voditi. Ako se pa posnejo enkrat postaji organizacija na drugo stališče* in zabriSo vse sekcije, bom to le z veseljem po-zđravil. Za sedaj pa računam Je % dard-mi razmerami in z deistvom, da računamo na jugoslovanske železničarje v obče, tedaj na tovarišc, katerih naziranje še ne poznamo! Otre9hno se za enkraf vseh pomis« lekov ter poskusimo! Prepričan sem, da bo poskus nas vse zadovoHlL Imejmo pred očmi samo eno: da »-• za dobro- , bit nas vseh brez razlike, da je Železnf-čarska inteiigpenca dolžna storiti vs«, da dvigne iugoslovanskega železničarja, ki najsibode to zadnji prozni delavec, na ono stopnio, ki ma omogoča skromno Življenje na rodni grudi. Ne bojmo se, da se bo po organisaciji na tej podlagi rušila disciplina! Ravno nasprotno be> res. Naš jttgoslovanski železničar bo vi-del v svojem predstojniku nekaj več, kakor ie vide! dosedaj, on bo videl v njem svojega odkritosrčitega prijatelja, ki ga bo visoko čislal, ne pa zaničeval kakor zaničnjek) svoje sedanje tlačitelje. In ako storimo to, nismo pomagali samo samim sebi, pomagali smo veliki pa-nogi našega jsgoslovanskega naroda. Dragi tovariši! Niman vtč kaj po« mišljati. Za sedaj more le Zveea jugo-slovanskft želetnjčarjev zastopati naše koristi, ker »Društva jugoslovanskih že-lezniških uradmkov« radi pomanjkanja moči ni mogoče oživett. Vsi brez razlike moramo prijeti za dalo, da čim pre-je nadomestimo to, kar smo tekom treh let zamudiH. Na novo moramo zbrati naše vrste in to ni lahko. Se danji osrednji odbor je raztresen po celem Štajer-skem ter vsled tega te&o deioje, Pre-obloženj smo tako, da komaj dihamo. Zato apeliramo na vse, da nas podpira-te, zhirate člane, sestavHe nemudoma pripravUahri odbor, da podružnice cara preje ožive, ker brez opore v podntž^ mc&h mi deiaži ne moremo. Ne prifta-kujte, da pridemo člani osrednjega odbora k van, da vas za defo navduShno! To je pri današolih prometnih razmeraa isključeno. Počivam torej svote oije to-variie uradaike, da stopilo v a«ie vrsk ter pomagafo podrafafoaai aa noge In tam, kjer se kaše potreba, Sfw»ejo nove podružnice. Osrednji odbor pa bo med tom časom pripravil vse, da se postavi Zveca jugoalovaJiskJh žeiezaUartev škm prele na trdno podUto ter nas bližnja prihodnjost ne najde nesripravljene. Vsi za vsakep, vsak ia vse, to bodi naša ^"3^5______Ivjbi Kefžar. i Stran 2.____________________' __________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 2«. jannafja 1918. ____________ 22. ««. a aMriiik rarti Z a f r c U 24. janavarja. 1 Dama opoldne je imela fufoslovaa-rfa »Omladina« vseh štlrih fakultet ra-grebikefa vseučilišča na vs«iiči!i3ča ftborovtnje. Pritotnih te bilo okrof 500 dljakov. SknpVUna je bila sklicana. da ■avzame stali$će napram narod nemu VPraianja v zvati s vetovno vt»ho in mirovnim* po^ajanji v Brestu Lirov-aticem. Zborovanjc je s pozdravnim na-lovorotn otvoril pravnik Blažićko. Predsedoval je sknpščuti teolog Iveko-yj& Po kratkih nasovorih je bi^i so-flasĐO sprejeta tak 1 IziaT« pgosfovenske akademske omladine hrvatskog sveučilišta u Zagreba. • I.) Ju^oslovanska akađemićna mla-BWa hrvatskega vsetičflišča v Zagrebu »aglaia zahtevo vsega edinstvenc^ra jflovensko - hrvatsko - srfcske^a naroda, fizcepUenega na več držav, da mir, k! Daj bi dokocčal to stratio vojna izzvan pd Želje za osvajanje in podjarmljen;e, feaj bo demokratski mir, kl bo tuđi na-femn edinstvenemu aarodu princsel državno ujedinienie in svobodo. Mir, ki tđ nam ne prinesel uresničenia naših fipravičenih idealov, bi bil v korist pri-jjHlegiranih narodov 1b nosil bi v sebi kal ©ovih žrtev. Zato smatra edinstveni na-tod Slovencev, Hrvatov in Srfcov vpra-ianje svojega državnega ujedinjenja in jvoie svobode za važno vprašanje cb-Sega mednarodne^a mira ter zahteva, rćz se mu potom mednarođnlh stranci! Jiajamči oresničenje pravice narodne Samoođločbe brez nasilja. 2.) Jusroslovanska akadomska mladina hrvatskega vseu&Iišča v Zngrebn aahtiva, da se narodna država Sloven-eev, Hrvatov in Srbov v svcji notranjo-tS organizira na široki demokratski podlaci in da se vsakemu ttmed historičmh iflemen zajamčilo historiine plemenske jpravice, Ureditev kontinuitete, historič-rah podrcčij je vpraJanle notranje državne uroditve ter ne more motlti narod-Bega edinstva, Najfirja upravna svobo-ća treh delov eđinsrv-ne narodne države ter najširla državi]anska svobcda vseh poedincev naj bo temet! države Slovencev, Hrvatov \n Srbov. 3.) Ju?osiovanska akademska Omta-dina hrvaJkega vseučilišča v Za?rebti se ne smatra za poklicano, da v tef novt veliki dobi prevzame inicijativo, pač pa se zaveđa svoje dolžnosti, da v svojem }b v imeira svojih tovariSev, ki so Ph Rozete vojne že četrto leto odtrgafe oređ Širokim sJovansldm svetom pred jEvropo in pred vsem kclhirnim ćlovešt-votn ter razglasi naie nenreklicne za-fcteve po državnem zicdinjenjo !n po ivobodi. Zato smatra iugoslovanska akademska mladina hrvatskeea vgeuči-!l?5a v Zagreba za nadvse nnino, da se vsi zastopnikt Jngoslovanov avstro-ogrske monarhije, ki stois na prtacipu narodnesra jedinstva Slovencev, Hrva-tov In Srbov ter pravice narodne samo-odločbe. se^tanejo Čimrrej v Zagrebu ftr dajo e^Instvcno direktivo narodni politikl Slovencev, Hrvatov Su Srbov avstro-ogrske monarhije. 4.) Jugoslovanska akademska rr!a-d»a hrvatskega vseočilišča v Zagrebu irraža svoie simpatije vsem. ki so v tem oziro karkoli stv-amega storilL v prvi vrsti vodstvu Jugoslovan^kega k?Ti-ba na Dnnaju in Starce viceve stranke prava v Za^rebti, nadalje če§Vema 5va-fn za do^edanje solidarno postojanje v parlameritTi, z že!!a da nadaHuJefo to deto v bratski slogi do dosege končnega dlja, Jngosioven ska akademika omladina svih četiriju fakulteta hrvatskog sveučilišta u Za %tebtL Ko so vseučiliSki đijaki sprejefl te iz-ftve in po kratkem govoru teologa Ivckovića Je zapelo zborovanie resmi *Hej SlovanN in »Ljepa naia domovina« Jer se mirno razšlo. Iz državnega zbora. Dona!, 25. januarja. (Koresp. urad.) tMsek za runanje zadeve avstrijske df-l^gacije je nadaljeval debato o poročUu tunanjeta ministra. Vitez Đilinskl Izreka zuna-fcjetna ministru zaupanje, zlasti ker se %e on prvi oa svetu postavil na staližče potrebe častnega mini- Tuđi kot za-atopnik poljskega naroda zaupa zuna-»iemu ministru. Razloži želje Poliakov, ki hočejo zedinjenje Galicije s poljskim kraliestvom, ali samo potom priključtt-▼e k avstro - ogrskl monarhiji, kajti habsburfka dinastija je edfna, kl Je po-klicana že stoletja. da udružuje pod se-boj svobodne narode. 2eli ministru, da W Igral pri mirovnih razpravah isto vtogo, kakor knez Bismarck na kengrt:-V« v Berlinu. P a r i s h se Izreka sa avstro-poB-•ko režitev poliskega vT3ra§anja. Zunaiji minister grof Ctcrnln povzame besedo in !zvaia ^Tede na očitke k srovoru generala Hoffmanna: l?azmerje med menoj in niim se da pre-cizirati tako, da ne Jaz niemu. ne im • meni nima nič predpisavati. kaj naj co-gfffivir Ppkmteirati proti nto&mua k ffo^om bi U smatra! za popotaoma ■•» umastno, kaj ti ves govor je izzval vihar v kozarcu. Ko sem sUial v Brestu Li-iovakatii o raxborjenju sbot tega govora, Mni te prlsrčno smcjaL Noben Člo-vek se ni razburjal tuđi Trocldj ae. Ta je odgovoril generalu, da ako mu reče. da so Nemd Rusijo zastdli, mu odgovori da so Rusi zasedli Kavkaa in Tur-čijo. Eno je vredno drugega. Na tem govoru ne umri nihče. ne Trockij, ne rioffmaan in ne mir. Konstatiram, da vidim v sedanjem socijalno - demokra-tičnem stalilSu znaten napredek. Ako gospodje začenjajo umevatl, da more-mo sklenitj samo časten mir in ga tuđi sklencmo, je to te pozdravljati. Kar se tiče notranjih zadev Nemčije, odkla-njain diskusijo o njih. Opczarjam samo na veliko razliko v vpraša-nju vojnih ciljev, katero pa sem sicer že večkrat poudarjal. Nemčija rc obstoii samo v nem&kem ccsarsrvu na evropskem kontinentu, ampak ima tuđi velike kolonije, katere ima pravico dobiti nazaj. Zato je Ncmčija v drugem položaju, kakor mi in zato je uir.cvno, da ne da iz rek jamčevin, dokle- ne dobi zagotovila, da se i ej vrnejo ko!c-nije. Glede Clienbognovih izvajanj, d a treba napraviti mir v no-t r a nj o s t i, cpr.ža minister: Vsako-sar, kdcr to reče, bom podpiral. Pri meni ne bo ugovora. Ako nekater! gospodje misliio, da se parlamentarnim potom ne da napraviti red, in so pri tem izjavili, da nočejo revolucije in ne žele za novo ureditev ne meščanske vojne in ne revolucijonarnega prevrata, po-tem ostane samo ena pot ureditve, pot oktroia. Ako bi gospedje rekli odkrito, da iele cktroi cd zsoraj dol, je to z moje strani tema, o kateri bi mo^el raz-pravljatL Odgovor Wilsonu sem govo-ril ne le zato, da ga sliši odsek. ampak tuđi Wi!i?n, in isto uro. ko sem tu govorit, je bil W?!son že obvešcen o mojem govoru. Glede očitkov delegata Stranskega o diplomaciji, iz javljam, da pri sprejemu v diplomatični zbor ne delam nikake razlike med plemenita!*! in meščani. Oni, ki izpolnijo predpogoje, se SDrejmejo, dru^i zavrne-jo, j>a naj se imenujeio, kakor hočejo. Obfaluje. da se tako malo gospodov iz Češke oglasi za to službo. Ako je nislil delegat Stransky, da se pokajanja v Brestu Litovskern gotovo I z j a 1 o r \ j o, ako se ne vrše od naroda do naroda, opažam, da ob-stoji tu vmes neki ne?fi>orazum. Gospodje iz Petrozrada bi raje razprav-Ijali s socijafnimi demokrati, k^kor pa z nenoi, o tem ni dvnma, med menoj in Stranskim ot ne dela;o nikake raz-fTke, mi smo vsi burfoazijci. Glede na očitanje. da je por»ačil neko brezžično brzojavko niske vlade, fziavlfa miri-ster, da je črtal neki revolucionarni okllc nwte vlade na avstrr^ke narode bi da se bo ved^o bo'eval ntnt\ revoluciji z vjerni prstavnfmf sredstvi. Glede ureditve razrner na Češke m z czir^m na rprašanje Stran-ske^a, itoCe srovoriti, ker to rte spada v nie^ovo kotrrpetenco. Moče izpregovoriti samo par besed: Misli, da se ne da v eni sarri raroravljati o državnem pravu kraljestva čefkesra in samoodločiHi pravici n?rodov, zlasti ne v sm'sln bolj-levikov. kl stole na sta!i5čn delitve v najnan?šo občino. to je stalilče. ki se ne krije z drafrnim pravom češke^a kraljestva. Ako pa hočejo gospodje dati po Ino varstvo nemSkim maniši^am, tedaj opozarja, da je bil on že pred 10. leti za tak sporazum kot naveden ustaroveraejra veleposestva. Glede pri-mere Stranskega, dz je Trockij enak meni in izrećenega mu obžalovanja radi teta, rečem ,da ni moja ambicija, da bi bil enak Trockemu, in v eni toćki je na v^ak način razlika med njim fn menoj: Midva oba sva se odpeljala do-mov, da dobiva zaupnico ustavnih kor-poracij. Gosp. Trockemu se to ni posre-Čilo, zato je odgovoril s strojnimi pu-^kami, ako pa se meni ne posreči, rse bom pokliča! pomorščakov, marveć bom demisijoniral. M i k 1 a s stavi nastopni p r e d -log: Odsek sprejema obširna poročila ministra z zadovoljstvom na znanje in priznava njezovo zaslugo, da stremi pri sedanjih razpravah po miru, pri kate« rera ne zahtevamo aneksij in od$kod-nin, da pa z druge strani noće opustiti nikakega vitalnega interesa monarhije, rnarveČ jo hoče gospodarsko in politično zasotoviti za bodočrtost. Odsek je sprejel pritrjevalno na znanje izjavo ministra o samoodlocilni pravici ukrajinske države in naroda na zasedenem ozemlju in upošteva v polni meri njegov trud za zgradbo samostojne poljske države in udeležbo zastopnikov poljske vlade pri razpravah. Odsek zaupa v bodočnost, ker je minister znova zvesto in nerazdružliivo skupnog z na-iimi zavezniki označil za temelj svoje politike. Iz teh izvajanj izreka odsek ministru svoje polno zaupanje. tričako-vaje, da se mu posreći v bližnji bezočnosti napraviti pot k miru. T o m a S e k Izvaja, da Čchi ne morejo glasovati za raupnico, ker je minister proti češkim zahtevam glede samoodlocilne pravice zavzel odklonil-bo stališče. V seji zvečer je skupni finančni minister Burian odgovarjal na nekate-ra izvajanja Stranske^a glede svoje-Casnih njegovih pogajanj z Italijo. — ' Langenhan je iz ja vi U da vidijo , Nemci v Czerninu edino spocobrega mirovnera oosredovaJca. Govorili so nato poslanci: Olom-b I n s k i, U d r £ a 1 tn baron P a n t c. Poslanec Pit toni Je trovoril f> •tavkarskem ribanja ttr se le Izreke! l>rott min:, kl bi trae! za podlago tmafo. Predlagani resoluciji Miklasa socijalni , tomokntto ne nor«o priirditt kec k vmtmh tahteve, gM« katorih to ool drogega maenja. Delegat dr. Korolec Uročl predio«, kl pravi med dragim: Odsek konstatira % zadovoljstvom, da ae je monarhija končno vandar enkrat no dolgotrajafli težkofiah vaaj v svojih ofi-cijalnib Isjavah iznebtla prejšnjth aneksijskih foU. Za stvar mini pa bo ta korak naprej majimega pomena, dokler ostane pri Bolgarskl stari aneksijski program neprikrit In pri Nemčiji prikrit Še naprej. sele odločno staliŠCe proti tem aneksij. željam more brezpogol-no mirovno voljo monarhije nedvomno dokazati Nov dokaz za lztrezncnje je tuđi dejstvo, da spoznava grof Czernin v Wilsonovem programu sprejemljiv temelj za prićetek razgovora z Zedinjc-nimi državami. V pogajanjih za sepa-ratni mir z Rusijo rl mogoČe videti še zadostne garancije za skorajšnjl sklep splo§r.ega miru. Dejstvo, da se vlada brani priznati narodom Avstro- Ogrske in Bosne pravico samoodločbe, tvori danes Še edino realno 0 v i r o za s pio šni mir. Z ozi-rom na vsled aprovizacij-skih razmer naraščajočo od-rr o v o r n o s t, je pričakovati tuđi v tem o z i r u v e d n o v e č-je iztreznenie. Odsek zatov resni uri opominja ministra in ga pozivlja, da naj ven-dar enkrat jasno in odkrito pove, da je monarhija v svrho skorajšnje dosege splošnega miru pripravljena priznati tuđi avstro-ogr-skim narodom Dopolno pravico do samoodločbe, pripustiti k mirovnim pogaja-njem zastopstva teh narodov in tam zagotoviti izvedbo njih pravice samood- ločbc. Ko je 5e končno govor!! poročeva-!ec baron Beck, se je vršilo glasovanje. Reso!uc:Ja delesrata Miklasa je bila sprejeta s 14 jjl?isn\i proti 7 srlasovom, prcdlojr po slanca Korošca je bil odklonjen zvsemicrla-sovi proti srlasovom Cehov In predlagatelja. IntP^^H«« tmraraarla Andre!a Jakila« (Interpelacija pccJancev J-jgoslovantkega k?uba na skupna v'?do radi Internacije In brutalnoga ravnanja • tovarnarjem Andr«. Jem Jaki I om in njeoovim sinom Julijem leta 1914.) Interpe'ac!;a se prlasi: Tovarnar usu ja AnđreJ Jatil \z Rupe pri Coriri J» b\] na nkas c. !n kr. Itadj^lre-ra poveljniMTi t Gorici brez naredbe ka_ Tcc^m vrroka dn« 28. JnTtja 1914. aretiran In priveden r roja^lti zapor na poriSkeso )Eira._ đu. Ko fie 5e Cps <1t» fini nje^oT «in Jnllj tti!I s pos!ornefra notov?nja 1b popr?.5al pri Sfarij?iitem pore! *titStru po nsođi svo^e-i> o^eta, J« bil Ist0*-ft1ro a-retiran. Do 14. arsnpta sta bila izpcstarljena oba gospoda najteijemn pomanjkarjn, n© dft b! ređela, kaj nameravajo 1 njima In ne da b! bila zasli?ana. na sroriiketn irrađa. Kut nenado-ma je prifio povelja da treba DPPto-viti t 5 mtnutab t rrrho ođpotOTanja. StevilnI jet-niki, ki §o vs! pripadali slovenski inteligen. ci goriške đetele, nfso Imeli Ca6a, da bi po. brali b se!^oj najpotrebneJSe stvar!. Na rpra Sanje, kara Jib peljejo. Je Bleđfl surov Franc Mahorič je na zelo sla-bem glasu. On je ljut sovražnik vseh Nem-cev ter zelo prijazen velikosrbskl propagandi. Na sumu je tuđi, da je sam de!af prrv paeando za Srbijo . . . Itd. Ptnl 9. septembra 1914.« TI dve spričevali sta se Izkazali v prelskavl pred divizijskim sodISČem v Gradcu kot popolnoma brez podtage in ne~ resniSnl. flarodna nisu pri roiakh. (Interpelacija poslancev Jugoslovanskesa kluba do domobranskesa ministra.) Pogosto odločajo nemško - nacljonalnl čast niki o zmožnosti slovanskih eooletnih prostovoijcev, da postane jo častnikL Pogosto jfm odrekajo to zmožnost na podJagl praznih sumničenj in subjektivnih, od nem-5ko - nacijonalnega sovraštva potvorjenlh mnen). Umestno bi bilo, da se tozadevno postopanje uredi potom predplsoT, kl naj se javno razglase in zlasti bi bilo potrebno, da se častniškim aspirantom da pravico, podati protiizjavo pismeno in pod osebno odgo-vornostjo nasprotnikov, ki so Izrazili svojo pomisleke. Brez vsake kontrole Je bilo svojevoljno In tajno preterlranlh ter Jlm Je bil odrečen sprejem v častniSko Solo. Poiosto so bili iz častni§ke Sole nenadoma In brez navedbe rzrokov izločenl, ali pa se lim Je po absolviranju Sole odreklo napredovanje. Navajarrm en slučaj: EnoletnI prostovoliec Vincenc MSderndorfer, pokiican ▼ vojaško službo dne 21. junija 1915, je dokonča! do 1. decembra 1915 ČastniSko solo ter bil od 6. Januarja do 21. Junija 1916 in od U. novembra 1916 do 2. funlja 1917 na fronti. Za hrabrost je bil odlikovan z malo srebrno svetinjo in Karlovim križem. Po odredbi vojnega ministrstva z dne 1. septembra 1916 bi bil moral M5demdorfer 2e ta dan biti Imenovan za nraporščaka. To se Je zgodilo fele 29. decembra 1917. Vzrok: Tajna pls-rrena ovadba nadporočnika v rezervi dr. Cezarja viteza Weyerja. kl je prišla slučajno na dan To poročilo. o katerem čast-niski aspirant seveda ni vedel ničesar ter se tuđi ni mogel braniti, pravi: Enoletni prostovoliec Mdderndorfer Vincenc se Je pred sovražnlkom dobro Iz-kazal. Tuđi Izven službe ni njegovemu na* stopu ničesar opnrekati. Po mojem mnenju pa ni vreden, da bi bil Imenovan za rezerv-nega častnika, ker Je prvič rodom Nemec, strogo slovenski naciionalec; 2. ker vodi vso svojo korespondenco samo v sloven-skem in Češkem jeziku in 3. ker Je pristas* lugoslovanskega stremljenja. Nobenega dokaza ni treba, da izvlra fa tz)ava nadooroČnika samo ie narodne mržnje. To ie le en slučaj Iz velike akcije nemSko - nacljonalnih častnikov, đa delajo slovanskim častniškim aspirantom težkoče. Dejstvo. da so nemške krajevne oblasti ko-roSklm Slovencem vsflile nemška Imena, nadalje vse trđitve, da je enoletni prosto-voljec prlstaš Jujoslovanskega gibanja, se navaja % vso resnostjo prntJ zmožnostim moža, da bt postat Častnik. Zdi se, da je nađ-poročnik z latinskim krstnim Imenom orav • CKJSebno pa?njo ©nsvečal korespondend enoletnesa prostovolica - četovodle. Da fe tekih častnlkov ▼ armadi neSteto. je snano. Protestiramo pa v oni vrsti proti temu, da med pređpostavljenimi nadnoročnfka WeyerJa. ki so brez dvoma dobili akt v roke, ni hflo nobetrega. H bf bn tei^a gospođa pod^Čfl o neumestnostl nle«ove?a n* stona, marveč da so sovrafne prfoomn)' tinele ttidl nspeb In sliftile predstojnikom ^ ta da so se porabtle proti ČastalUceara iapt ranta, 22. ftev. __________ _______ .SLOVENSKI NAROD*, dne 2*. januarja 1918. Stran 3. Slede . vprafeaja glcd# konkretnoga slučaja ter koačno to - le vpraftaaje: AH Je Vaia eksceienca pripravljena, uvesti na mesto misterijoznega taj ne ga postopanja glede vrednostt postati častaik, javno na-tančno urejeno postopanje, katero dovoljo-je in zagotavlja enoletnim prosto volićem vseh narodov, bto pravico za dosego čast-niške šarže. Soeivje na Barju. {Odgovor prehranje/alnega ministra na ln_ terpeiacije pcsianca J a k I t č a.) Glede pride!ovanja sočivja na ljub-ljanskem barju je ck!govori 1 sr laj minister In vođja c. ta*, urada za ljudsko prenrano na. vpraSanjo po^lar.ca Jakliča In tovarl-šev v seji zbornice dne 3. juli ja t. 1. Tako. le: Sporo«io, katero sem podal dne 27. ju-nija 1. L pred zastopniki časopisja temelji na informatlvnem predporočHu preskrbo_ valnega rnesta za sočivje in sađje g!e<3e na-meravane akcije za pridelovanje sočivja na ljubljanske« barju. ki se je bila vzela v pretres podobno. l;aicor ena!*a akcija na koroškem bai-ju. K temu ei đovoljujem iz-vajatl to_Ie: Z namenom, da se pomanjka- \ nj€ sočivja, M Je bi!o 2e lani zelo ohčutno o pravem času prepreci je bila ena glavnih skrbi p«đrejene^a mi urađa. da v«r*odbuja ', in pospeSuje pridelovanje sočivja v masah. Med akcije, ki smo jib vzeli v tem oziru v pretres je spadala tuđi izraba v državi so nahajajo&h barij za racijonalno priđelova, nje sočivja, kar naj ti se na podlagi prej od danih etr^kovnjaških poročil najprej iz-vedlo na k»roškem in ljubljanskem barju. Na Korožkem so se potrebna prećđela pod vodstvom c. kr. agrarne^a visjela nadror-nlka Vinzbergerja kinalu privela in sicrr i pri Zweikirch.au in Thonteinachu ter so to akcijo podplrali vsi ▼ po§tev priha^ajoči faktor* i, zlasti tuđi rnnadno vrhovno po- : veljništvo 1» armađna uprava. Xa Ijub'j: ". ekem barju pa akcija ni uspela preko pciz_ veđb. Vzroki zaradi čefar je kazalo to akcijo odložiti bo bili v bistvu Ultal^e nara-ve. Ljubljansko harje tvcii s svojim zelo malo Številnira prebivalstvom. kl se tavi z majkAim gospodarstvom, katero krije ko-maj potrebe Iestnika, za obsežtio akcijo kalroršno bi bilo pridelovan;*3 sočivja na poljlh, pokrajino v katerl se da eranizaci-za zelo težavno izvesti. K temu priheja šs pomanjkanje delavnih moči. živine kar ja zopet posle naglasa potre* bo krepke nemško _ avstriiske zvoze, za-hteva pa, da naj v Avstro . C^rskem opuste napadanje na kneza Balona in generala Hoffmanna. Poslanec Lcdebo::r (neodvisni Ecc-jslnl derrokrat) nagl&ša. da je zolo ne-TP.rlovoljen z grovori neinške^a kauclerja in državaesa tajnika in da mu bolj ugaiaja izvajanja ^rofa Czernina. ki odpirajo což- ■ nc«t s-ora-;ima z Ameriko. Poslanec Erz-^ - ^ (ccrtriiEn) naglaša. da bi si nako. : >'c3r:čija smrtno sovra&tvo poljslcega r.^rcda, če bi N'eračija zahtevala za sebe ~ok.ra.Mne do Visi© in Narewa. Debata se je i-a to do jutri odgodila. !:jii mMm lim iiv- H Praga, 22. ianuvarja. Danes je bila na celem Ceškem in v vseh većjih industrijskih ce.urih, tako v Praši, Plznii, Kladnu in okolici, Mladi Bokslavi, Kolinu in drugod generaina stavka. V Pra^i so stali vsi industrijski zavodi, vsa obrt in trgovina, in mnogi uradi. Gostilne in kavarne so bile tri ure zaprte. Giedalisča in kinematografi nišo imeli predstav, cestna železnica ni vozila. Ćasniki popoldne nišo izšli, tuđi 23. ne bodo izš'i. Podobno je bilo v drugih mestih. Prvikrat so nastopile složno vse delavske in socijalistićne če^ke stranke: socijalni demokrati, avtonomi-sti, centralisti, narodni socijalisti in če-I ^ki anarhisti. V ponedcljek je izdal skupni odbor delavskih strank poziv na stavko in spored za sprevod po mestu ter javni shod na staremetskem trgu. Pri muzeju in na Vac'avakem namestju se je delavstvo zbiralo. Sprevod se je pri-čel ob po! 11. Tiho in brez besed je ljudstvo korakalo proti ^tarometskem trg:'. Ob pol 1. je bil trg že poln do zadnie?a kota. Nad 100.000 ljudi je prišlo maniie-stirat za s^lo^ni mir in za samostojnost češke^a s!ovaske;?a naroda. Med tem je odšla k namestniku dep-itacna za^top-rikov delavskih strank. Govorila sta po-slanca Nčmec in Stribrnv ter pre^lo'ila namestniku zahtevo deiavstva. ki se glasi: Sklene naj ce t^koj splošni m re samo separatni mir. brez aneksii in brez kentnbucij na podlagi f.amo"idlo:be vseh narodov, ne samo niskih nandov. Za-hteva se svoboda ti^ka, besede in zbo-rovanja. Ustavilo naj se takoj vse per-sekucijc. Vsi zaradi političnih deliktev kaznovani n&j se izpuste. Aprovizacii-ske razmere raj se nenrjčorna urede tako, da bo vsakemu omoifoCeno skromno življenje. Moka in kruh n?J se delita zopet v dosedanji množini. Mare^ba o militarizaciji in o voinem nadzorstvn nai se razveljavi. Uvede naj se splina vo-Ii!na pravica za vse avtonomne in ustavne korĐorac"e. Vscm dr?av!ianorn ie nriznati popolno en^ke volilne pravice. Češki zbor naj se nermid-mia skHče. Nnmestnik ?e oblnibil. d^ bo preolo-rn\ zahteve de!avstva vtedi na Dina?. Po 12. uri je prišlo nredselništvo sbo-da na hfctorichi b?JVon P^»^n;ce. krer le bilo leta 1621. obsrhvljervh 2\ čeških n'emenitašev. Mnorlca je rrMsedr'Stvo bi^rno pozdravila, a se je takoj umirilt, ko je spreKovori! urednik Spatnv, ki je v krerkih be^edrrh o^rtal nnmen s^o(5a. Za r.vm so govorili postanci >Tč7nec, Stribrny, dr. Vcrbenski (za nrar'iistc). urednik Grumel. zastupnica žen in za-stofn^k dermtscife, ki je biln odšla k županu dr. Groš u. Vsi £ovorrn?-ci so nasria-^ali zpforaj ome^iene zahteve delavsrva, zlasti srlosni m:r in .samostoinost in ne-odvisnost če?!:o - slovaske države z vsemi atributi samostoinosti. Mrožica je viharno odobravala izvafanja govor-nikov ter dala du?ka svoji ne/ndovo7j-nosti z grofrm Czemihom in diplomati plementaši. ki da se brez vsake Pravice po^ajajo v imenu narodov, izrskla je nezaupanje Dunaia, ki je ravnal s Cehi kot s hlapci. Ob 2. popoldne fe bil shod končan. iMnožica je zapela »Kde domov muj«, »Hej Slovane« in »Pryc s tyrany« ter se nato zopet mirno razšla. Tako je potekla z^odovinska manifestacija Češke-ga deiavstva. ki je pokapala Dunsjn jasno zchtcvo narcia po ajedinjenju in no končanju tiraniziranja Seđrega naroda. I Vet Mtfod kot m maš tMI at tvaJM J poslancL V tem oxiru so bile popolnoma 1 apravičene besede poslanca NSmca, kl izvajal: Govorim ne samo za Vas, ki ste tu prisotni, tuđi za neprisotne in tuđi za one, ki prelivajo na bojišoih kri in za naše brate v tujini, da vsi zahtevamo svojo popolnoma samostojno demokratsko svobodno in neodvisno češko - slo-vaško državo in da ne borno nidkar od-nehali od te zali te ve. tejtu iMM Mm //. Praga, 20. januarja. Kaj pomenja iokol v življenju slo-vanskih naioduv, kaj pomeui zlasti v življenju če^ke^a naroda, ni^ treba no-benema Slo^aiiu razlasati. i-'red vojno je štei ćešKi Sokol uad IUO.000 članov. Zadnji ziet sokois^va se je vrsii dne 2S. junija 1914 v iirnu. 5pominjamo se še do^odkav v onih dncii, K^r so v taku ozivcm ćasovnem suka z Uogouki, ki so uvcaii sedanjo svetov^io vojao. iakrat je pfi^uia teci sokolska kri in ni pre^ stala teći do danes. Revolverji Vse-nemcev so prićeli krvavo delo. Prvi najliujši udarec za Sokolstvo je bila mobilizacija. Sokol in n^vojak je bila reakost. Drug za drusim so odliajali na krvave pcljane. Enako je bilo tuđi na Slovencem. Le malo čianov je ostalo v domovini. Sokolske telovad-nice so se preuredile v bolnišnice. Ni trajalo dolgo iu ustavljeni so bili sokolski listi, ker ni bilo delavcev. Sokolstvo rekel bi, je zaspalo. Ta mir je trajal dol^o. Naraščaj se je na Ceiltem vadil, kadar se je pokazni na cesti je bila ta-koj za njim policija. Prspovedani so bili vsi obnodi, uradnikom je bilo pre- I povedano i-č'.i član drr^tvn, otroci, solani nišo smeli vaditi se pri Sokola. Začelo se je proganjanje. Vedno ^lasneje se je govorilo, da so Sokoli Hbcralci in izdajalci, in prišlo je do perscluicij. Aino^o jih je bilo zaprtih in v preiskavi, vi. One 29. septembra 1915. je bila raz-puščena »Ceska obec Sokolska«. S tem je bil prizadet sokolskerrm življenju smriii udarec. Januarja 1917. so se zaćele nove persekncijc. Nastopili so ne vi pregp.njalci, katenm ni bilo dosti zasledovanja. Če je pisal Sokol iz rus-ke^a vjetr/iStva Sokolu v domovini in pozdravlja! brate, če se je zanimal, k^ko živi Sokol v domačem kraju, so či!tili v tem že strašno veleizdajo. Za-če1! so s hišnimi Dreiskavami, konfiscirali so protokole, pisma, koledarje. Na namestmštvu v Praši* na Dunaju, po vseb mestih naiđete polno zabojev s sckolskimi protokoli in pismi. Vse to so prcštudirali na veleizdajo in jo nišo mosli najti. Zapirali so zopet nove Činitelje, ustavili zadnje časonise, tuđi ^Sokolico*, orsan ženskih or^anizacij. Mnn^im drušhTom je.bilo konfiscirano imetie, tako v Kolinut v Kutni gori in Pra^i. Mhoto dništev je bilo razpu-ščenih. Ob otA'pritvi r^rlamenta ie bilo v čeških ^okolslrih drnstvih vse mrtvo. I ?Aćje v Prafri so se razdelili in nada- I lievali svoje delo. Po sklicanjn parlamenta je zavel naenkrat dmz veter.T*o Slavarstvih, na Dunaiu, v Pragi naenkrat nišo veđeli kai bi počeli s temi za-boji Sokolsr\-u iicrrnbljenih dok:imen-tov. Pošiljali so uh dru?: drucemu. Toda Sokol je začcl zopet delovati. Naipre^ na MoravsVetr«. tam kjer so bile persekucije najhnjše. Nove organizacije so se oživljale. Znčel je zopet izhajati sokolski list za mladino. Po ?mnc*tiji so se vrnili Sokoli, ki so jih imeli £e zaprte v iečah. !n d^ncs pri-reja 5oTcol ^opet svoje vaie, svo;e izlete in zabave. Naivečio pažnjo cbrača Sokol na vz9rojo mladine. Prirejnje se-stankc, zabave otrok, otroške vaje, otroško Rledalisče. V prvi vrsti delu-iejo danes dame. Niim pre prva zahvala za oživljanje češhesra Sokolstva. Mncro driištev živi edipo ob delovanju članic in kreoko r.r.nredMie. Knkor srno 7e poročuli, je pricel z ianuarjem 191S zo^et izhajati »Te!ncvičny Obzor«. Čc?^i Srl-oi živi. ne da se zatreti in bo mn§:očr>o zonet Inhko razprostrl svoja kril^. On caka nn svojega brata Jr.KO-slovan^krjia Sokola. tnh\ m\ i WM ziisr tržaskl (Od na.-eza dopi^fiika.) 23. maia 1915 je napovedala Italiia vojno Avstro-Og^ski in istega dne js bil ra;;pu^čen trža^ki obćinski svet in deželni odbor in imenovan je bil Krekich-Strassoldo za cesarsk-ega komisarja neposrednesa mesla Trst S ten^ je h:Io odpravljen1) »rtavno življenje v i rstu, ostilo je pri tem čo današn:es:a dne, :n kakor vse kaže, borno se dolso ča!cali na vz:>r>stavitev ustavnih razmer. Prejsnji komisar je vladal abso-lutno, kasneje se je Kovcrilo o priiegnitvi narodnih zastopnikov (seveda tuđi Neir.csv) ali stvar ie menda csfnla mrtvorojeno dct?. Sedaj pa ?e na eni zadnjih se} v preračun-skem ods?k'i drž. zbnra izjavi! notnnji mi-nister «rrnf To?:zer.'0urgf da so žclie in zah-teve trž. ljudstva ro zepetni vpeljavi avto-norrne ad'ninistracijc ;:redinot natančr.eza proi^2var:}a pri trž. namestniš^u in da se vr.'iio poeaiania s komoetentnimi osebami. Minister sam želi. da bi se kmalu zoDet vr-nile normalne razrnere in Drimerno(!) iziđu oojajanj gotovo ne bo o^lnnil predlosrov trž. namesrnfra. To delo na ni baS nailaž^e. Če bi hoteH sklicati mestni svet alf đ?že!ni zbor v njegovi seđanji sestavitvf, bi manjkalo precejšnje Stevilo svetovalcev in dež. poslancev, in dosedania većina morda sploh ne bi tvorik več večine. Tuđi vlada ii ne ne bi bHa naklonjena. 2e pred vojno neVdaJ ?e orcjšnii ce?ar»Vi komfsar vnrašal. kam izgine onih 11 mifiionov letnih dohodkov, ki so se stekali v mesrno blagajna in ko so po znanih đovodkih v Prilju uvedli tamVaJ ko-mlsarijat ie isto Je!»l trdi mestu Trstu In sfeer vsal za dobo 10 let. Nteeova felfa se je i?t>r,?tvla. nri?e! }e ko^isarijat on sam ie postal cesarsW knmisar in kot tak se Je tudl prepričal, kun tostae UUu> ttto visoka CiMtepi rupi>ile Mrve v«4«ve po sterem volilnem redu, bi v sedanjih raame-rab zopet manjkala večiaa. 61«venci bi gotovo v splošni kuriji pridobili neka) manda-tov» socijalisti bi morda tuđi povećali šte-vilo svojih poslancev, nov fenomen pa bi bil zotovo nemškf mestni svetovalec v prvi ali ćelo druži kuriji in vse to na račun dose-danje večine. Morda bi znala si pridobiti tndi kakšnega poslanca patrijotična »Asso-ciazione politica Adriatica«, kateri je vlada najbolj caUonjena in kateri Je tuđi poverila delo za vojno razstavo, pri Čemer ie prišlo do hudega spo^^a s Slovenci. Ali manjka ji I pravih vodi teli ev in . . . pristaše v. Spomin-! jal bi samo na blamažo, ki jo je doživela, ko je zahtevala od drž. poslanca Gasserja, da cdloii svoj mandat Našla je odpor ćelo pri trž. socijalitih in »Edlnost« je tedaj izborno pripomnila, da to bi lahko zahtevala prej^nja italijanska liberalna stranka, ki ga je kandidirala, ali ... Nemd, s katerih po-močjo je bil izvoljeu. Fo zadnjih stavkah je min. predsednik Scidler slovesno obliubil voliino reformo za mestne svete in sicer na demokratični ped-la^i. To bi pomenilo za Trst popolno zmago socijalistov in Slovencev. Ali isti Seldler je dan kasneje imel sejo z zastopniki nemšklh strank in je tam ravnotako slovesno izjavil, da se morajo desiti zajjotovila.da se čim preje doseže za-željena sprememba socijalne^a značaja in da se lcolikor mesoče izltlju^i stranska po-sledica te sprer^enibe, ki bi bila narodnost-rojca značaja. Omenjal je pri tem rudi zoDet one r^osebnosti« posarr.eznih kronovin. Slovenci b! torci ostali zopet na ceđilu . . . in rr.esto, ki šteie največ Jugoslovanov na svetn re hi smelo teca kazati na zunai. Cas hiti in delo, ki caka mestnega sveta ij dež. zbora, je že ogremno. Kl!!! W-M I ^rSS'J ^ii^^D ZtKons. »Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja«, Dunaj I., Bankgasse 2, poroja: Dne 22 januarja je izšla nemška izdaja Državnega Zakonika, ki Je pod številko 19 objavil naredbo notranjesa ministrstva z dne 16. januarja, s katero so objavljene izvi silne določbe begunskega zakona z dne 31. decembra 1917, drž. zak. št. 15. Ta izvr:"iln^ naredba določa za prvo inStanco, ki odmerja begunske podpore, tako - Ie: Na Dunaji: »Zentralstelle der Fiir-sorge der Kricgsfliichtlinge in VVien«, II. okrai, Zirkns.^asse 5. — Za begunce v okrožiu policijskega ravnateljstva v Prakt »Zentralstelle der Fluchtlingsfursorge in Prac. — V Brnu tamošnje policijsko ravnateljstvo. — V Ljubljani in okrajnem gla-varstvu okolice: okrajno glavarstvo v Ljubljani, oddelek za begunce. — V taboriščih z ločeno upravo: vodstvo taboriščne uprave. — V vseh ostalih krajih okrajna glavarstva. Točka 3. izreka načelo, da begunci orosilo za podporo vedno v Istem kraju, k??r so stanovali, stanuje jo, ali bodo stanovali v tistem času, za kateri prosijo pod-poro. Če se kdo preseli v kak drug politički okraj. mora prositi za nadaljevanje be-gunske podpore tisto okrajno slavarstvo, v katerem se naliaja novo bivališče. Prošnjo pa morajo vložiti pri prejšniem glavarstvu, v katerem se nahaja dotedanje blvališče. Podporo do 21. juliia 1917 nazaj more do-vollti le tisto Elavarstvo ali tista oblast, kl smo jo navedli soočetka, kjer je begunec živel v označeni dobi. Važna in nova ie 4. točka, ki določa, da raorajo begunci prositi za naknadno podporo na podlaci § 9 begunskega zakona (do 500 dni po 1 krono za vsako osebo, ako so bili b??nrci evakuirani in so beguncl živeli ves tišti Čas v kraiih, v katerih begunska podnora takrat še ni bila đovoljena) pri okrair.em glavarstvu svejega domaćega bivališča Goriški begunci, naj žive kjerko-li. moreio torej prositi to naknadno pod-noro edinole pri glavarstvu v Tolmimu v Gorici, Sežani. Gradišču in v Tržiču. Toda pro?n;'o je treba izročiti po okrajnera glavarstvu ali tišti oblastniji sedanjega biva-li'ča, ki smo jo v začetku ornenjali. Izvr-šilna naredba pravi, da se na2nanijo take ^ahtcve s formularjem, in sicer v obliki zapisnika, česar pa nismo našli v rečeni šte-vilki za'^ona. Zelo vaina je tuđi določba 5. tečke, ki določa, da je za begunce na Ogr-skem, Hrvatskem in v Bosni, ki doslej še ne prejerr.ajo podpore, pooblaščena za odmero Iiesunskih pcdpor: *Fursorgestelle ftir osterrcichische Kriegsfluchtlingc fiir Ungarn uiid Bosnien«, ki je oddelek prej omenjene Zentralstelle na Dunaju, II. okraj, Zirkus-gasse 5. — Na to določbo opozarjamo mnoge naše begunce v drugi državni polovici, ki so se doslej obračali na nas. Prosimo pa, nai vsakdo prosi sam. Le tištim beguncem, ki si inkakor sami ne morejo pomagati in nimajo v blizini nikogar, ki bi jim šel na roko, smo pripravljeni, izposlovati podporo, ako nam kratko in jasno podajo potrebne Dodatke: imena in starost, rojstni kraj, običajno bivališče pred besom, sedanje bivali-š--c s točno označbo zadnje pošte in okraja. Dalje točno navedbo dneva. ko so zapustili domačijo, kje so doslej prebivali, koliko časa v posamičnih krajih, od kdaj so stalno v dosednnjem bivalii-ću. Točka 6. določa za pritožbe kot drugo instanco na Dunaju, notranje ministrstvo, povsod dru^od deželno vlado. Točka 7. določa, da morejo prositi za I besunsko podporo posamičniki vsak sam | Z3.se ali njih pravni zastopniki, pa tuđi očet-je ali sploh glave rodbin za ćelo rodbino skuhaj, kakor tuđi begunski odbori, torej tuđi naš osrednji odbor. V zadnjem slučaju moraio dobiti odločbo odbori in tuđi begunci sami. Točka 8. deloča, da morajo begunske skrbstvcnc Oblast? iz^očati takim beguncem, ki hočejo v smislu 5 5 poiskati kako delo, posebne izkaznice, ki nadonieščajo delavske ali pcselske knjižice itd NAREDBA O VRAĆANJU BEGUNCEV. Pre jeli smo tud! že zelo obsežno minl-strsko naredbo o vračanju besuncev. Ta naredba mora biti razglašena tuđi po časopi-sfh. Zato naj povemo danes te toliko: V skupino A, kamor se begunci morajo vrnitL spadajo kraji: ves ajđovski okraj: v gorl-škem pa Dornberg, Gorenja TrebuSa te Pr-vačina: v komen^kem oVraju: Brje, Gabro-vica. Stanje!, St. Pclaj, SHvno in Veliki Dol: v sežanskem okraju: vse občine razun Zgo-nika, ki je uvrščen v kategorijo B; dalje ves cerklfanski okraj; v tolminskem okraju občine: Orahovo in Ponikve: končno ves Vobarisid okraj, izvzentSi občino Dreinica. Vsem tem beguncem bo begunska podbora u stavljena najdalje dne 1. aprila 1918. V tem pogledu je d*loč«nlb več Ujem* )rf bodo ob- V skupino B, kamor Je vmitov pocej-no d#volJena, so uvrŠČene naslednje obefne-v kmnaiskem okraću vse oWtne; v gortfkem Bilje, Cepovan, Osek,. Ozeljan, l^cnče, Sem-pasf Trnovo, Vtcersbo, Vert«iba, St Fer-Jan in Kojsko; v krminskem okraju Kopriva, Muša in St. Lorenzo; v gradi3čanskem: rarra, GradiSče - Bruma, razun mesta in Zagraj; v komenskem okraju: Brestovica, Komen, Gorjansko, Kobjeglava, Alavhinje, Nabrežina, Pliskovica, Škrbina, Temnica in VojSčtca; v kobariSkem okraju Drežnica; v tolminskem: Sv. Lucija, Tolmin in Volče. Vsi ostali kraji so v skupini C, kamor je vrnitev še zabranjena. Đovoljena pa je v 12 slučajih. ki bodo objavljeni v časopisih. VojaSko potno dovoljenje ne bo več potrebno. Vsi begunci imajo pravico do proste vožnje tuđi za svoje blago. Dogcdki m bopcih. NASE URADNO POROCO.O. Dima!, 21. januvarja.. (Kor. urad.) Nobeaih posebnih ddgođ&ov. — Sef generalne^a štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 25. januvarja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Med PcJcapellom in Lyso pri Lensu in na obeh straneh Scsrpe fe bolno delovanfe popoldne zopet oživelo. Na raznih toCkah fronte iz-vldni boji. f Iz drugih bojišč nlčesar novega. —r von Ludendcrff. NEMŠKO VECERNO POROCILO- Borolin, 25. januvarja. (Kor. urad.) Z bojišč ničesar ppročati ITALIJANSKO'URADNO POROCILO. 21. j a n u 3 rja. Razmeroraa miren položaj na vsej fronti, v gorovju ga prekl-njevajo živahni artiljerijsIJ boji, na obeh Btr&neh Chiase in Adiže, na pobočjili Mon-tella, ob Piavi in na obrežju. 25. januarj a. V Lagarinskl dolini, kakor tuđi med Brento in Piavo so se boje-vale naše baterije uspešno s sovražnikovi-ml. Zlasti živahno so delovale na scvernem vrhu hriba Melago (asiažka visoka plano_ ta) in na Asolonu, kjer je avstro _ ogrska patrulje pregnal ogenj iz naših pušk. Med Adižo in Brento, kakor tuđi vzdolž Piave je vladalo znate o đelovanje sovražnih letal-cev, katere pa je zadržal iind našim! naj-spređnejšimi Crtami bobnajoči ogenj strojnih pušk. PO RAZPUSTU KONSTITUANTE. Amsterdam, 25. januvarja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Petrograđa 24. t. m.: Dočim v glavnem rnestu ni prišlo do kr-voprelitja, je bilo v torek v centrumu Moskve 30 do 40 oseb ubitih in 200 ranjenih, med njimi mnogo žen in otrok. Velika boljseviška procesija z več stroj-iiimi puškami, oklopnimi avtomobili, ko-njeniškimi oddelki in oboroženimi od-delki rdeča garde je prišla ob eni na Gledališki trg, kjer je stalo na tisoče gledaleev. Nekaj revolverskih strelov je bilo namenoma oddanih, na kar je začela garda streljati s puškara i in strojni-mi puškami. Nastala je strahovita panika. Moskovski sovjet zatrjuje, da so bili revolverski streli oddani iz oken treh hotelov, kjer so bde postavljene tndi strojne puške. Na to so oklopni avtomobili začeli streljati. Petrograd, 23. jamivarja. (Agentura.) Tretji vseruski kongres knietijskih in delavskih odposlancev je bil danes pod predsedstvom Sverdlova otvorjen. Stockholm, 25. januvarja. (Kor. ur.) specijalni poročevalec »Afton Bladet« v Petrogradu poroča, da mn ie Trockij v razgovoru povedal, da bo Rusija odpo-klicala vojaštvo iz Finske sele po skle-pu miru. Trockij upa, da bo mogla Rusija v par mesecih dobavljati skandinavskim deželam Živila in surovine. Stockhofan, 25. januvarja. (Kor. ur.) Iz Petrograda poročajo, da je bilo v bo-jib povodom razpusta konstitjante baje ubitih 400 oseb. Glede voiitev v konsti-tuanto piše kadetski list »Naš Vjek«: Ćele* vaši so oddale na povelje soaijal- # nih revolucijonan'ev ali boljsevigkih agitator jev enake glasovnice z napisom: »V imenu vseh.* Oddajanje posebnih glasovnic je veljalo za izdajstvo ter so dotične osebe spravili v preiskvo zaradi pripadnosti k kadetom. Dne 9. in 10. januvarja so se vršili med socijalnimi revolucijonarji in rdečimi gardisti boji, v katerem so ti zmagali. Stockholm, 24. januarja. (Kor. urađ.) Posebni poročevalec »Stockholms Tindnin-gen« poroča iz Helsingforsa: Nepotrjene petrogradske vesti pravljo, da eo se postavili trij© garđni polki in sieer preobra^en_ ski, izmajlovski In volinskl polk »a stran konstituante ter začeli boj proti boljSevi* kcm. Glavni stan socijalno revolucijonar, nih skupin je od rđeCIh garđistor ob-koljen. Potrograd, 23. jaauarja. (Kor. nrad.) Včeraj popoldae je bil srettraa Štab nekega »mrtnesa bataljona, ki je bil na raapoUgo članom konstituante. Đanes je bila vsa organizacija aretirana. Našli so orožja, mnogo bomb in kompromltujoče spise. Ameriška poraoč entenii. Pospravili smo stare svaje nazore. Svoj Čas so vpili nemški časopisi, da je iz-ključeno, da bi mogla Amerika poslati svojim za veznikom čete na pomoč. Za bluff so smatrali vse vesti o prihodu auriSke ar-made. Danes je to dragače. Čela vrsta transportov je izvrScna !n ni£ ne pomaka, če se ti transporti tuđi ne vrše z ono mrz-lično nafUco, kakor se je prvotno donrae-vala Dejstvo ameriške poniočl ententi je tu in s tem dejstvom morejo centralne države raJanati. Jasno je, đa entetita ne«trp-mo prifekule, kdaj bo amer!Ska vojska prvi! nastopiia. To n|eno pričakovanje je te« bolj rasumljtvo, ker si je ententa na jasnem, da bo vsled mirovnih potaianj z RusUo In Stran 4. .SLOVENSKI NAROD\ dne 2% januarja 1918. 22. Ste a*tl z naravnost strahovitim poricanjem armad centralnih đržav. Naj vzame cntenta *a merilo teza povećanja 30 aM 50 nemlkii to 10 ali 20 ivstniskih divtzH. pcmenf po-yečanj« na zapadnih tronuti v nailabdem slučaju % milijona mo£. C« računa entetita k temu ie vojn« vietnike, ki se vrnejo Iz roskcta vjatniSiva. mori nać računati ia Bađaljnjiji l,600.000 moi. Na] bo u tem ret-tticc karkoii, jasno Je, da se tuđi Ameriica m vso intenzlvuastjo pripravlja sa pomoć tvojim evropskim prijateljem. Kakor v ea-rUntniij dritvth samo đomnevaja, katero *potno€ bodo dobile centralne države z ^zhoda, tako radi mi ne moremo aatančno ^redeti, koliko pomainih ćet bo pcsJaJa Amerika. To pa Je iasno, da moramo biti ^ripcavljeni na zelo izdamo ameriiko pomoć. Se vsaMkrat. kadar Je bila Amerika Sipletena v kako vojno. Je postavila prav pe armade. V secesijski vojni so pričele Zedlajent države s 14.000 rnozrni, že čez •oo leto pa so imele 6*7.000 moi, po dru-|«m vojnem letu )e naraslo štcvilo vojske Zedifljenlh držav na 900.000 mož. Se boli ffisno vidimo energijo Zedinlenih držav na *orju. Začetkom one vojne so imele Zedf-lijtne države samo 42 vojnih ladij s 7600 niožml.Te Jtevilke pa so se stalno povećale, Jfako, da |e Stalo ameriSko brodovie koo-ijCem vojne 671 rojnik ladij, med njim! 71 {©kiopnic m 37 velikih s težkiml topovi ar-|Bilracih paraikov. Pri tera je bilo treba, ka-jfcor danes, skoro vse ostvariti iz nlč. Tuđi (Materijal so morali severni Amerikanci do-jfcaviti večinoma iz lastnesa. Na ta način eo dvl^nili svoio poljsko artiljerija od prvotnih 7 na 300 baterij. Tuđi zelo dobro ko-jpjjenico so si ustvarili. Se pred kratkim smo ^ŽUiali v Dcmškem časopisju neprestano, da mineri ska vojska ne more biri za nič, ker je ]Mtvarjena samo za oči. ker nime IzveŽba-Bii ćastnikov, ker JI prirranjkuje to ln oco jjp ker zlasti ni ▼ Amerikancu nobenega vo-Jaikesa duha. Tako poniževanjs sovražnl-%a In taka slepitev samesa sebe je popol-poma neumestna, ie samo, ker slika voja-mom sovražnjka, s katerim bo imel opraviti Sot manjvrednefa, marveč tuđi ker Je pač ^eliko bolj slavno premazati moćne ta in JtmaJkega sovražnfle*. kakor strahooetca in Slabotneža. Glasom dosedanjih poročil so tttela amerlSfca operacijska armsda, določc-na za Evropo, poidrugi milijem mož. Del tch *čet se nahaja te na fronti aekaj čet stcii Se na veibah'ščih za fronto in nekaj Jih je Ie v amcriJkih vežbaliSčih v domovtal. »Transporti čct Iz Zedinjenih drtav v Evropo se vrše v reda. Tud! transport po želez-BJcah 2 veiballšča za fronto je ureien. V 4opolnilo za izjube vsled vojne Ima pred-sednik Zedinjenih držav pravico izvežbati badaljne čete in sicer vsako leto po 500.000 tnož. Jasno je, da opoiteva arneriško ar-madno vodstvo pri veibanju svojih čet vse Jzkušnje in pridobirve svetovne vojne te: je bila v to svrho poslana posebna amtri-ška studijska komisija na Francosko. Na drugi strani pa so poslali Angleži hi Fran-cozi inštrukcijske častrike v amerilka ra-bortSča v Zcdinjenfli državak ter sodeluje-|o ^di pri sestavijanju ameriških divizij. 21 as ti močne so ameriike stotnije. Neobi-Cajao Itevilne so rarnim stotnllam pn'de-fltne strojne pu^ke. Tuđi Ima othoti svoje baterije in silna Je ameriška artiljerija. Pri vsem tem Je spoznati, da Je ameriško ar-rtadno vodstvo Izrabflo vse fzknšnie voine In da se ve prilagoditi tuđi bojevantu v Jar-kfh. Isto vidimo ori divizifah z ocirom mz fcete, ki oskrbujejo rvtzo med po«amef:nimi oddelki, promet na fronto In promet z ži-▼tll. Jasno Je seveda. da brutalno Stevilo Cei ne stori vsega. Najve£ velia tuđi v se-danf! vojni kakovost Čet Toda tud? tn ne gre, da M kratkomalo omalovaževali ame-lisice čete. Res Je, da posamezni mož nima ka sebof onih vojnih izkuSenJ. kakor v«liko iftevilo vojakov centralnih dr?av. \1deli na ;amo tn vemo \z lastne izVnšnje, da se mo-■ftro kaf hfrro pri vadi iivljenit! v prvih č"-['*ah. Ameri^ncf vnjak totovo nirra do«:ti slah-'38h kakovostl. kakor volaki \z drudb drifav ;b visoko razvito intelifrenco. Zato ne sme-rao ie vnarj-ef misliti, da bi bfl ameriski volak man.J vređen. Dokazati so že v secesijski vo»nf. da fe v Amerikf JmaiStvn rat*rtfv \*kn doma. kakor v drugih dr?avah. Soo-iBilnfamo se Ie čet Ortntovih pred t>eter-ImrsTrimi četarrđ Soominiajmo se 5^erma-»ovei?a pohod« proti mciu. Vse "to so stvari M bf delale 5a«:t vs»Vi evrooskf armt^'. Zato ne srnemo omalovaževati nasprotniVa. s katerim bodo Imele naše vojske v krat-Item epravir?. Politične v^tt;. i=s »Neai^ko obransbno zborovanje Uroti sloreitsklm prenar>etostini.« Pod tem naslovom naznanjaio ncmškl listi da se Je vršilo v dvorani trg-ovske zbor-■Ic« t Celovcn zborovanfe nemškfh me-Kanskih strank, naDerjeno v glavnem proti Slovencem, Predscdnik trsrovske zbornice Bnrjrer se Je kar s početka avojesra lovora zađiral v inten>e!adia poslanca ćr. Korošca. ki Je povzročiia snano državno prefskovaJno komisijo. Sprefeli so resoluciio. kl protestira: 1.) Proti vpraSanjn Jusro^lovanskih po-sUncev 6. julija 1. 1. jftede na^devnesra pre&anjaja koroSkih Slovencev kot novi junek tujcev proti narod nema miru v jđefeli. 2.) Proti tema, da se ozn.iia za-^ledovarrje slovenskih nacijonalcev radi nfihovega, pred vojno očitne?ra prijateljstva s Srbi. torej katero so sami za-krivili, za nem^ko naciionalno Ronjo. feavno v Je^ikovno meianih đelih deže-lc s# }e bi! dviarnif ljudski trlas proti fcnjslraškim Srbofilom. 3.) Proti vsakor-Ini izpremembi v upravi in Jezikovni ra-bL 4.) Proti enostransktma postopanja ttržavne preiskova!ne komisiie. katera nt bi smela ztslišavati samo panslavi-stičnfh strankarlev, ampak predrsem tttdi odlične, z deželnimi razmerami *irio-Jene Nemce in Nemcem prijazne SIo-v«nce. — Glavno besedo na to je imel posTantc Dobernir. Olančnik, posestnik pri Sv. Stcfano polef Velikovca, je bajc telavii. da za Slovence v deželi je bo-dočnost samo v rvezi z nem*tvom ▼ iđefell. Poslanca Natefe in Hofer sta tnfila cdo, da razcepiter Korosicc bf Imela v prvi vrsti za posledico, da W Slovenci izginili. 2upan 2erjan Je govo-rlf baje kot koroškl Slovcnec o gronjl lafcev v deieli. Ko ie bila sprejeta re- W^PBP"* Hf.JJ^^ mirni m\ ■ '■■ •■ ^»^m- Javiou ki ahtcva ncdotaklflvost komike delele, U ie pole« narođntga miru med Netnci In Sk>vend eden Mjđraso-ceoefStti Nasrrov koroikega prebrvaisl-va. Včasili govore ti Vscnemci, dm Je Koroška popoinoma nemška dožela. na tem shod« pa so Čutili potrebo« omenjati Slovence kot nekak posebno važen del koroSke dežeie in najeli so ćelo dva »slovenska« moža. Id sta podajala na shodn izjave o medsebojni sporazum-na&ti in o veliki sreči, ki caka koroike SJovence v objemu Nemcev. Nekaj spo-Itovanja do Slovedcev |e vzbudila maj-niika deklaracija vendarle ćelo med Do-bernikovimi ljudini. = Knez Buiow o vpra^anlu zveze z Avstro - Osjrsko, Z ozirom na članek đunajskega »Fremdenblatta« Ie knez Bfl-low Lzvajal, da ne veriame, da bi izšel ta članek iz dunajskib oficijelnih krogov. Naglaša, da je ravno on v letih 1903/09 kar najkrepkeje podpiral Av-stro-Ogrsko in da ie ravno on takrat skovai besedo »Nibe!uns:entreue*. Ves čas svojega kanclerstva in tuđi poprej v svojem diplomatičnem delovanju je zvesto stal na strani Avstro-O^rske. Obraća se proti ovitkom z ozirom na njegovo rimsko misijo. V Rimu je mose! mstopiti Ie kot veleposlanik ter Je bil kakor vsak uradnik zunanjega arada navezan na na ročila centrale. Ce »Frem-denb!att« pravi, da je ponuial avstrijsko ozemlje in da ni bil zvest zastopnik, mora to odtočno zavrniti. Hot*l*je pre-preČiti prelom med Avstro-Ogrsko in Italijo ter omejiti to strasno ljudsko klanje. Nobenesra koraka ni storfl in ni go-voril o teritorijalnih vpnšarijih, ne da bi bii ▼ popclnem soglasju z nemško vlado. Gospod Bethman - Holweg Je 18. maja 1916. pet dni pred pretr^anjem sti-kov z Italijo v svojem govoru v nem-§kem državnem zboru navedel vse, kar bi hotela Avstro-Ogrska ponuditi Italiji za njeno nevtralnost Zdel se mu ie to takrat edirr! način, da itafijanski javnosti naznani predlože. Konćno ic i3e:hman-Molveg po pretrganju stikov z Italijo dne 29. maja 1915 izrecno izrckel knezu Đuk>wn priznanje. Izvajanja »Fremden-blatta« so postavila razmerje med Avstro-Ogrsko in Nernčiio v napačno luč. Treba je storiti vse, da ne priđe do medsebojnega nezaapan'a. Zato polama važnost na to, da poduči javnost Av-stro-Ogrske o svojem re^ničnem nazi-ranju ter nagix?a, da slej kot prej zasto-pa stališče zvestobe napram zavez-nikom. = Nacrti nemške vo;a5ke srrsnke. Iz Berolina poročajo, da kroŽi tam neki program voiaške stranke, ki pa ni nič ČTuge^a. kakor program takozvane do-morodne stranke, ki ie nemsko javno mišfjenje že popo!noma zastrupila. Ta program govori nekako z nasmehom o samoodločbi na vzhodn, češ, da mora hiti ta sarroodločba Ie taka, kakor jo žele aneksijonisti. Na zapada zahteva ta program aneksije Brieva. Lonsrvva in crte ob Mozi do Lieg:a. Da tera programa voiaške stranke kljub Hertlin^ove-rau govoru ni prezreti, đokazuie na-vzočnost Ludendorffa in Hindenbur«:a v Bcroiinu, o kateri pra\i »Deutsche Ztg.«. torej glasilo krajne desnice, da bi bila prišla v Berolin sarrtD zaradi voja-ških zadev, kakor to zatrjuie oficijozno sporoči!o. = Trockfl o svoflh ciljih. »Kolnische Zeitung« dokazuje, da ie glavna ovira miru'z Rnsijo doktrinarska zakrknjs-nosif boljševtkov. Oficijozni nemški list pravi da ^r^do boljševiški interesi med-narodnega socijalizma pred interesi Rusije. V potrdilo te trditve navaja »Ko!-nisehe Ztz* besede Trockega, ki jih je rovoril v seji sovjeta dne 2. decembra. !/javil je: Mi pri mirovnih pogajanjih nočemo toliko braniti celokupnost ruske-?a teritorija, marveč imamo v mi?1ih ustvaritev velikih zadač sociinl^ma. ki so v interesu vsega sveta. V istem zmis-tn je pisal petrogradski list #Dielo naroda«, da bolisevikom ni v orvi vrsti za to, da sklcieio mir, marveč, da usn^arijo podln^o za svoje ideale. To nastopanje boTjševikov primeria »Kolnische Ztg.« z nastopanjem ukrajinskih delegatov, katerim se laska, da imajo mnopro več zmisla za praktično rešitev vprasanja kakor boljševik!. List pravi, da se zdi, kakor da imajo boljse/iki cilj zavleči pokajanja. = Svobodna Artnettiia. Iz pogafani v Brestu Litovskem dosedai še ni razvidno, kaj se bo zgodilo z onimi teritoriji Turčiie. katere ^o okupirale ru>ke vojske. Izhala pa iz nekega dekreta sovjeta, ki so Ta podpTsali Uenin. Staljin. Bonč. Brujevič in Goroninrvr, da so boljševiki že proglasili avtonomijo Armenske. Podlaga te avtonomije je, da se more armenski narod svobodno od-ločiti* kam hoče spadati. Zato je potrebno, da vse čete umaknejo z armenskih tal da se vrnejo Armenci, ki so razprše-nl po raznih krajih, da se vrnejo zlasti oni, katere so Turki v času vojie nasilno spravili v notranjost Turske ter da $e organizira provizorična vlada. BoIJ-SeviSki poverjenik v Kavkaziji Je dobi! strogi nalog, da pomaka Armencem v dosejo tega proenuna. — Aogt^ko delav5ko ibororamiti London, 23. januvarja. (Kor. nradJ Danes se Je tu otvorilo zbo rovan je de-lavske stranke. Predsednik Potirdy }e v otvorit vene m rovom naglašaj, da na- vedno dirja z nezmmnjiarjo sUo Ia đa bodo industrijalni razred! katastrofalni učinek vojne občutili Se skori več genc-racij. Narodna delavska stranka mora storiti vse, da prepreci, da bi sklenili njih ruski prijate IH se parat ni mir s centralnimi držav amL Nič ne more biti bolj usodno za demokracijo, kakor tak mir. Nemčija in njeni zavez-niki ne morejo več reci, da se bojujejo samo za lastno obrambo. An^liia in njeni za veznik! so razglasili, da ne name-ravajo nničiti nemškega naroda, S strani Nemčije in njenih zaveznikov pa ne vidimo namena, da hi sprejjli principe, katere so izrekli Lloyd George, VV'ilson in delavska stranka. Zborovanje ie spre-jelo z vsemi glasovi proti majhneniu jiteviiu glasom Hendersonovo resoluci-jo, ki pozivlja vlade zaveznikov, da naj podajo izjavo o vojnih ciljih, da naj pri-znajo konferenco, ki naj se vrši 12. fe-bruvarja v Londonu in da naj omogočl-jo udeležbo na mednarodnem kongresu v knki nevtrjlni državi, najbolje v Svi-cl Korifcrenca se je na to do drugega dne odgodila. Za leUsradis !o7^ plko iiigo- imtfm Hite. Izjavi k deklaraciji žena in deklet v občini D o m ž a 1 e se ie pridrržilo na posebni poli 290 mož in iantov iz te občine. Občinskl odbor obČtne žiri, zbran v seji dne 21. prosinca 1018, pozdravlja stremljenje Njeijoveffa Veličanstva presvitlecra cesarja Karo!a I. in Njega Svetosti papeža Beneđikta XV. za dosfiro sp!o5ne.:a in trajnetja miru i« se izjavlja za deklaracijo Jugroslovrin-ske kluba z dne 30. majnika 1917. Deklaracijskl fzlavl narodnejra ženstva mestn Brezice ob Savi se je pridružilo s podpisi 12 mož in fan-tov iz tega mesta. Občinsk! zastop obeinc Z a k o t pri Brežicah se je v svoji seji dne 20. januvarja nnvdušeno pridruži! majniski deklaraciji. Izjavo so podpisali vsi od-borniki. Slovenski in hrvatslci be^unci v Steinklammu se navdušeno pri-druSujejo jujjoslovanski deklaraciji z dr.e 30. maja 1917 ter so nabrati ob tej pri-Uki za Krekov spomenik 460 kron. Slovensko ženstvo za dsklaracijo. Izjava slovenskih Žena in deklet ob-čine Vrbnika za majniško deklaraci-)o: Tuđi slovenske žene in dekleta obči-ne Vrbnika pozdravljamo majniško deklaracijo Jujroslovanskega kluba ter z vso od!o5nostjo in v polni narodni zavesti pritrjujemo slovesni izja\i zaved-n!h Slovenk za samostofno, enotno Ju-gcslavijo pod žezlom Habsburžanov. Slovesno oblitibljamo. da hoćemo ohra-niti zvestobo naši domovini do zadnjega diha, da žrtvujemo zanjo vse svoje delo in vse svoje moči, da posvečamo nje! vso fjubezen in vse svoje srce. — V tej izjavi dajemo tu6\ me duška tistemu ve-likemu hrepenenju po svobodi v svobod-ni ju^oslovanski državi, v katerem drhte in trepečejo danes srca tisočev naših pobratimov in posestnm. Na^c poslance opominjamo, da vztrajajo odločni v te-žki, a sveti borbi za naše odrešersje, za zlato svobodo naše domovine Za seboj imate svoj narod, ki je z Vami ene misli, ene želie, ene volje! Z neomajnim za-upanjem zremo v vodifelja ju.^oslovan-ske^a naroda dr. Korcšca. trdno veru-jemo v resnico, ki nam jo je sporočil ob dr. Krckovem ^robu: »Bliža se vaše određenje!« Vse t'v^te pa. ki razdirajo našo eđinost, ki razdiraio temelje na§e do-mačije, ojrorčeno obsoiamo. — Slede r>ođpisi: Trjr Vrhnika 325; vas Bevke 137; vaši: Blatna Brezovica in Sinta Gorica 93; vaši: Drenov prič in I.esno Hrđo 189; vas Lijrojna 106; vas Stara Vrbnika 182 in Podlirra 70; vas Zaplana 106; Verd 237; Zažar 49. — Skupno 1357 gJasov. 2ene in dekleta Iz St. Vida nad L j u b 1 j a n o in okolice so v prilog mninišfce deklaracije izročile svoji za-stopnici na pristojno me.^to 1120 podpi-sov z na^lcdnjo motivacijo: Sentviske žene in dekleta s podpisi svetu pravijo, da so njihova srca vneta za našo Jugoslavijo. fzprevidel je št. Vid, kaj mu ie resnično v prid. Narodne Žene in dekleta iz Š k o I -je L o k e brez razlike stanu vzradošče-ne pozdravljaj© deklaracijo Jnsoslo-vanske^a kluba z dne 30. maja 1. 1. in se sog:lasno pridružujejo izjavi ljubljanskih narodnih žen in deklet. Geslo Jugoslo-vanskega kluba: »Združeni s Hrvati in Srbi in gospodarji v svoji lastni hiši«, mora postiti evangelii vsakc zavedne Slovenke, vsakega zavednega Slovenca, da bo enkrat konec zapostavljanja in pregarrjanja našega trpinčenega naroda. — Sledi 611 podpisov. Podpisane žene in dekleta iz S t r a -žiSča in Smartna pri Kranju se z največjim navdušenjem in v imenu na-iih mož očetov in mlade niče v na vseh oštro obsoiamo to kl v najbolj ođloCnem trenutku selejo razdor med naše zvesto slovensko ljudstvo, pridružujemo izjavi Jugoslovanskcga kluba* — Sledi .*74 podpisov. V občini Domžale Je podpisak) izjavo o pristopu k deklaraciji Jugoslo-vanskega kluba nadaljnih 366 žena in dekleta. Jugosiovanske žene in dekleta iz Hruševja pri Postojnise pridružujemo z vsem srcem osvobodilnemu klicu jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja 1917 ter izražamo tem petom svoje popolno zaupanje in vdanost Jugoslovanskemu klubu. Cbsojamo iz-dajalce in zatiralce našega narodnega probu jenja in kličemo čast !n slavo pr-voboriteljem za obstoj velike svobođne in združene Jugoslavije v znamenju pravićnega miru in dneva junaške zma-ge slovanskeg:a oro/ja. Svobodna ho doča Jugoslovanska država naj nam bo plačilo za prelito kri naših junakov, na katerih grobovih bodi zapisano nam v poduk: >Le vstani, borni narod rnoj, do danes v prah teptan, pepclni dan ni dan več tvoj, tvoj Je vstaicnja dan. — Sledi 24$ podpisov. Idrijske žene in dekleta se pridružujejo izjavam k deklaraciji Jugoslovan-skega kluba ter so dosedaj nabrale že nad 600 podpisov. Narodno ženstvo mesta Brezice o b -Savi se navdušeno pridružuje ju-goslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917, ker vidi edino v tem reSitev slo-venskega naroda. — Sledi 105 podpisov. Slovenske narodne žene in dekleta mesta Soš tanja slovesno izjavlja-mo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. — Sledi 126 podpisov. Podpisane žene in dekleta gorske-ga kotička Podkraja» se navdušene izjavljamo za majniško deklaracijo Ju--goslovanskega kluba. Živela zedinjena, s\'obodna Jugoslavija — Slovenija, Hrvatska in Srbija pod habsburškim žezlom. — Sledi 287 podpisov. Podpisane Žene in dekleta Župni je Vrabče na Vipavskem se z navdušenjem pridružujemo izjavi slovenskesa ženstva za majniško deklaracijo Jusroslovanskega kluba, — Slede 203 podpisi. Žene in dekleta občin S I a p. P1 a-nina in Goče pri Vipavi se 2 navdušenjem pridražujejo majniski deklaraciji Jugcslovanskega kluba za ze-dinjeno in svobodno jugoslovansko državo. Podpisi: Slap 223, Planina 224, Goče 141. Žene in dekleta v podmelškl fari pri Tolminu sez vsem srcem pridružujemo jugoslovanski deklaraciji in prosimo Boga, naj blagoslovi pravično delo Jtigoslovanskega kluba. — Sledi 444 podpisov. Z Goriške?2ra. 25. jannaria. O naSih * a 1 o »t n i b rsznerah. Bi?i te doma ugleden nai mot, po srojlb opravtih J© prigel na Kranisko pa Je v nekem pogrovoru lzvajal: Pxi§e! je Čas, leo Je treba Imeti pripravljeno gorlškemu kmetu vse, kar sahteva prvo epomladansko 6b-lo na poljn in v vinogradu nagih gorlc. Prlčakovali smo po toliki DesreCl. U ie zadela nas gorlške kmste, đa se spomnijo na na« državne oblasti, pričakovali pa smo tuđi od naSih narodnih zastopnikov ln cage^a đeželsegra odbora, da nas ne zapuste, ali kaka žalost obiđe čtoveka, ko spre_ vidi, da jih ni med nas in ni od nlkoder tako nujne pomoći deželi. NI čađa, da obla. etl. kjer gospodujejo Uuđje tu je krvi, n« ekrbe sa nas, saj morda komaj čakajo, da jiro prepustimo prosto polje na GoriSko In v Trst pa izginemo tja v Amerlko. Ali pri-Šel je bil tnđi kak na§ č'cvek pogledat in Čitali smo t listih res soćutne Članke, toda 9 tem Je b!To konec. Poelanci fnrtan«ke ravnine pa se rinejo od oblasti do oblasti, trk&jo ln eitnarijo okoli visokih uradov ln eseb in dosegajo nspehe. To vidimo, kakor riđ*mo tndi, đa na slovenski strani ni ni-kakegra pnotne^a delovanja. nik&kega smo-tr?nega Rtremljcnja v prid nesrečne de2«. Ie. Je nekaj rmztresene dobro volje, ali ta volja se ne mori sbrmtl in razviti v krepko ■tlo, kl bf nam pomagala v žalostnih seda. nlib Čapih. KraSevcl, Gorjani ln Vlpavci, nboge pare smo vsi, In ako pojde tako naprej fn borno gledali š© dalje skoro bre»-deljo na etrani slovenskima narodnega «a-Etop8tva, bo večina naših ljudi še kdo ve koliko časa stradala in umirala v begunstru. Sistem je rea Se stari- Ćutimo ga. Ravno rato pa bi moral biti trnđ ca nafil stran! toliko silnejii in istoča^ni odpor proti eiste. mu toliko krepkeJSi. Spomlađ Je sko. ro Se tu. ali ni spoznati od oktobra nobenega koraka na bolj-S e. Kakor vemo iz dobrih virov in lastne £ku£oje, ee je doseglo za furiansk! del de-žele Se skoro vse, kar je mogoče v teb okolišeinah, ali sa slovenski đel Se prav n i £ e b a r in to zelo mnogo tuđi radi premale brižnosti s poklleane sloves. ske strani. 2elja nas vseh Je, da priđe vsa) detelni odbor v 14 đneb na svoje mesto. KJer Jib je 1500, tam jih J« lahko menđa &e 16. Neljnbo mi je tako govoriti, ali srce ral tako veleva . . . Za obdelovanje polja sa Oo. rifikem. Na fitevilna pisma ter poziv ▼ listih. aaj posredujem pri ohlastvib glede semen in đrugega. odgovarjam podpiaani: Kot predsednik »Gospodarske zadruge sa gorisko ekolico« sem itoril v tem pravo-taaao potrebne korake. IV> etenee pa ne v«m • rmmm im nJč cetovega, O kak§n| gotovosti bodem motel poroCatl do polovice febmarja. Upati pa ni veliko od « g o r a J. ZatoreJ rretajem: Oni, Id eo Se dol! «11 ki v kratkem prldejo na svojo roko, Baj si sami pripravijo kakor mogoče »e-raen. Za kornso m mogoče tndi kromptr aaj •i tako| poaaagajp v nuiaaijl. Dnaca nd«. kov Deguncj. Mislim na aroDna teienjaasa wmena. Ce kromplrja n* bo dobiti aa Berne toliko, đa bi ostajal sa prodajo, }• dobro nasaditi kakorfinokoll selenjavo. ZeleBJava s« tako dobro splaća kakor krom pir ali Ae bolje. Kdor boce semena selenjar, naj me. ni pite. Mogoče bodem mogel kaj preskr-betl Porodam pa im naprej. đa so cement isb telenjave riseo repe grosauko draga. V enem letu se je cena zvišala za 1000 od> vtotkov. To je, kar je bila pred letom ena krona, ja »daj 10 K in več. Ceu« so tako visoke, ker rae some v Avstrijo dobivamo iz NemCije to Ogrske. NaS đeaar ima malo veljave, satorej ga je treba sa vae stvari Izven države dati kar ćele kupe Tuđi v tem se kale naša mizerija, da v ćeli Avstriji ni nikake lastne vzgajainice semen. So Ie tr. govlne, ki Đaročujejo semena Izven nale državne polovice. Torej ponovno: Kdor Ie more, naj si preskrbi semen za selenjavo pri kmetih. će dragoga ni, Jd dobra tuđi pesa ali repa, Scme zelja bi se moralo do^ biti tuđi na kmetih na Kranjskem fa Sta. jerskem, kjer prebivate. To je po nale: »Ljubljanski kapus«. Dobro je tnđl korenje ln vsake vrste solata. Drob no teme se lahko prenaSa kar v iepih ea ćele njive. Kđor ml piše, zađostuje naslov: Ivan Mermolja, Pesnica pri Maribor«. Iz Gorice se poroda: V mestnem pomeriju sa vrSi ođstranjevanje razatrelll-nih enovl ozirom a se racstreljujejo. Demo* lirajo ee tudl razne italijanske vojaske vtrdbene naprave, kakor jarki tn ođstranjn-Jejo žične ovire, kl se še nahajajo v mest^ nem obsegu. Ceste so bile vsled zadnjih na. livov strasne, blata ogromno. Za popravo čest priča kuje vojaška uprava predlogov a strani mestnega magistrata potem Jih popravi v svoji režiji. Iz zdravstvenih oziror je ukazana izprazcitev vseh greznie tn do-ločeni prostori za odlaganje. Vozove đa na razpolago magistrat, vojaška oblast đelav-ce Ln živino. Na križišcu jušne ieieznice tn državne pri štand režu se napravi novo po. kopališče za Se okoli rastresena trupla. Glede vode funkcijonira napeljava Iz EoCm fn sicer v treh vođnjakih, zaznaznovanlh po magistratu, drugi vodjaki so sumljlvL Vo. Jaki popravljajo kromberškl Todovod. Moke za kruh je zmanjkalo v Gorici in zato Jo za teden dni đoločen primeres odmerek sir-kove tnoke; polenta namesto kruha. Glede Tarnostl smo Se vedno na slabem. Ta dni Je to podpriCevalo zadostno neko nem3ko svarilo. DeSelnl glavar ▼ Orađetn. De5elni glavar dr. Paiđutti J« prehodil tn pregledal le tso Furlanijo. Po vseh furlan- Bkih kraj i ti jo bfl in pogleđal )• v kočo zadnjega furlanskega kolona. Pred par đnevl je bil s poslancem dr. Bugattom ▼ GradeSo. Govorila sta tam z vojaskim poveljnikom, z obeinksim gereetom in Jupnikom ter po dobljenih lnfortnacijah brzoj a rila ts Orade. 2a ministrskemu predeedniku in ma na. btela, kaj vse potrebu je Gradež v seđanjem času. Res, vzorno je đelovanje farlaBaklb poslancev v prid svojega ljudstva. V Ločnlku se more stanovati v 14 hi&afc. treba je na njih Ie malo poprav. Vrnile ao se doslej Stlrl družine. Na razpa* lago to tudl vojaak© baralM. Dopis iz Celja. Celje. 24. Januar ja. Bresplođnl naklept »Slove^ nece z dne 22. t. m. ve poročati iz Gradca, da nemski mogotci kujejo nove naklepe zo-per »nepokorne« Slovence, kl — o stran ln groza! — se % tako odločnoetjo zavzemajo za deklaracijsko politiko. Onemogočlli bi radi ne«!aljne izjave občin za deklaracijo. Kaj storiti? Ali naj povsođ nastavi jo koml-sarje? BI se težko držalo, zakaj kar tako meni nič tebi nič se konSno tuđi ▼ Avstrijl ne smejo razpušćati obćinskl zastopi ln nastavljati ko:nisarji. S tem torej ni nič! — Nove volitve! Da, to bo univerzalna medicina za vse deklaracijsk« bolečlne Cla. ry5a in njegivih prijateljar. Upanj« Imajo baje, đa se Je tekom vojne v nadih občioan nemSka mlsel tako razSirila in vkoreninila, da bi — osobito t ptujskem okrajn — pri. gle občine v roke narodno nezaveđnlh tn neodločnih ljudi. Clarj ln drugi gromovnlki v Građen so ravno tako slepl kakor ptujskl pek Orslg, Ce res na kako remeđnro misli-jo. Naj Ie razpiSejo nove volitve tn videll bodo, kako bodo iz naših obeln ođletell io tišti ređki nemSkutarji, kl imajo doslej Se kaj govoriti v občlnskih od bori h Narodna mlsel se je tekom vojne med Slovenci na štajerskem ne Ie zelo razvila ln raslirila, ampak po po! leta, đa, po ćelo leto nerefe-v prvi vrsti prlpomoglo dvoje đejster: per-sekucijd početkom in tekom vojne, ter maj-niska deklaracija. Gospođje Clarj Jb Ko. naj torej Ie posknsijo s svojo univerzalno medicino — razočaranje Jim ne izostane! Razmere pri komisiji n vzđrževalne prispevke na okrajnem glavarstvu v Celja. li Savinjske doline amo sprejeli đopts. kl nm oštro zgraža nad razmerami pri toj koml, šiji. Po tem, kar se nam popisuje, mora človek dvomlti, ali se tam akti sploh reln^ Jejo. ProSnje ostajajo ne samo ćele meace, ampik po pol leta, da, po eelo leto nerefte-ne. ProSnjikl ia ob«ine Čakajo đolgo časa potrpežljivo, potom vlagajo urgence. S temi ee pa zgodi Isto, kakor s prošnjaml: osta-nejo kratkomalo nereSene. Beda v marsl-kateri rodbini, zlasti pa pri nezakonskih otroclh, j« velikanska. Na glavarstvu pa priđigujeS gluhim u&esom, ako Jlm to do. poveduješ. Pisarna obstoji Iz celega krđela dobro plačanih gofipodičev, katerih pogla. vitna naloga Je pa oclviđno, se dobro saba-vati in se iz ubogih kmetie, delavk Itđ. nor-Čevati, katere hodijo spoCetka potrpefljlvo, posneje plašno !n obupano teđen sa teđ-nom vprasevat, ali je njihova proftnja ie reeena. Dopisnik pravi, đa Je sam mnogo, ki at, kadar Je prigel a SenakamI ti tvoje občine poizvedovat, bil priCa, kako so bile take revne stranke naravnost surovo od. pravljene: ako ni bil urađnl dan, se jih Je aapođilo, če§, đa naj priđejo na uradni dan; ako so pa priSle na uradni dan, Je bila taka gneča, da sploli na vrsto nlso prišle. VseleJ pa so dobile neprijasne ali pa prav odurne odgovore, kakor đa bi dotične gospo. đičneđelile kako mtioSčino li tvojega. Isto se ponavlja mesec za mesecem; Sene, ik so doma pri otroclh tn pri đeht silno potrebne, izgubljajo dragoceni čaa, PTezebnJeJo okrog vrat in ostajajo brei — Tzđrtevalnlne. In venđar pribajajo samo po svojo pravico, tu venđar sahtevajo od pt-sarne samo ispolnjevanj« đolinostl. Vođja glsvarstva se za ta ođdelek oftiviđno splo^ nič ne zmenlt đrugače bi bi! moral te rn-bovpljoče nedostatke te davno ođpravi' Pređvsem pa bi mora) ođpnstltl osabse pređnne gospodične, U se loplrijo po ■ sami. kakor đa bi si morali daTkopiscev ej Šteti v east ta veselja, đa Jlb smejo tz 2?- gtev- .SLOVENSKI NAROD-, dne 26. Jamtarfa I91S. Stran 3. ftmar. Sredi L lflT. U naatopflo *iM »o» rega zakona avtomatićoo rrttanje podpor, kl bi bilo moralo biti Izvedeno ie a*e>** i? gusta; r obcinl naAega dopisnika pa do lane« v pretetoem delu slućajer k'jub obi!-lim proSnjam obćinske pisaru« 1d posame*-eikor poriianj« fte ni Izrečeno. Da. ćelo povilanje. ki b! bilo moralo nastopiti po prejšnjl, teđaj te pol leta ne več veljavni poštari, mnosokrat Se strankam ni naklo. njeno. Lrjudatvo pm, kl prtnaaa itak fm do. ati težke tn hode irtve. pod tem trpi ln trpi vedno veCJo škodo. Nas* poelance prosimo, đa si ogte-lajo te razmere ali da po posebal komisiji prel*£ejo ta ikasđaloznl oered ter nkrenejo potrebno na pristojnem zn»-0tQ. Potem ■« bode dognalo, da bi zaostao-kl ne bili mogoti. Ce M rsaka v pisarnl na-•tarljena osoba resila na đas samo par »lučajev. Nait potrpe2ljfvo*t **»J m nik&r prwrec" ne izrablja dnigače borno prisiljeni. Be temeljitoj« posvetiti ▼ to iifniorao sa. nikrnost! V St Petrn pod St. Gorani se }« 50. t. m. poro^ll ▼eleposestnlk g. Iran Stadler ■ gćć. Pepice Aaguttinčicevo. Bilo rrečnor VTL Tojnega poiojlla Je bilo na Stajorakem pod pisaćega okroglo 302 mllijo. noT kron. 2a 80 milijonov tron ve6 ko se-itega. VKonJlcah 9« je 19. t m. naraest-nlški konci pi si dr. E. Mayerhofer poroCi! s bčerko tamošnjega zdravnika in rupana Berto Kadianig. li Veleaji Hterka tnfcajtaJega tesnega trgovca Marijana Grub^r se je po. robila v Mariboru z računskim podčaatni. kom Gottfriedora Mraz. 8 t e i a jabolka tii«!«n Ka. taestnija Štajerska je do 31. c m. zasegla vee pri j>rod»jalcih In prođucentih se naha-Jajoce množine »vežlb jabolk. V tem času me torej ne »me to b!ago ne kupovati, ne j prodajati in ne raapošiljat! ic tud! ce spraviti na kako đmio cesto. Pošiljatl se torej ne smejo jabolka niti v m nož mah pod 50 kUograinor. kar je bilo doslej dovoljeao. Preatopki se bodo ka^rorali z globo do 10.000 K al! t saporom do « meeeeer. Ta odredba pa se ne tice prodaje na drobno In ma trgih. 100.000 K za Tojit dobrod elne • a na e n e je podari! radnički svetnlk Maka pL Gottmann. IzroĆll jib Je ▼ prtmerno rat-đelltev nameetnilcu Clarvju. Znesek se ima porablti izključno sa štajerske*. Iz SIot. Bistrico. V Gradcu je t f^clnišnici po težkJ operaciji dne 19. L m, umri nadučitelj takajSnJe okoli?kt šo!e Frzn« K o 11 e t b t s. BII je aia slovenskih starlšev, a je zatajil »roj narod. St?.r *e bil 52 let Ta Je učiteljeva! 19 let. — ▼ Egiptu J« umri gostilničar in fcupaa ▼ Zgor. Bistrici Franc GnnCer. Slama za vinogradoika Vsled proSnje deSelnega odbora je Btajerska na. me8tnija odredila, da se pri rekviziciji tla_ tne treba ozirati na to, đa ostane vinograd« nikom aa povezanje v goricah potrebna dobra slama, oziroma da si Jo labko n&kupljo, Ce je nimajo. VinograđniU. ki corajo ela-mo kupiti, morajo prositi za tozadeTno na. kazilo pri deželni centrali za krmila (oddel lek za seno in »lamo) t Eggenbarpr. Mariborsko pismo. I Od na^egt poročeralea.) V Maribora, SS. jannarja. Strah pred deklaracijo. T tvojem besnem obupo, ki jim sa po-rzroca đeklaracljsko gibaaj«, preba^ajo po sam ni naSi cemčurji *e ▼ nekako raspoloženje nemškonaeijonalne steklostl. ».Marbtir^er Zeltnn^c »e najbolj tradl, da bi ci banje fista-rila In ie v evojeta đenDncijantatvn ne prizacafia niti cei im ro-binam. Sedaj ji je jropet na poti, da 3© poblrajo pođpl?! ▼ Po_ brežju, St. Magdaleni in Stndencih, ter grdi radi tega ogledno obitelj Petdiik^vo. Zo^et in zopet pregreva staro laf. da se izrablja pri nabiranjn pođpisor rero in šaht evo po miru in da na zbiralnth pol ah iii izjare fa deklaracijo. Ocemogiost nem-čurske svojati je najboljši dokaz, da ino ▼ boju proti nji na pravi poti In — da srao >o ▼ ti to zadelt Besedilo ni pohh za jugo. • lovansko deklaracijo. Besedilo na rbiralnib polab nasib tena in đeklet se ^lasi: »Možje In BinoTt, odetje In brati kr. rarijo dale* proč t bojnih trstah za doaoo vino In cesarja. Da bi bili doma, zglasill b! se zdaj, ko gre za rodno građo fn naroda bodočnoet. ecako silno, kakor silno oditseTa orosj« t njihovih rok ah. Tako pa s-? offla-iamo me, slovenske žene in sloTenska đe-tleta iz Maribora in predmeetij za.nje ln pole« njih. Samotne zapnščenke ne ČTira. BO samo ZTesto domaćega ognjica, ne re. ttno Ie bedne deoe la drugih sTojceT, tem-reč prehranjamo ■ evojim znojem drlaTO-!?a to se izjaTljamo oikrito !c možem ena-kovredno za deklaracijo Jugoalovanflkefm klnba z dne ZO. maja 1917, sahTaTjnjemo se Jagos!ovanskim poslancetn za motati na-atop ter jih zaapno prosimo, da trdni in ne_ Izprosol nriborijo na5im Junakom laaten dom, deci pa areCiieJI« đnl.c To bewedi!o imata tndi »Strala. In >Slovenski Gospodar«. Mariborski nemctirji »edaj Ten-iar ne moralo reč trditi. da se besedilo za Jngoslo-vanako deklaracijo zamolčuje 1b, đa na&e fene in dekleta skriTcma nabirajo podpiee? Slovenska navada ni, po kalnem brožgati« kot Je navada naših NemeeT. Pomlad t % i m!. Zdf se, đa feode poetatl sredi zime pomlad. Januar ?e naei-ba h koncu, a sneg Je že ves skopneL PodW na vejah se prtčno svetiti, smreka pone^vođi že kaže prvo, lahno zelen je in po pri^ojnih rebrih baje le pričenja roce^o^l poaranjsti jrroneek. Toplote )• cez dan Že 10, 12 in T posebno solnčnih legrab tuđi že 14*. Nočl po tople tn lahna sapa veje i« polja duh zemlje, kot slcer marca ali aprila. Zdl se. da Je te narava s« »aa clavo« postavila. Pa bode prižla veMka no£ In nič čudno ne bos ob cesti re, sa ftapeljavo laljia elektrtCalh tab^er, kl bi naj TodUl elektrićJii tok aa razavetlja-vo Te drogore so t enl zadnjih noćek ▼ vellkeni Ste vilu neznani tatj« polagali In odnealL dkoda je seveda tem T«£Ja, ker J« tak les telko dobiti. So to sad ori tište srni. serije, ki je u«tvarilo neainlselno gospodar. stvo kot ove vrste Uudl. Mislimo, da bode te drogove se najpreje najti tu v mesta, k«r tu vlada pać najhatše pomanjkanje kurira. Svetujeroo naši obeinski upravi nujno, da pomnoži mežtno stražo in v bodove sastrv-ti TBak tak kol — z enlm policajem. CeSko ljudsko vseučiliSče. Val čelki časnlkl iz Prage, Brna ta> tuđi tsI lokalni listi, ao prinrsli ob početlni aovega leta posiT, ki so ga potpisali Dd> a^!edneJ6i caotj^ na čeftkrm političnom, um^tniškem in znanrtvecem polju, pred_ »ednik ceske^ra Sveza Pr. Stau^k, plsa-telj A loj xi J Jlraaek, predsednik Svaza Ceftkih bank dr. J. Prela, reletor afcađe-mije ametĐoftti M. švabinskj ter trije rettorjl čeških vi&ok!h žol v Pra?rl in Brnu. Oklic poElvIJa ts« Čehe brez razlike strank n prispeTanje za fond zz osnovanj« f e. ftbega ljndskega Tseučilise«. Oklic pravi med drugim: »Kar Btorimo -a izobrazbo ljudstva, storlmo za sebe, sa boci očnost svojih otrok in vDukov. će§ko vpra^anje Je vpra^anje iiobraibe ljudstva. Izobrazba ia dvlj^njcnje moralnosti đa ljudstva nepremagljivo silo in Bezlomljlvo Tako stopa c>shi narod t doto Ifto 1913. Krravi maaafcri nlso iiioglj uduSiti astTarjajoće sile čeSkega naroda. Notranta sila naroda se je ojačlla ob tunanjem pritl. sku. čeSki narod je t par dneh od corega leta sem oscoral društvo »Ceskd Srdce« sa rešitev čeških sirot. »Sokol« ponosno raz-prustira *To.a krila, češka narodna dolska •jednota« te krepko razTtja tn goapodarsk:* podjetja pođpirajo ne le vse te narodne !n kuiturne institucije, marveč podpirajo tuđi potrebne ainnestlrance in pospešujejo Iju*-sko naobrazbo ter tako pomagajo dvikati nivo kulturnosti tn nravnosti čefike^a na_ roda. Da« 12. jancarja t L so t Rotterdam« t aevtralnl Nizozemeski otvorili Ijiulsko vseučilišče, in danea. sred! vojne, vidimo ć«bA kako *»i hoćejo osnovati enako Tisoko Solo. Bd«a najodliCne«»fh tn najrnarljivejSfh raof na polju narodne otnike. prof. dr. An. ton Ublif, ml je podal sa va§ list e Ideji ljudskih TbeuiHMSč te Je podatke: Doćim omejuje vseufiliače svoje dslovanje na dl-JaStvo, kl se mo»*e {zkazatl z gotovo stopnjo Izobrazbe ter rzgaja mladino za vigje po-sle ia za birokratske socijalne £initelje. h©_ će ljudsko vseučllisče saoeeti Tiftjo naobrazbo med ljudstvo in narod. Tn ne predaTajo samo vseučlliak! profesorji, ffisrveč predaTa lahko rsak ođHCnjak in T»ak strokovnjak, kar jlh Ima narod Program ljudske unlverze obsega vse panoge znanosti, vse kar potrebuje narod za svoje živi'ecje. — Tako se đvtgm nivo javnega in zasebnega življenja r zmislu nove zdrave boij znanstvene in demokratske kulture. 2e pred leti se je ustanovila v Parizn prva delavska unfverza s eodelovanjem franeoske inteligence. Kmala ni bilo na Francopkem nobeoega večjega mesta, kjer bi ne tmell Ijndskegra Tsenčilišča. Vrfiil se Je tu poduk v oblikl prostih razgovoror učitelja s pos!n?a1'?!, ia kmaln se *e pokazalo, da tako skupno delovanj« na javnih sestanklb 1b ▼ debatab d-ri^a nit-o vsega Ijudsfeegra rivljenja. Po franeoskem rzom so se ustanovila taka ljudska vsenčiiisfa t Belgiji, na Hotandskem. sa Portugalskem t Sgtptn in đra^od. Istočasno io neodvisno od sol zapadno evropskih so tace]3 astanov. ljati ljudske unJverze takozvana narodna vaeufiH&ča ca Rustem in sicer t Petroera-du, Moskvi 1b drugih rečjih mestih. Tem IJuđsklns vsenflliic^em te ni godila take dobro, kakor zapadno . evropskim. k*r jih J« carska vlada preganjala. Vzlic temu je bilo leta 1505. v Rnsijl za 40 ljudskih vee-n^llisć. Tadi Poljaki imaj© v raznih guber« nijskfh mest>h Rusije visoke ljudske gole. Nemci ts Skandinavski narodi tmajo svoje visoke narodne cole ia zlattti na Danekem so ljudska vgeiičilišča rlasti % orirorn na poljedelstvo visoko razvi ta. Ta ljudska po. U^elska vseučiliSCa od^ovarjajo nekako našim pokrajinskim kmetijsklm Šolara. že vec" let Je 6e*lto Casopisje propagiralo misel čežke ljudske Ti&oke ftole. Sedaj pa ko so stopile pred javnost s pozivom na sodelovanje naJrjarJ^neJfce korporacije znanstT-^ne, timetnfške. gospodarske In politične stoje ć«hl neposredno pred ure*, nlčenjem te lepe Ideje. CeSka Javnost Je eprejela to mtsel s tem večjlni zadoSCe-njem, ker ho*e na ta način proslaviti spo-min mojptra Jana Hir^a. «ttrar p^tFtoletno elavo leta 1315. Je prepržila vojna, V Pragi hočejo nstanovitJ Hu»*ovo Ijuduko vseućlliž^e kot organi zaci jnko tre^iftč« vsega knlturne^a delovmnja Ceškega naro. da. Vzgoja k samostojnosti knlto7T»i. poH-MCn! in gospodarski Je misel delovanja za Husovo ijadsko TmeuCIUSče. Omenrti je ie treba, da obstoja ze nad 10 let v čeških dež>lah OsTetovv Svaz, kl prireja po vseh mestih po dolo^enem programu pređaTanja. Ta STai tnđl t voj. ni ni preoehal dpJoTati in v najhnjdem Ca-sb, ko ci bilo roogoce preparati Je ustanov-ljal po mestih in vaseh CitalnJce In kn11S_ nlce. PopTanec Klofać, kl se je Te«1no Bani-mal za zviSanje čeSke knltnre. namerava ustanoviti za delavtre r Prrgi posebno đe. Lavako gimnariio. 8cznarn vjonih vjctnttccv. Rđcči fcriS |e poslal nastopnl seznam vojnih vjetnikov brex vsakega dostavi:a, ker se ne ve naslova prizadetih drržin. Lista obsega na«?*op-na Imena: Fran Bezek, Storje, rojen 1895; Anton Faganelj,OzeljaB 1895; Lovrene Ferjanc, Orahovo 1894; Alojzlj Horrat te Gradnega: Fran Koren, Kobariđ 1884; Iv. Kc§nfk, Gorica 1873; Andrej Koračič, Tol-mln 1875; Rihard Lestan, Gorica; Josip Le. ban, Tolmin 1896; Fran LovliCek, AJba 1895; Viktor Orel. Smarje tA iet star; Jo. slp OiTSbt iz Gorice; Ignac Rožfč, Kojsko 1876; Anton Sfiligoj, Biljana 1895: Radolf Simčić, Krasno 18S7; Rudolf Vidmar, Dol-Otlica 1885. Zop«tfNi uvdbs plsemeke €f*r»r* nm Frlmorskem. Kakor m poroća !s Tojnega Biaistratva, se uvede na Goriikesm, ▼ Istri ta Trsta z nova plsemska csmzurm. Poitnim zavojem ee torpj ne sme prilagati Blkakih pismenfh poro«] ta tuđi na poetalh sprem. nlcah in poStnih nakaznicah ne sme biti takih poro«l. _ m___m_ ^BB^BBBsAsK SšJsS^BBBiBBBBVSB^BM^^av ft^ A SBBBk ^B> ^^■^B^^^Hb^BbL I 0 Pq vs«J tfsftsil v*|m nnriBs. Kama* 1 koli na blviem goriikasji aojlMu alopt)* IJudJ«, poTsadl •• ««Dde nurtti. Pr«4 kratkim so Us tri becrain ti GradiMa 0%) Scči. ki bi rajo sedal v Trstu, pogledat do. nov, Vrcile eo se vee trt preetjj raajssi«, ker je v hiSI v katero so stopUe, neka rai. streUlaa snor aanravila veliko škodo 1b ts« tri poskodovala, — V Ronki* je ekspU>diral irapnel 1b telko ranil 601etaega Ivana V«. nutija tn I4tetnesa njeso?ega elna. Ranje-na eta a a rokah in cbraau. Oba ostaneta šlepa. Tatvlna na kftiodvsnt v O4va6L C. kr. postao ln briojaTmo raTnateljstvo t Trsio razgia&a: Dne 2. deetmbra 191? j* bll ukra. den na kolodvoru v Divaći U vosa feiezBi-£ke pošte Divama • Pulj vrednostni sa vi tek« i namenjen 2a flovinj v frednosti 8000 K. i Stcrilru Be do Bcdai še ni moglo prlti na sleđ, — Z orirom na občutuo 6kodo, ki je bila vsled te tatrlne povzročena erarju, »e raspisuje s t^m v smislu odloka e. kr. tr-goTinskega ministrstva a dne 17. Januarja 1518 st. 152l' P 1S13 ¥ »vrbo, da se ukrade, na vrednoat aH pa del to vrednosti zopet aajde, nagrada 1§ odstotkov r.a najdeno rredp.QBt e opora bn, da si pHđrlnje po St na ! uprava pravico, da prizna oziroma razdeli to nagrado po lastnem preudarku Ih z iz. klJuCitTijo vsaka pravne poti. Roparskf umer v Trsta. Pr*»d par dnevi smo poroci!i. đa Je neki mladi vojak zrabi) 401etno Karoiino Bas sa v veliko vo-j*5niLO, črt^, da ji bo prodal 85 kg moke po 6 K. 2 njo je sel cjcnl petnajstletnl sin Ermii tn čeka drugu fc^naka, katerih pa to jak ni hotel pustiti w Tojainieo, marve£ je morala ž njim samo omenjena Bafsa, o kateri je T©deU đa mora imetl s aeboj pre-•ej denarja sa nakup moke. Ker le ni bilo Kare Une Basse iic vo jadnice. Je &el sin in ona 2enska domov, misleć, da Je mati mor. da neopa2eno ođSla ii TOjaSnice ln je ta doma. K-r je doma ni bilo. Je Se! dečko drugo jutro s aektm svojim tovarisem T vojaSnico in tam poizvedoTal o stoj! mate. ' rl. Na koncu zidu rojaSnice sta eadela de6-ka t nekega Tojaka, Iii je kopal samo. V blizini pa je ležala zakrita umorjena Ka. rolina Basna. Dečka sta zakričala, Tojak pa je zbežal. Vsa stTar je bila takoj nazna-njrna voja^ki aodniji, kl je nemuđoma uvedia preiskaTo in aretirala nekega 20. letnega proatOTolJne^a strelca Antona Pe. trovića, uekje s fitajerskega doma De5ek | namreć Je trdil. da je spo«nal ? PetroTifiu en<»ga floTeka, ki Je gOTorll s materjo in kl je kepal Jamo. Vojaika prelskava je bila hitro končana Ih Petrorlc je stal 23. t. m. Se pred Tojaško sodnijo, obtoSeo ropar-Bkega umora. PetroTic Je prvotno tajll, da praT nič ne pozna umorjene ženske, pozne-je pa je pri po Ted oval, da je govori! s Basao glede nakupa moke, jo peljal v vojašnico, ali da on ni nl£ kriT umora, marrec da Je pustll tensko samo z nekim Boferjem, ki Je imel ono moko na prodaj. Dostcvil je, da mu je dal feofer 350 K in mu ukazal, da naj molči. T sodni dvorani ie đećek Ermln praT odlo^no zatrdll, da spozna t PetroviCu onecra moža, ki je govorll s pokotno materjo in Jo peljal v vojasnico. Sodni dvor Je pokončanl razpravi proglasll, đa Je raz. eodba 6klenjcna, ali dokler ne bo potrjena v zmislu vojaških sodnib zakonov, ne bo objavljena. — Petrovie, ki je star 19 let in poU Je obsojen na 18 1 e t n o j e č o. »I£di-nost« dostovlja k poročllu: Pripomnltl bi bilo le, da je morilec Štajerski nemSkutar iz paialika slavnega ptujskega peka tn tn_ pana Ornlga. Z ozlrom na zlobne opombe t poročilih tukajfinjih ttalijanskih llstih »parlava »lovetio«, moramo to prfbitl In ođ-klanjamo vsako 3kuD^ost s takiml »Sleren. ri«, ki bo svoj živ dan nemikutarji, a bi Jih hoteli sopet »poeloveniti«, kakor hitro postanejo — zločinci. Naj Jih le ima na vesti, kđor si Jih Je TigojH. In rplemeniti« poročevalci laakib listov z njimi. V begunskem taboriiču v Vagnl je bi. Io lani rojen ih 184, umrlo je €06 oseb, porok je bilo 88. 1. Januarja 1917. Je bilo v barakab 17.369 beguncer, 1. Januarja 1918. pa 11.574. Vračajo se domov In pa umJ-rajo. Štrajk cIvMneg« delavvtva v Pulju. Štrajk traja dalje. Cetrtek je potekel «sto mirno. Delavstvo je sklenilo Štrajkati do prihoda poflancev Domesa in Olira, kl sta menda dospela TflcraJ t Pulj. Hedviga Moćnik f. V Pulja je umrla Hedviga Moćnik. Toditeljlca tamkajScje-pa iennkepa sokolskeg^i oddell:a. j Istrska Supar.stva. 35 po Hevllc, bo zborovala v Kozini t cetrtek t glavnera radi aprovizacije. Sprejela ee je tcnsađevna re sol u čija, Dnevne vesti. — Odpustitve In oprostitv*. V seji brambnega odseka Jo v odprovoru na razne interpolacijo fnjavil minister za defelno brani bo Czapp da odpnstitev letnS-k a 1£67. ci m o g o č a. Povedal Je tuđi, da nameravajo črtatJ oproetitve zadnjih §est lete i kov, in sicer od 1. 1899. do leta 1894. ________________________._______________ Shod zsupnikov JCarodno-napredne stranke, Na SisčnJEO, dne 2.fsbr. 1918 ob pol 3. popoldno se vrši v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani sliiil zugiili? /(jroano-naprea« struke DNEVNI RED: 1 Porodilo o driaraeni sbora. 2 Narodno - napredna stranka m jo^c9?cva)»sko vpraiBOJe. 3. Programatićne in organizacijske tadeve. bvrSetalRi tdbor KmdM" HsVsmMI SVHbsS V ■^nVsfMss« — V a«4ml einevnl raxred ao pomak-ajaat proteaorji dr. Jakob Imavc ln dr. Fraa KropiTnlk t Ljubljani ln Mlhael Ktrklfl v Novem mestn. — Imenovan Je detelnovladni konci-plst đr. Fran Ogrln t Crnomlja aa okraj. nm§0k komlsarja. Ostan« na 8To|sm dosoe bila dases dox>oldiie. večja svota denarja, Kdor je denar izgubfl naj se oglasi v oaSein uredništvu. Mlada crna Kokoi ee je včeraj na Starem trgu is^ubfla. Podten najditelj naj jo bl&gohotno od da Stari trg Stev. 34. IL nađetropje. Aprovizacija. 4- V sef! mestnega oprovizačnega ođseka, ki se ie vršila včeraj, je odsek razpravljal o raznih internih aprovizač-nih zadevah. — Poročati je le, da ostane racija kruha nezmanišana in da so še vedno največje težave z moko za kulio. Vsled nerednost! pri oddaji kruha je pekarijam Bizjak in Zalar odvzel mestni magistrat za en mesec obrtno pravico in sicer od 1. do 28. februvarja. -^ Kntšne komlslfe bodo uradovale ▼ torek dne 29. januvarja od 1. do 4. ure popoldne- Sprejemale se bodo edino le napovedi hišnih gospodarjev, koliko strank je v hiši in koliko oscb štete vsaka stranka. + Nove likaznlce za kr«h- Ker se oblika nove izkaznice za kruh zelo razlikuje od sedanjih izktznic, se stranke opozarjajo, da pod nobenim pogojem satne ne refeio ktrt ker bodo peki in prodajald kruha Sele dobili navodila* kako je rezati nove krušne izkaznice. 4- Gg. h&tđ gO9podji|l se vabfjo, da se zglase zanesijrvo v torek porft>1dne b krušni komisiji, ker se bode sicer izdaja lzkazrric za dotično hišo sptoh ostavila. t Ritočs) tzlumtlce brec Wt# A. Metana apraviiaciia bo prikodnji ted« izdala tnesto rdečih Izkaznlc brez črke A, zelene izkaznice s črko B. Kdor dobi tekom prihođnjih dni tozadevno po-i vabilo, naj se takoj zglasi v tozadev* nem uradu ubožne prehrane. Brez po-vabila naj se stranke ne zglašajo, edino v tem slučaju, če bi jim do 1. februarja 1918 ne bi bilo povabilo dostavljeno na dom. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rdečo rodbinsko legitimacijo ter brezpogojno tuđi krušno izkaznico. V nasprotnem slučaju stranke ne dob« novih izkaznic Se enkrat poudarjamOf da se bo vsako priglašenje tujih izkaz-nic strogo kaznovalo. Veijavnost starih rdečih izkaznic brez Črke A ugasne r U februarjem 1918. + Spiosna uravnava porabUanJa žita la mUnskih Izdclkov. Deželna vlada razglaba: O porablianju kruha in moke se Uda-}ajo tedenske in potne izkaznice. — Izdajajo se uradno in veijaio za eno osebo. Tcden-skim izkaznicam tuđi drugi mlinski Izdelkl tedna in veijaio za oba koledarska tedna, kl sta na njej označena. Tedenske Izkaznice se glase na 2520 gramov kruha in 500 g moke. Mesto moke se smejo oddajati proti teden-ski mizkaznicam tuđi drugi mlinski izdelkl v isti količini. Potna izkaznica se slast aa koledarski dan in na 240 g kruha, ali na 180 s kruha in 40 2 moke. — Osebe, kl se popolnoma prehranjujejo v človekoljubnlh ln dobrodelnih zavodih, učlteljiščlh In odgo-Jevalisčih, v prisilnih delavnicah, Jetnišni-cah, zavetiSčih itd., ne dobe izkaznic. Tt zavode določiti pristoji političnim okrajnlm oblastvom (mestnemu magistratu). Ti zavodi smejo dobivati kruh in moko v okviru po § 2 ukaza urada za prehranjevanje ljudi 2 dne 16. januarja 1918. drž. zak. St. 16, do-voljene porabne množine brez Izkaznice proti lastnemn, z zavodovim pečatom opravijenemu potrdilu; v teh potrdilih mora biti navedeno število v zavodu oskrbovanib eseb in teža dobavljene količine kruha ta moke, ter moraj o ž nji ml peki ln trgovci % moko za nadomestilo za odrezke Izkaznlc ravnotako postopati, kakor s temi (§ li). — Dajati težko bolnim osebam ugodnosti prf preiemanju mlinskih Izdelkov Je pridržano dežclnl vladi. Z zdravniSkiml spričevall opremljene prošnje Je neposredno vložftl Dri deželn! vladi. — Iz zdravnlškeza «prl-čevala mora biti razvidna vrsta In stopnjt bolezni. ~\- Razdolltev petroleja v ob*l«» Ma« ate se vrši v gledečem redu: V ponede-1 j e fe 28. Januarja dopolđne od 8.—^. ore &t. od 1 do 50: od 9.—10. št. 50 đo 100; od 10.—11. St. 100 do 150; od 11.—» 12. it. 150 do 200; popoldn© od 1.—t. št. 200 do 250: od 2.—3. St. 250 do 300; ođ 3.-4. £t. 300 d* 350; od 4.—«. 6t. 350 do 400. — V torek 29. Januarja đopolđne cd 8.—9. Tire it. tA 400 do 450; od ».—10. St. 450 do 500; od 10. do 11. £t 500 do 550; od 11.—12. St. 650 do 600; popoldn« od 1.—3. St. 600 do 650; od 2.-3. 6t. 650 do 700; od 3.—i. It. 700 đa 750; od 4.—5. 6t~ 750 do 800. — V mre&o 30. januarja dopoldne od 8.—9. iir« it. 800 do 850; od 9.—10. št. 850 đo konca. — *•-letnldrJL V sređo 80. januarja cd 10,—11. ure 6t6T. 3pd 1 đo 60; od 11.—1J. It. 60 do 100; popoldne od 1.—3. It. 100 do 150; od 2.—S. St. 150 đo 200; od J.—4. at. 100 do 250; od 4.-5. St. 250 do 300. — V eetrttk 31. januarja od 8.—9. are fit. od 800 do 3R0: od 9—10. št. 350 do 400: od 10.—11. It 400 do konca \n obrtnik I. kl nteo r aesn«^ mu. — Vsak naj priđe sam, izk&C« naj a« * fiteviPto. da «e preprečijo nedomtmtkL H» lamuđnlke te n© bode ozlralo. 4- Italljansk« eltrone na dunajskem trgu. V soboto ln nedeljo 00 prodaj ali 11« Dunaja it&iijanske eitrone, tri komade nm kupca po 30 rinarjev komad. Bilo Jih pr«L crj§nja množina. Rasprodali so jih takoj. -f- Pet vagon^v riža za Avttro • Ogr* tko \z Italije. Od plena t Italiji Je prtilo B va^onov riža na Avstro - Ogrsko; od teh eahtera Ogrska dra tn tako b! rstall Ar^ atriji ćeli trlje ragonl riža. Svoj Cas te Je z odobrenjem Tojnoporočevalgfcega stana« poročalo, da s« Je vplentlo riža nepregled« ne množine. Kaj je Sel rea ta rli preko m%* rernlb nadih mej? _^_______ i_ ■ 11 m 1 11 im 1 1 ■ «)»njMMarf' Rrae ttoml * Zračni post ni promet mtd Svlco tn Finsko. Med Švedsko tn Finsko bo prlfine redni aviatični poštni promet prihodnjl mesec. * Ameriika armada bres pušk. *Chl-eago Tribune c nara ja rzroke, lakaj te amerižka armađa ne more opremiti tn ođ* praviti ca pot. Preiskara je dognala, đa je bila ameriSka armada ob Tojni napoveđl brez ktrojnih pudk, čeprav je bilo že lani do voljenih 12 milijonoT dolarjev za nabavo strojnih puSk. Ker tosaderna orolna opr*., ma ni megoca pred aprilom, ee bodo mort, ie američke 6ete t Francijt pošlo zera« franceskih strojnlc ln baje jih bo treba po-slati še t Amerika Amertške Ćete to t* vežbale doslej z leseniml puSkaml zastare-llh modeloT in le le zadnji čas so dobile nove puške. Sef departementa sa rojnt materijal general Crozier bo moral najbrt* odf topiti. * Obljuba Hikona v tvrho dobave HH vtf? Oonte Smechla, eto tnlk t reserrt se je seznanil s 15tetno Hilđo Z. na Dunaju. Ko je bila v nevarnosti, da priđe pod ▼©*, jo jo rešil in od takrat 2 njo obČeraL To dni se Je rršfla pred okrajno aodnijo t Jo-sefstađtu razprava proti Hildi Z., katero je tožll stotnik imdl razžaljenja Caetl, ker je Hilda podala na domobransko mlnlstr-ttvo proti njemu vlogo, ¥ kateri H rekla, đa se ni obnafeal oficirsko in pozneje ga je osmerjala- s »Schnrke«. Pri raspravi je trđl-la, đa je s*otnlk občeval samo radi tega f njo, da Je mogel dobivati od njene družine Sivila zastonj, in sicer nad eno leta Ona je trdila, da je pravil stotnik, da ni poročen, pozneje, ko je Hilda levedela, da im« &eB&» pa Je rekel. da se bo locil ln se I njo po„ ročr* na Ogrskem. Razprava Je bila prelo-Sena. Kako je bilo družini Hilde Z. mogoCe, đajati stotniku iivila zaatonj. o tem se nj raspravljalo. Književnost. " — »Balkan«. Početkom veljače o. g, početi će izlaziti »Balkan«, prvi | jedini filatelist ički list Itampan a hrrattkom Jesi. Jni. Izlazi svakoja 1. a mjesecu. Pretplata mu Je 6 K 50 t na godinu, 3 K 50 v na pol godine poštom. Pojedini brojevi 80 filira. Umoljavaju se filatelisti (sabirači maraka) IH tTtm hrvatskim I tlovenačkim zemljama, đa Jave dopisnicom troju adresu. Llttovi m talju n« »Balkan«, Zagreb, Tromom oUcft IX. a novci n« »Balkan« Zacr^b 1» 3tM" «• .SLOVENSKI NAROD«, dne 26. iannaria 1918. 22. Stev. Gospodarstvo. — Britka ranica o tanakl letini. K&*» prelu anjeralao goepođarvtTo je bilo prv« mesef* po SetTi polao lakkomtVj-Rosti In dosnitljavoetL V takozvanih »roerođajnih« krocih »• j« goror:či!o o dobri letini, ob_ Ijvbijalo polno racijo moke in nazaigavalo dio, da se bo kolieina kruha znatno zvi-iaia. In k«r amo Imeli tako vserra dovolj, •o obljibai tndi pirovarram 8000 vagonov ječznena. Na rrarila krsetovalcev, ki ao po. uđarjali slabo stan*© zemlje in veliko sušo" a« ni nlh&* oiiraL Ob ze!eni mizi so većeli rsa bolje in bo izračticali tak rezultat žet-re. da mm l«pft«ea ni m«g!o mialiti. AH ž© meeeca norerahra se ;e polazalo, da r.i vse tako Sjajno, roeaeca decembra še očitnejšo 1đ e«daj v Januarjn nam je položaj jasen. Minifiterijalnl sretnik čr. LowenfeM je pr«d par dneri lajavil: »V javcosti se je TprmJaJo, zakaj naoraaaj Uko zgo<3aj znila-ti arroto moke. žetev p#qaUce in rži je bila arodnje dobra, jećmena in ov=a je bila na. rarBoet katastrofalna.« K temu priđe od pad ga ličkih prlđ«lkoT. Do prve^a teđna mese-ca januar Ja 1918. se je porabiTo zn F^snl konaarn: pšenice 1 milijon 900 ti«oč metr_ skih ttrtov proti 2 milijoroina lansao loto. Rži 2,200.000 metrskili stotov. ravr.o toliko kakor laoi, jećmerja pol čragi niilijon proti trem milijenom lanskeea leta Tako je z domaćim prid«ikom. Kaj pa z dovozom? Ne Bezumlja, &• Ogrsk» ne prtapermt*. Zato BBeni dr. Ldweafeld: »Ml im«^ ammo do-gotove postavke r naSem goapodarakem n&črtu. Romunija J* aktivna postavka, kl se bo, npajirto, tneseca marca in aprila bolj-še obnesla, kakor doslej. Tuđi li Ograke raoremo računati na dovoz, ali ne vemo ne kdaj in ne koliko. Končno so prišle mirovne razprave in pojavila ae je nova postavka: Rnsi;a. Ker se pa razprave zavlalujejo, zato je tuđi ta postavka §e negotova.« Spo. znanje o negotovih postavkah pribaja pre-cej pozno In nam zopet enkrat kaže t jaanl luči naše državno preliranjevalno gospo, darstvo. Đariia. Za gcriake begjnce. C. kr. ofcr. sodni. ja na VrhEiki je poslala • PosredovaloIci za gcri&ke begunce« iz neke l*azenske porav. nare 19 K 77 v Presrčna hvala! Za goriške bcgunce. C. kr. okraina sodnija Tolmin je darovala PosredovalnicI za goriške besrunee 20 K iz neke kazenske poravnave U 718. Družbi sv. Cirila in Metoda je naka-rala narodna Čitalnica v črnnm!ju 200 K i. s. kot pokroviteljnino a željo, da bi tuđi dnici zavodi in korporacije po avojih mo-eeh pcdpirale naio selsko družbo. — MoSka C. M. podražrica v Mariboru je poslala 42 "kron iz nabiralnika v Narodnem domu. — Ob ođhotakrf totoniearia Ooloba )• nabra. lo veselo društvo v ftinkovi gostlinl ▼ Sredi. Mu n C. M. D. «0 K 70 t. — C. M. D. iU poalaU gg.: Srećko VerllC 5 K in Hinko fiiiko 10 K nameato venca rajnemu France-tu ćidku. — O. Irmn Taufer U Zagorja ob Savi je poalal 50 K. katere je nabral v go-atilni g. Robavsa t fimartnem pri Lltiji v drulbi, katera ni hotela nemfiko govoriti. — Podružnica ▼ Krškem je poslala: 40 K dar neimenovane ob priliki saroke In 1 K gdč. Cirarjeva sa hlebfiek kruha. — Omizje ▼ gostilni Grčarja v Zagorju ob Savi je na-bralo za C. M. D. 37 K valed dražbe stare letene tlice. — Goaited poroCnik Ivan Kri_ atan je nakazal C. M. D. 10 K zgubljene •tave. — Vsem dobrotnlkom C. M. D. iskre, na hvala! m m Upravništvu naših l!stov eo poslali: Za »Ciril . Mctodovo družbe : Eliza Gnezda iz Gradca 50 K lf» v, nabrano ob priliki poroke L. Sirca, trgovca v Dutov-Ijah z gć.č. M. Gnezda iz Unca, vesela Uru. žba v gostiln! Drag in Pepce Pere v Ga. berjih pri Celju zbrala 24 K, Bogomir tZ ply, dijak iz Novega raesta 112 K, zbirka dijakov nabornikov, oh priliki začasne od-hodnice g. post. nač. Kocijančiča zbrali za-vedni Postojnčani 51 K. jusos!ovangki pro_ B-.ovolJci v enoletniški Soli v Slov. Bistrici 3 j K 40 v. Cvetko Golar nabral 10 K, rod. bina Jakob Golijeva 30 K, v poćaščenje spo-mina pokojnega Prana Golija In vojaki v veseli druiM vri »BeTem križu« t Wel»H Ebrali 15 K. Siru pa j 322 K 55 v. Za »dr. Krekov apomenik«: Eliza Gnezda 12 Gradca 50 K 15 v, nabrano ob priliki poroke g. L. Sirca, trgovca v Du-tovljah z gdč. M. Gnezda iz Unca, ob priliki začasne odhodnice g. post. nač. Kocijančlča zbrali zaveđnl Postojčanl 51 K, slovenski tu hrvaaki besnnci v Stcinklammu zbrali ob priliki glasovanja za majniško deklaracijo 460 K, jugoslovanslvi prostovoljci v enoletniSki soli v Slov. Bistrici 48 K 10 v, narodna mladina v Ljubljani nabrala 120 kron in slov. častniška družba v Gradcu 71 K. Skupaj 800 K 25 v. Za »csiepele slovenske vojake v Odi. Ilenheimu v Gradcu«: Marija Werll iz Cerknice 20 K. Rajko Luckman Iz L1nblja_ ne 20 K, mesto venca umrlemu Karoln Rozmanu in »Neimenovani trgovec« 40 K dobljene provizije. Sktipaj SO K. Za »Ciril - Metodovo dn-^bo za Istro«: Jugoslovanski prostovoljci v enoletniški soli v Slov Bistrici 26 K 70 v. Za »Slovensko Matico«: Slovenska Castniška ćručba v Gradcu 19 K in Rudolf Pevec, veletržc* v Mozirju 100 Iv ustanoT* nine. Skupaj 119 K. Srčna hvrJa! Članarina 4 K. u>^a^i;riina 100 K. Umrli so v Uubliani: Dne 20. ajnuarja: Josip Kopač, reje nec, 15 mesecev, Opekarska cesta 14. Dne 22. januarja: Alberta Jeiočnik. hči posojilniškega tajnika, 6 tednov, Pred škofljo 13. — Terezija živic, zidarjeva hči, 10 mesecev, Gosposka ulica 3. — Alojzij Markovič, sin Invalida, 5 mesecev, Kare. lirska zemlja 21. Dne 23. januarja: Lucija MakaroriC, hiralka 73 let, Radeckega cesta 9. — Ana Cesar, sprevodnikova žena, 30 let, KmetiJ. ska ulica 141. — Josip Kobal, posestnikov Bln, 21 let, Radeckega cesta 9. — Ninoslav Pofcokar, sin višjega poštnega oficijala, 10 let, Slomškova ulica 14. Dne 24. januarja: Marija Debeljak, gestja, 83 let, Karlovška cesta 7. — Anto-nija Schlegl, hiralka, 56 let, Radeckega cesta 9. — Alojzij Furlani, mešetarjev sin. pol leta, Sv. Florijana ulica 17. — Pavel Velkavrh, trgovec z moko In posestnik, 6" let, Rimska cesta 3. V deželni bolniSnlei: Dne 19. januarja: Marija Kočar, po-Bestnikova hči, 21 let. Izdajatel) in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tisUarne«. 7roaa se Naslov pove upravmStvo »S!dv. Nar.» Odda se folev u 5 l«5Qf 3 1. asfem. Solo« dvrafca iilica 7. 33i pisalni rtrzi \ZX PffTie^e ronadb« n^ Valentin Tal^ai, trab«TO. 39 ^——————^__———^^—^——~~~m——m—- ) Kuharica In sobarica ■8 tako} spreiaueta proti dobri »U6t * 3-9 Hastov pove uoravn »Slov Nareda« i n>kaj r rak se i š č e 4r. l§a. Mal-nerfft, ^dvetnik v Crnom! u. --?dai avdjtor Zagreb, Esgovireva %zh 1. 3ol 8are;aieaa v vseh domaćih će'ih iz-urjeno, samostojno, stalno »lu^Ijm'iA ^ !s vaiena ©trok. SI|1ZKh!|0 Plača doba Vstoo tako: aif pozneje Ponudbe rod t4Uriia 39i- na upr. »Slov. Naroda*. 95 Stslno v Ljubijani bivaioč gospod i^e za 15. februaru sli 1. marte rri bol š; «»"" me8ečno«^?i s popoino hrano in o-krbo proti đo j bremu piačilu. Ponudbe s ceno na upravo »S!ov. Nar- di€ pod „Cyr3no 73««. 23S ohnz In F?ata proda A. Poll^k, Kran: 18. 251 %W *i?>pi se les tarrani ia teiari vs3ke vrs'e. Ponu.ib? n F. PiOaovsfej, Nad life sa LOKfii aa premenem krs?n v L ubl*mni. Ponudbe na Jas'aa Val. Gradišća 7. 3b9 Lzza me^lovaaa »o^a s posebnim vhodom in električno laz-svetljavo se osldi taVoi solidn^mu ?osroda. Strcliika ulice 22, I. nad-«tr«?:«, le^o. 392 N;sesa plaćali za dolgova — sa sso e im& -hi jih napravlja «c|a žena Vilbslraina Blalek. 337 Joie! BIstck, stroievod^a, L'/a jljaa a ^ospodje in dame zaslu?ijo iah'->ne tudft mladini. Kupim citre. Naslov pove uprav. „Slov. Nar." !!JC£ Prodasta se ^w*Sđ , 2 otroška vozika ■ eden za ležati, drus^i za sedeti. Poizve se. Ltnrjar'cva ellca stev. 1 IL nad-ttro^io desno. 202 Poštena, saaes^fTa in trezna ženska ki je vaiena gospojinistva, z daljSim* sDnČevali. se snreime. PonudbepDd f.ženska 221 343" na upr. »Si. Nar.« 2\ letna sanoalll^a bligafDlčarka želi rr.esta. Gre tudt kot prodajalka manufakture ali špecerijske sfroke. Ponudbe pod Jmesljin blafsbi£?rka 285" na upravo »Slovenskega Naroda". 2S5 ve5ča slovenske ?n nemške koresson dence. sa sprejsne y stalno slulbo Ponudbe s ctačilnimi pojoji in na-vedbo referenc ie nr.>T • *: na poC*"! pređal it. 54. L'ir lana. 33 Hote! Oe!!evua v Ec!:cto ia sedeljo do-mačo tetrse ta krvave IžiOBflSL priporote nmm m\mu v Ijub! ja ni. i--------------—■------------------------------------ Izjssva. Dovoljujem si vsein svojim ce-njenim odjemalcem in trgovcem na-znaniti, da sem svoj nadpis tvrdke »Vučković & Šibenik« zamenjal z nadpisom »Gjorgie VuČković", in si-cer iz razloga, da jamčim za vsako kupčijo, sklenjeno s svojimi cenjeni-mi odjemalef, sam. S svojo širom znano dolgoletno trgovsko prakso, solidarnostjo in temeljitim razumeva-njem glede izvrševanja svojih trgov-skih dol/ćnosti napram vsem cenjenim odjemalcem, zajcotavljam cenjeni javnosti, osobito v teh težkih časih, zadovoljiti vsakogar s točno postrežbo in s primernimi cenami, ter z vest-nim izvrše van j em vseh cenjenih na-ročil. Osobito priporočam vsem cenj. kupovalcem in trgovcem svoj nepre-ko^liivi kavinl nadomes tek s slad« kodem »MMka Ta in širom znani in Trnovo zahtevani prah »Sopulin« za pranje perlla, ka^or tuđi vso drugo špecerijsko blato po primemib ce-nah. 352 Z velespo§tovanjem Hfornje Vaikovfć. Pm zasrebška agentura In komisijska trgovina specerijskega in koloni-lalnetra blajca im debelo, Ii9fbf NlNotU#w ut. %. izurjene sivilie sprejme talrni Mar:»a Jelene. NuiibJi& ulica 1% (Jphzlvica) 341 Pisemsk! papir v 10 10 mapah, podložen dobavl-a pro-dajalccm zaloga poStnih kart M. Uimtm. Biai i idMmi 4" Ište se v najem mala hiša z vrtom ^airaje na ijolenjskem. Ponuda na A. Perger, Sožna ulica 161. rrunilia Lavorikovo zrnje pristno, poSljem trgovcem proti enak; te?i dobrega fi2oTa, žila ali moke J. Torls, uradnik k'irkomisije, Opatije:. 355 Sprajmo se krepak deCek s pri merno šolsko izobrazbo kot : VAJlf^IC : v večjo špcceriisko trgovino v Liub-l:ani. Ponudbe pod „T?sov£ik5 va> jenecw posie resfar.Ja, Ljy£>iJaRa. Cunje, kosti, telezo, koviae, lase, nove oa>ađhe 8Đ*ma kupuj9 po dnavnah cersa^s tvrdka Viktorija Panholser Ljubljana, PraZakova ulica f*t. 4. 165 !z proste roke se pro^a cb glavni cestt tik kc to dvora SeSe^a •• ms^a °# ee ISBdS •» v kalerš so 4 obrti z 25 prcžtorl. Ponudbe pod „prosto vc'*a 283" na upr. .Slov. Nar* 283 ■■ Knm£ cea fif&9 ■■ v prometni ulici mesta Kamiiik eventu-elno zamenja za svojo nekdanjo Bud-narjevo. SCnnl se tuđi voz za prepeljavo pokalic Aloftil Cerar v Lalovlcl. £ay* Kavai nadomestak I. a „&SDA" pralni praše< digave ter vse drugo §pecerij*ko in kolonijalno blago dobi se vedno p.-i F»Uwn Sibsslk. Zar=". S^snf'liftai trg 1. 310 Usna m o c za podiik Q2mš6iii9 se išče proti dobri nagradi P 16 000 K. VeČ se izve Dri Fani Težak, Sv. Jakoba trg St. 5. Lfabltana. 362 Kapim v L^blfanl 391 • liii© aSi vilo • v vrednosti največ 40.000 K. Hiša je lahko tuđi na periferiji, a vendar v blizini kakšne prometne ceste, in Če rrogoče 7. vrtom Prodam SSC^ 130 1 pršstee^a fcricfevca, cena po dogovoru. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« Šs er^f eična m\m na C3edw so tako] proda radi odpotovanja. Slizu iezera, ponolna oprava za eno nadstropje, voda, sadno drevje, 2 verandi v?e kakor novo za 24-000 K. Ponudbe pod rtA. B. 31 370" na upr. »Slovenske« Naroda«. 379 iissiiiiio i mm m na nm Išče kavcije zmožna plačilna natakarica. Naslov pove uprava .Slov. Naroda*. 288 Proda se klavir £ Rimska ces ht 9 /IL desno. n^^lArl«« pridna iz dežele ia ■*ei^B^ tosjo) apro]ma blizu Ljubljane, plača 50 K mesfčno. Pismene ponudbe pod f,dekla/325u na upravn. »Slovenskega Naroda« 325 M9^ Kfio se lsveibcnega "3g£S elektrosionieria. | Temeljita strokovna naobrazba pogoi! Elektrotehnik SAX, filmska ces. 19. Potrebujem sfrežnko za snaženje trgovskih prostorov. Pred-poldanska stalna služba. Vonša se v trgovini P. SBagdfć, L)ubrana. Mšm iii prMlia 2^^ se takoj sprejmeče. Ponudbe pod Šifro „500/36311 na upravn. »Slov. Naroda«. ć>93 Kupim vsako količino sveže REPE. Cena po dogovoru. Jos. Oratora, teHaraa. Selo Moste pri LJublfaiil. 189 taMu ali ralalla za Spod. Poljane se sprejme takoj ▼ ttpraTništru „Slov. ________Naroda"._________ Proda to enonadstropna lepa hiia v Celju z malim vrtom in dvoriščem. Naslov: M. Grobelnik, Ćeli«, Ga* brje št. 21._________________366 STSOJFflK ki je jako zmožen pri parnih in električnih napravah želi spreme-niti službo s 1. marcem. Naslov pove uprava »Siov. Nar.*. 245 Novosti v razglednicah kakor salonske, umetni§ke, ljubavne, pokrajinske, kino umetnikov rtd. do-bavlia prodajalcem po brezkonVuren-čnt cent salona poftta&i ksrt Aftfro-slarv Elaenmemgsr, BcatJ V, Seh5n-britsfserstr. 48. Cenik zasloni. Izila je v zatclbl „tu iA&like pre^rgantfe" v LJubSiani serija razgle nlžlmit'BPi. ilafrfliiii ^ tm aaa^kfli c~ - rar?ieđn;: po en crna ccfMb za -■ ■ Vzi j-oskusai sor- nWtt P««JtUiM 30G »cifkono^ih, ktekoMs^ fjotemlh, f«*OT^-. credićnft to aavtetfkih kafi ▼ birvot'sk"^. btaska, sisim MMks tor> tirano za 25 F. Polflj« mm pornetju. To-varsa m tjlgigpaair ADLcR. ZSSEL A Co Dnu], PratenttMBl 68 oĆL 15. 153 ^ aaaaaaaaaBBaaaaBBaflRSffir aBaaaal^ Josip Jug pfeskarslri in likanlti sojfter Ljubljana, Rimska cesta šl 16. »e priporoča ceujenema občin-stvu za Tsa ▼ to stroteo Spadajo^a dela. Jamčim da dH^m samo s pristnim itroeiem. SrJItfsa fn fn^m itn«fr« 9h» > i * ni i a 11 ffomoletn! 453< KURNIKI v vsaki veli kosti, stroH za valjenie n poljedelce in veleposestr.iicc, mlini za kosti xa pripravo krme (» ročni oarat ta fftnftei slo) se kapija Mjb«ljle pri Kickerl & Co^ d. z. o. z. apeciialno podjetje za racijonalno rejo perutnine m drobnjađi. iBsersdorl •) pri Dual«. Zahtevajte veliki kataiop, u^na kn . ta 63 croti vposlatvi 1 K v Enamkah Kdor namerava prodan to kaj ! KOSTAi^iEVECSA LESA ! naj ga ponudi takoj tvrdkl l> Pogažnžk, Ljafaljan^ Mariie Terezije cesta 13, DamJ^a M....i _ • itaHin Uioa w godnš li f fii^^l SlliSr^dfl^Sl Pyo^«*nl legt, se kor. lafa?IIlili iiSSillliMlI Po"ndbe Pod „Industrie 9947" ULUlIU lili JLiJl i U na Bn^eU Mosse Onnai I.» < S«>l»w^tAtt« «i>. 8. Vsa ka dama naj čita a mojo velrzanirniTo navodio o F med^rsem negovanj« gradi?. i IskuSm ivrt pri vpa^osll In poscenf-ksnfa bnfflOStl* — Piš?te faapno na Ido Krause, Poiun, Prcssburg Ogrsko ________Sc^angstrgsa« 2. eda. 41. • wi»n i9.4vo Telefon 4&.2oa f^ |a| • i #• |#| alksiiia prosto, k:t nadomestiio za arabski gumi in dekstrin teko] sa rabo, v feaUb plasteb aamaiaaOp akero br«rb«rrno, bitro sa snšaia lepf!oF U sa Izborno spirime, xa vso kaHoaatno lzdniH\o xa aalapi;en|e atlaiat aa papir. nsn]e, sieUo lo p!i>žovlao postbao prikladiso, dobavila ▼ posodah a 5, 12 ? ia 50 kgy w sodib š 250 kg U te7a?aa aovštaril embalato CEH & BLiTZ, Daial Hl?, Mmtim St. 82. Novo! Novo! Vljudao oaiaaalam p. t. ođltmalceat Ia aarataikoa^ da Imam zasfopstvo naiveSie fotografske firme za povećavanje slik do naravne velikosti. IzTrtatefo sa ~se vrsta semlezoajlJ, broske, medalloai ia vae vrste obeski !s đoable zlata od 7a50 napr«If zlati 14 karat od 28 E na??«* do na'flae'iUi. Spro]oma;o se vsl v to stroko spadaloči prodnotL Ifaro6ila sprejema za aa]vei|i fotografski zavod M. 8« H. zastopstvo (LI Ralins, Sp. šifhn, Plnnlnsfin cesta 268, ________________Uubljanr.______________s«o | oiiuprtri« fti«aubie Đijamanfea mila za sitim I I _jf5 A> I in^,2e]0 gatCCe Sl Diamantov za ste- r—-—-^—i I iTigia^ i prired; ? rnalf stro- dobaviti •amo 5t IX I TI I I I 9S^^L I ^ , * za*0*' '° 4za K 11 70 in Št I i ||f I I ^ST| iiboteitik. rreiađiTc :e dov> ^i^,,, pre. I % 0 ^ f | \ i ajaHnotec, »oprort Dovedan in je su- I # «?>*. I I seta, saUitelec »»»eraiićtfk, difteea ,ovo b!ago relo ■ ^ ' I u-« ^^1*' ^iVfL^ ••«-. - e2k0 in le P° vi»- ce"3h dobit. 1 i»kko ^»^ieti hi^irm. p~i»t »to««, Mm««e frT0 za. rovzetj« 85 Vm Za rc- I Ja 6t»-i, »Hffii r* iBjtl«. tm Oj. N.. ^' ^!CH. inf. Hl mrt. IH H Iff I 500 kron w zSatu ^amy^r^EExr====\ ■ ^aaaV a99aV I krvma OralUa■ ** ra rri.'**• ft^^>' f>*K»rr.^ i ■ lEP^H MP^JI £ rr,T-^ •-»t-laj. *te-t'.t* '•• • ^*»r» Trer« J.Tfc , I 7^^ ^!«a¥ £l I ™lm6r? **?!> \ \ I ^Z0/111 S I koto nladostJis «v«i» ta nft»»- Cena K 6-6* j »Tt 1 *:«-**• •««»«!• K r.:,< i Raelov sa Kar*£ila i ■ I MrolUcar r.) 296 KotU sa kuhanfa, sodi CKfppflissr). strof! za Sl-ttaajo Ia pasiraajo. smilloo napravo ffWiIsaaM sa zeleniadt sadie in meso« #FRIDERIK ROTTERf ,______Dunaj, Wiednergflrtel žt SS, mMaaMaaaaaaaaaaalalamaaaaaaaaammmaaaammM .....III III llliE" G. F. Jurasek ■glaiavaloo klavirfor ba trgovao % glisbUl Ljubljana, Wolfova ulica 12. EcHno kofteos. tvrtka sa uglaSovon|o ^_ lit«vtr)ov kl tioranoiillir tor popravila m^đbSSlSS^ vtali glatka. Vsa to doto IsvrivJoM stro- JEl^j5^pj&r kovno kl coao* Olaibcnim iolam ugla- ^^i^Wh9^« svio Isfcllitaio lo CL ■. Jur&solc. f J^9 Opcav. «ev. A Vm. 817/17/ia 384 Prostsvallna sadaa iria gepnin. Z dovoljenjem e. kr. okrajnega sođlšča v L|nb!Jan!, odd. VFII., to po proSnjI đe«čev Morilo Orai±oaa>. posoattnloo w Moatab st. 01. na prodaj po javni dražbi iledeče: 1.) Nepremičnine, za katere »e je ustanovila pristavijena izkllcna esna in sfeer zemljiiče vi. šf. 274 kntastralne občine Moste, obsegajoče parcelo St 32/1 vrt, sedaj njiva in 32/2 hfSa St. 81 v Mostah pri Ljubljani i. j. hila z magacinom, drvarnicami in pralnico^ skupno za 19.742 K 45 vin. 2.) Premičnine, t. |. razna tobna oprava, obleka, perilo, orođje v cenUni vrednosti 1397 K 20 vin. Dražba se bo vrtiki dne 4. februnja 1918 (ponedeljek) ob 9. ori aa licu mesta v Mostah št 81. Ponudbe pod izkllcno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zjvarovanim apnikora ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo }e plačati na roki gospu c. kr. notaria Mate Hafnerja \ Ljubljani. Mikloiičeva cesta št. 6, kot sođnega komisarja. Dražbene pogojc je mogoče vpogledati pri navedenem gospodu »odnemu komisarju ir.ed uradnimi nraml. Pred dražbo je položiti vadij 2000 K. — V hlSi §t 81 v Mo?tah, kl je 5e 4tirl leta davka prosta, se Je ćo sedaj Lzvrseral ^o«tllni§ld obrt in trgovina z mrfanim blagom. C kr. skrafaM sodUio v LJabijaai; oddolok VHX, dne 18. Januarja 19ia - Predpasnlkr za moške, ženske Ia otroke Iz livanrodao trpaiao ivodsko colaloso, tkani, gladk)f poflakanL FrotfpuBlU za mofiko coaa kasa • . • . K 6-50 m Ba|koM I*a ii m • - - . f9 8*50 m za ienafcc, gladni cena kosa • „ 6*30 sa at m polaskani cena kosu 99 7*30 Z ft « ^^0' La»glađ1tl z okrBsW »!0 50 m aj sj n » ***** Šlr0W n *5----- ff „ „ „ z naramn. fl IV— m „ otroke od 4—6 let cesa kosa „ 6 50 99 m f> " a~fi " " " " 77šo Pošilja se ?c proti povzetju ali proti Tposlatvi zneska, Oten Katz, Praga V., Josefstadtska cesta Stev. 25. Pri naru čilih na tucate 10% popusta. BV ZaslepnlM In zastopnlc« *• sprejmofe. ■<%" "ite ft "W Moncipljent za odvetniško pišamo v Ljubliani. Ponudbe z navedoo dosedanje službe pod šifro „Kondpljeat 316* na upravo ♦Siovenskega Naroda«. Vstop takoj ah pozneje, ptača do dogovoru. 316 dasfe perle! 1 kg belo oskubljeno K 2*-* I « ' a » • K 16-— 1 > » » K 10*^ 1 » » neoskubljeno K 10-^ 1 » » » K 5— ooSilja po pošti proti povzetfu v žabo i ih a 5 ks? Inna Baldak, Praga Srn:how Kinsky ul St. I________246 PRODAJA se po zmemih cenah v večjl mnoflnl QfrMef veraint vino in dobro 32f!o za pranfe v večjih kosih pri tvrdlci A. Boilaa, LIabl|ana9 fiarlovska cesta i^ev. 19« Resna ženitna ponudba. Vdova stara 35 let, brez otrok, zdrava, prijetne zunanjosti in živahne^ značaja, z večjim posestvom in veČ tisoč gotovine, se 2e!) poročiti z zdravim gospodom državnim uradnikom, uč teljem ali trgovcem, primerne starosti, blažega in mirnega značaja s primemim premo2enjem fn Izobrazbo, Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne, se naj posije na uoravn'Stvo »Slov. Narođac pod „Ciklama 244. Tajnost zajamčena. Vdovci bre* otrok nišo Izključcni. 244 Toaletno milno nadomestiio oarfurairano, elegantno oprem«-Ijeno, 2V2 tuc Tsebiaa kartona« Cena franko K 26*50, proti vpo«. slatvi zneska ali primememu na^* plač i 1 u. Dobavlja 1 Lang & CoM Osjek 1, Hrvaško, Zapnl trg L Naslov za brzojavke: , Langcompi Oaijolt. Izvrsten domačl čaj, aromatičen in dobre^a okusa, v okusnem zavoju kakor tu dl vzha]an|e pospoin|o61 Ia prašek za peko dobavlja ze!o ceno tvrdka Tee«Benda9 Ziikow pri PragL Tlsoci pii?oxaen|. 231 fttevllal ođfsssaleL Lh^Ne KITE najboljše kakovostlpo10Y 14,13, 20 in 24 kron; iasna podloge in mrežice, lasne masti, puder Itd. Kumujem zmedene ženske lase, Štefaa Strmoli Uubliana, Pod Tranlo ši t Pozor 1 Zaradi vpoklloanla v voadko slnibovaa^o |s lokal ođprt samo za prodalo klaga In slcer vsabi dan samo od 9 do >/21 ta w nedelfo ođ 9 do 11 ur« do- --■--— - ■ — — ———^-» i Kmetska posojllnleg ljubljanske okolice g Llublloni. obrestulehranBnevlogepoBsBh " m j/ ©/ brez odbitka rentnega davka. Rezervni zaUad nad K 1,000.000. *F '4 '• l UstanovMena 1.1881. | I_____ _^_^_^-_^^^^___^_^^_^^_^_^^_^^^_^^^__^_^.^^.^^^^^^^^^^^^^^^^^MMM^^^^^^^^^^^^^i^MMMMBMMMM^MMMMi^MMMMMMMBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ aaaaaaaVJaanaaaaaaaaaaaalBBaaaaalBaaaaaBaaaaaaaaaaaVaaaaaaaaaaa stran 8-_____________________________________________„SLOVENSKI NAROD" dac 26. junu]* 191«. ______________________________________ &• &**- Štule Tlog koncem movembra 1917 o_ K ltt,7t7.M5*7t. Olavalea K 40,000.000*—. Podružnica £fA&lg_l |||rf|lfS#_ft|l_-l---l feiBMlrSS sWtarjeva v Ljubljani vl#BA« HlUUoiri|€UU€l tBmMxk& ulica št 9. rinuiiciranje uojašKih đobau. :: :: Kredite za aprovizačne nakupe. VsakOTFstne baačae transakcije. Srećke e. kr. avttr. razredne loterife. Nakazila Tolaim njetnlkom. Rabljena iltvlil ^ ^ 1 i? ^ mineralnih veda, vina, ken'akc, iampasfca od '« — I« ;c IHra k^r-i na vagone 90 5039 In 10.009 kg JL Kohn, Praga, Karlln, Rokycan ullc- fS. 20 10 «H ?e* r?©štcnib In marljivih * #ob: tMDsla na veleposestvu Vitan;2. že-lezni§ka postija Celje ali Konjice, Štajersko. Vsaka rodbina dobi stanovanje, drva, kos zem!]e za kr©!-pir in zelen-javo, mesečno 60 litrov mleka, 4 kg mesa, moko po pređpfsa, o'ačo po dogovoru. Ponudbe slovensko, hrvatsko ali češko. Istotam se takoj s^rejme gospodarski paznik (?pan), ki je vsf^ po-Ijedclskih del ve"^ in se more najb#'.ie Izkazati z iznrtčevaii. Kje, pove uprava ,Slov. Naroda*. 3 2 Li LUiMUiijti r! **'^?'>K vseh vrst zaurade r ■■■ ^ društva, trgovce ft\ I,:: k iiiUi! Uhiit, r ^fc?*-------*£*' telj kinča^cvih stampilU LjaajELi urofti tn m i. Prsiv £ |htini Pr»!v Gorili, i. UDlJCl Gorid. LjB&Usa. Stari tu »3 28. «*» ^ Esfli ii Sitnih? j*w?, sramsfejv. etefeirlfae žepao s?3iilke £.a*t>o?!šd baf3rile. Pc:ebca nizki «na za p^reds;-- :t. n«i Stsrcni trsu ši. 11 t Aha^lčevi h^ši vAn vfiti M. Ivan Bizovicar umetni in inpvski vrtiar L'ubPara 83? Koleziiska ulica št. 16 « prinoroča svojo bc^ato dpreinl^eno ntnarstro ter oknsne izdelane vecee, Sopke in trakove. j&F^^... .. J^posoievan^e " g .^ - . ob mrtve*!* otfri*5 drenira P detorac^ske crel1«« za cha original- I I nega rujaveea mazila". Brez duha in ne omaže. Mali ion- 532 9 ! ček K 'J-30, veiiki K 4—, druž nska pore ja K U*—. ■ Dr. E. Fteschs Krorren-flpothekt (GyOr), Rasb Ogrsko. I >^-*s p -$> ^»-n A«» mm ■■^v««&B« Ttsoce zahvalnih .^: *£.*>!srrscefii uspen. piscm na ogled Vi Ocsjney lepe prsi ■'^k \ dobite ob rabi med. 4467 ~ cr 41 ?iYa ferrmp ?a nrsi garantirano neškodljivo Z3 U». JS. r.SAđ AlCUie &đ WI*I vsako starost, xaa«sl|U nspelL. kafc se zunanie. Edir.a krema ^a prsi, ki jo vsled Čudovitega učinka prodajaio 'ekarnarjj, dvorne parfumerije itd Poizkusna pusica K 5—, velika puSica, zadostna za uspeh K *10—. Razpo5il;anie strogo diskretno. Kos. dr. A. &iz preparati, Danai IX., Laklarergass« 6 B. Utogt « L>b:i3K : drefi. Kine hi JWrijiM. Zalaee * Mariboru: lekar. Schutzer.gel, Rar. po«, ta parf. Nolfrit. V Trstu: Parf. Andreuzzi, Corso 3. Prva Ifii lelilna Snia panaatsnja, fotograf, manolaktnra Itd. Oisslv. jspirasa prodaja str.pot. Ustanovljena leta 1897. £JiTGN KA!f C Ljubljana, Židovska ulica I. Cen!£ci na raspolago. damska in otroško konfekcijo zelo solidne tvr»dke BI. ^Hsfofič-Bučar Lfubljana9 Stsri trg št- 9- — Lastna hisa. Kasovej^s £^T- SOSTUME "^8 Najn«Mr«jia 8v V9 m m 5 PSaščet iope i mw -^ a v f. I jI^E Za!?ie — doasča obleke tf Rgl R t 1? / 1 Parilo, če?ica, iportao II li I I U fc»»t«J klobuke ta stciaiko- lm 1% ■ li »1 HImjI olilBkko i:i oile u mladenke. Eigieaičoo gerilo io dmfie potrebščine xa noTor^ionfcko, Pcšii?a na izbiro tuđi na dežolo. ^ialvGžla slovenska hranilnica! Mosina nranllnlca ljubljanska LJUBUAHR, Prešernova ulica št 3 je Smela kmem leta 1916 Tlo« .... X 68.S001MMV— Hinot^6n^h tn občinskih posojil ....», 27,609*010' reier-nowa zaklada........«• 2.533 300' - Spreicrna w»oge vsak deia^nk in iih cbrestuje najviši« PO 4° io večfe !n c«sU!ne v!og« oa po dogovoru- 15C EraAilnisa i9 pupllarno varna in »to'l pod k^atrolo €• kr. deielne vlada« Sa ^arče-Ze ima. vnei^a« lične domaSe hranllnlka. Pcscfa sa zernl^šča fn oosfapia na Eran*»kem proti 5 , iz es kranjske pa uroti 9 V40n otresti« in proti B3 2c»T!| 1c« oz roma '<"„ odp!ačovan]a na dol«. V ped^ira^?c trg^vcov in ofertatfcov Ima ns?aeovlioao w^- šCrsriSSno društvo. Zapirslfei Ravnokar došlo 215 ieč tisoč dvanaisfćrfs rs^rtovrst« nih viseCSh tell^^vnic (Vor!ageschlosser). Maks Cerc«aki tižibISana, Gžradiiže 7. Po Najvišj. pooblaščenjn Nj. 4& ces. in kralj. A post. Velič. III. izvanredna c. kr. državna loierija za vo.faslio skrb st vene nara one. Ta denarna loterlia ima 21.146 do'iitkov v ^otovem denarfn v skccaem zceska 625.500 kroa. Glavni dobitek znaša SQ0&'QOO kf^H, Irsbanje bo javno na Dunsju dne 21. februerja 1913. Srečka stane 4 K. Srtik« se dobivajo pri oddelfcu za dobrcdelne I ote rije na Dima i u, !H^ Vordere Zollsmts-strassa 5, po loterfjah, trafikali, pri davanih, pcštnlh, bfZG:awnih in železniSkih uradik. pri menjatnicah rtd. Igralni nacrti za kupes sre!k zastor;. Srećke se po&ijajo post. prosto. Od o. kr. generalne^a ravnateMstva državnih leterij (oddelok sa đ^htot-^ne leferifo). I JBMaHBHBlBBfidB43C'%BCMi3fefli!tt'-'*'.'ši//jSftSbMl&đii^ia^ito^^> ■■'■ -■ ~ - ■*■ -- ~ -V-' ■•HPtiTBnK^žžaMBfcatflBBt?^* ^ F^JKhSillT p^ ^ , Zohtgire:te s!wemW cenik! Priporožama edino nalboljse iivalne stroja tvrdkc: JOŠ PetelliiC UubUana, *t?£2[A polog franćlikanskega mostu, lavo, %^-"-^^^PB S. hlla ob vodi. j[(\$l ffa|većfa in •dina zaloga šivalnih strojev vscb R?_____T^ sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino. ^J^|J^^^LJtfl V zalogi Igle, olje, ter deli za razne strole. 10,»«. ^„dj.. DoitmvltOT strejev tafeof I Posk v vezeain brezplačea! J. II. Inr, li Mi Essfa i9. Kufiti!«m ko^e vs^^i vrst ci?v^cln9 lisece« kune itd. po naivišlih d^ejnih cenah. i — '"' "............ ™" I n|fnn7 Kf37lt35l fne^!nlxaprii.strokov I nllUlIL l#i%CiBlIll n!akc.kr.d«!.it«${a Ljubljana, Kongresni t^g siev. 15 I (llaspnotl nunsVe cerkve.) I fCalvcfl« Ni n#|SFtosoten«i$a tvr«ika in ixf»4sojevalni«a I M«vfr|evf pianlnov In liarmon^ev na jugu Avstrijc. Velikanska I zaloga vseh glasbenih inštrumentov, stmn in murikaMi. Klavlrje prvih I c. kr. dvornih in komornih tvrdk : Besenđorfer, FArsttr, Rndelf I St^liHKmtitr. B6lzl ft Helt^man, 5iC3 in Solcaian imam edino I tlkl|a4ao lt |ax za Kranjsko v zalogi ter svarim pred na kupom ialzi- I fikatov in navidezne^a .oofeina*. Uglaševanje in popravila strokoviijaško in ceno. vezna garancija w \mm u nizanev uroti dohremu plačnu svraime ANTON STE7NER. Lfvblfama, Jeranora oUm *t. II. 175 Sprefine se veid .::. vrtnar -:s. obenem vlncar, tuđi invalid za trajno službo. Za hrano in stanovanje se Dođe shrbelo. Kje, pove upravništvo •Stov. Naroda«. 317 tevljtt pomitt W sprejme v delo '^B3 vojna čsvljarna v Ljaiijaui. Piača po dogovoru in seđanjim raz-meram primerna. — Ponudbe naj se cošljejo na Zavod za pospedevaaie obrti v Ltubrani, Dnaatska oesta ftt. 22, kier naj se čevljarji, ki žeie vstopiti v službo v svrho dogovora ostbno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. 4221 Jos. itojina modni atelje za gospode i Ljubljana ' Franta Jožefa cesta 3. VoiaSke in urari« niike uniforme po mari « naikraiSem Času. Vojaski koledar za 1.1515 b fcnenom Slovenski vojak jo ravnokar Iziol ter se dobiva vezan in krasno s sifkami opremljen v vseh knjigotržnicah v Ljubljani in v raznih trgovinah po deželi po i'50 K-Pa2po5ilja ga pa tuđi zaloZnik Janko Nop. JegllČ, šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino Izvodov. P. n. trgovd, učitelji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in dnigtm to potrebno knjižico! Na(hitre|e po poital aakaznlell Kadomestilno parfumirano v elegaalnlb karfonta fino opremljeno ducent 14*40 kron. Crsoucl več]l popust! Dobiva se pri tvrdki ilai H očevar Ljubljana Sv. Petra cesta št. Z8. Po poSti po«* niiodS docnitOT uprtj. | Podružnice Ljubljana. IA OPANAKA RANKA kružnica Ljubljana. O*nlika slavnka: K 12,000.000. OrkUM\rkl*kJl\n K*nk\l\r+ Rezerwe: okrog K 1,000.000.-. a SPSE^iMA: VI036 ■» luijiliee in jih obrestnje po čistih «"/.. I Cwrtnlai I C8K0imBA: Menice, devize, vrednostne papine itd. i Vlose na tokoćt ia ilro rataa proti lajifodaeiSeBii tmi ___.. * , .... .... . . . . I obSvanju. Dvi^a se labko vsak dao brez otira aa «ora- 9**wšm»- i UMAM Čeke. nakaimce in akreditive na vsa tn- ia iMztmska mesta. jl torij. Rentni davek plača banka iz svojega. g^^*—1* SvijSi* BaVJI PBEDOJalE: na blago, ležeče v javnih skladiščin. \ BSPIME SH P30SAJA: Devize, valute, vredirostne papirje itd. ia »Tttte JiSr •*»•"■* nUVZEMA: Bonna naročila in iih izvršuje najknUntneje. i c. kr. razredne loterije. | *"*'"* »—r | » I Brzojavni naslovi JADRANSKA. - ? Telefon it. 257.