Alternativa: Individualizem ali socializem — nasilje ali avtonomija? Veliki preobrati, ki so na obzorju, postavljajo tudi nas pred novo stališče in provzročajo neobhodno revizijo in razširjenje naših programov v sameni temelju naših načel, stopajo pred nas sigurno, kakor tudi mogočno pod vplivom svetov- nega preobrata idej in temeljev družbe, ki jih podira in postavlja nove — svetovna vojna. To, kar je dosedaj vidno z vso gotovostjo, a brez nasilnega hrupa prodiralo in se razvijalo med maso človeštva — socialna in nacionalna ideja — stopa sedaj z vso svojo elementarno silo na dan pred nas in zahteva brezpogojne klonitve velikim idejam. Prelita kri hoče zadoščenja, in socialna in nacionalna pravičnost sta edina temelja, ki nam jo zagotovita! Vse to bi nam mogel prinesti tudi miren, a dolgoleten razvoj — ali pa tudi ne; hitreje bi nam mogla prinesti to revolucija, a prinaša nam pot,' po kateri smo najmanj mislili, da pride — vojna. Kot učitelji smemo in moremo biti le v skrajnosti pristaši revolucije in še manj vojne! Slovensko učiteljstvo mirno gleda na prodirajoče nove zmagovalne ideje in jih pozdravlja kot zaželjene znake nove dobe! Novi preokreti družbe se bolj krijejo z našim stremljenjetn, kakor so se krili dosedaj z našimi potmi, po katerih je bilo bolj prisiljeno, kakor prepričano hoditi uciteljstvo. Mesto učiteljsta že davno ni bilo več med načeli, za katerih praporom je hodilo; njega notranje prepričanje se že davno ni ne v mislih in ne v delu skladalo s temi načeli; po svojem poklicu že so stremljenja druga, pota in delo je paralelno s proletariatom in tudi smoter je isti. Mesto učiteljstvu je bilo davno že med proletariatom! Njegov smoter je šola', odgovarjajoča socialnemu razvijanju Sloveštva, in potom nje preustroj družbe v soeialistiškem duhu na podlagi modernih nazorov vede; njegov boj je odgovarjajoče zadostno goiotno stanje, ki mu naj ga da nova družba. To, kar mu ni mogla dati in mu ni pripoznala na dosedanjih temeljih zasnovana ta in druga družba,mu najpripozna nova družba na podlagi načela socialne pravičnosti in eksistenčnega prava, odgovarjajočega važnosti socialnega dela in socialni stopnji učiteljstva. — Duševno delo in telesno delo se združujeta v pojmu — proletariat, v kateri pojm sodi že po svoji naravi tudi učiteljstvo; evolucijski preobrat družbe potom šole, ki vodi do revolucije nazorov in revolucijski preobrat družbe potom bojev za obstanek proti izkorišeajočemu kapitalizmu so le različna pota k istim smotrom. Individualizem se mora umakniti socializrau: plod prvega — liberalna načela — ki so vladala v preteklosti, so bila le prehodna doba v vzgoji človeštva, ki se morajo umakniti zinagujočim načelom socializma; aristokracija mora priznati vodilno silo premoci — demokratizmu. Kdor noče — pade! Načelo razvoja nam je potrdila tudi sedanja vojna: nič ni stalnega, vse se razvija in je dobro le toliko časa, dokler se ne preživi, potem je novo dobro toliko časa, da v razvoju ne propade. Zmaguje pa danes tudi z vso silo ideja demokratizma. Demokratizem je rodil boj proti nadvladi, izkorišeanju in zatiranju; zato mora odpasti tudi nadvlada narpdov in postaviti namesto nje avtonomijo. Ce je boj za nadvlado med narodi le tekmovanje med kapitalisti, je boj za avtonomijo in proti izkoriščanju tudi boj proti kapitalizmu in hkrati boj za obce socialno pravo. Demokratizem postavlja temelje nacionalni avtonomiji, in pravilo pouka v materinšcini se ne ukloni več umetno zasnovani premoči in raznarodovanju; demokratizem zahteva odpravo vladajočih slojev in odpravo vladajočih narodov. Dosedanja družba se mora razbiti, ker je bila krivična tem načelom — ker bodočnost mora biti zasnovana na ravnopravnosti vseh članov družbe in sporazumu narodov. V smeri teh dveh temeljnih nacel imamo v bodoče obrniti pota učiteljstva, če hočemo korakati z duhom časa. Realizacija prve smeri bo imela op»aviti z večimi ovirami in predsodki, kakor realizacija druge smeri. Vendar smo prepričani, da bo pod ugodno formulo zagotovljena zmaga obema, in pri tem računamo z dejstvom, da je v bistvu učiteljstvo že prepojeno s socialnimi nazori, kakortudi je dosegla njega nacionalna zavest že popolen razvoj, in čakajo teoretično že razrešene smeri bodocnosti le prakticne in dejstvene realizacije. Eno organizacijsko načelo je pa potreba proglasiti: ohraniti je popolnoma nepolitiški znacaj naših strokovnih organizacij in je politiško prepričanje in naziranje proglasiti kot zasebno vprašanje posameznika; organizacija zahteva od njega le, da se ne odtujuje s kulturnega temelja, na kaierem naj bo zasnovano stremljenje šole, in se ne odtuji od nacelnih stanovskih zahtev. S tera je vsakemu posamezniku popolnoma svobodno prepuščena politiška smer, ki miali po njej doseči zahteve organizacije. Druga temeljna ideja zedinjenja narodnega plemena je razvitejša, in je bila pot uciteljstva v tem oziru dosled- nejša. Zedinjenje našega narodnostnega plemena se je med učiteljstvom že izvršilo, in je ideja neobhodnosti kulturne združitve pronikla in dobila tal že v najširii masi jugoslovanskega učiteljstva; potreba je le dejstvene realizacije in obnovitve starih kulturnih stremljenj na jugu. Zidovi dežel so za nas že padli in jih že dolgo vrsto let na kulturno - šolskem in stanovskem polju ne poznarao, treba le zopet poživiti sorodstvo narodov in pozvati k zedinjenju plemena. Konštatirati pa moramo, da nam je bil državni zid med obema notranjima polovicama veliko bolj nepremostljiv, kakor razdalja med severom in jugom vkljub različnosti in večji diferenci jezikovnega sorodstva. Toda o tem smo prepričani: če nam bodo dani novi pogoji, bo na podlagi njih učiteljstvo prvi faktor novega pokreta in nosilec plemenskega zedinjenja na jugu; naše strokovne organizacije bodo mogočna falanga in temelj naše nove narodne bodočnosti! Vsa druga vprašanja so le podrejena tem glavnim načelom in bodo rešena v zvezi z njimi sama po sebi. Treba pa sedaj iniciative, da bodo ta vprašanja že stala pred durmi, ko bomo imeli že izdelane predloge in dokončana pogajanja, da preidemo takoj do sklepov in dela; glavni odbori naših društev naj se zavedajo velikega momenta, da se ga izkažemo vrednega in ga ne zamudirao. Glavni pogoji vsemu, kar nas čaka v bodočnosti, so dani, ker je zgrajena naša centralna organizacija na osnovi narodnosti, naprednouti in demokratizma. I. D.