PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Lelo 2. štev. 230 - Cena 4.- lire
TRST, petek 1* marca, 1946
Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni it. 1-L -TeUJlt.J13806 93807,93808. KokopUl ae ne vračajo
Dejstva za komisijo zunanjih ministrov
'Odposlancem zavezniške komi-Mje bomo predložili samo dejstva*, J* na tiskovni konferenci 18. feb-■ 'uarja dejal vrtileo dolžnosti viije-90 častnika za civilne zadeve polkovnik H. P. P. Robertson. Mi smo btega mnjenja kot gospod polkov-"Us in nameravamo predložili med-narodni komisiji tudi samo dejstva.
Med drugim bi predlagali, da odi-**• v vas Rente pri Gorici. Zagledata bo strahotno razdejano vas, vsega skupaj 333 požganih i» polenih Mi in gospodarskih poslopij. Na teh rcurualinaH bodo člani komisij« lahko čttali željo Renča-n°v: »Hočemo Jugoslavijo, hočemo Tita!*
«o večkrat prišle požigat italijanske in nemške čete za repre-saUje zato, ker so s« fantje borili v "orodno osvobodilni vojski Jugoslavije in ker je ostalli del vaščanov svojo vojsko podpiral.
Rrvič »o pridrvele okupatorske ,otPs v vas t€. decembra 191,3. in Požgale nekaj hiš naselja Ozren, *** h v bliimi Kosovelova brigada Pobila 3) SS-ovcev. Ko so okupa-žotske tete kasneje o naselju od-
krtu
partizanske bunkerje in ka-
tavlo, so ga to. 5. 19)). do tal požr Oats. Tri člane ene družine so vrgli v gorečo hišo. Nato je oku-Polor izvohal partizanske bunkerja v naselju Venišče bi ga 30. S. sš). delno požgal. Pozneje, ko je odkril partizansko tehnš-o in bunker, ga je t8. It. požgal *0J. Ob tej priliki je bilo od-Pbanih iz vasi v goriške zapore in nato v koncentracijsko taborišče v Nemčijo 1,0 deklet. Dne t8. t. H- so v naselju Kunče Nemci od-^ Partizansko kuhinjo in naselje Dne t6. 8. 191,1,. so požgali Ntnče medtem ko je bazoviška brin napadala nemške edinice od oMje Drage do Prva cime. Dne 18.
' so Nemci minirali cerkev * stoti eksploziva in jo prav v e*utku, ko so odhajali ljudje od ^ait, pognali v zrak.
stenah Mi bodo člani komt-161 ^ko čttali, da je vas, ki šteje ^ Prebivalcev, poslala 313 bor-* Narodno osvobodilno vojsko, ^ Mb j« et od teh v borbah padlo, j* bilo 7) prebivalcev vasi od-v italijanske zapore v in-grnadjo bi 37 v koncentracijska ^borišča v Nemčijo.
te številke bodo brez dvoma /bhisiji dovolj jasno povedale, za-™*f »6 je prebivalstvo borilo, bi kaj k°če. Ce jo bodo zanimali še nada-^bji podatki, fi bodo Renčani, ki bodo prišli iz svojih porušenih in Požganih hiš povedali, da so za o-*°obodlšno gibanje zbrali 608.000 lir Posojila svobode, da so narodno osvobodilni vojski Jugoslavije po-^riU 0,6.000 kg in proti plačilu 0<t^alt 168.000 kg živil C« bo komisija hotela izvedet) v kakšnih časih in pod kakšnimi po-so vaščani postavljali svojo na-r°dno oblast, lahko med drugim h krojaču Alojziju Stepanči-jr* 9t<tr mož je. Danes vaščanom "Pa borne ostanke oblekel Sep-^»ibra 19)). j« bil predsednik vo-komisije. Takrat so se vršile d *tt>6 o krajevni narodno osvobo-*š odbor kljub temu, da je vas trenutek pričakovala vdor nem-fašističnih ali kozaških trup. ^ Ro eni uri bivanja v Renčah bo poloial
preoej jasen. Vas
»d
ga zavihteli v »jeep* in vlekli s seboj. Vsi prisotni so imeli občutek, da ga civilni policisti nameravajo ubiti.
Mednarodna komsija se bo, ko bo slišala o tem dogodku, gotovo zanimala, kdo sestavlja civilno policijo v Biljah. Zanimala se bo, kdo se danes v coni A upa iti tako dar leč, da aretira celo zavezniškega častnika. Iz razgovora z vaščani bo dognala, da civilna policija ni sestavljena iz borcev proti fašizmu, temveč, nasprotno, v veliki večini prav iz onih redkih izdajalcev in izrodkov, ki niso šli s svojim narodom. Trije civilni policisti, ki so izvršili zgoraj opisano dejanje v Renčah, so Zvonko Gorjan, Anton Marega in Arnaldo Komel. Prvi je dezerter iz narodno osvobodilne vojske, vaščani ga poznajo kot špa. kulanta, ki služi tistemu, ki plača. Drugi je Anton Marega, ki ga vsa vas pozna kot nezavednega in nezanesljivega. Tretji, Arnaldo Komel, je dezertiral po enem mesecu partizanstva, in pribežal domov. Skrival se je po Gorici. Deta 19)). ga je civilno sodišče v Gorici obsodilo zaradi tatvine. Je kriminalni tip, ki je bil že nekajkrat kaznovan zaradi zločinov.
Komisijo bodo zanimali tudi drugi podatki o članih civilne policije v Biljah. Enega izmed njih, Jožefa Mozetiča, so ujeli domobranci, in ga odpeljali v goriške in od tam v tržaške zapore. Tam se je kmalu preoblekel v domobranca in se po J.) dnevih pojavil v Gorici. Kot domobranec je pristopil k četniško-nemški policiji, ki je imela svoj sedež v Dornbergu pod poveljstvom znanega klavca Dušana Berceta. Skupno z ostalimi člani te polici j-
Jugoslovanski Izseljenci zahtevajo prikijnčltev Trsta k Jugoslaviji
Sidney, 28. Tanjug-..— Federacija jugoslovanskih Izseljencev v Avstraliji je s svojega sestanka v Sid-neyu poslala brzojavko Trumanu in Attlee-ju, v kateri zahteva priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji, da se s tem popravi krivica, ki so jo pretrpeli jugoslovanski narodi po prvi svetovni vojni, ko so bile te pokrajine izročene Italiji.
UNRRA Izročila Jugoslaviji 115 lokomotiv
London. 28. BBC. — UNRRA bo v kratkem Izročila Jugoslaviji 115 lokomotiv, od tega 50 angleškega in 85 ameriškega izvora.
Razmsiitvena Komisija
London, 28. Agencija BBC javlja, da so ministri za zunanje zadeve Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Francije sklenili sestaviti komisijo izvedencev, ki se bo nemudoma podala na obmejno področje Italije ln Jugoslavije, da pripravi poročilo in prouči razmejitveno črto. Mejo bodo določili, upočtevajoč narodnostno vprašanje, tako da bo problem manjšin omejen na minimum.
Javljajo, da bodo upoštevali ne le narodnostno vprašanje, ampak tudi gospodarske in zemljepisne posebnosti področja. Pri svojem delu bo morala komisija proučiti listine o preblemu jugloslovansko - italijanske meje, ki sta jih predložili Svetu ministrov za zunanje zadeve jugoslo. vanska in italijanska vlada, kakor tudi predloge, ki so jih predložile vlade drugih Združenih narodov omenjenemu svetu v pretres.
Jugoslavija zahteva od Italije povrnitev vojne škode
Beograd, 28. Tanjug. — Današnja < tisoč. Po italijanski kapitulaciji so I ra sprejeti odgovornost za storje-»Borba* objavlja č.anek pod našlo- j se italijanske fašistične enote pod ( no škodo. Jugoslavija ne želi ma-
osvobodilnt borbi s čisto m ciljem: da Primorska sestavni del Titove Jugo-
vom: tl talija mora povrniti vojno j Mussolinijevim poveljstvom skup-škodo Jugoslaviji*, ki poudarja, da , no z Nemci se delj časa borile pro-je eden izmed bistvenih pogojev za ti jugoslovanskim enotam ter mo-normalizacijo odnošajev med Jugo- rile in plenile v nekaterih jugoslo-
slavijo in Italijo, da italijanska vlada prizna žrtve in škodo, ki jih je utrpela Jugoslavia s strani italijanskih okupacijskih čet, in da povrne to škodo.
Članek poudarja, da so italijanske oborožene sile zahrbtno napadle Jugoslavijo aprila 191,1., nakar so se že več let skrbno priprav-
vanskih pokrajinah.
Skoda, ki jo je povzročila Italija Jugoslaviji, presega 9 milijard dolarjev, če računamo dolar po kurzu iz leta 1938.
Žrtve italijanske okupacije gredo v stotisoče. Cele pokrajine so bile požgane, stotine mostov in železnic porušenih, jugoslovanska vojna in trgovska mornarica potopljeni, o-
pale v nasprotju z osnovnimi načeli mednarodnega prava in zakrivile opustošenje, kot ga Jugosla-vi ja so ni videla, izvrševale mno-ske postaje, Četniki in SS-ovci, se |	pobijanjg	miroljubnega pre-
Ijale. Med okupacijo so čete nasto- j ^ povrhing gf}zda posekane,
o.rt 1 si a% ennjinmtiu. m OStlOVTltmi TUL- '	.	_	,	.	,	,,
živina dejansko iztrebljena.
«Italijanske okupacijske čete ni-
Popolnoma slovenska. Trpela je j. 'demokratične* in fašistične stoodstotno je sodelovala v m dno *****
n#wj«.
H	čo	komisije prav v tej va-
b,*	kakšna	je	bila	sila	bor-
v Slovenskem Primorju. Ce bo-kišo čJon* stopiti v katerokoli v Renčah, bodo na steni zagle-k3to *kko maršala Tita, ol •ten >*lenfa' Preko tega prepro-h> J* dokaza ljubezni bodo začutila v Tito simbol njihove borbe s zf*9 * *nago. Njegov pogled jih jeg£** krabri in jim gorovl: *Tu-. "očemo svojega ne damo*. nekn!*0’	komisija	ogleda	še
ko ~ drugih faktov v zvezi s sli-^rialo Tita.
bti^*0*®**"0	Bilje je pred do-
lioiet*99«*"' Prišlo 31, civilnih po-ro^n V' Račani so «( Se med na-•voje otw>b°dilno borbo izbrali *«fl j nar°<*no zaščito, da jim dela Ufrl*	Drvi ukrep Zavezniške
^dje tUpraue’ ko je prlSla v te rd*PuJu **	zaščito
oi]0' * i,a 1" postavila svojo poli-
Pokrtja iz Bilj je 15. 1. Če.	^ 'jeepu* v vas Ren-
* Bostilničarja Pahorja je » ,te °d gospodarja, da sname ltove *l .>lik° mdrsala Tita in da * ** »ostdnji grič na-Um	Gospodarju in njego-
'Irsiko'^1**1"1*1 ■** °ro*i,a * brzo-**čv	io P°^et1* h bito v
, e 'Italia « ,tata, Ital ta kti ‘ ia j« grozeče v hiši izret-l>oiio,9n *•*"ed policistov. Civilni f»tirat. *° šli tako daleč, da so a-*anara an9leškega kapetana Ale-& terna, ki stanu/e n M4f,
je udeležil raznih čistk v Devetakih, Bukovici, na Vogerskem, v Vrtovi ni. Sodeloval je tudi pri <ra-strelamentu* v Renčah, kjer je bilo ustreljenih nekoliko partizanov. Drugi član civilne policije v Biljah K are j Ivan, je bil dalj časa pri S S oddelkih v Trstu, odkoder je prišel v Dornberg in se priključil čet-niški policiji pod vodstvom Dušana Berceta. Tudi on je sodeloval pri vseh zrastrelamentih* po okoliških vaseh. Ta dva sta po mnenju prebivalcev Renč in našem vojna zločinca.
Ce bodo člani mednarodne komisije vprašali vaščane Bilj, kako se počutijo, odkar je v vasi posadka civiine policije, jim bodo odgovorili: prav tako kot v časih, ko je bila v vasi nemška postojanka. Načini postopka so isti, Ni čudno, saj ima posadka nekaj istih ljudi.
Člani zavezniške policije, ki so aretirali angleškega kapetana Ale-xandra Sterna, niso bili odpuščeni, pač pa premeščeni, eden v Boveo, drugi v Gorico, tretji v Trst. Ali bodo tam počeli kaj drugega kot to, kar so se naučili in kar zna jot
To je samo nekaj drobcev iz verige dejstev, ki bi jih radi objasnili mednarodni zavezniški komisiji, ko pride v naše kraje. Ena vrsta dejstev govori o deležu Primorske k zmagi Združenih narodov, ki jih komisija predstavlja. Z upravičenim ponosom lahko pokažemo nanje.
Druga vrsta dejstev govori o o-stankih fašizma v coni A. Na te kažemo z ogorčenjem in pričakujemo, da bo komisija o njih temeljito razmislila.
Nujno bo morala priti do zaključka, da je treba v interesu trajnega svetovnega miru spoštovati voljo prebivalstva teh krajev.
MARIJA VILFAN
bivalstva ter plenile lastnino jugoslovanskih narodov.
*Leta 19)1. je bilo v Jugoslaviji 360.000 italijanskih vojakov, leta 19)1. 1,30.000, leta 191,3. pa okoli 300
so nikomur prizanašale. Njihovi zločini so tipični primer kriminalnosti ndpada, katerega cilj je bil samo zasužnjevanje, plenjenje in uničenje drugih narodov.*
Članek se končuje: »Jugoslavija postavlja odločno svoje zahteve, od katerih ne bo odstopila. Italija mo-
Obračun britanskih oborolenih sil
London, 28. - VZN — V «Bell knjigi* vlade #o danes objavili obračun izdatkov za vse tri vrste britanskih oboroženih stl aa leto 1946-47. Ti Izdatki znašajo skupaj 1,192.575.000 funtov čterlingov, od tega za mornarico 255,075.000, vojsko 682,000.000 ln letalstvo 255 mi-ljlnov 500.000 funtov ateirMngov.
To je prvi obračun oboroženih ali, ki ao ga od začetka vojna objavili, saj Je bilo mod vojno objavljanje ukinjeno, ker bi utegnilo koristiti sovražniku.
Delavci iz Pulja maršalu litu
ZAHTEVAJO PRIKLJUČITEV JULIJSKE KRAJINE S TRSTOM K JUGOSLAVIJI
Pulj, 18. Tanjug. — Delavci arzenala v Pulju so poslali maršalu Titu brzojavko.
»Z našega sestanka Ti pošiljamo najtoplejše pozdrave. Tovariš Tito, mi smo se pod Tvojo zastavo borili 4n premagali nacistično drhal. Priborih smo si svobodo. V borbi, ki si jo vodil, smo ustvarili neraedružno bratstvo med Slovani in Italijani v našem mestu in v tej pokrajini. Vzpostavili smo temelje boljše prihodnosti naših narodov. Reakcija se zdaj trudi, da bi nam te pridobitve odvzela. Mi pa Ti zagotavljamo, da ni sile, ki bi nas mogla spraviti s te poti. Z orožjem v roki smo pokazali, da hočemo živeti v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov. Zahtevamo, da se Julijska krajina is Trstom priključi k FLRJ. Naj Vidijo, da Ti ves istrski, narod sledi v miru, kot Ti jg sledil v boju!*
Beograjska „Borba“ o današnjem stanju v Julijski krajini
Beograd, 18. Tanjug. — tBorba* objavlja danes dopis svojega posebnega dopisnika iz Trsta o potovanju po Julijski krajini. Dopisnik sBorbe* je obiskal številne kraje' v Soški dolini.
Povsod se jasno vidi, da žive tod Slovenci, čeprav so italijansk* fašisti poskušali dati te) pokrajin* italijanski značaj.
«V Tolminu*, provi dopisnik, «ki je svečano okrašen z zastavami, slavoloki in gesli, je med 1700 prebivalci samo 70 Italijanov. Kljub temu so italijanski falš»H postavili v središču mesta na glavnem trgu velik Dantejev spomenik z napisom: Tukaj sem, kjer je sam Bog določil piejo.
Kobarid, ki pa Italijani imenuje Caporetto, je prav kot vsi drugi kraji poln napisov na hišah in slavolokov, M izražajo neoporečno voljo prebivalstva za priključitev k Jugoslaviji*.
terialnega poloma Italije in ve, da so italijanske delovne množice v zelo težkem gospodarskem položaju. Toda dolžnost italijanskega ljudstva je, da prevali odgovornost za napad in škodo povzročeno drugim narodom na one, ki so krivi za napad in povzročeno škodo.*
Bidauit bo uradno sprejel predsednika republikanske vlade
Pariz, 28. - VZN — Voditelj španskih socialistov Julio Alvarea del Vayo je nocoj »poročil, da bo francoski zunanji minister Georges Btdault jutri zvečer sprejel v avdienco ministrskega predsednika španske republikanske vlade v Izgnanstvu Jose Girala. «Nocoj» — je izjavil del Vavo — «stoje španski republikanci pred odločilnim razvojem*. Dodal je: <To je najsrečnejši trenutek v življenju »panskih republikancev po prihodu Franca na oblast.*
Dar češkoslovaških delavcev Rdeči armadi
Praga, 28. Tanjug — Predstavniki češkoslovaške tekstilne industrije so predali sovjetskemu poslaništvu obleko za eno celo divizijo Rdeče armade.
Predstavniki čečkoslova&ke tekstilne industrije so dejali ob tej priliki, da je ta dar izraz hvaležnosti delavcev za najdragocenejše, kar je dala Rdeča armada češkoslovaškemu narodu: svobodo, samostojnost in življenje.
Poslanik Zorin se je v imenu sovjetske vlade in Rdeče armade zahvalil za ta izraz ljubezni češkoslovaškega raroda napram Rdeči armadi ter obljubil, da bodo obleko izročili najboljši diviziji maršala Konjeva, ki je prva prispela na ozemlje češkoslovaške republike.
Nove aretacije v Španiji
Dopisnik »Borbe* je obiskal no-
rodno-osvobodilni odbor v Kobaridu. Dvorana je bila polna ljudstva. »Neki kmet se pritožuje, da oblasti zahtevajo v pokrajini plačilo davka še za leto 19)3, čeprav je ljudstvo med vojno plačevalo davke narodno-osvmbodUnlm oblastem tu tako prehranjevalo vojsko. Vsak dan prihajajo kmetje *n predlagajo ljudskemu odboru svoje probleme.
Zasedbene oblasto izvajajo pritisk na razne načine. Učitelj Danile Re-jeo iz Breginja, ki je aktivno organiziral ljudsko oblast in ljudske organizacije, je bil pred kratkim aretiran, ker ni »politično zaželen*.
Zasedbene oblasti dajejo dovoljenja ca mitinge in zboro*xm)a a hkrati odločajo, da smejo trajati le kratek čas. Za praznovanje partizanskega tedna je guverner določni ono samo uro, med 11 in 11 uro dopoldne. Pismeno dovoljenje pa je prišlo ob 11.15. '
Zavezniški kapetan Clerk Pain-ter je odredil, da je treba za vsako zborovanje cenzurirati spored. V Borajanl je prepovedal ujrrizo-i\tev sovjetske igrice, petje slovenske himne, neko slovensko pesem In pozdrav »smrt fašizmu*.
London, 28. - Tanjug — Reuter poroča, da so predstavniki španske republikanske baskovske vlade v Londonu Izjavili, da je bilo v Španiji aretiranih 7 Spancev, članov katoliške «Zveze solidarnosti baskovskih delavcev* zaradi razpečavanja propagandnih letakov, ki vsebujejo resolucije svetovnega sindikalnega kongresa v Parizu ter poročila o kongresu krščanskih sindikatov, ki je bil nedavno v Brusellesu. Baskovska delegacija je izjavila, da aretirance od dneva aretacije pred petimi dnevi mučijo.
London, 28. - BBC — Ameriško zunanje ministrstvo je poslalo danes noto francoski vladi, v kateri ji predlaga trojno izjavo, ki bd jo podale hkrati vlade Velike Britanije, ZDA in Francije in v kateri bi skupno obrodile Francov režim.
Za drevi Je napoveda obisk britanskega veleposlanika v Washtn-gtonu lorda Hallfaxa pri ameriškem zunanjem ministru Byrnesu.
Dopisniki s francosko Jpanske meje poročajo, da prihajajo v obmejno področje stalno nova španska ojačanja.
Moskovski radio Je nocoj ponovil poziv vsem svobodoljubnim narodom, naj prekinejo zveze s Francom.
V vseh tovarnah na Češkoslovaškem »o delavci danes za pet minut prenehali z delom v protest proti usmrtitvi desetih španskih republikancev.
Madrid, 28. - Ass. Press — Poročila iz Tange rja pravijo, da je ■panski konzul odklonil dati vizum Francozom, ki »o se hoteli vrniti v francoski Maroko.
Povečana nevarnost
Pariz, 28. - Reuter — Predsednik francoskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so francosko noto o Španiji, ki so jo včeraj izročili britanskemu ln ameriškemu ve. leposlanlku izročili tudi sovjetskemu veleposlaniku.
Predstavnik Je nadalje Izjavil, da se ta nota sklicuj« na francosko noto z dne 12. decembra, naslovlje-
no na britansko ln ameriško vlado, ter poudaril, da se Je nevarnost, na katero je tedaj opozorila francoska vlada, od takrat povečala zaradi zbiranja španskih čet na francoski meji in zaradi usmrtitve republikancev.
Poljska fašistična organizacija
London, 28. Tanjug. — List «Dai-ly Worker» objavlja članek o angleški zunanji politiki in pravi med drugim, da razen Anderzove armade v Italiji obstoji v Londonu o-gromna poljska fašistična organizacija. List piše:
»Medtem ko angleška vlada v Londonu zatrjuje, da dela vse, kar j« v njeni moči, da bi prepričala poljske vojake, naj se vrnejo v sv o. jo deželo, hkrati finansira propagando, katere cilj je v popolnem nasprotju s temi trditvami.*
Članek pravi nadalje, da se Je razmeroma majhno število vojakov Andersove armade borilo na strani zaveznikov in da se Je večina teh ljudi borila na strani sovražnikov. »Dokazano je dejstvo — pravi »Dai-ly Worker» — da Je v Andersovi armadi mnogo mož, ki so bili ujeti pri El Alameinu po silah maršala Montgomeryja.»
Pisec č-lanka navaja številne poljske organizacij« v Veliki Britaniji in izjavlja, da obstoja med drugimi tudi pododbor za poljsko ilegalno armado.
V zvezi s tem postavlja «Daily Worker» vprašanje, ali j« gospod Bevin vedel, ko je izjavil, da so obtožbe proti poljskim silam v Italiji zasnovane samo na govoricah, da ohstoja emigrantski poljski tisk v Londonu, ki vodi že cele tedne propagando proti repatriaciji poljskih čet, po drugi strani pa profa-sistlčne organizacije v Londonu še vedno nosijo ime »organizaolje poljske republike*.
Na koncu pravi članek, da v vrstah laburistične stranke vedno ostreje kritizirajo zunanjo politiko britanske vlade.
Požgani lomsvi obtožujejo
Leta 1921, ko še ni bilo fašizma:
bo italijanski nacionalisti ubili v dveh Istrskih vaseh 12 oseb.
ti;' - '	1 '	-	*	*	'<'<■*>	v*'	™
„	i	;*
MB*, v; -	-	-m-	~r	I	4illTllMliiiillfi	■
Na tisoče požganih domov po vsej Primorski izpričuje krvavo kalvarijo primorskega ljudstva pod italijanskim in nemškim okupatorjem.
CEROVLJE. V letu 1942 so Italijani aretirali Marijo Le-giSa, Marijo Legiša (ni istovetna s prejšnjo), lino Lcgiša in Jožefa Legiša ter jih odpeljali v tržaške zapore.
V marcu 1943 so prišli v vas italijanski orožniki in prisilno mobilizirali 8 mladoletnih fantov, katere so odpeljali v kazenske bataljone v Italijo. V novembru 1944 so italijanski fašisti pod vodstvom nemške komande pridrveli v vas in delali po hišah preiskave. Ob tej priliki so oplenili 2 posestvi. Oškodovana sta bila Olga Kocjančič in Angel Gruden.
V letu 1944 so Nemci aretirali 22 oosto ln jih odpeljal' na prisilno delo v Nemčijo. Aretirani so bili: Avgust Peric, Stanislav Legiša, Evgen Lesgila, Rudolf Legiša, Benedikt Peric, Oskar Peric, Jožef Trobec, Jožef Pahor, Franc Leglža, Jožef Legiša Mirko Legiša, Bruno Fvric, Jožef Peric, Jožef Peric (ni istoveten s prejšnjim), Alojzij Trobec, Jolanda Trobec, Ivan Terčon, Alojzij Terčon, Anton Antonič, Viktor Legiša, Miroslav Legša in Franc Kocjančič.
V avgustu 1944 so Nemci obkolili vas in terorizirali prebivalstvo. Ljudi' so odpeljali v orožniško vojašnico v Sesljan, kjer so jih obdržali 2 dni. V tem času ro vas izropali in jo nato z ročnimi bombami in nžnometl zažgali. Prizadeti ro naslednji posestniki: Ivan Legiša, Anton Legiša, Marija Legiša, Evgen Legiša. Evgen Peric, Rudolf Legiša, Benedikt Peric, Jožef Trobec, Jožef Pahor, Ivan Semec, Jožefa Semec, Franc Legiša, Ivan Klarič. Franc Legiša (ni istoveten s prejšnjim), Marija Legiša, Marija Legiša (nista istovetni s prejšnjo) Ema Legiša, Anton Antonič, Jožef Klarič, Andrej Gruden, Jožef Lupine, Ivan Terčon. Alojzij Legiša, Olga Kocjančič, Ivan Legiša (ni istoveten s prejšnjim), Ivan Antonič, Morija Legiša (ni istovetna s prejšnjimi), Franc Legiša, (ni istoveten s prejšnjim), Amalija Pahor. Ida Legiša, Marija Knez, in Gabrovec Franc. Ob tej priliki ao iz vasi odgnali 21 glav goveje živine, 10 prašičev, 200 komandov perutnine ln odnesli razne druge premičnine v predvojni vrednosti skoro 8 milijone lir.
V septe&bru 1943 ao Nemci ob priliki ofenzive proti partizanom odnesli iz vasi 70 komandov perutnine. V decembru 1943 so Nemci aretirali tovarišico Lino Legiša, ker je bila ovajena, da sodeluje z OF. Ob tej priliki so pri njeni materi ukradli 30 kg slanine in razne druge stvari.
VI20VLJE. V letu 1943. bo Italijan) aretirali Emila Zu. žek ter ga internirali v Italiji. Aretirali so tudi Antona Peric in ga obsodili na 30 let ječe ter ga odpeljali v zapor na Elbo.
V marcu 1943. so italijanski orožniki prisilno mobilizirali 7 mladoletnih fantov ter jih odpeljali v kazenske bataljone v Aquilo.
Dne 25. aprila 1945. so Nemci v vasi ustrelili neznanega partizana. V letfh 1943. in 1944. so Nemci aretirali 28 oseb ter Jih odpeljali v zapor oz. v koncentracijska taborišča v Nemčijo, od koder s« nekateri niro vrnil!. Aretirani ro bili: Alojzij Klarič, Jožef Legiša, Emil Furlan, Ivan Furlan, Ivan Pipan, Jožef Pernarčič, Marija Pernarčič, Nikola Sette, Bruno Sette, Franc Ferfolja, Angel Nikoleti, Bruno Verzegnassl, Franc Žužek, Emil Blažlna, Dorina Blailna. Anton Peric, Mirko Peric, Ermenegild Kazarin, Marija Legiša, Milan Pipan, Ivan Furlan, (ni istoveten s prejšnjim). Ivan Jazbec, Maks Blaina, -jMirk.k Peric, Ivan Pagočini, Jožef Kravanja.
Dne 16. avgusta 1944. ro Nemci obkolili vas ter z zažigalntml bombami in minometi zažgali večje število hiš. Zgorelo je 13 poslopij, deloma poškodovanih j« b'lo 7 popolnoma poškodovanih j« bilo tudi 7 hlevov, deloma poškodovanih pa 3. Prizadeti ro sledeči: Ivan Pogačtn, Amalija Suč, Jožef Pernarčič, Dominik Legiša. Ivan Pipan. Jožef Kosmlna, Martin Furlan, Emil Blažina, Ivan Furlan, Jožef Le-gša, Jožtf Kravanja. Franc Žužek. Valentin Žužek, Anton Klarič, Valentin Žužek (ni istoveten s prejšnjim) Franc Žužek in Ivan Zu žek. Ob tej prilila' so iz vasi odgnali 13 glav goveje živine, 4 prašiče, 8 ovac ln koz, 100 komandov perutnine,, razne premičnine in večjo količino živeža.
O uradnem poslovanju
civilne	p/
Imenmnju sovjetskega poslanika
v Abesin ji
Moskva, 28. Tass. — Predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR *e imenovalo Andreja Timosenka za izrednega poslanika in polnomočenega ministra ZSSR v Abeeinljl. Vik. torja Kozlova ro iz zdravstvenih razlogov razrešili te dolžnosti.
Vojkov
eobareo predaja šaro z zemljo iz vofkovega groba odposlancu, da jo ponese maršalu Titu.
Soglasnost egiptovske vlade
Kairo, 28. - AFP — Ves egiptovski parlament je danes odobril stališče, ki ga je zaivael ministrski predsednik S!dky PaJša o)} sprejemu britanska nota.
ZSSR in Mongolska republika
sklenili pogodbo o medsebojni pomoči
Moskva, 38. - Tass — Pogodba o prijateljstvu ln medsebojni po moči med ZSSR In Mongolsko ljudsko republiko.
Med Sovjetsko zvezo ki Mongolsko ljudsko republiko je obstajalo trajno prijateljstvo. To prijateljstvo datira še iz leta 1921, ko je Rdeča armada osvobodila Mongolsko ljudsko republiko belogardistov, ki so s pomočjo oboroženih sil napadli ozemlje ZSSR. To prijateljstvo sl želita obe deželi ohraniti in s tem prispevati k miru na Daljnem vzhodu ln utrditvi medsebojnih prijateljskih odmorov. Zato »ta sklenili uveljaviti »porazum o medsebojni pomoči in preprečevanju pretečega vojačkrga napada z vsemi sredstvi, zlasti napada kake tretje sile na ZSSR ln Mongolsko ljudsko republiko. O tem sporazumu je podpisan protokol, ki se glasi:
Cl. 1) V primeru da grozi napad na ozemlje ZSSR aAl Mongolske ljudske republike • strani tretje države, se vladi ZSSR ln Mongolske republike obvežeta, da boe ta takoj skupno obravnavali položaj,
ki bi nastal ln pod vzeli vse take ukrepe, ki bi bili potrebni za zavarovanja vamoati njunega ozemlja.
Cl. 2) Vladi ZSSR in Mongolske ljudske republike se obvežeta, da bosta v primeru vojaškega napada na eno izmed pogodbenih strank, nudili druga drugi vso potrebno pomoč.
Cl. 3) Vladi ZSSR in Mongoleke ljudska republike smatrata za samo po sebi umevno, da bosta čete ene izmed strank, ki bi v izpolnjevanju obvez pod členi 1 ln 2 prišle na ozemlje ene izmed pogodbenih strank umaknili s tega ozemlja s prenehanjem položaja po čl. 1 ali 2.
Pogodba stopi v veljavo z ratifikacijo, ki se naj izvrši v čim kraj-šem času. Izmenjava ratifikacijskih listin se bo izvršila v Ulambatorju.
Ce ena izmed visokih pogodbenic eno leto pred potekom roka te pogodbe ne sporoči svoje želje, da bo pogodbo odpovedala, ostane pogodba veljavna sa naslednjih deset let.
Obenem je bila podpisana tudi pogodba o kulturnem ja gospodarskem sodelovanju, ^
Civilna policija pretepala Bovčane
26. februarja zvečer Je tudi po Bovcu hodila civilna policija od hiše do hiše ter ukazovala, naj ■» naslednjega dne zbrišejo z vseh hiš napisi, s katerimi izražajo Bovčani željo ln zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji.
Zaradi tega se Je naslednjega dne, v popoldanskih urah bovško ljudstvo zbralo pred sedežem o-krajnega guvernerja ZVU na trgu Svobode in protestiralo. Množica več sto ljudi js nosila Jugoslovanske in slovenske zastave ter transparente, na katerih so bile izražene zahteve po spoštovanju najosnovnejših ljudskih pravic, ki ro ob takem postopanju ogrožen«.
Civilna policija je tudi tokrat, kot ob vsaki priliki, začela ljudstvo razganjati in pretepati. Ljudstvo se Je temu upiralo in končno, ko mu je bilo dovolj, ogorčeno demonstriralo proti sami civilni policiji ter zahtevalo njeno odstranitev.
Civilna policija je bila odstranjena.
Na dolgotrajne zahteve ljudstva so zavezniki aretirali tudi »nega izmed policistov, ki je pretepal ljudi. Namesto civilne policije ao nastopili zavezniški oboroženi vojaki, ki so tudi na konjih nadzirali ljudsko demonstracijo. Nato Je šla h guvernerju delegacija in mu predložila spomenico z ljudskimi zahtevami.
bi.
Civilna polici)! prepovedala pevske vaje
Istega večera Je imelo prosvetno dručtvo »SkaJaT* v Čezsoči pevske vaje. Civilna policija pa tudi Cez-ročanov ni pustila pri miru in j«
začela pevce razganjati, češ da vaje niro prijavili in da zato nimajo zanjo dovoljenja Pevci so se temu ravnanju ogorčeno uprli, ker so smatrali, da jim kratijo pravico do slovenskega petja Saj so sl te pravice sami priborili brez pomoči onih mnogih elementov, ki so danes pri civilni policiji in ki »o bili še pred meseci služabniki fašistov ln nacistov.
Lie v Londonu
London, 28 • AFP — Trygve Lie, glavni tajnik ZN, Je prispel danes iz Osla v London. lie je takoj pričel s delom v Churcbhouse, kjer Je začasni sedol ZN. Ue bo pripravil vse potrebno za premestitev začasnega sedeža iz Londona v New York.
Zasedanju nparicijski komisiji
Bnucelles, 28. BBC. — Danes se J« v Bruzellesu pričelo prvo zasedanje mednarodne reparacijske komisije. Ta komisija, v kateri Je zastopanih 18 držav, bo razpravljala o razdelitvi nemških reparacij po kvotah, ki ro bile določene na konferenci v Parizu.
i KRATKE VESTI i
VATIKAN. Madžarsko poslaništvo v Vatikanu, ki ga je vodil Monsinjor Lutterl v svojstvu opol-nomočenega poslanika, je po nalogu madžarčka vlade docela ukinilo delovanje.
PARIZ. Brazilska policija je aretirala 7 Nemcev, ki ro osumljeni, da so razpredli skoro po vseh državah južne Amerike vohunsko
PRIMORSKI DNEVNIK
— a —
1. marca 1M&
Za čigavo varnost gre?
Goriški srednješolski profesor dr. Zavrtanik, Je bil odpužien po na* ročilu ZVU v skladu s sledečimi pismi:
VIŠJE ŠOLSKO NADZORNIgTVO
v oorici
Stev. Si2 Elem.
Gorica, 12. februarja 191,6. PREDMET: Odpustitev učiteljskega osebja.
Gospod Zavrtanik Peter
Gorica
Prosvetni oddelek ZVU je z odlokom štev. 13C/AMG/ED/1.8 z dne 6. februarja 1946 odredil, *naj s IS. februarjem 191,6, odpuste is slulbe naslednje slovenske učne moči, ki S STALIŠČA VARNOSTI niso bile primerne sta to službo.*
Ta ukrep je bil izdan v skladu z upravnimi navodili za prosveto itev. 7 tn S, čl. S.
V seznamu ZVU, ki mi je dostav. Ijen, je tudi Vaše ime. Sporočam Vam, da ste na podlagi omenjenega odloka s IS. februarjem odpuščeni iz službe.
Višji šolski nadzornik: Višje šolsko nadzomiitvo (G. De Vetta),
Gorica
(Sovraintendenza Scolastioa)
(Gorizia)
Pismu je btl priložen sledeči akt:
GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE IS. KORPUS 13C/AMG/ED/1J8
JPS/av 6. februarja 191,9. Tel. 8970115 PREDMET: Odpustitev učnega osebja.
To area Commissioner (For Sovraintendente BcolasticoJ Gorieia Area 1. Prosim, da sporočite Višjemu šolskemu nadzorniku, naj s IS. februarjem 191,6. odpusti sledeče slovenske učne moči, ki jih s STALIŠČA VARNOSTI nismo spoznali primerne za to službo (Ref: VGP/ H/k, 1» feb. IS kB):
profesor Zavrtanik Peter učitelj Dovfak Ivam, učitelj— Miklavič Pavel, t. Gori omenjeni ukrep je bil izdan v skladu e upravnimi navodili za prosveto itev. 7 in 8, SU S,
Po naročilu polkovnika Boumana. John P. Simoni 1 st Lt. C. M. P.
Chief E ducat ion Officier.
Profeaor dr. Zavrtanik je takole odgovoril:
GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE 13. KORPUS Prosvetno oddeljenje Prejel sem odlok, « katerim sem na osnovi upravnih navodil it, in 8 (SL 6.) odpuščen iz službe.
8t. 7 tn 8 ČL S. imenovanih navodil se naslanjata, kolikor je meni znano, na važne fašistične funkcionarje ali pa na osebe, ki so sodelovale z Nemci. Moj primer ne spada niti k enim niti k drugim,
1. Zapustil sem svoj rojstni kraj Solkan pri Gorici dne 6. okt. 1926. prav zaradi fašističnega režima, Podal sem se v Srbijo, v Niš, kjer sem 0. nov. 1826. nastopil službo na ženski gimnaziji za latinski jezik, Tu sem ostal dve leti.
t. Nato sem služboval v Aleksin-ou, na mešani gimnaziji eno leto, kjer sem še nadalje poučeval latinski jezik.
3. V letu 1929. sem prišel v Novi Sad na gimnazijo užit klasične jezike in filozofijo. Tam sem ostal dve teti.
4. Zadnjih 13 let sem poučeval v Ljubljani srbo-hrvotski, latinski jezik in filozofijo.
Na Italijane tn njihove satelite »e med vojno nisem mogel naslanjati, ker smo se vsi iz naie rodbine že dvakrat morali izseliti:
Prvič v letu 1926, po prvi svetovni vojnU ko ie ni bito fašizma in drugič v letu 1932, ko je imel fašizem ie ostre oblike.
V letu. 1929. sem bil od Italijanov obsoj&n na dve Jeti ječe cin contu-madam*. V istem letu so faiisti ponoči napadli našo Mio, Solkan, Via Offlcine 276, vdrli vanjo, pretepli moje brate.
Albin, najmlajH brat, je potem umrl v bolnici. Drugi brat Marjan je bil obsojen na 10 let ječe po raznih krajih Italija.
Tretji brat pa je uiel ie Italije in velja tudi kot dezerter.
Zaprli so celo naio rodbino, Jenske so čez nekaj dni izpustili. Na Nemce se pa tudi nisem naslanjal, kar sem tudi na epuraciji dokazal s potrdilu da sem bil ves čas vojne zvezan preko O F z zavezniki.
Sklicevanje na it. 7 tn 8 čl, S. imenovanih upravnih navodil je po mojem mnenju nezakonito.
Odpustiti domačega profesorja *r sluibe « stališča varnosti je lahko. Moje delovanje skozi 20 let v iolski sluibi ni bilo nobeni politični stranki v Jugoslaviji nevarno. Ne morem razumeti, kako je sedaj naenkrat postalo nevarno ZVU, ko mi ie nihče ni dal nobenega opomina, da■ sem v tem pogledu v loli aK izven nje kaj zgrešil.
Pripadniitvo k OF ne pomeni forganizzazione fascista*, ampak Osvobodilna fronta.
Rojen sem v Solkanu (GoricaJ 1901., kjer sem itudiral na gimnaziji in dokončal tri razrede. Četrti tn peti sem izvršil med vojno v Ljubljani. Nato sem šesto napravil v Gradcu. Za tem sem se posvetil misijonarskemu, stanu (semenišče v Gradcu, Celju in Ljubljani).
V let« 1920. sem v juniju prilel domov v Gorico, kjer sem se pripravljal za maturo, ki sem jo polagal 17. februarja 1921.
Univerzo sem Itudiral v Ljubljani (Jugoslavija), nadaljeval v Padovi (Italija) in končal v letu 1926. zopet v Ljubljani. Služim v loti ie £0 let in nisem izven nje nikdar politično nastopal.
V Gorici sem začel v šoli brati latinskega pisca Tita Livija, ki nima nobena zveze z poglavarjem države Jugoslavije. V politiko se v šoli nisem spuščal, ker ni bilo čaša niti ni v programu.
Prosim, da me opozorite, v čemu Vam v šoK nisem, zadovoljil.
Dr. prof. Zavrtanik Peter
Množična demonstracija v Kobaridu
Odpust kobariške učiteljice Miklaviči Pavle, o čemer smo že poročali, in brijta jakeg-a učitelja Rejc Danila, ki sta oba ugledna protifa-Sista je tako mo<*no razburila prebivalstvo kobariškega okraja, da se je 2S. pr. m. zbralo v silno povorko več tisoJ ljudi, in demonstriralo pred okrajnim sedežem ZVU Kobaridu. Demonstrantje so nosili večje iteviio zastav in napisov ter vzklikali: »Dovolj je bilo petindvajsetletnega zatiranja slovenske šcfle in jezika, dovolj je preganjanja slovenskih učiteljev*, In podobno. V smislu teh vzklikov in napisov so tudi sestavili resolucijo, ki jo je delegacija demonstrantov ii vsega okraja zapadno od Soče, od Livka do RobedioČ In proti Tolminski vsa do Volč, predala okrajnemu guvernerju, kapetanu Painter-ju,
Streli v zrak
Zavezniško vojaštvo je z nasajenimi bajoneti okoli desetih dopoldne blokiralo vse dohode, ki vodijo v Kobarid, da bd s tem zabranilo prihod demonstrantom. Vojaki so tudi streljali v zrak, ljudstvo pa je še odločneje in glasneje demonstriralo. Kljub kordonom se je ljudstvo » dveh strani zgrnilo v Kobarid. Več ljudi so pri tem pretepli, eden pa Je bil celo od vojaškega bajonete ranjen v roko. Vse to je le stopnjevalo ogorčenje. Višek ogorčenja je nastal, ko se je pojavila zasovražena civilna policija. Množica je policiste obkolila, Jih razkrinkavala kot bivše sodelavce okupatorja in na ves glas terjala naj se odstranijo. Ameriška policija Jih je nato res «zaprla» v občinske prostore, kar je bilo pač najbolje za njihovo varnost. Ko se Je nato pojavil drug avto • policisti, Jih je ljudstvo v *'n«. razk.-čenostl napadlo z drogovi od zastav, tako da mo jo morali naglo odkuritl.
Delegacija Je medtem Izročila na •edožu ZVU svoj protest, nad dva-tisočglava množica pa je na Trgu svobode prepevala «Hej Slovani* in druge narodne pesmi. Na županstvu s« Je tedaj na okno pokazala znana sodelavska fašistov uradnica Skal in Pavla in pljuvala na množico.
Del demonstrantov se je odpravil pred župnišče, kjer je bil osovraženi belogardist, domobranski poročnik Ponter. Ljudstvo je zahtevalo njegovo izročitev in kaze« za. vojn« zločine. V njegovo zaščito je nato vojaška policija zastražila župnišče.
Slednjič se Je pred sedcžom ZVU pojavila ljudska delegacija in njen član Ličan Franc ki Je ljudstvu razložil, da je guverner sprejel resolucijo in obljubil, da jo bo poslal ZVU v Trst, razmejitveni komisiji in mirovni konferenci. Nadalje je v svojem govoru naglasil, da je protestno pismo papir kot vsak drug, tu spodaj pa je živa množica, iz tteoč grl protestira proti krivicam, zaradi neupoštevanja Atlantske listine.
Ko Je potem omenil guvernerjs-vo priporočilo, da Je primeren v Julijski krajini tudi pouk v italijan-
ščini zaradi bližnje meje, slabe razširjenosti slovenskega jezika in deloma mešanega prebivalstva, Je ljudstvo ogorčeno vzklikalo, da noče več Italijanščine, temveč slovenske šole. Govornik je nato sporočil, da je treba za zborovanja predhodnega dovoljenja, nakar se lahko vršijo od 5. ure zjutraj do 22.30 ure ponoči. Končno je govornik omenil, kako dobro Je obveSčana jugoslovanska vlada o ljudskih željah in kako vodi jugoslovanska delegacija v Londonu politično bitko za naše upravieece zahteve. Množica je pričela vzklikati Jugoslaviji in Titu, nakar se je uvrstila v zmagoslavno povorko in prepevajoč korakala skozi Kobarid. Se dolgo so odmevale pesmi na Trgu svobode. Iz urada je priiel tudi g. guverner, se pogovarjal s sinom priljubljenega slovenskega kobariškega skladatelja Andreje Volariča in nato spregovoril ljudstvu nekaj besed. Ugotovil je poštenost prebivalstva, o katerega usodi, bo odločala mirovna konferenca Sovjetske zveze, Velike Britanije, Amerike, Francije in Jugoslavije v prilog ljudstvu. S temi in drugimi besedami je skušal miriti množico, ki se Je nato prepevajoč pesmi v največjem redu razila.
Volitve Mestnega odbora S1A0 za Trst
V nedeljo 3. t. m. ob 9 zjutraj bodo pričele volitve odbora SIAU za mesto Trst. Volitve bodo trajale ves dan. V glavni odbor bodo izvolili 120 Slanov, izvršni odbor pa 15 članov. Volitve bodo neposredne in tajne. Na volitve bo I. okraj poslal 86 delegatov, II. okraj 236, III. okraj 116, IV. okraj 49, V. okraj pa 34 delegatov.
Občni zbor Kmet. nabav, tn prod. zadruge z. o. j. v Trstu
Vsi člani Kmetijske nabavno prodajne zadruge z. o. j. v Trstu so vabljen* na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 3. marca ob 9. uri zjutraj v prostorih v ulici Imbriani 5-1. Dnevni red: 1. čita-nje zapisnika ustanovnega občnega zbora, 2. poročilo upravnega odbora, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. razrešnica upravnega in nadzornega. odbora. 5. volitve upravnega in nadzornega odbora, 6. določitev zneska, do katerega se sme zadruga zadolžiti, 7. spremembe pravil, 8. slučajnosti. Ako bi občni zbor ne VI sklepčen, ob napovedani uri, se bo vršil eno uro pozneje ob vsakem številu zadrušnikov.
Pionirska matineja
V nedeljo 3. t m. ob 9.30 bo na sedežu kulturnega krožka «Stinal-di», v ulici Caprin, prva pionirska matineja, ki Jo organizira Mestni odbor antifašistične mladine. Predstava bo zanimiva zaradi spretnosti malih igralcev in zaradi pestrega sporeda, ki vsebuje kratke komedije, petje, recitacija In komade na harmoniko. Vabimo vse pionirje, učitelje in starše.
Pionirska prireditev v Rocolu
Pionlrjf iz Rocola priredijo jutri ob 16. uri v društveni dvorani prosvetnega društva «Franjo Marušič* pri Lovcu pionirsko prireditev z deklamacijami, petjem, igro in rajanjem.
Odpuščenim državnim in javn m uslužbencem
Pripravljalni olbor odpuščenih dr&avnih jn javnih nameščencev s eedefcem v ul S. Maurizio 12, UL, sporoča vsem prizadetim nameščencem državnih. Javnih, pokrajinskih in občinskih uradov in ustanov (kot n. pr. državnih železnic, pošte, finančne in tendence, glavnih skladišč, šol, itd.), ki so bili. iz političnih razlogov odpuščeni ali predčasno upokojeni ali pa, ki so bili na kateri koli način oškodovani od bivšega fašističnega re. iima, da se bo v nedeljo 3. marca alj pa 10. marca, če bodo dovolile pristojne krajevne oblasti, vršila glavna skupščina.
O kraju in uri skupščine bomo sporočili do 2. marca v časopisju.
Pripravljalni odbor bo predložil v obravnavanje sledeči dnevni red: 1. Pomen ustanovitve pripravljalnega odbora; 2. Poročilo o izvršenem delu; 3. Poročilo, naslovljeno na ZVU; 4. Izvolitev članov izvršnega in glivnega odbora ter zastopnikov raznih strok; 5. Način uradnega pristopa prizadetih v odbor; 6. Sestavitev spomenice, naslovljene na ZVU v imenu glavne skupščine; 7. Razno.
Priporočamo vsem prizadetim, naj se skupščine udeleie polnoštevilno, ker bomo temeljito razpravljali o vssh vprašanjih, ki se nas tičajo. Nato bo novi odbor, kot Pokrajinski odbor odpuščenih državnih in javnih nameščencev — Trst, takoj navezal stike s pristojnimi oblastmi in raznimi diiavni-mi in javnimi upravnimi organi.
Na skupščino vabimo tudi vse družinske člane in znance Primor, cev (Slovence, Italijane in Hrvate), ki so jih svojčas uradno premestili s Primorske v stare italijanske pokrajine in ki se Selijo vrniti v svoje kraje. Vstop prost za vse!
Tajnik dr. Carlo Zbogar-Brocchi.
VPRAŠANJE PREHRANE
Se vedno ni rešeno
Znano je, da je stanje prehrane delavskih družin v coni A Julijske krajine danes te-že, kot je bilo v času vojne. Delavstvo je zaradi tega že neštetokrat protestiralo in preko ljudske oblasti stavilo predloge zasedbeni zavezniški oblasti kako naj uredi vprašanje prehrane. Zen« delavcev »o iz dneva v dan zmerom bolj zaskrbljene zaradi prehrane svojih otrok. Hudo Jim Je, ko gledajo svoje sestradane in bolne otročičke, pomagati pa si nikakor ne morejo. Da bi vsaj ne-
Cenjene naročnike opozarjamo, da so dolini javiti tukajšnji u-pravi ukinitev pošiljanja lista vsaj S dni pred potekom roka. V nasprotnem primeru so dolini poravnati vse poslane izvode. Istočasno jih opozarjamo, da se jim ukine poliljanje lista 10 dni po poteku roka, ako do omenjenega dne ne poravnajo svojega mesečnega dolga.
koliko prispevale k izboljšanju prehrane vedno iznova protestirajo pri angloameriški vojni upravi. Njihov cilj Je doseči zvit?anje dnevnih obrokov hrane, ki so v tej coni tako pičli, da ne zadostujejo niti naj-mlajsim.
Kakor bo storile že žene iz vseh ostalih predelov cone A v Julijski krajini, so tudi Žene iz Milj predložile nedavno zavezniški vojni upravi v Miljah ponovno resolucijo, ki osebuje njihove upravičene zahteve. Med drugim so v resoluciji pisale takole: »Antifažlstke iz Milj, zbrane na plenarni seji in po temeljiti diskusiji o stanju prehrane,
smo sklenile, poslati zavezniški vojni upravi naslednjo resolucijo: Me, antifaiistične žene, zahtevamo v imenu vsega prebivalstva, da obravnavate kočljivo gospodarsko stanje, v katerem danes živimo. Dobro se zavedamo, da vsega ni mogoče imeti naenkrat. Zato sedaj zahtevamo samo to, da zvišate obrok kruha. Obrok 200 gramov kruha dnevno zadostuje le za er. obed. Brezsmiselno bi bilo, če bi nam odgovorili, da ni mogoče zvišati obroka kruha, kajti po 90 lir za kilogram ga lahko dobi vsakdo kolikor hoče. To samo dokazuje, da so izkoriščevalci revnega ljudstva popolnoma svobodni, medtem ko se prav nič ne upošteva trpljenje in lakota, ki ju je delovno ljudstvo trpelo v dolgoletni borbi za svoje pravice. V imenu naših žrtev in krvnega davka, ki ga je plačalo naae ljudstvo, terpamo, da to vprašanje rešite in da ne ostane vse to zopet samo pri obljubah.*
Pred nedavnim so podobno resolucijo predložile zavezniški vojaški upravi tudi antifašistične žene iz Staranzana v trfiSkem okraju. Ker Je vsa stvar ostala le pri obljubah, je krajevni odbor organizacije SIAU organiziral posebno komisijo iz vrst kmetov, ki so v prav kratkem času nabrali 6.80 stotov moke in 30 stotov krompirja. To razmeroma veliko količino hrane so razdelili med 440 najpotrebnejših družin. To dejanje je ponovni dokaz povezanosti kmetov in delavcev Kmetje v Staranzanu so priskočili na pomoč delavskim družinam, čeravno pridelek njim samim ne zadostuje.
Ljudstvo v coni A Julijske kraji-
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Izpred porotnega sodišča
Včeraj je bila na izrednem porotnem sodišču v Trstu razprava proti agentu Verde Vincenzu iz Turina, proti Zavadlal Silvi por. Zaira in proti odsotnima agentoma Segr* Ste liji iz Trata in Demarchi Liljani.
Obtoženi so, da so od oktobra 1944. naprej sodelovali z SS-ovci pri rekvlaicijski komisiji. Verde in Segrš sta bila aktivna agenta te komisije, Demarchi in Zaira pa sta izvabljali črnoborzijance. V njihovo mrežo sta najprej padla Pia-centinl Jožef in Ruse oni Janez. Pozneje so jih aretirali SS-ovci. Dali so jim na IzUro: ali sodelovati z njimi ali pa v internacijo. Rusconija so mučili. Zato je skočil skozi okno iz tretjega nadstropja svojega stanovanja, pri čemer se je težko poškodoval. Rekvlrirali so mu vse imetje. Obtoženci Verde, Segrž in Demarchi so pri nezakoniti rekvizteijl v Vidmu odredili aretacijo Bufon Mafalde in Giane-sini Jožeta, kaerlma so odvzeli 36 kožuhov, 60 stotov likerjev in tovorni avto s priko'.!co. Vse to *o Izročili nemškemu poveljstvu.
Pri zasliševanju je Verde trdil, da je opustil slu’bo agenta, da so ga SS-ovci pozneje aretirali in da je protlfaSlat. Po izjavah obtežil-nih in razbremenilnih prič, med kateiml je bH tudi Contento, tolmač pri SS-ovcih, je javni tožilec predlagal oprostitev Zalre in Ver-de-ja. Branilci odvetniki Bologna, Kezich in Turola so tudi zahtevali, da se obtoženci oproste, ker so pri svojem preganjanju črnoborzijancev vršili le svojo dolžnost ln ker da dejanje ne predstavlja zločina. Sodišče je obtožence oprostilo.
Predsednik Nachioh, javni tožilec odvetnik'Ferluga, zapisnik Oore.
Ajdovščina
V Ajdovščini so ustanovili zadružno centralo blaga, ki bo imela svoj sedež v Postojni. Nabavljala bo razne vrste blaga, s katerim bo zalagala okrajne zadruge slovenskega področja cone B.
Ustanovili so tudi kmetijski odbor, v katerem so zastopani kmečki sindikat, AFZ in SMJK. Odbor s! je nadel nalogo, olmveč pripomoči k popolni izvedbi načrta za pomladansko setev. Sklenili so, da ■i bodo kmetje zaradi pomanjkanja vprežne divine pomagali, da bo vsa zemlja preorana.
Zaradl pomanjkanja semen, zlasti pa semenskega krompirja, so sklenili, da bodo popisali zalog« in dajali okrajnim referentom s tem v zvezi svoje predloge.
Ker ponekod primanjkuje delovnih moči, bo najbolj prizadetim vasem priskočila na pomoč mladina. Delala bo prostovoljno in tako izpolnila naloge, ki nam jih je zadal tov. Tito. Enake kmetTjske odbore bodo čimprej organizirali tudi po okrajih in vaseh.
Livek
V teku nabiralne akcije za vojno siroto Dreščak Marico so masovne organizacije v Livku nabra-
sti vdov ln upokojencev. Upokojenci in vdove so izvolili v odbor najbolj zaslužne tovariše in tovarišice. Nadalje so določili višino pristopnine in mesečne članarine. Sklenili so tudi, da bodo ustanovili svojo knjižnico in čitalnico. Pokazali so, da se hočejo zanimati in delati na kulturnem, političnem in gospodarskem polju.
Kal-Koritnica	,
Mladina je na svojstven način praznovala par.-tlzanski teden. Napravila Je lepo zastavo in se z njo podala na Krn, kjer jo je podarila posadki borcev Jugoslovanske armade. Bor« so sprejeli mladino z največjim veseljem. Zahvalili so se za krasno darilo in obljubili, da bodo prapor z vso ljubeznijo nosili po domovini.
TRST
pilm
„Dan v novem svetu"
V tClnema del Mare> (dom pristaniških delavcev) predvajajo te dni dokumentarni sovjetski film «Van v notnem svetuz. Z drugimi besedami povedano: kaj se dogaja v širni sovjetski deželi t; teku enega dne, od obreija Donave do Vlo-
lt 7710 lir, v Peratih 3600 lir, v | divosioka) od Pečenge do Zakav-Ravnah 2000, v Jevščku 800 lir. O- j *»*“■ Ko na Kamčatki vzhaja ion-krajni NOO je daroval 5000 lir, o-tce>	ie pokojno spi, in ko
krajno socialno skrbstvo 3000 VrJ, ^ Leningrad se poln življenja in
 dela, Vladivostok se objema nov.
Rdeči knft pa 2000 lir. Skupno so I ^ prostranoat sovjetske zemlje
nabrali 24.110 Ur. S tem denarjem n- tu(tj carska Rusija je b.la je vojna sirota Marica kupila kra-; pr0strana, vendar delovnim nanovo v nadomestilo edine, ki jo je re- ’ Hcam ni nudila ničesar, rttzen šila pred okupatorjem In ji je pred , trpljenja in pomanjkanja. Zdaj je časom poginila. Tovarišici Marici sovjetski človek vključen v gigant.
Dreščak *o okupatorji oropali in požgali domačijo, njen oče se ie danes nt vrnil Iz Nemčije, mati pa je tragično končala v goreči hi*i,
sko delo svoje drZ&ve, zadovoljen v ustvarjevalnem poletu In srečen pii zasluženem počitku. Vseeno ali gre pri t&m za lovca na kita v
kamor so jo vrgli nemški s^ciA^ktiki pastirja velikih »red ovao -	|	na	Kavkazu,	rudarja	v	Donbasu,
Idrija
Upokojenci in vdove so sklenili, da se bodo organizirali. V ta namen so pred časom imeli v dvorani mladinskega doma ustanovni občni zbor. Da vlada pri upokojencih resnična volja po napredku, j« dokaz, da so dvorano mladinskega doma napolnili do zadnjega kotička. Politični referat je podal tajnik MN-OO za Idrijo. Nato Je predsednik pripravljalnega odbora govoril o pomenu društva, ki bo imelo ns-logo, po svojih zastopnikih sporazumno z ljudskimi predstavniki, tolmačiti težnje ln zastopati korl-
kovinarja v Magnitogorsku, predil-niSko delavko v Moskvi, Eskima s severnimi jeleni, opazovalca vremenske postaje na Altaju, rdtče-anmejoa na manevrih ali po končanih bojih na dopustu (film je bil izdelan leta 1940), Povsod ena soma mogočna slika načrtnega dela s zavestjo, da ne bo delovni napor nihče sebično izrabljal, ampak da bo v podporo vsakemu sovjetskemu državljanu in vsej skupnosti sovjetskih narodov.
Nezlomljiva sila, delo\mi polet, vztrajnost in disciplina sovjetskih delovnih množio je privedla do o-hranltve njihove države i« veličaM. ne zmage, ki je razvidna te nasled-
njega dodatnega filma <0svobodi-tev Dunaja».
Eno ur o bežnega prikazovanja življenja v Sovjetski zvezi je skopo odmerjen Sas za spoznanje tako ogromne dežele, kakor je ZSSR. vendar dobi gledaleo do jem o napredku in razmahu mlade države na vseh poljih ustvarjanja in dela.
Enotni sindikati
Enotni sindikat stavbenikov vabi vse zaupnike raznih strok, naj se danee ob 18. uri aglase na sedeiu v ulici Imbriamf št. 6-1. eoba št, 7.
Splošna skupščina sobosMkarjev. Vabimo vr# »oboslikarje, naj se v nedeljo 3. t. m. »glase ob 10. uri dopoldne na sedeiu Enotnega sindikata stavbenikov v ul in' Imbria-n! št. 6J. soba št. 7.
Obravnali bomo: vprašanje mezd in drugo.
Enotni sindikat kmdinarjev. Vabimo vsa brezposelne delavce velike, srednje in male kovinarske industrije ter kovinarske obrtnike, včlanjen« v Enotne sindikate, na sedež sindikata v ulici Imbriani 5 med 8 in 12 »n 15 ln 19 uro. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle" priredi v nodeljo dne 3. marca v veliki dvorani društvenega doma J pustno veselico z bogatim spore- • dom, ki ga 'zvaja društveni dram- j «ki odsek. Po sporedu sledi prosta I zabava s plesom, šaljivo pošto, sre- j čclovom Itd. Prireditev velja samo | za društvene člane. Zato so društve- j ni člani naprošenl, da dvignejo i čimprej 'zkaznlce, v kolikor tega I še niso storili. Cisti dobiček Je namenjen za nakup najnujnejših društvenih potrebščin. Pričetek prireditve ob 19 url.
Kulturni krožek )tM. KraHč“
V soboto 2. marca od 21. ure dalje ples do zor« aa vse čicre ln članice kulturnega krožka. Sale, presenečenja, loterija.
V nedeljo 3. t m. plesna zabava od 19.30 naprej kot po navadi. Vstop Je dovoljen samo članom ln omejenemu i.evllu članov drugih krožkov s izkaznico Centra ljudske prosvete.
V nedeljo ob 15.30 predstava za otroke. Vstop prost.
Prosv. društvo „F. Maruši'?."
Prosvetno društvo »Franjo Marušič v Rocolu priredi na pustno nedeljo 3. marca zabaven In pester pustni večer. Pričetek ob 18. url.
Prosvetno društvo „Emll" PUekovica
bo I. marca ob 15. uri svečano proslavilo otvoritev Jame. Ob tej priliki bo uprizorilo dramo «Roj*tvo
v nevihti* in drugo. Sodelovali bodo tudi pevski zbori iz drugih krajev. Po sporedu ples, godba iz sv. Križa.
Prosvetno društvo „Tabor“ v Lokvi
Prosvetno društvo cTabor* priredi v nedeljo dne 3. marca t. 1. v Mladinskem domu v Lokvi veseloigro «Vdova RoSlinka*. Nato petje in ples. Dobrodošli vsi!
Kulturna prireditev v Kazljah
Ob obletnici požiga vaa Kazlje priredi prosvetno društvo «Dneva žar* v Kazljah 3. 3. t 1. kulturno prireditev. Po srečelovu prosta zabava. Vabljeni vsi!
Kulturna prireditev v Gropadi
Vabimo vse na kulturno priredi tev, ki bo v nedeljo 3. 3. t. 1. ob 15 uri v šol! v Gropadi.
Prosvetno društvo »Sežana"
priredi na pustno nedeljo, 3. marca ob 16. url v kinodvorani komedijo v 3 dejanjih »Pričarani ženin*. Na sporedu so tudi pevske in glasbene točke. Ob 20. uri prosta zabava.
ne je prepuščeno samo sebi. IzS0, bilo je vse, ko so odvzeli izvrfn« moč ljudski oblasti, ki je vzgledu« reševcla vpraianje prehrane. Zato je danes prisiljeno, da za
izboljša-
nje prehrane ln življenjskih P0-gojev sploh, dnevno protestira P*1 zaveznl&kl vojaški upravi.
i Prehrana
Predbeležba kruha. S ep ral sporo ča, da bodo smeli potrošniki od 1 marca dalje kupovati kruh le * onih pekamaih, kjer so se predW» ležili.
Razdeljevanja kave. Rok za razdeljevanje kave so podaljšali do 8 ' marca.
Povabilo pekom. Vabimo vse P4-ke k seji, ki! bo 1. marca ob 17$ v dvorani T rgovsk o-ind ustri Js^e zbornice v ulici della Borsa 2.
G asbeno šolo v Cofi*1
bedo otvorili danes. Ravnateljstvo glasbene šole vabi starše, M 50 vpisali vanjo svoje otroke, na
stanek, ki bo v petek 1. marca
ob
20. url v prvem nadstropju LjU1^ skega doma v Gorici. Na ta stanek vabimo tudi starše, ki ► lijo šele vpisati svoje otroke v gl** beno šolo.
V šoli bodo poučevali glasben* teorijo, klavir, gosli in druga g0" dala. Obenem bo otvorjen natečaj ** začetnike kot priprava za instrumentalni pouk. V popravljalni t** čaj sprejmejo učence, ki so dovrM-1 li najmanj drugi razred osnovo« šole. Gojencem tega tečaja še o* potreben instrument.
RADIO
PETEK, 1. MARCA 17 Simfonična glasba; 17.30 p'*1' na glasba; 18 glasbeni sestanek
18.30 pestra glasba; 18.40 angle^ lekcija; 19 komorni zbor (siovJi
19.30 obvestila svojcem (siov.)i 19.45 znani solisti (slov.); 20 por<^ čila v slovensčinl; 20.30 ritnik 20.40 predavanje o Danteju; £ simfonični koncert; 23.15 zaduJ8 vesti v slovenščini; 23.25 nočno *► baviiče.
SOBOTA, 2. MARCA 7 Glasba za dobro jutro; 7.10 P°" ročila v slovenščini; 7.55 pestra J*” tranja glasba; 11.30 iz repertod* amerl&klh orkestrov; 12 harn'0' nični orkester; 12.30 predavanje * slovensčinl; 12.45 poročila v slove*” ščlni; 13.16 športna poročila; 13™ Lalo, španska simfonija za vi°®| in orkester; 14 umetniški horizoB*
14.15 pregled vesti; 17 prenos Vidma; 18 komorna glasba; 18™ Enotni sindikati; 19 oddaja za KO" nec tedna - Kurentov večer; 20 V°" ročila v slovensčinl; 20.30
23.15 zadnje vesti v slovenščin 23.25 nočno zabavišče.
Dobra srca
Fantje iz Bazovice so nabrali ** mater padlega Oskarja Škerjanc® 3.575 lir.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA55
M A LI OGLASI
DVOJE MOTORNIH VOZIL,
509 in 501, 10 tonske nosilno*" prodam. Naslov: Bar «Lux», V1 za S. Giovanni.
Z M H V A C A
18 maja 1943 je na Stolu pri Kobaridu daroval svoje mlado življenje za lepšo prihodnost nase Primorske.
tov. PERENIČ PAVEL
komisar Gašper
Spominjajoč se dragega pokojnika, se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri izkopu in prenosu njegovega trupla i* SLarega Sela pri Kobaridu, vsem, ki so ga s svojo udeležbo zadnjič počastili pri pogrebu na Premu, in prav pOBebno S-župniku ter tovariJu predsedniku OKNO za poslovilni govor ob otprtem grobu.
PREM, 24. februarja, 1948.	s
Žalujoča DRUŽINA ln SORODNIKI ®
PROSVETNO DRUŠTVO»KRAS"
dramski odsek v OPATJEMSELU, priredi v nedeljo 3. t. m. ob 16. url ljudsko igro zr.ane slovenske pisateljice Manic« Komanov«: «Prisega o polnoči*. — Priporočamo, da vsi bližnji okoličani posetijo prireditev v čim večjem številu.
PROSVETNO DRUŠTVO „NOVl DOM"
z REPENTABORA COL priredi v nedeljo 3. t. m. ob 4. uri popoldne v DVORANI PROSVETNEGA DRUŠTVA na OPČINAH stiri-dejanko: «M0rje».	VABLJENI	VSI!
KULTURNO PROSVETNO DELO
Pregled kulturnega
dela in prireditev
Dalo prosvetnega društva „8. Škamperle"
Preteklo sredo je nastopila skupina mladincev dramatskega odseka prosvetnega društva tSlavko Škamperle*. Mladinski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, podal razne recitacije, skeč *Pri zobozdravniku», spevoigro tKOvačev študent* fa druge tofke. S tem sporedom so svetoivansMi mladinci pokazah, da s», čeprav počasi, vendarle dvigajo iz navadnega diletantstva v predvajanje, ki se bliža umetniškemu. Poudariti moramo zlasti trud tov. Kravosa, ki skrbi za pravilno interpretacijo podane snovi, za pravilno izgovorjavo jezika im okusno scenerijo odra. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do poslednjega kotička, je venomer zahtevalo ponovitev posameznih točk ln prizorov. Imeh smo občutek, da tueH širša
javnost pridobiva estetski čut in da ji ni vseeno, kaj in kako se igra, ter da že kritično ocenjuje razne predstave in zna ločiti dtletantstvo od umetnosti.
Prosvetno delo je pri Sv. Ivanu n<» splošno v velikem razmahu. Prosvetni delavci proslavljajo razne obletnice s primernimi kultur-nlmt nastopi, pri tem pa skušajo vzbuditi zanimanje za prosveto j»ri najširših slojih, kakor pač tahteva duh (Jasa. Njihovo načelo je vsakega zaposliti, \>sakemu dati malnotl udejstvovanja, »n pri vseh zbuditi čut odgovornosti za delo. Tako šteje na primer telovadni odsek nad 60 mladink ln mladincev, obstojata M skupini dramatskega odseka, 2 pevska zbora, mladinski moški zbor pod vodstvom tov. Zupančičeve ter mešani zbor, k( šteje nad 80 pevk in pevcev, ki pod vodstvom tov. Venturini/« pridno štu-
dirajo program za skorajšnjo akademijo. Pri prosvetnem društvu po. sluje čitalnica in knjižnica, da no omenjamo ie posebej pionirčkov, ki so s svojimi številnimi naitopi zajeli že vso svetoivansko javnost. Tovarišici Zajčeva ln Klunova sta se mnogo trudili, da je predvajanje pionirčkov doseglo tako višino. Povsem prav je, da svetolvanski prosvetni delavci izvajajo svoj kulturni program tudi d okolici. Njihovo gostovanje bo samo zbudilo željo po plemenitem tekmovanju tudi pri ostalth prosvetnih društvih. To tekmovanje bo pripomoglo k čim prejšnjemu dvigu naše prosvtte do one ravni, ki nam pripada in na katero smo bili v letih po prvi sve-tovni vojni tako ponosni.
Vrše se tudi redni tedenski članski sestanki, na katerih obravnavajo pereča vprašanja. Člani društva, ki se zberejo v število do 250 in še več, pretresajo podana poročila in skupno določajo smernice bodočemu delu. Vsak uspeh bo našim prosvetnim društvom v bedrt-lo ln jih bo vzpodbujal k novemu inte?izivnejšemu in požrtvovalne/-šemu delu. *
Spodaj prinašamo nelcaj dopisov o kulturnih prireditvah Sirom Primorja.
PLAVJE. Vaščani ne zaostajajo za drugimi na kulturnem polju. Pred nekaj dnevi so imeli uspelo mladinsko kulturno prireditev, S pestrim sporedom je mladina nastopila tudi pri Sveti Barbari, kjer je žela lepe uspehe. Ob priliki obletnice Prešernove smrti eo imeli proslavo. Sedaj se pridno pripravljajo na nove kulturne nastope.
PROSEK. Minulo nedeljo je pro-seSka mladina priredila v dvorani na Kontovelju igro * S tir je brati*. Sledila je igra «Trije snuboi*, nakar je mladinski pevski zbor zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Dobiček so porazdelili za kritje stroškov kongresa mladine in za sklad za obnovo prosvetnega doma.
MILJE. Dne 21. t. m. so imele skupine pionirjev iz Milj in Chlam-pore v ljudskem domu v Miljah lep kulturni mittnff. Številno občinstvo je imelo priliko spoznati in uživatt povsem novo predstavo sinov ljudstva, ki so Jih Izveibale učiteljice Montina Bruna, Ubaldini Annina in Bgarbul Cosetta za deklamacije tn recitacije, učiteljice Rizzi Licia, Depangher Mlrljana, Falt Laura in Rumen Marija pa za narodne ples«. Občinstvo je mo-
le Igrioe nagradilo z burnimi aplavzi. Pionirji so morali več točk ponoviti. Navzoči so biti presenečeni zlasti nad predvajanjem plesov, pri katerih je malčke mojstrsko spremljala pri klavirju mala Marohio Franca. Ob zaključku kulturnega mitinga so vsi skupno zapeli nekaj pesmi.
MALT REPEN. Prosvetno dru. štvo eVolga* je dne i. t. m. priredilo igrici cNove žene* ter tStraiar. ji in postopači*. Reinrala tn igrala je domača mladina. Clanl društva so zapeli tudi nekaj pesmi. Sodelovalo je tudi prosvetno društvo tVolnik*. Predvajalo je pevske toč-če tn telovadbo. Predsednik pa je imel govor o pesniku Prešernu. Društvo *Volga* je med najmlaj-simi. Sedaj šteje Si članov, kar je S0fb prebivalcev Malega Repna, svoje prostore pa ima v mladinskem domu.
PADRICE. Minulo nedeljo so že tretjič Imeli prireditev v jami. Za to gre vsa pohvala prosvetnemu društvu t Slovan*, ki je z udarniškim sodelovanjem vsega ljudstva pripravilo tako lep prostor za j/ri-reditve. Uvodni govor je imela tov. Zdenka. Nato jt nastopil pevski domači zbor s točkami *Šlovan na dan*, *Morje Adrijansko* fci <Po-
KROMPIR ZA KRMO
Droben krompir za krmo prodam po najnižijl ceni
Ul. J. Cavallt it. 10 - COSMINI
t--
zimi iz lolt*. Domačini so zelo dobro Izvajali »borno recitacijo «Obris e Jt zgodovine slovanskega Ijud- \ stva*. Pevski zbor je zapel Se pesmi iUjedinjena domovina*, *Le vkup uboga gmajna*, tBilječanka*, *Na-glo puške...* 1» €PeSem svobode*. Spored »te režiralo in pripravila tov. Grgič Rafael in tov. Kolo Zdenka, ki je tudi spisala enodejanko «Odlikovanje*. Lep vtis je na navzoče napravila tudi enodejanka «Kralj Matjaž*. Ob tej priliki je spregovoril tudi tov. Abram, okrajni tajnik, M /• pohvalil delovanje Pairičanov in stavil prosvetno društvo *8lovan* za zgled vsem ostalim prosvetnim društvom o-kraja.
PODGRAD. Pred časom je prosvetno društvo t Gorska vila* priredilo v obnovljeni dvorani Narodnega doma lep kulturni večer z bogatim sporedom. Po govoru tajnika tov. Staniča Antona je pevski »bor zapel pod vodstvom domačega župnika Alojzija tgurja nekaj pesmi. Dramatike točke po je mojstrsko vodila tov. Grlj Zora. Tudi najmlajši niso hoteli zaostati. Zato so nastopili • lepimi točkami in Seli mnogo uspeha ter dosegli priznanje navzočih. Lepo podane so , bile tudi deklamacije (h recitacij*.
AVTOPROGA TRST-VIPAVA
Konceslonlrana tvrdka
BOŽIČ ALOJZ
TRST, Ul. Boceaccio 4 - Tel. 35-24
Vozni red: Odhod lz 01. F. Severo ob 9. url ln 15. url g
Idealna krema, da se hitro ln prijetno obrljei, brez vode ln čopiča
Zastopnik za Jugoslavijo JUIY MAYER - TRST, Plazza della Bors« 3