Številka 190
TRST, v petek 12. julija »907
Tečaj XXXII
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti Je moč t
I shaja vaakl dan
tud; ob nedeljah !n praznikih ab 5., ab?panedal|klli ib 9. i|utra|
Posamič e Številke se prodajajo po 3	(6 Btotink)
S mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici. Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini. Sv. Lndji, Tolminu, Ajdovfičini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd.
CBK E OGLASOV se račnnajo po vrstah (Hroke 73 mm, visoke 2 V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink j ra osmrtnice, zahvale, poRlanice, oglase denarnih aavodov po 50 f tot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljra vrrts K" Mali oglasi po 3 atot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje f»e iaklju&io le upravi ..Edinosti".
Saro&nlna znaša
za v m? leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. ns
naročbe brec dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, laročiiia la leđeijsio itfaije .Ediiosti' siaie: celoletno K 5-20, pol leta 2-60
Vsi dopisi naj se poliljajo na uredni&tvo lista >*efrank- van p
pisma ae bo sprejemajo la rokopisi ne ne vrnrajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na opravo 1'nia UREDNIŠTVO: al. Glorgio Oalattl IS. (Naroda) d<m>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. J.amoik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koceorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti ^t. 18. s^s PoStno-hranllnlčnl račun 5t. S4l-60a. —— TEL£roa itn, 1167. .....
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Potovanje barona Aerenthala v Italijo.
DUNAJ 11. Minister unanjih stvari baron Aehrenthal odpotuje v soboto v Italijo ter se poda direktno v Desio, kjer se sestane z ministrom Tittonijem.
Poveljnik vojne mornarice.
DUNAJ 11. Poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli se je podal na inspiriranje, najprej na Reko.
Ogrska poslanska zbornica.
Zasedanje odgodjeno do 10. oktobra.
BUDIMPEŠTA 11. Ministerski predsednik dr. Wekerle je predložil zakonske načrte glede ureditve uprave in fin&ncijelnih odnošajev glavnega in prestolnega mesta Budimpešte. Poslednji načrt obsega tudi nakup Margaret-nega otoka, ki je sedaj lastnina nadvojvode Josipa. Otok kupi namreč prestolnica.
Nato je zbornica prešla na dnevni red. Minoritetni poročevalec Hency (ljudska stranka) je predlagal, naj se pokojnino določeno povodom imenovanja bivšega honvedskega ministra Fejervarv-ja kapitanom kr. ogrske tra bantne garde, proglasi kakor nezakonito ter naj se ne dovoli absolutorij za to postavko ; nadalje naj se ne dovoli absolutorij za znanih 200,000 K, marveč naj se naloži pravosodnemu odseku, da stavi glede nadaljnih odredb tozadevne predloge.
Posl. Buzath je polemiziral proti poročevalcu manjšine ter izjavil, da bi se prav za prav moralo staviti kabinet Tisza pod obtožbo, toda ljudska stranka ve prav tako, kakor vsa dežela, da je koalicija prevzela vlado le pod gotovimi pogoji, ki jih je treba spoštovati. Ljudska stranka hoče, ker stavlja tak predlog, pripravljati stranki neodvisnosti le težkoče in neprijetnosti.
Klici na klopeh stranke neodvisnosti : To je zavratna politika. — Na vzgor se klanja, na spodaj pa ruje.
Ministerski predsednik \Vekerle je odgovoril glede pokojnine FZM Fejervary-ja in na predlog posl. Heneza, nakar se je zbornica odgodila do 10. oktobra.
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 11. Najprej je zbornica vzela na znanje poročilo kvotne deputacije. Potem je pričela razpravljati o zakonskih načrtih glede ureditve plač železniških uslužbencev in službene pragmatike.
FML v pok. Tomičić je izjavil, da se omeji na nastopne izjave: Zakonski načrt o ureditvi železniške službe, o katerem se razpravlja, obsega kršenje politične individualnosti naroda Hrvatske, S'avonije in Dalmacije, kajti izpodkopuje izključljivost hrvatskega jezika kakor edinega službenega jezika na ozemlju Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, ki nam pristoja kakor političnemu narodu in ki je na trdni način po pogodbi določen po državnopravni pogodbi, sklenjeni med Ogrsko na eni ter med Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo na drugi strani ter uzakonjen kakor skupni zakon za Ogrsko, separatno s členom 30 iz leta 1868, za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo separatno s lnvatsko-slavonsko-dalmatinskiin členom 1 iz leta 1868. V dispozicijah te nagodbe, ki tvori del ustave toliko Ogrske kolikor Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, je možno po § 70 iste pogodbe, spremeniti kaj le na način, kakor je bila nagodba sklenjena, to je, z odobrenjem vseh onih iaktorjev, ki so nagodbo sklenili.
Vsled tega izjavljajo delegatje hrvatskega sabora, da po njihovem mnenju predloženi zakonski načrt krši načela in pravice, določene v paragrafu 70 nagodbe, kar je proti ustavi. Zato protestirajo hrvatski delegatje
proti temu činu ter istočasno izjavljajo, da je izvrševanje njih mandata odvisno od nadaljnih ukrepov hrvatskega sabora.
Na to je odgovoril minister Košut, nakar j so hrvatski delegatje Tomičić, Nikolić i.i j grof Kulmer odšli iz zbornice.
Grof Ferdinand Zichy je izjavil, da je bil vedno člen regnikolarue deputacije in pri vsaki priliki se je zamogel prepričati, da so toliko vlada, kolikor tudi vsi faktorji vedno šli na roko Hrvatom ter da so storili vse možno, da se vzdržujejo dobri odnošaji med Ogrsko in Hrvatsko. Toliko zgodovina, koli-! kor praktično življenje dokazujejo, da so tožbe Tomičića neosnovane. Govornik je predlagal, naj zbornica vsprejme predlogo. Na to sta bili predlogi v splošno in v podrobnostih vsprejeti.
Po rešitvi dnevnega reda je nadškof Varoszy predlagal, naj se predsedstvo pooblasti, da izrazi dne 18. avgusta vladarju čutstva zvestobe in udanosti zbornice. (Pohvala). Na to je bila seja zaključena.
Francoska zbornica.
PARIZ 11. Tekom debate o zakonu glede direktnih davkov je posl. Bienaime ostro kritikoval odnošaje v vojni mornarici. Rekel je, da se ladije potapljajo ali pa lete v zrak ter je očital vladi, da prikriva resnico. ; (Protestni klici.) Govornik je bil pozvan na j red radi opazke, češ, da je minister morna- j rice postal v svoji službi izdajalec.
Minister mornarice Thomson je izjavil, i da niso take nezgode na ladijah še le najno-vejega izvora ter je očital Bienaimu, da je sam s svojo nespretnostjo zakrivil, da se je! neka ladija potopila, pri čemer je utonilo mnogo ljudi. (Pohvala na levici in sovražni klici proti Bienaimu). Bienaime je prigovarjal. (Klici : In „Majunga ?") Bienaime je opravičil svoje postopanje o priliki ekspedicije na Madagaskar ter je zahteval, naj se večo pažnjo posveti mornarici.
Na to je bila generalna debata zaključena ter vsprejet člen 4 zakonskega načrta o direktnih davkih, nakar je bila seja zaklju-' čena.
Iz južne Francoske.
NARBONNE 11. Skoraj vsi municipalni sveti okraja so umaknili svoje demisije. Maroko.
TANGER 11. (Agence Havas). Vesti dospele od kaida Macleana poročajo, da se rod Elkmes pogaja s sultanom radi pardona za-se in za Raisulija.
Požar.
TERAMO 11. Včeraj je izbruhnil požar v pirotehniški tovarni, pri čemer je zgorela ena oseba, več jili je bilo pa ranjenih. Lastnik tovarne je našel baje smrt pod raz-' valinami.
TERAMO 11. Pri požaru v pirotehniški 'tovarni so zgorele štiri osebe. Dve osebi sta ' se hudo poškodovali. Tudi po noči je bilo več eksplozij. Pogorišče čuvajo karabinerji. Gašenje se vrši s potrebno previdnostjo. Livarnica se zrušila.
LONDON 11. Iz New-Jorka poročajo ! listom, da se je v Filadeltiji zrušila velika li-; varnica, pri čemer je bilo usmrtenih 40 oseb. j 15 mrličev so že našli.
Združene države in Japonska.
NEAV-JORK 11. ^Admiral Jamamoto, ki je dospel semkaj iz Evrope, meni. da bodo prijateljski odnošaji med Združenimi državami in Japonsko trajali dolgo. Sedanji vihar se | poleže v vodah Tihega Oceana. Mnogo je v j sedanjem položaju odvisno od vedenja časopisov. Jamamoto je na kvarantenskih otokih ' kakor zastopnik kontreadmirala Goodricha. poveljnika ladiiedelnic, pozdravil neki poročnik, ki je izročil admiralu prisrčne pozdrave.
Pozneje ie poveljnik atlantske eskadre kantre-1 admiral Evan3 pozdravil admirala Jamamoto v hotelu. Pozdrav je bil prisrčen.
WASHINGTON 11. Državni oddelek in tukajšnje japonsko poslaništvo odločno tajita vest, ki je bila iz Haaga brzojavljena v Lon-| don, češ, da je Japonska kategorično zahte-, vala od Združenih držav zadoščenje radi po- j stopanja z Japonci. Oba izjavljata, da se niso tozadevno vršila nikaka pogajanja. Vožnja z avtomobilom iz Pekinga v Pariz.
MARIJNSK 11. (Gub. Tomsk.) Princ Borghese je včeraj ob 4. uri popoludne dospel z dvema spi emljevalcema iz Pekinga ter se je ob 4. uri zjutraj odpeljal dalje.
HRVATSKA.
Shod starčevićanske stranke.
ZAGREB 11. (Ogr. biro). Včeraj popoludne se je vršil shod starčevićanskih poslancev v saborn, katerega so se udeležili vsi poslanci. Poslanci izdajo manifest, ki se najodločneje izjavi proti obstoječi ogrsko-hrvatski nagodbi s pozivom na boj za samostalnost Hrvatske. Danes se bodo poslanci posvetovali o nadaljni taktiki stranke.
Državni zbor.
DUNAJ 11. Zbornica je nadaljevala ; prvo čitanje računskega provizorija. Posl. Ofner je zagovarjal reformo kazenskega za-j kona. preiskovanega zapora in preiskave. Posl. Bielohlavek je polemiziral proti včerajšnjemu govoru posl. Adlerja, branil svojo stranko pred napadi socijalnih demokratov ter ko-nečno izjavil, da bodo krščanski socijalci glasovali za provizorij. Posl. Beer je priporočal več socijalno političnih reform ter je konečno v imenu svoje stranke izjavil, da bo ista glasovala proti provizoriju. Posl. Wolf je naprej govoril o zahtevi Čehov po protokoli-ranju nenemških govorov. Češki obstrukciji r parlamentu bi češki Nemci odgovorili z obstrukcijo v češkem deželnem zboru. Med nadaljnim govorom Wolfovim je prišlo do viharnih prizorov, ker so socijalni demokrati neprenehoma govornika prekinjevali. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Seja načelnikov klubov.
Kakor poročajo z Dunaja, so včeraj opoludne imeli načelniki klubov sejo. Na seji se je razpravljalo o delavskem programu za tekoče zasedanje. Sklenilo se je sklicati ustavni odsek.
Narodni praznik Korošl Slovencev.
V nedeljo, dne 14. t. m. se bo vršila v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem velika narodna slavno3t ob priliki blagoslov-ljenja temeljnega kamena narodne šole.
Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo so koroški Slovenci v kratkem času dobrih dveh let skoraj izključno le s svojimi lastnimi prispevki omogočili ustanovitev tega za Slovenstvo na Koroškem tako velevažnega zavoda, in gotovo je dolžnost vseh Slovencev, da se vsaj na dan, ko koroški Slovenci praznujejo uresničenje svoje najiskrenejše želje, pridružijo svojim bratom v slavju njihove osamosvojitve izpod težkega jarma tujčevega pritiska, izpod jarma germanizacije.
Dolžnost slovenskega naroda je, da ta dan resnično pokaže svojo bratsko ljubezen nasproti tistim, ki jih je vedno imenoval svoje najljubše, obenem pa tudi da manifestira ono skupnost v našem narodu, iz katere se tako radi norčujejo naši nasprotniki, češ : nič jih ne druži, niti rod niti jezik, „bratov" to-in onstran Karavank.
Dvignite se torej in pohitite dne 14. t. m. v slovenski Št. Jakob v slovenskem Rožu ter pokažite svojim koroškim bratom, da ni prazna beseda, ki se tolikokrat ponavlja o bratstvu in bratski ljubezni! Pridite ter pokažite s svojo mnogoštevilno navzočnostjo oholemu Nemcu in izdajalskemu nemčurju, da ima koroški Slovenec onstran Karavank bratov, ki so pripravljeni vedno in vselej z vso odločnostjo stopiti v boj zanj in za njegova prava, in da je njih število toliko, da se mu ni treba bati sovražnikove zlobe.
Poživljamo torej vsa narodna društva, poživljamo vse posamičnike, katerim je le mogoče, da žrtvujejo dan 14. julija koroškim Slovencem, da pohite ta dan v krasni slovenski Rož, da s svojo udeležbo na blago-8lovljenju temeljnega kamena nove slovenske trdnjave na Koroškem, narodne šole v Št. Jakobu, navdušijo nanovo probujene koroške Slovence k tem vztrajnejšemu, tem odločnejšemu delu za njihov in ž njimi vsega slovenskega naroda obstanek, da probude v koroških Slovencih že skoraj zaspalo zavest, da so res še veja enega skupnega slovenskega debla, da je res še tostran gorovja isti rod kakor onstran, ki Čuti ž njimi, ki trpi /. njimi trpečimi, ki se raduje ž njimi, ko se snmi vesele.
Slovenci! V nedeljo, dne 14. julija, v Št. Jakob v Rožu na narodni praznik koroških Slovencev.
Pripomba: Železniška postaja za St. Jakob v Rožu je Podrožčica nove državne železnice. Najugodnejše zveze so za udeležnike celodnevne slavnosti: iz Ljubljane zjutraj 7 05, Gorice 6 05, Trbiža 8*18. Odhod z Jesenic 9 25, prihod v Podrožčico 9*44. Iz Beljaka 800, prihod v P o d r o ž č i c o 8 51. Brzovlak iz Trsta zjutraj 7*25, prihod vPodro/. čico 11*45. Iz Maribora preko Dravograda 3*20 zjutraj, prihod v Celovec 6*41, odhod 7*45, prihod v Podrožčico 8*54. (Brzovlak odhod iz Celovca 6'50, prihod v* Podrožčico 7'47). Iz Celja preko Ljubljane z brzovlakom ob 4*18 zjutraj, iz Ljubljane ob 7*05.
Društva in večje družbe naj naznanijo udeležbo zadnji čas do sobote dne 13. t. ,m. g. župniku Mateju Ražun-u v S t. Jakobu v Rožu.
Stoletnica rojstva (Malja.
Videm, 8. julija.
V dopolnitev prejšnjega dopisa sporočati mi je še sledeče : Mej avstrijskimi udeleženci je bilo okolo 600 žeusk iz Trsta in Gorice, katere so se posebno odlikovale na demonstracijah. Goriški, tržaški, istrski in dalmatinski udeleženci so tako hrupno demonstrirali, da so celo župan Pecile in drugi ugledni možje jih morali neprestano miriti in opominjati.
Zastave tržaških, istrskih, dalmatinskih in goriških neodrešencev, ki se za vsaki slučaj že več let hranijo v Vi$mu, so bile črno ovite. Goriška nosi napis: „Gorizia irredenta attende!" (Neodrešena Gorica pričakuje)
Na slovesnem sprejemu društev in de-putacij v veliki grajski dvorani je župan Pecile govoril dostojno, spominjaje se bojev za zjedinjenje Italije. Drugi govornik, neki Riccardo Lu/zatto (uno dei mille) je govoril o torturah, ki so jih morali prenašati boje-valci za ujedinjeno Italijo v republikanskem smislu.
V obhodu po mestu nosili sta venec „Venezia Giulia" d?e Tržačanki. Avstrijske udeležence sprevoda so obsipali iz okon z listki v italijanskih barvah z napisom: „Ai rr.onti! Ai monti! Trentini, Triestini, Istriani,
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
„Vse mogoče, Žak. A doslej poznamo samo njegovo velikost, vemo nekoliko, kakšen da je, a v popolni temi smo še, da-li je obljuden in da-li so dosegli njegovi prebivalci tisto izpolnjenje v vedi kakor mi, kar je večji j del odvisno od tega. kakšne so njih socijalne ; razmere..."
_Ne vprašam po njih znanju; ali moč, | ki zna ustvarjati taka dela, je čudovita. Ne vem. toda žaiosti me, kadar gledam to svetlo j nebesno telo — misel me ima, da je prebi-, vališče duhov, ki so se ločili s tega sveta. "
„Pijte požirek žganja," se je oglasila Uza, ki se je bila prebudila, in pomolila stotniku steklenico. „Megla strdi človeku vso kri. Pijte malo in potem bodete lahko spali."
„To zvezdnato nebo," je nadaljeval
Lavton, ki se ni zmenil za Lizino ponudbo, „je čaroben pogled in bridko škoda le, da taka ničvredna človeška golazen pase svoje nizke strasti pod tako krasnim nebesnim obokom."
„Govorite resnico, dragi Zak," je rekel doktor. „Zemlja ima prostora za vse, ki se vesele svojega življenja... samo če bi se ga j hoteli! In vendar ima tudi vojna svoje dobre strani. Tako na primer pospešuje kirurgično vedo, pospešuje —"
„Ali vidite tisto zvezdico," ga je prekinil Lavton, „ki kuka tam-le izza oblačka ? Ali ■ je tudi ona svet kakor naš in nosi bitja, obdarovana z razumom kakor mi ? Ali poznajo j tudi oni vojno in prelivanje krvi ?"
„Z dovoljenjem," je dejal stražmojster in ; salutiral. „Že v sv. pismu je pisano, da je i pustil Bog stati solnce pri miru, ko je Jozua, napadel — sovražnika. No, če torej Bog sam pomaga zraven, kjer so vojne, potemtakem
vojna vendar ne more biti greh !"--
Ropotanje bobnov s hriba, zasedenega od Angležev, je oznanjalo, da je tam že vse
pokoncu in takoj je sledil enaki signal pri Amerikancih. V hipu sta bila oba hriba polna življenja in nemira. Dan se je svi tal in sovražnika sta se pripravlja na boj. Po številu so bili Amerikanci veliko na boljem, a kar se je tikalo discipline in oboroženja, so jih Angleži j daleč nadkriljevali.
Ko je vzšlo solnce, so se začele vrste pomikati naprej. Amerikanci so morah, da se približajo sovražniku, prekoračiti sotesko in potem preplezati strmino na njej nasprotnem koncu.
Marš je pričel, se izvršil navzdol lepo in točno, do približno vznožja hriba, s katerega so se — v najlepšem redu — pomikale kraljeve čete, katerih krila je varovalo strmo, nedostopno skalovje.
Brambovci so jih sprejeli s hudim, gostim streljanjem, ki je dobro učinkovalo in sovražnika za hip ustavilo. Ali častniki so vzpodbujali moštvo in zdaj je sledila od tam salva za salvo z veliko preciznostjo. Čez nekaj časa je bilo čutiti, kako angleški ogenj zmaguje amerikanskega, in zajedno so zadonele
tam trombe: Angleži so naskočili z bajonetom ! — Da bi vzdržali tak napad, pa brambovci niso imeli zadostne discipline : njih vrsta je omahnila ... se ustavila... se razdelila v kompanije ... v kose in koščke .. . dasi so še vedno streljali.
Lavton je bil tiha priča vsega in ni odprl ust, dokler ni bilo polje pokrito z Ležečimi Amerikanci. Zdaj pa ga je zgrabilo pri srcu. Zdrvil je dol po hribu in z vso silo svojega mogočnega gda je jel ustavljati bežeče. „Zgrešili ste pot,*1 jim je klical, .tja — kazal je s sabljo na sovražnika - tja-čez vodi pot svobodnega Amerikanca !"
Njegova junaška prikazen, njegov glas, njegove besede — učinkovalo je kakor čudež. Ljudje so se ustavljali, hiteli nazaj, se zbirali okoli stotnika ... Kmalu je imel hrabro četo za seboj, s katero se je vrgel prodirajočemu sovražniku naproti.
Angleški narednik je skočil izza drevesa, za katerim je bil skrit, pobliskovo pomeril na stotnika in ustrelil.
(Pride še.)
Stran II
šlv. 190
V Trstu, dne 12 julija i^CT
Goriziani! Prendete esempio dai superbi figlii delle montagne, cd imparate da loro come si debellano i soldati dei tiranni! (Na gore ! Na gore ! Tridentinci, Tržačani, Istrani, Goričani! Za vzgled naj vam bodo ponosni sinovi gorovja, od njih se naučite, kako se premaguje vojake trinogov).
Drugi enaki listki nosili so napis: „Diamo aiuto ai fratelli di Trento e Trieste nella difesa della nazionalita italiana: asso-ciainoci ala „Trento-Trieste". (Pomagajmo tridentinskim in tržaškim bratom v njih boju za italijansko narodnost s tem, da pristopimo društvu „Trento-Trieste")-
V sprevodu so bili irredentaiji iz vseh laških gnezd v Istri, (par njih jih je izjavilo, da zastopajo Pazin), iz Zadra, veliko iz Trsta, z Goriškega vse obmejne občine, potem mnogo iz Gorice, Tržiča, Kormina, Gradiške in Cervinjana. Ti so podali skupno izjavo: „I cittadini di Trieste, del Goriziano, deli' Istria e della Dalmazia intervenuti a Udine, la prima terra ove essi possono libe-ramente manifestare i loro immutabili sentimenti, pure spiacenti di non poter seguire le gloriose bandiere dei Veterani e Keduci, come sempre hanno fatto in tutte le manifestazioni patriotiche dopo il 1866, prendono parte al odierno publico corteo, nell" intento di rendere omaggio al grande Eroe, che nell' Unione della Patria entro i suoi naturali con fini fu sempre estremo con fin." (Tržaški, goriški, istrski in Dalmatinski podaniki, došli v Videm, v prvi kraj, kjer smejo dajati svobodno izraza svojemu nespremenljivemu mišljenju, ako tudi v svojo žalost ne smejo slediti zmagoslavnim zastavam veteranov in preostalih, kakor so to storili do sedaj vedno na vseh patrijotičnih manifestacijah od leta 1866 6em. se vdeležu-jejo današnjega javnega sprevoda z namenom. d:t počaste spomin na velikega junaka, ki je bil za vjedinjenje domovine v nje naravnih mejah sam skrajni mejač).
Slavnostnega obeda se je udeležilo okoli 40 03eb. Župan je napil avstrijskim gostom, stari Garibaldinec Luzzatto je pa te spominjal na njih dolžnost glede odrešenja dežel še krvavečih pod tujim jarmom. Na obedu je bil tudi neki državni poslanec iz Primorske ! Ko se je zahtevalo, naj govori se je odrezal, da ni pripravljen in je le]zaklical: viva 1'Italia ! D;;lje so se na obedu sprli italijanski socijalisti s tržaškimi, katerim so prvi očitali, da niso italijanski, marveč k večemu nemški ali pa avstrijski socijalisti, čemur so tržačani glasno oporekali, trdeč da so pravi italijanski demokratje. (Tukaj imate njih izpoved da jo izkoristite, kadar bo v Trstu trdili, da so mednarodni !)
Mnogo drugih epizod na tem slavju opuščam, ker so za nas brezpomembne, samo še to se mora pribiti, da se laška liimna ni smela svirati terda so vsiljenei z onestran Idrije hripavo hreščali znano „Nella patria di Rossetti".	_
Pi§mo iz Prage.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ameriški Čehi častć spomin velikih čeških mož. — Ameriški Ćehi pojdejo v Češke Budjejovice. — Brzojavna čestitka lvovske^a mestnega sveta, — Zastopnik „Agence Havas— Strjh Madjarov pred častnim darom Slovakov. — Četki pesnik Jaroslav Vrchlicky sokolskemu zletu. — Dogodki v petek dne 28. junija. — Sprejem ljubljanske in zagrebške občinske deputacije.
Ob priliki vsesokolskega zleta počastili so ameriški Čehi skupni grob ustanoviteljev sokolstva, Tyrša in FUgnerja ter Karla Havlička Borovskega. Položili so na njih grobove lovorove vence z narodnimi barvami češkimi in ameriškimi. Ti venci so bili shranjeni v sokolskem muzeju na večni spomin.
Vodstvo ameriških Čehov se je odločilo, da polete dne 7. julija s posebnim vlakom na tabor jugočeškega naroda v Češke Budjejovice. Iz Čeških Budjejovic pojdejo Amerikanci v ponedeljek 8. julija v H u s i n e c. rojstno vas mojstra Jana Husa. kjer položijo venec v rojstni hiši Husovi.
Mestni svet v Lvovu je poslal praškemu županu k zletovim slavnostim sledečo brzojavno čestitko : „Istočasno s prekrasno slavno 3tjo češkega sokolstva v Pragi vrši se v Lvovu jubilejni zlet poljskih Sokolov na proslavo 40 letnice ustanovitve prvega poljskega Sokola. Zadržani vsled tega vdeležiti se vaše slavnosti, zahvaljujemo se srčno za častno povabilo slavnega glavnega mesta češkega in pošiljamo v vaše roke srčne čestitke razvijajočemu se sokolstvu češkemu, da se dalje ra-cvita v prospeh in slavo češkega naroda. Imenom mesta Lvova: Cinchcinski, župan."
Kakor korespondent glasovite rAgence Ha vasu se je udeležil zletovih slavnosti F. du Bois iz Pariza.
Omenil sem svoječasno, da amerikanski Slovaki, ki so prišli v Prago na zlet, poneso svojim rojakom v Turčanski Sv. Martin krasno zastavo v dar. Sinoči pa je dospel sledeči brzojav v Prago : Sedmičlenska deputacija ameriških slovaških Sokolov, ki je imela oddati prapor kakor ameriški častni dar Slova-kom v Turčanskem Sv. Martinu, je bila na kolodvoru rsprejeta od čete orožnikov s nasajenimi bajoneti. Žandar ji so vdrli tudi v muzejske prostore ter raegnali sirano občin- ' >7ro. Obisk ameriških Slovakov v Bužomberku j so madjarski žandarji zabranili. Ameriški Slovaki so odpotovali v Tatre, kamor jih zasledujejo orožniki. A/nogo ameriških Slovakov sedi že v ječi ali na srečo so vsi ameriški državljani ter je že storjen kvrak pri ameriškem konzulatu v Pešti za njih osvoboditev.
Komentarja menda ni treba. Saj je to vne-bovpijoč dokaz, kaj je furor hungaricus !
Največi češki pesnik Jaroslav V r-c h 1 i c k v je posvetil sokolskemu zletu krasno pesem, ki je pravi biser v češki literaturi.
Slavnostno razpoloženje in iskreno nav-1 dušenje, ki je vladalo dne 28. junija v Pragi se je razširjalo tudi po predmestjih in skrajnih periferijah mesta pa tudi po okolici. Vsak prihod novih gostov je bil za sebe slaven dogodek. Istotako burno se je pozdravljalo francoske gimnaste z „Vive la France!" kaker Slovence z „Nazdar!" in Hrvate z „Živeli Hrvati!" Bilo je genljivo gledati na goste vrste tisočih glav pred kolodvori, pričakujočih prihoda vlakov. V solnč-nem žaru so tu cele ure stali možje, žene in 1 deca in niso čutili utrujenosti, marveč samo vročo željo, da bi že mogli pozdraviti drage goste. Ne sme se trditi, da je bila teatralnost, ako so ljubljanskemu županu izpregli konje ter ga tako peljali v mesto. Ime Hribar znači med Češkim narodom veliko potenco, in Hribar je med Čehi ravno tako popularen kakor je bilStross-! majer med Jugoslovani. Celi vele-toki občinstva so se v petek popoludne valili na Vaclavsko namestje, ki je kratko pred prihodom francoskih gimnastov izgledalo kakor zgradba živih teles. To gibanje je impozantno stopalo v podvečer, ko je vse ljudstvo hitelo k vltavskim bregom, kjer se je človeku zdelo j da se odigravajo bajne orijentske pravljice.
Ob prihodu zagrebških in ljubljanskih občinskih zastopov je bil kolodvor zopet napolnjen odličnega občinstva. Ko sta zagrebški ' iu ljubljanski župan izstopila, ju je praški; primator dr. Groš (po starem slovanskem 1 običaju) poljubil in objel, nakar ju je pozdravil, omenivši lanskega zleta v Zagrebu. Videč tu reprezentante dveh jugoslovanskih metropol, vidi potrjeno staro prislovico „kri nije veda*1. Želel je dragim gostom, ki jih je na-zval svojimi pobratimi, da bi se v Pragi občutili kakor doma in da bi s svojo prisotnostjo dodali leska slavnostim. Imenom Č. O. S. je jugoslovanske delegate pozdravil dr. N o-v o t n v, kazaje na uspešni razvoj sokolske ideje, ki vse slovanske narode spaja v jedno. Za združena jugoslovanska društva jih je pozdravil akademik L i p o 1 d. Prvi je odgovoril zagrebški župan dr. A m r u š, ki je akcentiral, da hrvatski narod prinaša ljubezen za ono ljubezen, v kateri so Čehi lani v tako velikem številu posetili Zagreb. Izraža veselje na tein, da vstopa na historična tla češke prestolnice, ki nad njo kraljuje s taro beli Višegrad.
Ljubljanski župan Hribar se navdušenimi besedami zahvaljuje za iskren vspre-jem ter' pravi, da narod slovenski z vdanostjo in ljubeznijo gleda na svojega mogočnega brata Ceha. Na to so zasedli ljubljanski in zagrebški občinski zastopniki pripravljene kočije. Istočasno z zagrebškimi in ljubljanskimi delegati so prispeli tudi jugoslovanski poslanci, ki so bili predmetom burnih ovacij. Ljubljanski delegati so bili nastanieni v hotelu „Pariz4*. Ljubljanski in zagrebški župan sta bila burno aklamiranat Komaj sta zasedla svojo kočijo; je priskočilo občinstvo, izpreglo konje in ob viharnem navdušenju občinstva ju je odpeljalo preko vsega Vaclavskega trga v odkazani jima stanovanji. Sokolski zlet v Pragi je eklatantno dokazal, koliko simpatij uživa ljubljanski župan med češkim narodom, To naj mu bo tudi sijajno zadoščenje za one barbarske napade, ki se mu pripravljajo dan za dnem od strani njegovih rojakov.
Spor med Ogrsko in Hrvatsko.
Z odloženjem hrvatskega sabora je situ-vacija s hrvatsko-srbsko koalicijo popolnoma spremenjena. Čim je bil Košutov železniški „zakon" vspreiet na znani nasilni in z ustavnega stališča naravnost lopovski način, ni hrvatskim in srbskim delegatom preostajalo druzega, nego zapustiti skupno zbornico v Pešti ter \ renesti parlamentarno borbo v hrvatski sabor proti ogrskemu parlamentu in proti zastopniku ogrske vlade v Hrvatski, proti madjarskemu komisarju, ki se v žaljenje hrvatskega imena nazivlje — ban Hrvatske. Za sedaj bi bili glavni točki parlamentarnega boja v hrvatskem saboru : poročilo delegatov o postanku in stanju konflikta in pa zavzetje stališča nasproti novi vladi na Hrvatskem !
Z odloženjem sabora je ta načrt prekrižan. Vprašanje navstaja torej : kaj sedaj ? kakovo taktiko naj določi koalicija za nadalj-no borbo proti Ogrski ?! Glasila koalicije so mnenja, da naj se delegatje povrnejo v Pešto in naj tam nadaljujejo parlamentarno borbo z vsemi sredstvi! Z obstrukcijo naj preprečajo vsako delovanje parlamenta v Pešti. Za sedaj je skupni sabor njihov forum, kjer morejo v praksi rušiti jedinstvo madjarske države in parlamenta ter dovesti ogrsko vlado pred alternativo: ali bo morala izvesti še celo vrsto najškandaloznejih nasilstev, ali pa popraviti krivico, ki jo je storila. Z obstrukcijo treba prisiliti vlado: ali da razpusti hrvatski sabor ali pa, da ga skliče, ker ni 'smeti dopuščati, da se zavlačevanjem „ban" Rakodczay odteza sodbi sabora in da se poslednjemu jemlje možnost, slušati delegate in ! jim povedati mnenje sabora. Naj se že Ma-djari odločijo za eno ali drugo : grenka bo zanje vsakako. Če bi se pa ogrska vlada odločila za pravi formalni komisarijat, pa bo to brezkrajna blamaža, nasilje najhuje vrste, kršenje ogrske ustave, dočim bo borba Hrvatov vedno ustavna, zakonita, parlamentarna! Naj
se torej suče stvar kakor hoče, vidimo, da je 1 gospod Fran Košut napravil veliko kozlarijo in je vspeh te velike borbe odvisen od tega, ,da-li se hrvatski narod pokaže doraslim velikemu trenotku in da-li bodo zastopniki naroda j— brez razlike strank — znali in ho teh izkoristiti ugodnost pozicije, v kateri se nahajajo ? !!	_____
Dogodki na Hrvatskem.
Rakodczay-eva vlada.
Iz Zagreba poročajo, da so pogajanja med banom Rakodczajem ter dr. Spevcem in SiloviČem napredovala v toliko, da sta poslednja dva že privolila, da prevzameta vlado (in sicer prvi notranje stvari, drugi pa bogo-častni oddelek, dočim ostane mesto za pravosodje še nespopolnjeno. Rakodczay snubi in obeta na vse strani ter pravi, da ima velikih koncesij od dr. \Vekerla. Govori se tudi, da se snuje novo glasilo nove stranke. List bi imel izdajati Šandor Egersdorfer.
Bojkot madjarskega blaga.
Kakor poročajo iz Zagreba, je I. hrvatska štedionica s podružnico v Varaždinu sklenila odpovedati ter da je hrvatska poljedelska banka s podružnico na Reki že odpovedala vsako zvezo z madjarskimi denarnimi zavodi in tvrdkami.
Zagrebški ključavničarski obrtniki so sklenili ne vspre jemati blaga madjarskih trgovcev ter se nadejajo, da bodo obrtniki vse Hrvatske siedili njihovemu izgledu. Seja členov bivše madjaronske stranke.
Členi bivše narodne stranke so imeli v sredo v Zagrebu sejo. Na seji je dr. Spevec poročal o odnoŠajih nasproti banu Rakod-czayu.
Dogodki na Ruskem«
Atentat z bombo.
Iz Varšave poročajo, da je bila proti i vozu policijskega predsednika v Radomu ivržena bomba. Policijski predsednik je ostal 'nepoškodovan, dočim je šel voz popolnoma na kose.
Sestanek carja Nikolaja »n nemškega cesarja
;se bo baje vršil v S\vinemindi.
-
Drobne politične vesti.
Nov zakon v zaščito izseljencev. Dunajska „Zeit" poroča, da je v mini-sterstvu za uuanje stvari pripravljen načrt novega zakona v zaščito izseljencev. Ta načrt se predloži zbornici na jesen. Sestavljen je :na isti podlagi, na kateri je bil oni pred dvemi leti, ki ga je bila predložila vlada, o katerem se pa ni razpravljalo. V novem načrtu so vzete v obzir tudi reforme i udu stri- i ijalnega zakona.
Antimilitarizem na Francoskem. Pariški listi poročajo, da je bil re-servni poročnik Jean Lonis obsojen na 30 dnevni zapor v trdnjavi, ker je za časa svojega službovanja predsedoval v Lons-le-Sau-nieru nekemu antimilitaričnemu shodu ter tamkaj hudo protestiral proti navzočnosti policijskega komisarja,
Panameriška zveza. „Magdebur-ger Zeitung" poroča iz New Jorka. da se je med Združenimi državami in ostalimi državami ameriškega kontinenta sklenila tajna pogodba, ki naj združi vse države obeh Amerik v ofenzivno in defenzivno zvezo.
Ovacije portugalskemu kralj u. Iz Lizbone poročajo, da je prebivalstvo iz Portalegre in okolice priredilo kralju Kar-losu, ki je dospel tjakaj v spremstvu vojnega 1 ministra, zelo prisrčen vsprejem. Mesto je bilo v zastavah. Kralj je med drugimi vsprejel tudi predsednika delavske zveze, ki je v imenu delavcev izrazil kralju čutstva simpatije. Kralj se je na to podal v Alter do Chao. , Na vsem potu je prebivalstvo prirejalo kralju I živahne ovacije. V Cratu je bil kralj navdušeno vsprejet.
Vatikan proti duhovnikom jmodernistom. V Perugiji je bil na ukaz I Sv. Stolice odslovljeu rektor tamošnjega bo-goslovskega semenišča, ker je baje pripadal ^ struji duhovnikov modernistov. Iz enacega ; vzroka je bil odstavljen in izobčen župnik Atilij Pandozi iz Morina.
i Dnevne vesti.
Razpisana služba. Pri c. kr. okrajnem 'sodišču v Labinju je razpisana služba sodnij- j skega sluge.
Kje je Logatec ? ! Kako vprašanje V !, 1 Smešno. To ve pri nas sleherni otrok, tudi' 1 če se ni nikjer učil zemljepisja, kakor so sej j ga menda vsi sedaj služboj oči poštni uradniki, j In vendar je poštnih uradnikov, ki ne vedo: ■ za Logatec, o čemer priča nastopni dogodek : •
Tukajšnji odvetnik dr. Fran Brnčič je i odposlal pismo pod naslovom : „Ugledna po-1 jsojilnica Logatec4*. Pisava je lepa, razločna. ; ! Kako se je začudil, ko mu je bilo pismo | vrnjeno s pripombami, napisanimi z rdečo ! tinto : Retour ! Wo? Post?
Dotični poštni funkcij onar ne ve torej! nič o Logatcu, dasi je to znan kraj v bliž-| nji pokrajini : s pošto z razmerno velikim i prometom, veliko lesno trgovino in industrijo in razmerno znamenito železniško postajo.... In vendar je uradnikov, ki tacega bližnjega kraja ne poznajo !! To je nezaslišano. — In človek res težko verjame v tako nevednost in nehote se mu usiljuje misel na hudobijo vsled narodne animoznosti ! Toda v tem slučaju bi Itaki dogodki zahtevali najstrožjega nastopa od strani poštnega ravnateljstva. Poštne po-šil jat ve se ne smejo poverjati taki nevednosti,
še manje pa smejo biti predmetom, na katerem si kakov slavofobni poštni funkcijonar hladi svojo jezico ! Kajti ne more vedeti, kolike važnosti je za naslovljenca vziroma odpo-šiljatelja vsebina pošiljatve. In ravno glede gornjega slučaja se nam zatrja, da je bila stvar važna in zelo nujna !
Z vso odločnostjo bodi povedano c. kr, poštnemu ravnateljstvu : uradniki, ki ne poznajo krajevnih imen v deželnih jezikih ta in ; v bližnjih kronovinah, so nesposobni za vršenje svoje službe in stalna nevarnost za interese občinstva!! Mi bomo z vso energijo delali na to, da taki uradniki postanejo jednostavno nemogoči :
Velik shod železničarjev. V sredo
zvečer vršil se je v Bergovi restavraciji pod gradom velik shod železničarjev, katerega se je vdeležilo preko 500 oseb, uradnikov in uslužbencev. Shod je bil predzadnji v vrsti onih velikih shodov železničarjev, ki so se zaporedno vršili po vsej Avstriji in katerim je namen, da z ozirom na sklenjeno koalicijo vseh železničarskih društev pripravljajo na prihodnji ekonomični boj proti raznim železniškim upravam. Predsednikom shoda je bil izvoljen gosp. uradnik Skrjan. Govorilo se je v nemškem in slovenskem jeziku. Prvi govornik g. Nikolits iz dunajske uradniške zveze je govoril o obupnem gmotnem stanju vseh železničarskih kategorij in o njih brezpravnem 1 položaju, ki stoji v diametralnem nasprotstvu j z velikansko odgovornostjo, ki jo nosi želez-| ničarski uslužbenec. Povdarjal je solidariteto uradnikov z nižjimi uslužbenci, do katere jih je spravila skupna beda, ter je pozival vse. naj ne omahujejo, kadar vodstvo napove boi potom pasivne rezistence. Nadaljni govornik . g. Tušek (Čeh) je dal duška svojemu odušev-; ljenju na tem, da so se vendar enkrat urad-| niki našli skupaj z uslužbenci k skupnemu boju. Rekel je, da so jih uprave vedno vodile za nos, da je konec prosjačenja in praznega obetavanja in da mora sedaj nastopiti boj na i nož. Upravam se poda ultimatum in ako one I ne priznavajo v določenem roku upravičenih ! zahtev železničarjev, potem nastopi boj na nož; ako pa bi hotela vlada z vojaško silo potreti železničarsko gibanje, potem pa, je dejal govornik, imamo drugo reservo. To so „Oberbauarbeiter", ki bodo znali, kaj jim je storiti.
V istem smislu je govoril g. Kopač, ki je pokazal posebno na žalostno stf.nje pri južni železnici in pozval tudi one pri državni železnici, naj bodo solidarni. Pri tem si gosp. I Kopač ni mogel kaj, da ne bi zasmolil ene I tudi ustanavljajočim se narodnim organizacijam slovenskih delavcev, predbacivaje jim, da rušijo solidariteto in da spadajo k tem organizacijam ravno oni, i ki so svoj čas bili izdajice, ko se je šlo za . boj za skupne interese (?). Na zadnje se je sprejela enoglasno resolucija v smislu zgornjih izvajanj.
Napovedi za odmero pridobnine za
priredbeno dobo 1908/1909 v neposrednje državnem mestu Trstu in okolici, v pokneženi ; grofiji Goriški in Gradiščanski ter v mejni grofiji Istrski je izdalo c. kr, finančno ravnateljstvo nastopni oglas :
Po Ž; 39. zakona od dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 o neposrednih osebnih davkih se ima občno pridobnino, ki je urejena v prvem poglavju imenovanega zakona, odmeriti na podstavi napovedij, ki jih morajo podati davku podvrženi posamezniki. Poživljajo se torej vse one stranke, ki izvršujejo v neposrednje državnem mestu Trstu in okolici, v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski, ter v mejni grofiji Istrski kako obrt, ali se pečajo s kakim drugim opravilom, ki donaša dobiček, ter so zato v smislu § 1 imenovanega zakona podvržene občni pridobnini, da sestavijo vestno in kakor najbolje vedo, resnično napoved za priredbeno dobo 1908/1909, ter j da jo. ali pismeno izročijo ali ustmeno javijo v času od 15. julija do 15. avgusta 1907 pristojni davčni oblasti I. stopinje (c. in. kr. davčni administraciji v Trstu — Piazzetta della chiesa evangelica štev. 2., III. nad-I stropje, odnosno c. kr. okrajnemu glavarstvu I ali onim c. kr. davkarijam, ki se nahajajo v ! kraju, kjer ni c. kr. okrajnega glavarstva.) i Tiskovine za napovedi se dobivajo brezplačno : na navedenih oblastih in uradih.
Kako je treba sestaviti napoved, govore j §§ 39. 40. in 42, imenovanega zakona, §§41. , in 64. pa poučujeta o dolžnosti, kako je treba ' zglasiti nova podjetja, dela in obrtišča.
Glede nasledkov, ki nastanejo, ako se j napoved ne predloži, ali, ako se je ista na-; pravila napačno in nepopolno, glej §§ 239, I 241., 243., in 244 imenovanega zakona.
Stranke, ki žele podati svoje napovedi j ustmeno na zapisnik, se poživljajo, naj v j lastnem interesu (radi poznejšega navala I strank) pridejo prej ko možno k pristojni j davčni oblasti I. stopinje, odnosno v bližnjo ! c. kr. davkarijo, da oddajo svoje ustmene ! napovedi.
Glede onih podjetij ali del, ki so nave-' dena po abecednem redu v izkazu, nabaja-' jočem se na zadnji strani tiskovine za napoved. treba je navesti razun splošnih znakov podjetja tudi posebne znake, ki so imenovani I v izkazu pri dotičnem podjetju ali delu.
Konečno se opominja davčne obvezance, da imajo dolžnost natančno popolniti vse točke obrazca za napoved za pridobnino, ter se priporoča, da kar najbolj skrbno store to svojo dolžnost, kar je v prvi vrsti v korist ' davkoplačevalcev samih.
V TrSčU, dne 12. julija l£07
»EDINObT« št. 190
Stran Ilf
Od sv. M. Magdalene spodnje, — i
Pred desetimi leti ustanovilo se je pri sv. M. Magdaleni spodnji, (sv. Ani) „Obrtniško društvo" ki se najlepše razvija med vsemi okoličauskimi „Konsumnimi društvi". — Da društvo tako lepo napreduje, je razvidno iz j tega, da je hišo (oziroma, svoj dom), ki si jo je kupilo pred malo časa, v tem tekočem letu le poplačalo, tako da so členi društva lahko j ponosni na to lepo stavbo, ki so si jo pri- , svojili v malih letih. Vsi lahko vsklikajo ] složno z društvenim blagajnikom : „Hiša je | naša !" To društvo ni napredovalo samo na gospodarskem polju, ampak je koristilo tudi j politično. Društvo se je ustanovilo za veliko j - potrebo, se lahko reče, ker pred desetimi leti so bile vse tamošnje gostilne v nasprotnih rokoh, tako, da pošten Magdalenčan ni bil varen na svoji zemlji. — Odkar se je to društvo vstanovilo v tem okraju, imamo vsi Magdalenčani tam svoje shajališče (posebno. o volitvah in sličnih važnih prilikah.) Lahko , rečemo torej, da je društvo za nas pravo zavetišče pred nasprotnimi nevihtami, da smo tu gospodarji na svoji zemlji.
To društvo priredi, prihodnjo nedeljo dne 14. julija svoj društveni koncert v proslavo desetletnice društvenega obstanka. Na tem koncertu bosta sodelovala pevsko društvo „Slava" in domača godba. Zvečer se bodo prižigali krasni umetalni ognji. Priredi se tudi šaljiva pošta. Ker je torej društvo na toli dobrem glasu kakor narodno in ker bo vstopnina brezplačna, nadeja se društvo, da prihiti v nedeljo mnogo domačega, in tudi vnanjega občinstva, da pokažemo zopet, da znamo take zabave prirejati mirno in dostojno kakor j pravi pošteni okoličani.
Velik dijaški koncert. Zelo zanimivo, je slišati : dijaški koncert v Trstu. In vendar je res. Bodoči vzgojevatelji našega naroda priredijo 14. t. m. pri Sv. Ivanu v „Nar. Domu" veliki koncert le v korist naroda samega. Kakor smo čitali v prejšnjih noticah, naklonijo vse dohodke koncerta „Učiteljskemu konviktu". To je jako lepo od naših bodočih vzgojevateljev naroda, da že sedaj žrtvujejo narodnemu zavetišču. Vsakdo mora pohvaliti rako požrtvovalnost naše mladine.
Kakor posnemamo iz programa, bo ta večer res nudil vsakemu rodoljubu obilo užitka. Izlasti omenjamo veličastno skladbo: »Na Prešernovem domu", ki jo bodo proizvajali s spremljevanjem orkestra, zraven pa še lep čveferospev ter tenor solo. To bo nekaj krasnega. Že lani so nastopili v Gorici jako Tspešno ter so bili na splošno pohvaljeni.
Torej v nedeljo vsi rodoljubi k Sv. Ivanu, da s tem pokažemo našim mladim močem tudi mi svojo požrtvovalnost! Pokažimo mladini, kako cenimo nje resno delo in voljo!
Drugorodci ščitijo in pomagajo v vsakem slučaju ter ob vsaki priliki svoji mladini, ker dobro vedo. da narod zamore dobro napredovati le, če ima dobre mlade moči. Posebno našim mladim učiteljiščnikom, ki so takorekoč mučeniki v koperskem laškem gnezdu, moramo pokazati svoje simpatije z mnogoštevilnim obiskom. Zatorej prosimo ponovno, v nedeljo vsi zavedni narodnjaki in rodoljubi k Sv. Ivanu!
Mladinski ljubitelj.
Slovensko dopisovanje. Pod tem naslovom smo prejeli : Večkrat se je že razpravljalo o tem važnem predmetu. Mnogokrat se je že poživljalo naše trgovce na Slovenskem. naj dopisujejo s Trstom v slovenskem jeziku, v živih prepričevalnih besedah se je predočalo, kakih in koliko blagodejnih posledic v komerciialnem, socijalnem in narodnem pogledu bi imelo to za naš narod slovenski, ako bi vsi naši trgovci in obrtniki po vsej domovini ob svojem kupčijskem dopisovanju vršili svojo dolžnost. In vendar se je razmerno le malo slovenskih tvrdk odzvalo temu važnemu pozivu. Osobito pa moramo obžalovati, da ravno naša Ljubljana ne prednjači z dobrim vzgledom :
Trgovci v Ljubljani in na Kranjskem še vedno dopisujejo večinoma v nemškem jeziku, dočim nam celo Čehi dopisujejo v svojem narodnem jeziku ! Zakaj pa ne bi smeli zahtevati tega od nas samih ? !
Mi nočemo sedaj imenovati dotičnih tvrdk. pač pa jih poživljamo, da takoj pričnejo s slovenskim dopisovanjem ! X. V.
C. in kr. vojna mornarica. Vojna ladija „Sv. Jurij" je dne ^10. t. m. dospela v Pulo, „Aspern" pa v Šibenik. Na obeh ladijah vse zdravo.
SpuŠčenje v morje novega parnika se je vršilo včeraj predpoludne v Lloydovem arzenalu. Novi parnik nosi ime „Baron Beck". Spuščenje v morje se je vršilo v popolnoma privatni obliki, ter se je izvršilo srečno.
TEŽAŠKA MALA KRONIKA.
Na slabi poti. — 15-letni pomorščak Marko M. je bil predvčerajšnjim popoludne aretovan v svobodni luki, ker je na Lovdo-vom parniku „Panonia" nasilnim načinom odprl kovček mornarja Simona Kneževića in iz istega ukral raznih drobnarij, v skupni vrednosti 24 kron. Mej ukradenimi stvarmi je bil tudi Knezevićev jopič, in tega je imel Marko na sebi, ko je bil aretovan. — Marka so pridržali v zaporu.
Nezanesljiva služkinja. Gospa Marija Vizzi, stanujoča v hiši št. 10 na istrski cesti, je ovadila predvčerajšnjim na policiji svojo služkinjo Ivanko Z. Ta da jej je v sredo ukradla 2 prstana, vredna [120 kron, ter da je pri neki njeni znanki v nje imenu iztiijala • 10 kron, a za tem da je pobegnila od nje. Zvedela pa je, da je ta denar in onega, ki1
ga je dobila zastavivša ukradena prstana, Ivanka zapravila v družbi dveh voznikov in neke služkinje, imenom Terezija L. — sinoćnjim je pa policija .aretovala v ulici"' Massimo d' Azeglio Ivanko Z. in Terezo L. Enega prstanov je bila Ivanka zastavila v mestni zastavljalnici za 36 kron, druzega pa pri kuharici kavarne „Moncenisio" za 4 krone.
Radi pretepa. 26-letni hlevar Ignacij V., stanujoči v ulici della Ferriera, je bil včeraj predpoludne aretovan v ulici Stadion, ker je v pretepu s 16-letnim hlevarjem Rudolfom Wachterjem, udaril tega po nosu, da se mu je takoj pocedila kri.
Nezgoda na delu. 53 letni težak Fran Indrigo, stanujoči v ulici Giorgio Vasari št. 9, je predvčerajšnjim popoludne delal pri na-krcavanju nekega parnika. Tu je pa tako nesrečno padel z voza, da se je težko pobil po nogah. Bil je pozvan k njemu zdravnik 1 s zdravniške postaje, ki mu je podelil naj-|nujnejo pomoč in ga dal potem prepeljati domov.
Nehvaležnež. 36-letni ogljar Ivan P., j ki sicer prenočuje na ljudskem prenočišču ■ v ulici Gaspare Gozzi, je bil predsinočnjim' nekoliko vinjen ter je legel in zaspal na tleh v ulici del CampanLLe. Okolu 1. ure po polu- j noči sta pa prišla tam mimo dva redarja in j sta ga vzbudila svetovaje mu, naj gre spat kam pod streho, da ga kdo ne bo okradel. Ogljar je pa začel redarje psovati, češ, kaj da se brigata zanj, in je tudi enega njiju udaril dvakrat s pestjo po glavi. Bil je seveda j aretovan in odveden v zapore.
Samomor. 41 letni krčmar Robert Sta-J nič, stanujoči v ulici del Ronco št. 5. se je j včeraj v jutro vstrelil z revolverjem v srce. | Bil je pozvan k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki pa ni mogel storiti druzega, nego konstatovati, da je nesrečnež že mrtev.
Smeinica. V šoli. pri izpitu iz naravoslovja' Učitelj : „Povejte mi, kaj so četveronožci ?u — Učenec: „Četveronožci so živali s štirimi nogami — Učitelj: .Navedite mi jih nekoliko". — Učenec: „Konj, stol, miza. dve kokoši . ..
Koledar in vreme. — Danes: Mohor in Fortunat, mućenca ; Sa viša ; Jaroslava. — J utri: Margarita, devica in mučenica; Dragan ; Jekoslava. I — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 29.5" Celzius. — Vreme včeraj : deloma oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo „Kolo" priredi V nedeljo dne 21. t. m. izlet v Koprivo na Krasu. Omenjenega dne priredi tamošnje pevsko društvo vrtno veselico, pri kateri bo sodelovalo tudi „Kolo". Kdor se želi navžiti čistega zraka in morda tudi poskusiti kraško specijaliteta — teran, naj porabi to priliko — mu gotovo ne bo žal !
Z ozirom na to notico, se opozarja vse pevske moči, da pridejo za gotovo k pevski vaji, ki bo v nedeljo dne 14. julija ob 2, uri popoludne.
¥esii iz Goriške.
C. kr. glavarstvo v Gorici ima za
vojaške stvari nekega starega, za nič več sposobnega uradnika. Kar ta človek uganja, je že preveč ! — Neki reservist, kteremu je oče umrl, dočim mu je mati bolna doma ležala, ji prosil za osvoboditev letošnjih orožnih vaj. C. kr. dopolnilni okraj št. 97 v Trstu in c. kr. orožništvo v Gorici sta storila svojo dolžnost v par dneh, c. kr. glavarstvo pa je rabilo cel mesec, predno je vzelo stvar v roke. V tem času je prišla pozivnica k vojaškim vajam, ktero je dotični reservist nemudoma poslal zopet v rešitev, oziroma osvoboditev. Ali ker ni bilo 14 dni nobene rešitve, je moral dotični reservist pustiti doma bolehno mater samo in oditi k vojakom. Od vojakov je hitro zopet napravil prošnjo, naj pošljejo, (kakor so) dotične prošnje poveljstvu polka, da bo vsaj nekaj dni rešen vojaščine. Ali dotični je bil 28 dni pri vojakih, ne da bi bila prošnja rešena. — Če to ni škandal, kaj je pa ? !
Iz sodnijske službe. C. kr. kancelist Fran Čargo je iz Kanala premeščen v Gorico.
Iz Devina. Bralno pevsko društvo „Ladij a" v Devinu priredi v nedeljo dne 14. t. m. javno tombolo s plesom, dobitki so : čin-kvina 70 K — tombola 150 K. — Srečke pa, ki se bodo prodajale na dan tombole na več krajih v Devinu, stanejo 40 stot, komad. Svirala bo vrla narodna godba iz Sv. Križa pri Trstu. — Ker se bo tombola vršila v dobrodelen namen, to je v korist slov. otroškega vrtca v Devinu in za nabavo društvene zastave, se odbor nadeja mnogoštevilne udeležbe od strani si. občinstva.
Iz Bukovice. Tudi pri nas se dani. — Spoznavamo, da smo kaj vredni. Naše društvo se je vzbudilo iz sna in namerava prirediti letos nekaj veselic v izobrazbo in razvedrilo domačinov in sosedov. Potegujemo se za ločitev iz občine Vrtojba in ustanovitev v samostojno občino Bukovica. Nadejamo se, da dosežemo to. Za ustanovitev občine so dani | vsi pogoji. Ljudi nas je zadosti, za župan* | stvo Vrtojba pa smo predaleč, ker moramoj pol dneva zamujati, ako hočemo iti v Vrtoj-
bo. Pot traja namreč tri četrt ure, v Vrtojbi pa moramo tudi čakati na župana Lokatelija) ki ga navadno ni nikoli doma.
V kratkem bo volitev novega starešinstva in župana, Upamo, da do tlej se reši in usliši našo srčno željo !
Iz Šempetra. V nedeljo je bil ples v ! Šempetru pri Gorici. Izdani so bili slovenski1 in italijanski oglasi. Ne vem čemu ! Pokažimo povsodi, da smo Slovenci. Ali izdajajo Itali- ! jani tudi slovenske plakate ? Torej nekoliko ; yeč narodnega ponosa je treba.
Pevsko in bralno društvo „Zarja" : v Koprivi na Krasu opozarja ponovno na svojo veselico, ki se bo vršila v nedeljo 21. t. m. Društvu je že klenkal mrtvaški zvonec.... i Doživelo je hudih udarcev od strani nezaved- I nežev, mlačnost je je zibala že par let. A hvala j nekaterim neomahljivim narodnjakom, ki so že večkrat žrtvovali za sveto narodno stvar : i denar in čas, hvala jim, da so zopet krepko i podstavili svoje rame in društvo poklicali v I življenje. — Po treh letih mirovanja, nastopi društvo zopet, — naravno, da le tormelno, s | par pesmi, kajti izvzemši nekoliko vaj v zad-| njem času, je bilo društvo dolgo časa brez pevovodje : a pomagali mu bodeta dve bližnji ; bratski društvi in morda še več. O tem pri-' hodnjič kaj več. Za danes apeliramo prvič na bližnje in daljnje Kraševce : Pridite, podkrepite društvo s svojo udeležbo, pokažite, da se veselite njegovega vzdramljenja, njegovega preporoda. Drugič pa : Dragi Tržačani in ! mili nam okoličani! Razen narodne stvari, 1 katero podkrepite s svojo navzočnostjo, pri* ; dite pa tudi na čist poživljajoči zrak, na pristno kraško kapljico, s katero se smejo ponašati koprivske kleti ? Vlaki na novi želez-
(Dalje na IV. strani)
Pogrebno društvo pri sv. Jakobu
bo imelo svoj
redni letni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo 14. jnlija ob 4. uri popoludne
v prostorih ,,Kois. društva" pri sv. Jakobu
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev novega odbora
--
Ker je društvo za delavski stan velikega pomena, opominja ee vse tiste glavarje družin, ki niso še vpisani, da se vpišejo čim prej. Saj se je videlo že doslej, da je družtvo v teku treh let rešilo mnogo , njih iz finaucijelne zadrege povodom nesreč v družini.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. iu pol pop
Zadruga „Kletarstvo" pri Pobegih
(poleg Kopra) naznanja veleč. gg. trgov cem z vinom in gostilničarjem ter eventu-velno tudi p. n. zasebnikom, da ima še
približno 200 hI izvrstnega, zajamčeno pristnega ter raznovrstnega vina :
SV* na prodaj
Cene po dogovoru. Za podrobna in natančna pojasnila se je obračati do načel-ništva zadruge.
Tovarna pohištva V TRSTU
ulica della Tesa
štev. *	^
^	ZALOGA
Piazza - -y/Bo»rio it. 1
^ \V / KATALOGI, NAĆRTI IN
/ PRORAČUNI NA ZAHTEVO
Dr. A. Barkanović
specijalist za notranje in živčne bolezni ima
svoj ambulatorij
v Tratu v ulici Sanita štev. 2
ORDINUJE: vsak dan od 10.V« do 12.\e ure zjutraj in 4 —5. popol. ^
ANI ON KUKIZ
- Trgovina, oziroma krojačnio.n
Trst, ulica Torrente St, 34 (t boti „£Ua nuova citt& di Erieste".
VELIKA ZALOGA j (zgotovljenih oblek za odrasle in dečke j ===== vsake vrste.	---
Delavske hlače prve vrste, kakor t' J blago vseh vrst iz najpopolnejše novo«-
Denarna posojila p
ttvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strani proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti seje na JOSIPA ZIDAR!*, ulica della Caserma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpoi. in od 3.—6. popoludne.
Čokolada Kakao
Edina zaloga tvrdke Kngpler - Henrik G-erbeand
FRAMJESCA TOIHJSEK — Trst, ulica San Spiridfoiie G.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speditijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
relefono it. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Telefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu* in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih G do 8 metrov.
- Mljanje predmetov, ti se jemljejo na potonile in pmalaife blaga na ?se Druge.) =
Sprejem se tndt pohiitvo In droge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
MT Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER".
ČIŠČFVJE in SHBANJEVANJE PEEPROH ILm
Točna postrežba in nizke cene.
a	solidno in elegantno
po zmernih cenah "K*
romsivo Rafaele Italia
™	TR8T — Via Malcanton 7
'.DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.	NajVSpefn«J* STeđfltTO proti	DOBIVA SE V VSEH I^KARS^a
reumatizmu in protinu
TFtfnnun rrinikin p««*-«* »»M* WBn,» t*™*#
» 1 LiVUUnn uUUInn od kk^Mii^ : sv.Mataii>>*iMiitl^JK+t.f****.
V Trstu, dne 12. julija 1907.
»EDINOST« "fetev. 190
Strau IV
HOTEL BALKAN nOt SL^^SS HOTEL BALKAJf
niči so vam kakor nalašč : Iz Trsta	odhaja
primeren vlak ob 12*50, primerneji	še ob
125 do Dutovljske postaje, od tu po	20 minutni lepi senčnati poti v Koprivo, kjer vas
sprejmejo s posebno radostjo vaši	mejaši,
bratje Kraševci ! (Vračajo se vlaki	pa ob <5., 9. in 10-30 zvečer.)
Velja naj tedaj parola: 21. t.	mj. v
Koprivo !	_
Vesti iz Istre.
Še o „redarjih" v Puli. Nekega dne ie eden slavnih puljskih redarjev nahrulil na ulici neko dvojico, ker sta med seboj hrvatski govorila. Pozval ju je, naj govorita italijanski, ker se v Puli ne sme govoriti nobenega drugega jezika. Slučajno pa je šel mimo neki orožnik in čul nesramno drzno zahtevo „redarja". Ker ta zahteva involvira kažnjivo dejanje, je orožnik vložil proti „redarju" ovadbo.
„Polaer Tagblatt" pripominja k temu dogodku : „Ta slučaj predstavlja toli težak pregrešek, da bi bilo res potrebno statuirati eksempel. če redar, ki je zakonito obvezan postopati nepistranski, zagreša takov pregrešek, se kvalifikuje kakor zločinec, bi^ se ga moralo zapreti in pognati iz službe. Človeku, ki se očitno in proti vsakemu zakonu stavlja v službo ene stranke, se nikakor ne more več priznavati pravica, da bi deloval v javni službi spojeni s težko odgovornostjo. Kazalo bi torej, da se takov individuv suspendira od službe, da mu bo za bodočnost odvzeta vsaka možnost biti nevaren za mesto. Razločneje ozuačenje duha, vladajočega v vrstah mestnih stražarjev, je težko več možno. Nadejati se je, da se ne bo odlašalo več z izvajanjem jedino možnih konsekvencij iz tacih razmer."
Najlepša pa je ta in višek vsemu, da je mestni upravni odbor določil 1500 K za nagrade tem redarjem.... 1
Vesti iz Koroške.
V žago je padel desetletni deček v Prevaljah na Koroškem. Pretrgalo mu je trbuh, tako, da so mu stopila čreva na dan. Dečka so odpeljali v slovenjegraško bolnišnico in nade je, da ozdravi.
Vesti iz Štajerske.
Nova realka je ustanovljena^ v Bruku ob Muri. Nemci imajo sedaj na Štajerskem pet realk. Slovenci pa — nobene !!
U Smartnu pri Slovenjem Gradcu
je zmagala pri občinskih volitvah „Narodna stranka". V tamošnji okolici se je bil pri občinskih volitvah hud boj med naprednjaki in pristaši „Kmetske zveze".
Književnost in umetnost.
Slovansky Prehled, mesečnik izhajajoči že deveto leto v Pragi, se bavi izključno z vprašanji, ki se tičejo vseh slovanskih narodov. Ker deluje ta list že po svojem programu mnogo za zbližanje Slovanov, priporočati ga je onim Slovencem, ki so vešči češčine. Dasi stoji list nad strankami, in je torej popolnoma objektiven v političnih poročilih ter prinaša lepe temeljite članke, vendar se mora boriti za svoj obstanek zaradi nezadostnega števila naročnikov. Že lani je mislil založnik prenehati z izdajanjem lista. V zadnjem času se bavi mnogo s Slovenci. V vsaki številki prinese na prvem mestu dobre prevode iz slovanskih literatur. Ena letošnjih številk je prinesla v izvrstnem češkem prevodu Levstikovo balado „Ubežni kralj" (Kral na uteku) in Gregorčičevi „V gaju" in „Nad slapom". List ima sledeče predale : članki — iz slovanske poezije — dopisi — razgledi in poročila — literatura in umetnost — književna poročila — jubileja, nekrologi. — Naslov : Založništvo F. Simdčka, Praga, Jeruzalemska ul. štev. 11. _
Gospodarstvo.
Žitna letina na Ruskem.
Zimska žita so dobro obrodila samo v 14 gubernijah, v ostalih bo letina srednja ali celo slaba. Žito je s početka povsodi dobro kazalo, pozneje mu je pa škodil mraz, po nekod tudi suša.
Razne vesti.
Lovska statistika v Avstriji. —
Avstrijsko ministerstvo za poljedelstvo je nedavno priobčilo statistiko o lovu v Avstriji za leto 1905, iz katere posnemamo nastopne podatke : V vseh kronovinah znaša zakupnina lova, izvzemši zverinjakov na lastnih lovskih ozemljih, 4,109.549 K. Po vsej državi ie nameščenih 36.281 lovcev in dragih lovskih paznikov. Vstreljenih je bilo 18.429 komadov rdeče divjačine, 1,696.646 zajcev in 2,107.796 jerebic. Vrednost lova v Avstriji je neki strokovnjak cenil na 69 milijonov kron.
Gobovo prebivalstvo. Deset odstotkov vseh prebivalcev na Havajskih otokih je gobavih.
Skozi Saharsko puščavo napravi i francoska vlada brzojavno črto, ki bo dolga , 4800 kilometrov.
Listu „Slovo Polskie" je nemška
vlada prepovedala za dve leti razpečavanje v ! Nemčiji.	i
Naj star eji liker je vsekako takozvani i
rbenediktinec", ki so ga baje izdelovali že j leta 66*.	1
i ==r ! Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne ii. julija:
Reiner E. trgovec, Neurad E. trgovec, Guth K. trgovec, Krejcar I. trgovcc in Roubicek H. uradnik. PRAGA; Auer C. zasebnik in Lavrid, zasebnik, [LJUBLJANA; Reiser G. fabb., VIDEM; Franki L trgovec, DUNAJ ; Lochbichler k. Oftlc , GRADEC ; Zavites A. Proff, KAGUSA; Honegga R. trgovec, i CURIH : de Schwartz K. Proff., POSZOMY; Karaš ! V., trgovec, HOSTIVAR; Spitz Th., uradnik, KEM-| PLAR ; Lubart L. trgovec, EREWANG; Kral O | trgovec. KOSTELEC.
CnvaSiiifkm takoJ za časa sedlarskegapo-aprejmcm močnika, kcji je ve&č tudi laki-raratva. Naslov : Anton Urenćič, sedlar v Tolminu.
791
2L.U.! v dobrem stanju sta na prodai v KUlCOl ulici Giulia št. 76.	789
Hinnln kakor tudi nezrele mare-
£6l6ne rincjio lice, kupuje Solinger v ulici Paduina, skladišče t!.	773
Qlll£ho icPP v ka^em ur*du> izprašana uči-OlUZUc Ivbv teljica, poznajoča slovenski, italijanski in nemški jezik v govoru in pisavi. Sprejela bi vsako pcšteno službo za primerno plaćo. Naslov pri „ln?eratnem oddelku Edinosti".	7S8
njj« qa v najem štiri sobe in kuhinjo. Ga-UUUd. 5B sperčič, sv. Ivan št. 336.	616:
lfl||2| namizna iu buketna, bila in črna najtinejih Vina vipavskih vrst od 56 litrov naprej. T r o -p i n o v e c naraven — oddaja Maks Ličen, velepos. v Riheniberku.	"69
Gostilna Slamič c Vipavskem ima lepe
sobe za prenočišče ptujcev, sprejema tudi letoviščarje na hrano in stanovanje. Kuhinja izvrstna. Cene zmerne.	785
fifl7ri9r Y Po^oj11' ne star» več o vseh deželnih ""»Udi jezikov, išče primerno službo. Dopise sprejme „Inseratni odielek Edinosti' pod rStalnoa. __782
Vatlilfl k javnemu plesu, katerega priredijo VClIIIIII Skopelski mladeniči v gostilni gospoda Živica dne 14. t. m. Kakor dobro znano vsem, dobi se tam iz v sten kraški teran_ _777
Meblirano sobo ^mprinpošS?1^™ni,
išče gospodična. Ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti-' pod „Uradnica11.
Mož triintridesetih let,
kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, vešč več ali manj slovenščine, srbo-hrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst.	762
Restavracija Rurora
Vsaki veter koncert
MaMoMo društva s petjem in plesom.
Začetek ob 7. zvečer
I	in traja do polanoči.
Ob nedeljah od 5. ure pop. do polunoči.
VAV KJIGOVEZNICA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Forporella žt, 5 • ogel Via ćelia sanita
MERKUR
J. ULČAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicolo Macchlavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - Jnformacije.
Zaloga raznovrstnega kolonij al nega in druzega blaga.
-. ZAHTEVAJTE CENIK.--------.
Cržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači
(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952
ima na razpolago
Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri ?o shrambice. ki se oddajejo strankam v najem in sicer :
za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 četrt . . 12 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke.
Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno
shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. ===
^Alil^kiA im limtmlmmmSe m v bo9ati izber,'< neprekosljue
r OlUSTVO m lapCIBnii 9'ed_! ^olidnosti^ ^elegancije
(nasleflnit G. Daiia Torre Giacomo J&aeerata ulica deli' Acpiotto 3
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih = mineralnih vod--
Angelo Deuetak -- Trst
ulica Aoqnedotto 22 — Tel. 1448
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via (lelle Onibrellc št. 5
Guido e ligo Coen
100.000 buteljk od šampanjca
za refoSk
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. V IZLIKA ZALOGA Buteljk od pol litra I 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ---stekla opletene.
j Prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
I Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Andrej Gulič
Trst, ulica Farneto štev. VI
vogal ulice Gelsi
Skladišče pohištvo in tapetari]
lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti.
Preskrbi se popolno opravo za prenočišča
po jako zmernih cenah in s skrbno vožnjo.
Ni je boljše namizne pijace
; kater* bi bila v poletne*n časa bolj hladilna z* otroke in odrašeeue, nego je
jabolčno vino.
Jma malo alkohola in je najpripravnejSa u;uni/.uu pijača za bolehne esebe (želodec - nervoznost- rev-matiznii itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov
Buteljka 1 liter 56 stotink -e^g
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga v Zrstu
Ulica SS. Martiri št. 11.
Pošilja franko na dom, ako s>e naroČi po dop:nrici
Giovanni Sardotsch & Co.
Cprej v službi tvrdke Zenuaro e Gentilli
Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst
i.ogel San Spiridiono (hiša Brunner]
Slekla in zrcala, dijamanti za režat, j klene, stvari, porcelane in svetiljkt*.
Vse potrebno za razsvetljavo na plin. ; Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne cene in točna postrežba, i Stavljajo se v delo stekla tudi na domu.
^^m^^^mmm^^mmmm^ammmmammmmmummmm^mmmmmmmi^mmtmmmmm^m^^—
Slovenci! Podpirajmo
„Dijaško poSporno Društvo4' v Trstu
Motocikli in trikolnice za prevažanje.
phžnomen
SW Dospele so]! ~WOt
Najoku^neja eleganca in lahkota, jprosti tek da se spravi kolo v tek na mestn, naravnosten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo I — možnost, da se premaga lahko vsako reber — .	ELASTIČNE VILICE	- —
Edini zastopnik za Trat in deželo
pietro Bachdiar
TRST. Belvedere 33
Shajališče:
prodajatnica Crevisan
ul. Carlo Ohega 17