SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Družbenopolitični zbor
Št.: 1-06-4/82-441/86 Datum: 14.2. 1986
SKRAJŠANI ZAPISNIK
40. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki je bila v sredo, dne 5. 2. 1986 ob 15.30 v srednji sejni dvorani SO Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Pred začetkom ločenih sej je predsednik izvršnega sveta, tov. Peter Hočevar, podal informacijo o gospodarskih gibanjih v občini in republiki, tov. Aleksander Vavpotič, sekretar sekretariata za finance in proračun obrazložitev k osnutku odloka o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1986 in osnutku dogovora o obliko-vanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 ter tov. Janez Kozinc. sekretar sekretariata za LO obrazložitev k uresničevanju splošne Ijudske obrambe in določenih nalog DS v Ljubljani v obdobju 1981—1985 — iz dnevnega reda SML.
Po uvodnih obrazložitvah so delegati nadaljevali delo na ločenih sejah. Sejo je vodil predsednik zbora, tov. Anton Gerbec in predlagal razširitev dnevnega reda z: »Uresničevanjem SLO in določenih nalog DS v Ljubljani v obdobju 1981—1985«.
Soglasno je bil sprejet naslednji
Dnevni red:
1.  Poročilo predsednika komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dnjžbenopolitičnega zbora
2.  Potrditev zapisnika 38. seje zbora
3.  Predlogi, vprašanja in pobude delegatov
4.  Poročilo o delu skupščine mesta Ljubljanezaobdobje 1982— 1986
5.  Uresničevanje SLO in določenih nalog DS v Ljubljani v obdobju 1981—1985
6. Obravnava gradiva za ZO SML in določitev delegatov
7.  Kadrovske zadeve
K 1. točki dnevnega reda:
Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša-nja družbenopolitičnega zbora je podal tov Srečko Vitiovnik.
Delegate je seznanil, da je od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora na seji prisoinih 20 delegatov.
Opravičeno odsotni: Tone Krušič, Jožica Pantar. Justina Zgonc. Vlasta Žlebnik in Jožica Škraban
K 2. točki dnevnega reda:
Ker ni bilo razprave, je predsednik predlagal v sprejem zapisnik 38. seje zbora. Delegati so zapisnik soglasno potrdili.
K 3. točki dnevnega reda:
Tov. Srečko Vrtiovnik, delegat družbenopolitičnega zbora ie podal pobudo, da uvodničarji na zasedanju skupščine v bodoče ne bi izpostavljali predlogov in dopolnitev normativnopravne komisije SO Ljubljana-Siška k obravnavanim temam. Predvsem pa ne takih, kjer utemeljujejo dejstvo. da taka določila vsebuje že zakon. ki  ureja to področje.
Pobuda je bila soglasno sprejeta.
K 4. točki dnevnega reda:
O tej točki dnevnega reda so razpravljali: izvršni svet. občinska konferenca SZDL Ljubljana-šiška, odbor za urbanizem, stano-vanjsko in komunalno gospodarstvo. Stališča so delegati prejeli na mizo.
Po razpravi, v kateri so sodelovali tov. Gerbec. Tominšek in Domitrovič, so bila sprejeta naslednja
stališča in predlogi:
Delegati družbenopolitičnega zbora so podali priznanje izvršne-mu svetu in skupščini mesta Ljubljane za opravljeno delo v man-datnem obdobju 1982—1986 ter sprejeli predlagana poročila. Hkrati pa so bili tudi kritični do nekaterih slabosti, ki so bile še ved-no prisotne. Menili so, da delovanje delegatskega sistema še ni vidneje napredovalo ter predlagali, da bo potrebno nadaljevati z metodo dela obiskov temeljnih delegacij, ki so temelj uresničeva-nja delegatskih odnosov. Bolj bi morale delovati v delegatskem sistemu subjektivne sile in se zavzemati za ustvarjanje vse-stranskih pogojev za delovanje temeljnih delegacij, še zlasti v tistih okoljih, kjer so tudi v tretjem mandatnem obdobju stvari kritične. Delegati so soglašali z oceno dela zbora občin, da je bil v tem mandatnem obdobju storjen pomemben premik v smeri demokra-tičnosti in ustvarjalnosti usklajevanja različnih interesov, ki so prišli do izraza, še zlasti pri oblikovanju in usklajevanju planskih doku-mentov. Pozitivne izkušnje dela zbora občin naj bodo vzpodbuda, da bi tudi v prihodnje prav v okviru tega zbora še bolj usklajevali tiste interese, ki zadevajo življenje in delo v posameznih komunah.
Na področju programiranja dela so delegati soglašali z oceno, da je tudi na tem področju dosežen premik, menili pa so, da si moramo v bodoče še bolj prizadevati za usklajeno obravnavo tistih vprašanj, ki so po svojem pomenu in aktualnosti take narave, da bi jih bilo potrebno obravnavati hkrati v občinski in mestni skupščini. S tern bi omogočili, da bi razpoložljive sile bolj racionalno koristili in bili tudi potem v aktivnosti uspešnejši. V poročilu bi morali bolj kritično izpostaviti zakaj nekaterih stvari iz programa dela niso uspeli uresničiti in ki naj bi jih zato prenesli v program dela prihodnje delegatske skupščine. Tak pristop, tako pri prikazu uresničevanja politike in ostalih segmentov dela, bi omogočili novi delegatski skupščini, da se s svojim aktivnostmi osredotoči tudi na taka vprašanja, katerih iz različnih razlogov ni bilo možno uspešno realizirati v tem mandatnern obdobju.
Glede delegatskih gradiv so delegati menili, da bi moral predlagatelj samokritično priznati, da na tem področju ni bil storjen bistven premik v tisti smeri, v kateri bi si ga v delegatski bazi najbolj želeli. Stevilna gradiva so bila sicer dobro pripravljena in koristna osnova za delo mnogih subjektov, za delegatsko obravnavo in odločanje pa preširoka in brez povzetkov.
Na področju normativne dejavnosti je bil storjen pomemben premik, v bodoče pa si bo potrebno še bolj prizadevati za to, da bi naloge, ki so z zakonom poverjene občini, le-ta pa jih je prenesla na mestno skupščino in njene organe hitreje uresničevali ter tako omogočili občanom in drugim subjektom uveljavljanje pravic. obveznosti in odgovornosti.
Delegati so soglašali s podanim predtogom, da bi problematiko medmestnega sodelovanja oziroma predvsem rezultate, ki jih dosegamo s širokim in odprtim sodelovanjem z mesti in subjekti v tujini, obravnavali v okviru posebne informacije.
Prav tako so menili, da bi bilo potrebno podrobneje prikazati tudi delo ostalih delovnih teles, saj je velik razkorak med delom le-teh in skupščinskimi komisijami.
Delo skupščine mesta Ljubljane bi bilo bolj prikazano, če bi v poročilu bili navedeni nekateri številčni pokazatelji. karše posebej velja za institut delegatskih vprašanj in pobud.
Po razpravi je bil sprejet naslednji
sklep:
Družbenopolitični zbor pooblašča delegate za SML, da glasujejo za sprejem predlaganih poročil, s tem pa prenesejo podane pred-loge in stališča.
K 5. Točki dnevnega reda:
Uvodno obrazložitev z ugotovitvami in stališči k uresničevanju splošne Ijudske obrambe in DS v Ljubljani za obdobje 1981—1985 je podal tov. Kozinc v skupnih uvodih.
O tej točki dnevnega reda so razpravljali: svet za LO in družbeno samozaščito, izvršni svet, koordinacijski odbor za SLO in DS pri P OK SZDL ter vse DPO v občini ter predlagali v sprejem naslednje ugotovitve in stališča:
f. V minulem srednjeročnem obdobju so doseženi na področju SLO in DS dobri rezultati zlasti pri podružbljanju obrambno samozaščitnih nalog, utrjevanju civilne zaščite in izvajanju pro-gramov gradnje zaklonišč, organiziranosti teritorialne obrambe, izvajanju nabora in mobilizacijskih zadev, organizaciji upravnih zvez in vzgoji pripadnikov teh enot ter pri izdelavi in dograjevanju načrtov, zlasti načrtov za delovanje v primeru rušilnega potresa.
Kljub doseženim rezultatom pa ugotavlja, da so pri uresniče-vanju nalog na področju SLO in DS še pomanjkljivosti; le-te se kažejo predvsem v nezadovoljivi krepitvi družbene samozaščite, zmanjševanju interesa delovnih Ijudi in občanov za obrambno samozaščitno usposabljanje, usmerjanju mladih v vojaške ob-rambne poklice, kot tudi izdelavi obrambnih načrtov, kjer se uporablja vse preveč obsežnih statističnih in administrativnih metod.
2. Ugotavljajo, da še niso povsod zadovoljivo izdelani načrti za delovanje narodne zaščite, zato menijo, da je nujno potrebno intenzivirati izdelavo teh načrtov v KS in TOZD, v njih pa opredeliti organiziranost in delovanje narodne zaščite v različnih možnih razmerah.
3. Zavzemajo se, da se na področju organiziranosti teritorialne obrambe nameni še posebna pozornost nadaljnjemu opremljanju enot s sodobnim orožjem in materialno-tehničnim sredstvi ter urejanju in usposabljanju pripadnikov teritorialne obrambe v pogo-jih začasno zasedenega ozemlja. Teritorialno obrambo je treba še naprej vključevati v vse vrste in oblike obrambnih in varnostih priprav.
4.  V organizacljah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, kot tudi v občini in mestu je treba tekoče in odgovorno izpolnjevati sistern mobilizacijskega pozivanja, ki bo zagotovil izvršitev mobillzacije tudi v najtežjih razmerah.
5.  Poleg izvajanja strokovnih nalog v nabomih pripravah ter pri izvedbi nabora je bila in mora biti tudi v prihodnje temeljna usmeritev namenjena podružbljanju vseh zadev, ki po svoji naravi terjajo vključevanje organov, organizacij in skupnosti v izvajanju posameznih aktivnosti. Pri tem je pomembno, da naboma komisija čim bolj upošteva predloge SZDL v KS, komitejev za SLO in DS in ostalih subjektov, ki se nanašajo na razporeditev nabornikov v rodove in službe JLA.
6.  Na področju  zaščite in reševanja je potrebno še posebno pozornost nameniti gradnji dvonamenskih   zaklonišč ter obliko-vanju enot za uporabo in vzdrževanju zaklonišč; zagotavljanju materialnih sredstev za začasno nastanitev prizadetega prebi-valstva; ustanavljanju, usposabljanju in opremljanju splošnih enot civilne zaščite v stanovanjskih, stanovanjsko-poslovnih in drugih stavbah, ulicah in naseljih z opremo, ki je nujno potrebna za reševanje in zaščito delovnih Ijudi in občanov ter materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah in v vojni.
7.  Družbene organizacije in društva so pomemben element pri razvoju SLO in DS. S svojim organiziranim članstvom so v preteklosti nekajkrat dokazala, kakšen dragocen kadrovski in materialni potencijal pomenijo pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč (npr. RK, tabomiki, radioamaterji idr.). Zato se družbenih organizacij in društev ne sme in ne more izpustiti pri obrambno varnostnem načrtovanju.
8. Z zbranimi sredstvi je bila zagotovljena usklajenost razvoja priprav za obrambo  in  zaščito občine  in  mesta kot celote Doseženi so bili pomembni rezultati pri materijalizaciji celotnih priprav, še posebej pri zagotavljanju materialne osnove teritorialne obrambe in civilne zaščite, pri upravno vojnih zvezah ter pri usposabljanju organiziranih struktur splošne Ijudske obrambe
9.  Nadaljnje povečanje obrambne in samozaščitne pripravlje-nosti občine in mesta je odvisno predvsem od odprave ugotovlje-nih pomanjkljivosti.
10.  Na območju občine je nekaj zaklonišč v stanovanjskih objektih nedokončanih, ker izvajalec del ni dokončal delo v skladu z investicijsko-tehnično dokumentacijo in pravilnikom o tehničnih normativih  za graditev zaklonišč.  Na to sta bila opozorjena investitor in izvajalec pri tehničnem pregledu objekta. Vztrajati je treba pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti, v prihodnje pa zahtevati od investitorja, da bodo zaklonišča v stanovanjskih objektih dokončana do tehničnega prevzetna objekta
11. Strokovna služba Mestnega sekretariata za Ijudsko obram-bo mora najmanj enkrat letno seznaniti izvršni svet občine in svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine o stanju in problematiki zaklonišč na območju občine.
V razpravi, v kateri so sodelovali tov. Gertiec, Gornik, Tominšek, Hočevar, dr. Stare, Kocjančič, Podbevšek, Tribušon in Pipan, je bilo poudarjeno, da je potrebno vztrajati pri opravljanju ugotovlje-nih pomanjkljivosti pri graditvi zaklonišč, v prihodnje pa zahtevati od investitorjev, da bodo le-ta v stanovanjskih objektih dokončana do tehničnega prevzema objekta.
Prav tako delegati predlagajo, da je potrebno delovne Ijudi in občane na primeren način informirati, kje so zgrajena zaklonišča za določena območja. Graditi pa jih je potrebno bolj smotrno in racionalno, glede na razpoložljiva finančna sredstva. Proučiti je potrebno financiranje Zveze rezervnih vojaških starešin v občini.
Po razparvi je bil sprejet naslednji
sklep:
Družbenopolilični zbor pooblašča delegate za ZO SML, da glasujejo za sprejem poročila ter uveljavljajo podana stališča in ugotovitve k uresničevanju SLO in določenih nalog DS v Ljubljani v obdobju 1981—1985.
K 6. točki dnevnega reda:
Ob obravnavi gradiva za ZO SML so delegati k osnutku dogo-vora o usklajevanju meril in določanje območij za plačevanje nadomestila    za uporabo stavbnih zemljišč predlagali, da je
potrebno v 9. členu proučiti višino odbitih točk za večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča ker osnutek predvideva le 15 točk.
K stališčem in sklepom o nekaterih družbenoekonomskih vidikih urejanja informacijske tehnologije in ustreznih sistemov je izvršni svet SO podal naslednja stališča:
Izvršni svet podpira stališče in sklepe pod točko 1, 2 in 10, glede ostalih pa meni, da je potrebno enakopravno reševati problema-tiko vseh šol na območju mesta, ki imajo računalništvo opredelje-no v svojih izobraževalnih programih.
Delegati DPZ podpirajo podane predloge k navedenim točkam dnevnega reda ZO SML ter pooblaščajo delegate, da glasujejo za sprejem predlaganih gradiv.
Skupna stališča in predloge iz vseh treh zborov za ZO SML bo pripravila skupna strokovna služba in posredovala skupščini mesta Ljubljane.
Delegata za sejo ZO SML, dne 6. 2. 1986 sta: tov. Franci Pipan in Janko Tribušon.
K 7. točki dnevnega reda:
Delegati so soglasno izvolili občinsko komisijo in ostale predla-gane komisije, ki so navedene v zapisniku 42. seje zbora krajevnih skupnosti.
Seja je bila zaključena ob 18. uri.
Tajnik DPZ                                                           PredsednikDPZ
Katja KRIVIC, l.r.                                          Anton GERBEC, l.r.