d»n rSSSS i0^0^' in prasaiker. ,44 4**0*»* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Ur «tolik t la uprava liki prostori: Mfi7 8. Lawndsi« Ar*. Office of Publication: 8887 South Lawndal« At*. Telephon«, Rockwell 4804 .TBABXM Cona Usta Jo 96.00 *ntmn4 m humi »hi mM« J«nu*nr It. IMS. «t Um tat iBIm * OU—«. IIUmí» Mto »à- Act oí Cour«. «f March », lit». CHICAGO, ILL.. l*ONDElJEK. 17. AVGUSTA (AUG. 171, 193«. Subscription 86.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 182 Acceptanoo for Mailing ot *>oeial rate of postat« provided for In section 1106, Act of Oct 8, 1917. authorised on Juno 14, 1818. rancija vztraja za dosego I nevtralnostnega pakta triz ie vedno upa, da se bodo evropske države odzvale. Francija apelira na španske levičarje, naj ugodijo zahtevam Nemčije. Madridska vlada naznanja nove zmage. Dramatičen dvoboj v zraku. Francija ustavila mobilizacijo prostovoljcev, da reši nevtralnostni pakt PARIZ, 16. avg. — Francoska je bila danes obveščena is ririda, da je španska vlada mila trojico ujetih Hitlerjevih in jim dala potne li-a Nemčijo. IADRID, 16. avg. — Vlada 11 republike je sinoči od-socializacijo oljne in to-industrije in dala vsa pod-j, teh industrij delavcem, da obratujejo v imenu države, korik je bil storjen, da ne t lastniki teh industrij, ki ubijajo v inozemstvu, na-puHojil na delnice za do-iti orožja in municije za faši-trmade. Vlada dalje poda ho bili uspešno odbiti ni napadi na severozapa-in jutru; na severovzhodu je teku velika vladna ofenziva za metje Zaragoze. Piriz, 15. avg. — V Parizu je rlsdalo veliko veselje, ko je ugalska vlada sinoči nazna-sprejetje nevtralnostnega kta v zvezi s civilno vojno, ki ji v Španiji. Portugalska je v ičehi odobrila nevtralnost že 8. lista, toda s pridržki. Vancija je sedaj pozvala mar idiko vlado, naj ugodi zahte-Nemčije, ki hoče zadoščen- Židovski bojkot nacijskih izdelkov Nacijska protižidovska kampanja ožigosana Ženeva, 15. avg. — Vsežidov-aki kongres, ki zboruje v tem mestu, je sprejel resolucijo, ki urgira boj kot i ran je izdelkov nacijeke Nemčije, zaeno pa je odobril večje število načrtov, ki naj bi ublažili trpljenje med Židi. Kongres je obdolžil Hitlerjevo vlado brutalnega zatiranja Židov in pozval Ligo narodov, 1 naj intervenira v prilog Židom, ki so žrtve persekucij ne samo v Nemčiji, temveč tudi v drugih dišavah. Dalje je bila sprejeta resolucija, vsebujoča apel na vse vlade, na) omilijo restrikcije glede naseljevanja židovskih begunov, da se jim tako da prilika, da bodo začeli živeti novo življenje. Lcyijj Segal iz New Yorka, predsednik Židovske delavske m -u x sveža, je priporočal, naj kon-eksekuc^s Štirih nemš-4 ## nft Ug0 narodov, Domače vesti na državljanov in zasege nem-letal. "Špansko vlado smo Morili, da je naAa želja mir *d Madridom in Berlinom, da tako pospeši uveljavljenje rtraWtnega pakta", je sino-sjavil predstavnik francoske-tunanjega urada. Pariz je se-uverjen, da bodo diuge e-«iske države sledile zgledu fctu&alske, ki je sprejela nev-nostni pakt. piMka vladu Ae ni končala •kktve Riede nemákih letal, ki jih njene čete konfiscirale v m. Preiskava bo trajala * še teden dni in od izida te ^ave je odvisno, ali se bo Pjji pridružila Franciji in nevtralnostni pakt. HuKh Lloyd George, član an-»kejfa poalaniAtva v Parizu, je govoru k francoskim zunanji ministrom Delbosom dejal, ■«i dvomi v možnost učinkovi-ovajanja nevtralnostnega ker «e Nemčija in Italija 'Jfdno obotavljata. Slično mne- * prevladuje tudi med diploma-D ^ih drtav. ■*>n Jouhaux, - predsednik "frirancoakih delavskih unij, ; c?J ífdletel v Toulouse in v Madrid, kjer bo ¿T. «'Racijo kot član od-j<4 imenoval Evropski ^'n^res. ki je ¿ 1I Hm* madridski vladi pri Cistične revolte. ttfT *Vca' 15 av*-- Svi- vMa je včeraj prepove-»ko pomoč španskim rebe- I- kskUr tudijjudaka armadi. V «Ijučeno js,Ailjanje oro- «I Cnicirin dru*«*« w**- • rt"'ali« IsWasno je uve- «Vrej*. ki i* «'.ji* Pis jo P* tu » Hi prepoveduje '4tr"kih državljanov v velja tudi sa drtav-držav, ki se nahajajo ;zv&ti ho namo Span Mad r»d. 1.1 Jern «»> ! A**, I»:. te ^ * y, k . X - Vlada po» ■t^vilu zmag, ki v»'njene iete v bit-' r»znih krajih. V gorovju nad »dne «vte prodrle T>» južni fronti J- * bližini Coi- na vlade raznih držav, Medna rodni urad dela in druge organizacije, naj bi te sodelovale v kampanji, katere cilj je odprava zaprek, ki ovirajo židovsko imigracijo. On je tudi sugesti-ral ustanovitev finanične institucije, katera naj bi podpirala židovske begunce, ki po v Pomanjkanju. Resolucijo, ki zahteva ustavitev protižidovske gonje v Nemčiji in v drugih dnžavah, je sestavil rabinec Edward Israel iz Baltimora, Md., kongresu pa jo je predložil Horace M. Kallen, profesor newyorikega instituta za socialno raziskavo. Kongres je apeliral na Anglijo, ki ima mandat nad Palestino, na} ustavi protižidovsko kampanjo, ki jo vodijo Arabci, zaeno pa je opozoril angleško vlado, naj izpolni obljube, ki jih vsebuje takozvana Balfourjeva deklaracija, katere se nanašajo na svobodno naseljevanje Židov v Palestini. Apel naglaAa, da hočejo židje v Palestini živeti v miru z Arabci in sodelovati z njimi pri razvoju dežele. Revizija liste prejemnikov podpore Chicago, 16. avg. — Leo M. Lyons, načelnik relifne komisije, je odredil revizijo liste prejemnikov podpore, kar pomeni, da bodo osebe, ki več ne potrebujejo podpore, črtane z liste. Sedsj prejema podporo 83,0Q0 družin v čikaškem okraju in to število se bo po Lyonsovi izjavi znižalo za več odstotkov. Relifnl ursdi so bili informirani, ds morajo vsi prejemniki relifa izpolniti nove aplikacije v drugi polovici tegs meseca, zaeno ps bo odrejens preisksva posameznih slučsjev, da se ugotovi, kdo je potreben podpore in kdo ne. Bivši član SN PJ—begunec Dunaju Chicago. — Prosveta je prejela pismo svojega bivšega naročnika in člana SNIPJ Fr. Abe-> ta, ki se nahaja na Dunaju, kamor je pobegnil pred1 dvema letoma iz J ugoslavije, kjer so ga, kakor piše, preveč šikanirali in celo okradli za $1000. Abe je zdaj naročil Prosveto na Dunaj in Adamičevo knjigo "The Native's Return". Bomo videli, če bo naš list dovoljen v klero-fašistični Avstriji I Slovenec zmagovalec v Berlinu? Chicago. — Cikaàki listi poročajo, da je Jack Medica iz Seattle, Wash., ki je rekorden plavač, zmagal v plavalni tekmi pri olimpijskih i#rah v Berlinu. Glavači so se kosali v Ati-ristometrski daljavi in Medica je posekal Japonca, ki mu je bil najibliüjj, za 20 metrov. Medica, čigar ime je v ameriških športnih krogih dobro znano, bo naj-brte Slovenec ali vsaj Slovan. Milwauške vesti Milwaukee. — Slovenski družini Steinberger je umrl dveletni sinček na posledicah pika strupenega mrčesa. — Poročno dovoljenje so vzeli: Raymond Cummingis in Angeline Kästelte, Louis J. Komar in Sophie Mrvoš, Walter A. Sprado in Ann Frangeš, Wm. A. Tribble in Mary A. Janič ter James Garden in Annie.Harn. Is Clevelanda Cleveland. — Josephine Jon-tez bi bila kmalu postala žrtev zastrupljanja, ko je na cleve-landski razstavi poviila skvar-jeno frankfurtarico, da je ni pravočasno rešil zdravnik. Zdaj je na potu okrevanja. Angleški delavki vodja apelira na Rooeevelta London, 15. avg. — George Lansbury, vodja angleAkega delavstva in pacifist, je apeliral na Roosevelta, naj skliče mednarodno mirovno konferenco in priporočal skupno akcijo Anglije, Francije in Amerike, ki naj bi u-veljavila provizije Kellogg-Bri-andovega mirovnega pakta. Izgredi v stavki časopisnih delavcev Tri osebe ranjene in pet aretiranih Seattle, Waak„ i&. avg. — Tri osebe so bile ranjene in pet je bik) aretiranih v izgredih pred uradom Hesrstovega lista 4' Post-I ntell i gencer" v sveži s stavko Čaaopianih delavcev. Urad je obkolilo več sto pike-tov, članov časopisne unije, unije voznikov, pristaniščnlh dela voev in drugih. Harold H. Hiatt, ki je strnili urad Hear-stovega lista, je bil napaden in te pen. Imeni dveh t drugih, ki sta bila tudi tepena, policija ni objavila. Hearstov list je prenehal izhajati, ko je stavka izbruhnila. Dva druga tukajšnja lista, "Star" in "Times?, sta obdoKl-la delavske voditelj* odgovornosti, ker je Hearstova publikacija prenehala ishajati. Harry Minakne in Randolph Harrison, člana unije voznikov, sta bila tfbtoiena napada na Hiatta in aretirana, toda na povelje župana Doreja sta bila oba ¡spuščena ii ječe. "Times" je objavil uvodnik, v katerem iigoaa župana in policijskega načelnika. List piAe, da sta predala mestno vlado D. Becku, predsedniku unije voznikov In njegovemu krdelu močnih voznikov, gozdarjev in pristaniičnih delavcev. Beck je prej itjjavil, da kot delavski voditelj eimpatiztra s časopisnimi delavci, ki so zastav kali, ko je Hearstov list odpustil dva člana v uradniškem štabu, ampak on j s proti nasilju in teli, da se konflikt poravna na miren naftk krajevna unija časopisnih delavcev naglaAa, da sta bila člana uredniškega štaba odpu-Ačena zaradi unijskih aktivnosti. "Ko je unija razglasila stavko, da prisili Hearstov list ns ponovno uposlitev in je ta zahtevo odklonil, je to izzvalo odpor pri organiziranem delavstvu in to sedaj podpira stav-karje," se glasi izjava krajevne postojanke Ameriškegs časopisnega gilda. « «»m ;»in< POOSTRENJE RAZKOLA V DELAVSKI FEDERACIJI Lewisove unije se ne bodo pokorile odloku eksekutive UPANJE GLEDE SPRAVE IZGINILO Poplave v Koreji; 96 ljudi utonilo Seoul, Koreja, 15. avg. —- Zaradi hudih deževnih nalivov, ki divjajo že več dni, so reke in potoki v c«*ntr*lni in južni Koreji, kljub "vsem kritikam Združenih prestopili bregove in popIsvlH nl-držav, ki so bile izrečene, ker so žine. Povodnji so doslej zahte- odklonile vstop v Ligo narodov, bi morala Amerika prevzeti glavno vlogo v akciji, da se odvrne nevarnost nove svetovne vojne," je rekel Lansbury. "Nekdo mora sklicati mirovno konferenco in jaz želim, ds predsednik Roo-sevelt prevzsme to nalogo. Amerika naj vodi kampanjo v interesu miru." vale f>6 žrtev in veliko število ljudi Ae |K)greAajo. Voda je raz-dejsls več tisoč hiš In nsprsvils ogromno Akodo. Sovjeti aretirali 16 troehietov v novi zaroti Moskvs, 15. avg. — Uradno poročajo, da je bilo zadnje dni Washington, D. C. — (FP) — Po ta)n! aeji representantov dvanajstih unij, ki tvorijo Odbor aa industrijsko organizacijo, je bilo naznanjeno, da ta odbor ne bo ustavil avojih aktivnosti, čeprav je eksekutiva ADF zapretila, da bodo vse unij^ suspendirane 6. septembra, če ne bo odbor do tistega časa raspu-Ačen. Zaeno, ko je bil ta odlok objavljen, se je tudi Isvsdek), da je Heywood Broun, predsednik Ameriškega časopisnega gilda, organizacije časopisnih delavcev, izjavil, da se bo njegova grupa pridružila Lewisovemu odboru. Vprašanje pridrušitve bo dano na referendum in Broun je dejal, da se bo večina članov izrekla za pridruiitsv. Isjava, ki so jo podali repre-zentantje 1/ewiaovih organise-clj, nsglaša, "da mi bomo nadaljevali organisstorično kampanjo med jeklarskimi in isls-zarskimi delavci kakor tudi mad drugimi delavci, ki so uposleni v industrijah masne produkeljs, dokler ne bodo val organiairani v mogočni induatrljski uniji. Nepostavns akcija s strsnl eksekutive ADF ns bo imels nobenega tičinka na nato kampanjo." Ko so člsni I yew i novega odbora zborovali, so unijs krojaških in klobučarskih delavcev — A-malgamated Clothing Workers, International ladles' Garment Workers in United Hatters, Cap A Millinery Workers — naznanile skupno organlsatorlčno kampanjo. Vršila se bo v Jui-nih državah, kjer ti delavci ie niso organizirani. Glavni stan kampanjskega odbora bo v At-lanti, Ga. Na jugu so ie več tednov aktivni organizatorji tekstilne unije, ki Je včlanjena v Ijewisovem odboru. Ti skuiajo organizirati delavc«, ki so uposleni v industriji rsjona In sorodnih industrijah. Dve nadaljnji federalni uniji sta se pridružili Lswisovsmu odboru. To sta uniji kavčuksr-skih in svtomobilskih delsvcev. Znarnenjs kažejo, ds ss bo več federslnih unij, ki so prejele čarter od Ameriike delavske federacije pridružilo Odboru zu industrijsko orgsnizacijo. Eksekacija črnca FRANCOSKA kot karneval BANKA POD VLAD-■■■■ NO KONTROLO aretiranih 10 pristašev l#eona Trockegs, ki so "sodelovali v novi zaroti zoper sovjete". * o« I Cene iganju navijajo zaradi—euke Peoria, III., 15. avg. — Tukajšnja distilerijsks družba, ki izdeluje žganje, je zvišala cene na debelo za pet do Aest centov ■ «•«to rebelev. pri galoni. Vzrok, ker je bila v* vojaAtva je | letos silns suAs in so se žits po-proti rmmtu O-ldrsiils. One žganju ns drobno bodo kmalu začele rasti. 20,000 oseb gledalo javno obaianje v Kentucky ju Owtnsboro, Ky., 15. avg. — Zsdnji četrtek ao tukaj javno obesili 22-let neg a črnca in za prebivalce daleč naokoli je bil ta dan velik praanik. Ob uri ek-sekucije je bi)? obranih okrog 20,000 hribovcev a vseh strani, moški, ženske in otroci, in gneče okrog odra s vešali, ki so aula na proanem atavbišču sredi mesteca, Je bila tako velika, ds ss j« bilo biti, da podersjo oder. Množica s dežele je začela prihajati y meato is v sredo •večer. Truma sa trumo js prihajala v avtih, konjskih vozovih, tovornih voallih In pui — kakor romarji na valiko cerkveno slavnost ali sejmarji na trg s redkimi prUikami. In res — business je bil dober. Na vseh vogalih so bile stojnice a lemo-nado, sladoledom, "hot dogs" In drugimi prigrizki ter poiirkl. Zamorca, ki se je pisal Rai-ney Bethsa In ki Je bil obsojen v smrt saradi umora nek« 78-letns starke, ao pripeljali is oddaljene okrajne Ječe, kjer Je bil zavarovan prsd limčarjl. Ksr se je prihod zamorca nekoliko zavlekel, Js isl glas med mnoiico, da ga ns bo in ds so zaman naredili si praanik. To Je povzročilo jeso, glasno godrnjanja In prstnjs, da pojdsjo ssmi ponj In gs sami obesijo... Končno so črnca pripeljali in bilo Je ailno veselje. Radosten vrisk je po-sdravil irtev in med silno mnoiico je nastalo praanično raapo-lože nje, Po zakonu je ierlf vsakega o-kraja krvnik. V Owenaboru je ženska isrif—In tej ženski Je v odločilnem momentu padlo srce v ki ki Jo. Ni hotela obešati in dobrosrčno jo Je samenjal domači policaj. Med obsianjsm js množica tulila kakor obssdsns, In ko js zdrsvnik slovesno Isjs-vil, da je črnsc mrtev, js drhal navalUa na oder, trgala oblsko z mrliča, gs suvsls in tolkls s pestmi, ds kmalu ni bil vsč podoben ¿lovsiksmu truplu, To se Js «godilo IS. avgusta v letu Gospodovem 10.10 v visoko civilizirani in demokratični republiki Združenih državi , . . Dinastija finančnih ari-stokratov strmo-glavljena VELIKA FINANČNA REFORMA Parla, 15. avg, — Blumova vlada je prevaela kontrolo nad državno banko, nad katero je Imela oblast od Napoleonovih časov skupi ns finančnih arlato-kratov. To akupino je tvorilo dveeto družin, ki ao več ko sto let upravljale francoske finančne sadeve. Odbor regentov, grupa najbogatejših Francueov, se je moral umakniti, ko |Je vlada v smislu nedavno sprejetega aa-kona prevzela kontrolo nad nsj-vsčjo francosko finančno Insti-' tucljo. Vlada sicer nI konflaolrala investicij, ki jih Ima ta grupa v I>snki, toda odslsj ns bo Imsla nobene besede v svesi s upravljanjem finančne institucije, v kateri Ima Francija shranjeno svoje zlato In katera tiska tudi bankovce. Nov odbor, v kate* rsm bodo repreaentirani delavci, kmetje, sadrutns organizacija in vlada, bo vodil vss finančne posle...... Prvi, ki Js bil Imsnovan sa člana tega odbora, je Leon Jou-haux, predsednik Zvess delav-akih unij, druga Imenovanja bodo oda j sledila. Vlada Je naana-nila, da bo obdržala zlati standard in rsvldirst flnančns smsr-Oics. mtimmi • Banka js bila ustsnovljsns pred UM leti in poslovala Je v smialu čarterja, ki ga Js sestavil cesar Na|>oleon. Ta Je omogočal dvesto osebam, ki so imele najvišje število delnic, popolno kontrolo nad banko. Ts so Imenovale Alane v odbor rsgen-tov, ki so določevsli finsnčns smernice. Leon Blum Js v teku volilne kampanj* obljubil volil-cem, ds bo atrmoglavll to finančno dinastijo in po zmagi levičarjev pri parlamentarnih volitvah, ko je Hium dobil posleljo premierjs, Js vodja francoskih cocisllstov predlirftll v sbornlc! sakonskl načrt glsds podržavljanja banke, ki Js bil sprejet. Slika kaže aied fašist lin imi rebel» In vladalmi četami v Barceloni, Apsnljs. Kanadski socialni kreditar ji v zagati Injunkcija proti razpe-cavanju nakaznic Kdmonton. Alta. Kanada, 15. svg. — Sodnik Tweedle, člen vr-•lovnegs m od i Al'a v provinci Alberti, Je Izdsl injunkcljo, ki prs-(MjveduJe prodajanje in r*S|>eč*-vunje nakaznic, katere Js izdala slbertsks vlsds sorislnegs kredita v tem m««*tu. Injunkcija Je bila izdsns, ko je mestni svet Aki generalni governer v Kanadi, js prsd izdajo injunkcije poavsrll C, AlM*rhsrts, premierjs slbert-ake province, naj ne izvajs spre jetega zakona, ki določa plačevanje divid»»nd prebivalcem. Deček obsojen v smrt zaradi 40 centov/ llsvsns, Kuba, 15. avg,—Hi-rardo Msrtju«*, 10 letni fsnt. Je 1 bil včersj oheojen v «mrt zarsdi Poljska ne bo pretrgala vojaške zveze s Francijo VarAsvs, 15, avg. — Poljaka vlada js |>onovno zagotovila Francijo, da pakt vzajemne vo-JaAke (Kimoči, ki sta ga aklenlli pred dvema letoma, ostane šs nadalje v veljavi. To zagotovilo je bilo dano na konferenci članov franroitkega in |s>IJ*kega armad-fiega Atsbs, ki Je bils prsvksr zaključena. Sedaj Je bilo tudi na-rnanjsno, da bo Francija dala Poljski ismoJIIo, ki ga aknlnja |M»tM*buje za oja^snje svoje ols>-rož«*ne sile. Sedemnajst oseb ubitih na ielezniikem kriiihiu Ijouifteville, Que., Kanada, 15, svg Sedemusjst potnikov js bilo ubitih in 15 ranjenih dane« zjutrsj ns žel«*znišksm križišču v t*j okolici, ko js tovorni vlak trnAiil v iM»ini»ki avtobus, štirje potniki so nI rsšill življenje s skokom. Hitlerjeva knjiga v francoskih šolah Pariz, 15 avg — Francoski komuniati no |k»i\ aH vlado, nsj uvnitl Hitlerjevo knjigo "Mojs borba" med u^ne knjige vseh frstH'«*«kih t*Uu»t tué uMohnud «riteIm «|U m( h nutrnmd. OUmt »•ituMrivU. M(k m Morte», »tef«, POM. «U.. wlU to rotar oto to M»tor o,.i, vIm» to «otf 0éUm0tá uto HwH Itoto m «m. to Im lUk i ItetaMi PH08VIÎTA IMT-M LawMtote A»«., Ctoca«*. umu» or TUK fKDCBATSD PMM Kaj nas uči kampanja za vr industrijske unije Mnogo starejših čitateljev Prosvete so dobro spominja, koliko krika in vika je povzročila organizacija I WW (Industrial Workers oí the World) pred vojno. Ta organizacija, zelo revolucionarna po načelih in taktiki, je bila močno razširjena po zapad u med preprostim delavstvom, ni pa mogla prodreti v industrije. Med vojno je pa bila ta organizacija domala uničena In danes še životari nekaj njenih ostankov, ki so v splošnem brez pomena. Princip I WW je bil induitrijska forma unije — "one big union", ens sama velika unija. Taktika IWW ja bila, da je politična akcija humbug in delavci bodo zmagali le z "direktno akcijo", to je s stavksmi, sabotažo in sploh z revolucionarnim gibsnjem. Zaradi te svoje taktike so bile podružnice IWW v neprestanem konfliktu z oblastmi in stavke te organizacije so bile več ali manj nasilne. Resnica je, da mnogo, mnogo slučajev nasilja, ki je šlo na rovaš I WW, niso zakrivili člani te unija, ali zaradi svoje bedaste taktike js morala trpeti posledice marsikaterega zločina, ki so ga izvršili agentje provokatorji ali kompanijski policisti. Kaj je organizacija IWW dosegla? AH je uspela a svojo propagando in borbo sa "veliko industrijsko unijo"? Dosegla je le nekaj lokalnega in začaanega, na aplošno ao pa bili val napori te organizacije zaman. V splošnem Je dosegla baš nasprotno: goro predsodkov zoper industrijski unionizem, da ja bila petem vsaka poštena agitacija za ta unionizem nemogoča dolgo vrsto let. Ideja Industrijskega unionizma je dobra in maraikdo jo je odobraval, toda ne na programu I WW. In ker prijatelji induatrijskega unionizma niso marali organizacije IWW, so bili pasivni nspram industrijskemu unionizmu dolga leta ; niso hoteli, da bi Jih bil kdo — identificiral z "wobbliji", kakor so Imenovali člane in pristaše IWW. Danes je lahko jasno vsakemu slepcu, da forma industrijske unije ae ne bi bila nikdar/ uresničila v Ameriki, če bi bila Čakala na organizacijo IWW. Kljub temu je danes ta forma unije na pohodu! Forma industrijske unije je v zadnjih letih vstala in se razbohotila tamkaj, kjer je ne bi bili voditelji IWW pred vojno nikdar pričakovali in kjer je bilo po njih sodbi gnezdo največje reakcije! Pokojni William D. Haywood, ki je bil pred vojno glavni apostol gibanja za "eno samo in veliko industrijsko unijo", ao bi danes v svojem grobu trikrat obrnil, če bi vedel, da je njegovo gibanje prevzel in ga vodi z uape-hom — John I*wla, veliki nazadnjak iz njegovih dni . . . Dokler je to gibanje vodila radikalna organizacija, ki se je ustanovila v ta namen, ni moglo gibanje nikamor, najmanj je pa zajelo stare strokovne unije. To Je dejstvo, ki je že pribito v zgodovini. Ko je pa to gibanje obnovil Ixtwia, vodja prve in največje Induatrijake unije v Ameriki, je imel v kratkem ¿asu enajat velikih unij na svoji atrani. Odkod to navdušenje za Induatrijaki unionizem, ki ga prej ni bilo? Vzrokov je več, toda glavna vzroka ata — nove razmere (maana produkcija) in ugodno masno psiholoAko razpoloženje. Bržko ae večja mana ljudi |mm! energičnim vodatvom loti neke reforme, o kateri Je prepričana, da je dobra in potrebna, Je tu jamatvo za uspeh. I*wlaov odbor za Induatrljnko organiziranje, ki hladnokrvno in preudarjeno kljubuje mogočni opoziciji: eknekutivi ADF. ne propagira nobene "direktne akcije", sabotaže ali krvave revolucije za dosego svojega namena; odbor celo pravi, da še nobene atavke nI treba, razen če jo induatrijaki magnatje aaml provocirajo. Ne, na I*w|sov| industrijski kampanji ni čl-ato nič revolucionarnega. Lewi* je znsl doneči, da je ideja industrijske unije postala med delavci rešpektirana in priljubljena — in to je bi- k> v*«*, kar je bilo treba! Kapitalisti lahko krlče to in ono, lahko |>o|>okajo Jeze, ampak pomagalo Jim ne bo nič. Tu imamo živ dokaz, da ideja »ama na nebi, naj bo Ae tako dobra, še nima v *<4ii pogoja za u«l*h, i Hi v Uno j r, odkod idej* pride, kdo Jo prinaAa in če ao razmere za njen nprejem že dozorele. Dalje moramo apoena ti, omolene, prva na Park Hll-zna ruda kamor pogledaš. In šte- lu, druga v. Conemaughu. Nato (íijA. Popqldun i smo šli na piknik Marqiiette, Negaunce, Ishpening, Bessemer, Mich., Ashland, prior, Wi#„ Duluth, Eveleth, G0-bert, Virginla, Minn. Skozi Vza ta mesta se vozišč ko se pelješ proti International Fallsu ob kanadski meji — 900 milj od Detroita. Danes, ko to pišem, taborimo pri jezeru Ash, 20 milj severno od mesteca Orr. Danes je petek, 7. avgusta. Imamo odmerjeno vsak svoje delo — Frank Gaber je za kuharja, Anton Jurca ml. za hišnika, jaz sem pa bolj prost, kar sem porabil, da napišem nekoliko o našem potovanju. Tu, kjer kempamo,, smo čisto v divjini, v gozdu. Naj bližnji ao-sed, hiša, je pet milj od naa. Ponoči nas obiščejo medvedi, volkovi, srne, jeleni in druga divja-. Čina. Prve noči smo napol tpali, napol Čuli. Motili to naa čudni, gozdni glasovi, kakršnih nisi vajen v mestu. Proti jutru, pred sončnim vzhodom ali zvečer po zahodu opazujemo divjačino, ki se pride napajat k jezeru. Res lepo in romantično. Podnevi, ko je časa dovolj, se podamo po gozdu. Naletimo na tako goščo in podrto drevje, da ne moreš naprej. Tu leži in troh-rii na milijone kubikov lesa. Ako bi ga spravljali v svet, bi bilo po teh gozdovih dela za tisoče in tisoče delavcev. V Ameriki je še premalo delavcev, ako bi hoteli dati delo vsem. Tudi po teh pokrajinah vidiš, da so belokožci poročeni z Indi-jankami. V resnici se mi vse skupaj, ljudje in pokrajina, vidi tuje in nerazumljivo, kar mi da dosti misliti. Ko vprašaš, kdo je lastnik teh ogromnih pokrajin, gozdov in puščav, ti nihče ne ve povedati. In mogoče ti tudi nihče noče dati odgovora, ker mu nima kaj koristiti. Anton Jurca, Frank Gaber, Anton Jurca jr. Vesti iz vzhodnega Ohia Rridgeport, O. — Prvi teden v avgustu aem ae zelo slabo počutil in me je bilo vrglo v posteljo. Naslednji teden se mi je toliko obrnilo na bolje, ker mogoče ne bo zopet kmalu prilike, ker me bodo 10. avgusta pričeli zdra- ■■ I ■■ I M Viti z injekcijami, da sem skle-prišel sem ln kako je bilo v teh .nil, da grem cbisvkat moje prija-arajih tedaj in kako je danes, ¡telj« v Johnstown, posebno še. smo se ustavili pri Franku Pod-boyu, ki je ravno prišel s seje gl. odbora SNPJ iz Chlcaga. Moral je takoj iti na seje društva ih soc. kluba. Vseeno se mu je čudno zdelo, ko me je zagledal. Potem smo šli nazaj k Lan-gerholcu, nakar je on odšel na društveno sejo, ki je kmalu mini- obifkpiu Sejel sem *e z mnogimi znanci, katere sem spoznal, ko sem bi) ha atftaciji za-Preletar-cd. Žastopani so bile vse bližje naselbine. Tile prednp smo se mislih vrniti proti dom» je naeto-pila Jugoslavija z vež krasnimi pesmimi, katere aem kot ljubitelj petja izredno užival. Imajo dobre mbči ln dobrega učitelja, prof. Roe mer j a (Nemec), ki je 4udi zelo družaben. Takoj po programu smo odšli domov, kar tem zelo nerad storil, kajti poeetniki so pričeli naj-.' bolj prihajati — Podboy, Poto-kar in drugi. Toda ni kazalo drugega, kajti pot je dolga In j precej t Lab. Morali amo se ločiti. Kratek je bil ta poeet, toda jaz sem ga bil vesel. Domov smo srečno prišli, čeprav bolj težko.; Jugoslaviji želim uspeha, vsem mojim prijateljem pa hvala, posebno družini Langerholc, ker so imeli sitnosti z nami. Je pač tako, dp pri njih se počutim kot doma. In z*kaj tudi ne, ker pri njih sta gostoljubnost in sodruž-nost doma. Kakor je bilo že poročeno, se vrši prihodnja konferenca okrožne Prosvetne matiee J8Z 80. avgusta v Power Polntu. Sklicana je v smislu sklepa zadnje konference, ki je zaključila, naj se vrši kmalu po zboru JSZ. To zborovanje bo zelo važno iz več razlogov. Pred nami to predsed niške volitve, poročilo delegata o zadnjem zboru JfeZ in več drugih važnih dogodkov, ki so se zadnje čase pojavili v delavskem gibanju in tudi pri JSZ. O vsem tem bomo razpravljali. Zato je dolžnost vaeh klubov in društev PM, da so čim bolje zastopana. Vabi se tudi somišljenike iz Ken. mora, Barbertona, Girarda in drugih naselbin, tudi iz onih, ki ne pripadajo v to konferenčno o-k rožje. Upamo, da bo tudi. Pennsylvania zastopana. Cim več naa bo, tem bolj temeljito bomo lahko razpravljali o pojavih v. našem gibanju. Naj nikogar, nobenega društva ali kluba, ne manjka. Klub v Power Pointu bo skrbel, da boste po konferenci dobro po-etrešani, kajti tamkajšnji aodru-gi so to še vedno storili. Jih je malo, ampak so trdni, uljudni in postrežljlvi. V soboto večer dne 6 septembra bo društvo 13 SNPJ po dolgem času priredilo plesno veselico, o kateri bo več poročano v srednji številki Prosvete. Joseph Snoy, 13. LISTNICA UREDNIŠTVA Johnston City. III., J. S.: Vo-lllec, ki je volil pri primarnih vo. Havah, ne ame postavno podpisati nobene kandidatne peticije. Nepismeno«! Neka ženica dobiva vsak meneč podporo. Brati ne zna, pisati kakopak tudi ne. zato nariše na potrdilo zmerom skrivenČen križec. lepega dne ne pa spet pojavi in nariše okrrg krivenčastega križca še bolj skrivenčen krog. "He. mamica, danes pa imate popolnoma drugačno pisavo .. se pošali blagajnik. "Hm," de ženica smehljaje ae, "poročila sem se. ps se tdaj drugače pišem!" op« Pomladitev Žlez brez cije Ko je prof. Steinach svojočaano srv^, je mogoče z operacijo na SVS( tilnp stopnjevanje duševne zmogl Jenjaki neverno majali z glavami ^L j bi operacija, ki obogati kri t splj^H nom, učinkovala na možgane? K^lL nij bi bila med mitlijo, med duhom telesnotti ? Celo potem, ko je Ste?™ ** r^kTrimenti dokazal- fc M možgani od rehh živali po pomlajevalni operaciji nl,? s krvjo kakor pri mladih. čVrHtih ^ nevera ni mogla umakniti. ' V bistvu so imeli skeptiki prav, kajti v 8V jem najnovejšem sporočilu je Steinach . jimi sodelavci pokazsl, da atvar ni povl! preprosta, da sam, umetno pridelani mol spolni hormon n. pr. nikakor ni sposoben ud kovati na krvni obtok v možganih. Naj bo njegovi specifični seksualni vplivi še tako čni, vendar mu nedostaja vpliva na moita ski krvni obtok. Iz tega sledi, da mora pri pomlajevalnem fektu Steinachove operacije, ki zadeva vse ži Ijenjske procese, sodelovsti razen pravega mu kega seksualnega hormona še neki drugi ha mon. In to je ženski hormon. V resnici se i izkazalo, ds je injekcija tega hormona spomj na povzročiti živ krvni obtok v možganih sa] cev. Ženski hormon, ki ga najdemo redno v ki in organih samcev, torej ni nepotreben pri(| tek. Potreben je, da more telo živeti v sW polni moči. Znanost je odkrila načine za pi delovanje poedinih čistih hormonov, toda v q ravi, v živem telesu delujejo v harmonični skladu. Sele moški in ženski hormon skup dajeta narav^ fiziološki hormon moškosti mladostne sile. Celo tipične moške spolne fuij cije se pospešujejo z dodatkom ženskega h< mona, in Če ni drugače, si telo v lastni re£ spremeni del moškega hormona v ženski h^ mon, kakor je sklepati iz najnovejših eks| rimentov in opazovanj. Iz vsega tega sledi popolnoma nova formu za pomlajevalno prakso, formula, ki jo u| ta vi j a prof. Steinach z uvedbo svoje nove ri tode. Ta metoda kombinira moški in žen< hormon za skupni učinek. Dodatek ženske) hormona olajšuje predvsem delo moškega h< mona s tem, da povzroča v organih živ krvi, potem pa pomlaja tudi vse telesne in d ševne funkcije, ki so izven spolnih funkcij j na katere nima moški hormon sam nobenej učinka. Svojo novo metodo je prof. Steinach že til preizkusil na ljudeh in s popolnim uspeha Tako je po neoperativnem posežku na mah glnila v poskusih, ostarelih osebah zna starčevska godrnjavost in napravila proti trajnemu, zadovoljnemu razpoloženju. C« pacienti prej trpeli za utrujenostjo in nevo do dela, se jim je nenadno prebudila mlado na šivljenjska in ustvarjalna energija, izgin je nespečnost, glavobol, neodpornost proti1 lesnemu in duševnemu naporu, izginile so i ke funkcije slabosti, ki jih s samim moM hormonom ne bi mogli nikoli popolnoma c itraniti. Tako pomenijo nova odkritja dunajskega čenjaka ogromen korak naprej proti davne« cilju človeškega rodu, proti cilju nepresU mladostne sile tudi v najbolj dozoreli utaroi Elektrika in hrana r 2e dolgo si prizadevajo, da bi uganili tU sile, ki upravljajo presnovo v tkivu in ao i tem odkrili, da delujejo tu v prvi vrsti UM ne sile. Tako so spoznali kot važne črnite sile osmoze, difuzije in onkotskega tlaka. Mu ge skrivnosti, ki so še ostale, pa razjasnja elektrostatična teorija nemškega raziskoval Rudolfa Kellerja. Keller trdi, da obstoji med krvnimi kapiU kami in tkivnimi stanicami elektrostatična p tencialna diferenca, torej električno polj* ta diferenca vpliva na gibanje snovi, ki to ri redčene v krvi in tkivnih šokih. To pojMW Je po drugi atrani, zakaj razne snovi tkivne in sokovne soli. Kuhinjsko sol dobi n. pr. v prvi vrati v krvi, fosfate n kal^ soli pa posebno v tkivu. Po Kellerjevem m n ju je trdno ugotovljeno dejstvo, da člove. nagiba k temu. da bi jemal tkivne m so^ soli v primerni količini vsae. temveč daje P^ nost sokovnim solem (pred vnem torej kun ski soli) v hrsni. To vodi lahko posebaM obolenjih, pri katerih se električne tile znižajo do težkih motenj, kar <^gne ^ viti tkivo a kuhinjsko soljo. Keller pr.p^ zato posebno v takšnih primerih dieto, a buje mnogo sadja in zelenjave s čimer bliiuje pristašem sirove hrane.__J Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 17. avgusta Domače veatl.-V CJevelsn ^ oženjenl Stanislsv Jszbec ustrelil M* Žlindro, ker mu je odrekla ljubezen. ^ ^ Delavako voatl.- Stavka cev v Phlladelphiji. V OtUau^J^ , tfi delavcev demonstriralo avojo «n.oan ^ ^ kaj oči mi cemrntarji. Dva de|*W* ' ^ dvema letoma ubila tri stavkaj* ^ Calumetu, Mich.. .«t» ^ Svetovna vojna.-*"" nid*1 "fJ Itahü o svojih velikih zmsgsh v «ei™- ^ priznavajo velike itgubo na » ^ Soče. Tolmin je še vedno v :„;Ll L ' J esti s Primorskega slušatelji vi- jse hod policij- „ tovariši ae morajo '^iti i orožjem. - Unl-[f Vir» ali kasarna? H« junijT^.-Triaška ^Lvska ¿ola, znana , Lnom "Revoltella", J« ^boko padla kot uvod. Dvignjena je bila Ma stopnjo fakultete, a a »otranje ni prav nič prido-Trstu, kot velikemu po-kemu mestu je bila sicer w in mnogo naših roja-dokončalo študije na ¡j Veljala je kot dober učni Ei študentje so tu že od ne-tvorili krog zase. Ni zato da je fašizem tudi nanje ,gvoj pogled, saj so bili to redki inteligenti, ki so imeli i julijanskimi študiji o-tudi doma. Onemogočal je delo vsepovsod in kon-gudija so morali skoro vsi, preganjanjih preko meje. V jem času pa so še celo po-J postopanje proti njim in »pravili pod policijsko nad-i njimi celo tudi one ki so prišli študirat iz vije, kot jugoslovanski vijani. Ni Čudno, če je do-od zunaj vedno manjši. P» tudi njih italijanski kole-irajo v zelo čudnih raz-Vsa šola je namreč ma kot fašistična kasar-Z gimnazijci morajo vsako od štirih zjutraj dalje vojaško vežbališče in poslu-mesto predavanj vojaška [ja. Seveda so slušatelji ji del, zlasti bolj zanesljivi, ij vsi kot navadni vojaki. Ni šoli predavajo samo za-jivi fašisti — profesorji, rija se ne podaja kot znan-ro, ampak kot fašistična polja, ki jih morajo obvladati emno in brez oporekanja odvojenega mnenja. Ni čud-bt je prisiljen vsakdo, tudi po končanem študiju in kljub doktorskega naslova, is-mimo fašističnih resnic še in šele iskati pot v pravo «tveno delo. Tako je faši-ponižal ta zavod, ustanov-«otovo v čisto druge na-«, v učilnico laži in politič-propagande. la ga je zaslužena kazen Gorica, julija 1936, — S 16. jem je odšel iz Ajdovščine etni zakupnik ajdovske bivši namestnik ajdovske-Podeštata in tajnik fašja, » Casteilani. V Ajdovščino jri»d takoj po okupaciji kot uradnik ter je tu ostal Jo zadnjih dni. Bil je znan * naokoli zaradi svojih iz-lh za^ug za fašizem; zla-»nojfo «krbi in strahu je po-ji našim ljudem kot pošt-«jravitelj. Znano je bilo, da odpiral in cenzuriral pošto, ono, ki je prihajala iz «*tva in posebno še ono iz «»vije. Marsikatera ovad-Preiskava in aretacija je bila na iHKilagi njegove cen-ln zat" *«> «e vsi Ajdovci in J*0' razveselili njegovega Njegova zasluga je bi-.™JI }*< «la «o bili odslovljenl 6'v»i domači pismonoše in "Jihova m„u |)a je pogtavi] Jmk* Priseljence. Kljub ml"1?'" "Hgovemu nezako-2f »lu mu niso mogli do-~ 1 je prišlo 'Jfl° k« kasarne vojaš-| *ot nad ostalo pošto je vr-^iutro »udi nad korespon-"T **»rjet in vojaštva. TI I farnim delom prito-a ¡««tojm. oblasti, nakar m. pošte nemu- 'z Ajdovščine. Tu i- pregledal občinski zdravnik, ki mu pa ni mogel več pomagati. Se istega dne je podlegel poškodbam. Kcrfol je zapustil Ženo in 4 nedorasle otroke. V Materiji ee je smrtno ponesrečil 40-letni kmečki posestnik Jakob Polež. Moš je baš nakladal seno na voz, ko so voli nenadno potegnili» tako da je padel in si prebil lobanjo. Tržaškim trgovcem Cesarju Budinovi in drugim, je pokrajinski upravni odbor te dni odklonil njihove prizive zaradi trgovskih koncesij. Budinova in Cesar sta po rodu s Krasa. "*JMi dokaz, Mim ljudem, fcj kako se prt, ■■,. m so ostali Kj;. Pravic in se pri- •Jih Z !T|| Wo na cestah * meji napreduje r. /1 Črni vrh, julija 1986. — Delo , , , ** obmejnih cestah naprt^jtfe je vozil manjši oddelek alplncev z amerikansko hitrostjo. V dru-proti Kobaridu, povozil 61-letne- gi polovici tega meseca so kon-ga kmečkega posestnika Alojzi- «ali s delom na dveh sicer krat-ja Kofola. Nesrečnega moža je klhceatah. in to Godovlč — Iva- nje doline — Kobal; U cesta se odcepi: ena veja gre na Medvedje brdo (meja), druga pa na Veharše. Ceata je bik grajena večinoma po starem kolovozu, pri delu pa so bili zaposleni deloma civilni delavci, deloma pa vojaštvo. Na novo so trasirali cesto iz Godoviča na Gornji in Spodnji Novi svet. Tako bo postal Godovič važno obmejno kriiišče, po večini strateških cest, ki tečejo proti meji. Vojaški transporti po soški dolini Gorica, julija 1936. — S^ško _ . . . . „ dolino je koncem junija in v sa- . f¿1 nam€ravaj0 gradi-j tetku julija pasiralo veliko vo-ti nekaj občinskih stanovanjskih | ^tva< Večina vojaštva je bila namenjena v obmejne predele pod Bogatinom, Triglavom, hiš. Načrti so že odobreni. V Hrenovki je občinska uprava nakujtila dva radijska sprejemnika za Šolo, hkratu pa je naklonila večji znesek tudi "dopo-lavoru" za knjižnico. V Kanalu je dobila krajevna fašistična organizacija novega komisarja. Dosedanji vodja Cas-sanego je odstavljen. Za komisarja je bil imenovan Figioli. < Na goriškem učiteljišču je ma-turiralo več Študentov, med njimi tudi Marija Komeljeva, Jolan-da Možinova, Iva Parovelova, Danilo Trampuž in Josip Ventu-rini. V Trstu in Puli se je zadnje dni mudila L eskadra italijanskega vojnega brodovja, sestav-ljena iz dveh modernih križark in večjega števila rušilcev. Štiri aretacije v eni družini Črni vrh, julija 1936.—V prvi polovici tega meseca so v tri-četrt ure oddaljeni vasici Zad-log črnovrški karabinjerji izvršili štiri aretacije v družini Mi-kuž. Aretirali so 68 let starega očeta Jožefa, 27 letnega sina Jakoba, 22 letnega sina Jožefa in 20 letno hčerko Ivanko. Vzrok aretacije ni znan in tudi o nadaljnji usodi aretirancev nismo ničesar doznali. S to aretacijo je družina v tem času, ko je na polju in pri kmetiji vse polno dela, hudo prizadeta z gospodarske strani, pa tudi drugače bo utrpela veliko škodo. Mikuievi so znani kot dobri, mirni in skrbni ljudje ter je aretacija vzbudila splošno sočustvovanje s prizar deto družino, obenem pa obsojanje za tako brezobzirno postopanje oblasti. Se vedno vojaštvo v obmejnih predelih Podbrdo, julija 1936. — Kot Domačini v 14 . > i. Mojstrovko in Jalovcem. Veliko število tega vojaštva pa je bilo baje dirigiranega v obmejne predele ob avstrijski meji. službi obmejnih s M Podbrdo, Julija 1936. — V db-mejni vasi iNemŠki Rut so obmejni stražniki dosegli pri nekem domačinu toliko, da jim Je izd*l in pokazal vse tajne prehode meje. Mož je družinski oto in že več let prost vsakega davka zaradi številne druiine in se najbrže izkazuje fašističnim oblastem hvaležen s tem, da je v službi raznih javnih organov. Na Bogatinu nadaljujejo s utrjevanjem Tolmin, julija 1036. — Na Bogatinu, ki je najvišji vrh v bohinjskih planinah, se tudi letos z vso naglico nadaljuje utr-jevalno delo. Material opravljajo po vzpenjači iz planine Polog na Bogatin. Poleg tega se poslužujejo tudi tovorne živine. Za utrjevalna dela v tem predelu je predvidenega za letošnje leto samo cementa kakih 300 kvintalov. Italijanski priseljenci imajo povsod prednost Bovec, julija 1936. — V Cez-soči je že pred leti neurje odneslo most čez potok Slatenik. Po večkratnih prošnjah domačinov se Je končno letoa občinska uprava odločila in je odredila popravo oziroma noro gradnjo mostu. V ta namen pa je dala občanom na razpolafo le potreben material, medtem ko morajo delo oekrbeti sami vaš-čani. Občinska uprava nima na razpolago denarnih sredstev, za popravo in dtoljšanja, ki so po drugih obmejnih krajih, ta- prepotrebna in obfce Koristna, ko je tudi v Baški dolini in de- pač pa ijnjl ar€dgtVa za vzdrže- loma na Cerkljanskem vse za- vanje treh na novo priseljenih sedeno pO vojakih, in sicer tež- ¡taijjanskih družin, katere pod- ki artiljeriji. V črnovrški okolici je polk vojakov, ki izvajajo vojaške vaje po polbočjih vrha Javornika. Ljudje se zelo pritožujejo, ker bo vojaštvo že itak mšeerno letino popolnoma pokončalo. Postopanje oblasti % obmejnih krajih Idrija, julija 1936. — V obmejnem pasu nad Idrijo so finančni stražniki zaplenili kmetom 20 konjev pod pretvezo, da so vtihotapi jeni iz Jugoslavije. Zaplembo so izvršili brez vsakršne predhodne preiskave in u-gotovitve, ne glede ns vse dokaze in dokumente, ki so jih bili kmetje priprsvljenl in zmožni nuditi. Sum, ds so konji vti-hotspljens živins, v nsjveč slučajev ni odgovarjal, zato je mnogo lastnikov zaplenjenih konj s tem po krivH in zelo prizadetih. V nedeljo 12. julija so vse zaplenjene konje prodali na javni dražbi v Idriji in so za-htevali za vsako glavo 2,000 lir. Tako je neki mlinar Iz idrijske okolice moral plačati za svoje, že enkrat pošteno plačane konje pira z živežem. U otroških ust "Mama, ali zna Mina leteti?'' "Ne, srček, leteti pa ne zna." "A angeli vendar znajo leteti, ne, mama?" "Seveda — a Mina vendar ni angel." "Pač, mama, saj ji Je papa malo prej rekel: 'Kako srčkan angelček si'!'.!- "Tega pa nisem vedela. Seveda bo potem letela!" Delavstvo za svobodo Španije Zločinski načrt revolucije v Španiji ae mora amatrati kot akt paganakih beatialitet napram španskemu narodu. Španskemu plemstvu, ki je zastopano v fevdalnem in finančnem kapitalu ter v genaraliteti in kloru, je veeeno, kako se prerije zopet do oblasti, da bo zopet plenilo narod ter ušivalo sadove dela raztrganih in lačnih delavcev vseh strok. Ljudska republika, ki je zmagala pri volitvah februarja meseca, ima nalogo, da odpravi velike socialne krivice. Paganske plemiče in kler, vsaj v tem zmislu kakor piše nedeljski "Slovenec", je pa ta stvar tako ujezila, da ao jeli snovati tajno protirevolucijo v svrho kapitalistične diktature, ki naj zopet garantira debelim in sitim gospodom pravico, da smejo po svoji mili volji izkoriščati narod dalje. Z začudenjem opažamo, da v tem primeru zagovarja to pa-ganstvo vse klerikalno in fašistično časopisje in radio. Republika Španija je bila na najlepši poti naravnega razvoja. Hotela je delati, hotela je popravljati aocialne krivice. Toda faši-sti, generaliteta, fevdalni kleri-kalizem in kler ao zasnovali široko revolucijo proti razvoju Španije. Raspredli so svoje mreže po vsej Španiji, tajno in enotno, kar bi moralo biti zlasti v zgled delavstvu. Zagotovili so si nekatere važnejše vojaške postojanke, kjer je bilo precej vojnega materijala. Finančno pa podpirajo revolucionarje donip£i kapitalisti potom velike banke, s katero sodelujejo tudi inozemske banke in italijanski in nemški fašizem. Zal, moramo konstatirati, da se Je delavsko gibanje po volitvah zopet cepilo na tri tendence, kakor je povedal Caballero. In to nesoglasje je mnogo pripomoglo k temu, da so španski mogotci bili uverjeni, da je njih pšenica že dozorela. Delavstvo pa se je takoj po prvih pojavih zedi-nilo in šlo celo tako daleč, da so se vsi republikanci zedinili na točko programa: obramba repu bilke. Neodločnost In liberalnost republikanske vlade, i kakor tudi prerahla enotnost v delavskem gibanju je nedvomno v precejšnji meri krivo, da je obsovra-Ženi klerofašizem mogel zanetiti tako krvavo revolucijo. Z deli zveste vojske in oborože nimi delavskimi bataljoni se je pravni vladi posrečilo vendasle organizirati na vsej črti odločen odpor proti upornikom. V vzhodnih pokrajinah je bil odpor celo takoj zadušen. S tem je bilo tudi obkoljen je Madrida, kar so uporniki nameravali, preprečeno. Na vladni strani se bori tudi mornarica In letalstvo. španska vlada je prosila v Parizu za orožje in municljo. Vlada je dobavo dovolila, kar silno grize zopet paganske desničarsko francoske kroge. Tudi Angliji ni stvsr prav všeč. Svobodo španske reakcije že poznamo par sto let. Gre za boj proti "marksizmu". Navajeni amo že teh metod. Kapitalist najlažje pove to, kadar se bori za svoje privilegije, češ, da se bori proti marksizmu. Tepec bi bil, če bi povedal, da se l>ori za svoj ka- pital in svoje priviltgije. Ml tudi vemo, da a« proti giarkait-mu bore samo aovražniki delavstva. Rasni fašiaiai nam t* 4» praktično dokasujvjo, kar * jo sopet izkoriščanj« in pest jejo socialne rasmere. Boj proti marksizmu je danes samo praana demagogija kaplta-liatov in njih hlapcev, če govorimo o socialnem in političnem standardu.—Df P. RooMVeU za nadaljevanje proti* vojne kampanjo Chautauqua, N. Y., 16. avg. — Predsednik Rooaevelt je raj v svojem govoru v tukajšnjem letoviiču izjavil, da njegova administracija bo nadaljevala delo za mednarodni mir. "Jaz sovražim vojno", je rekel predsednik z dramatičuo enrfazo, "in storil sem vse, kar sem mogel, da se oboroževanje omeji, če pa uisem uspel, ni bila moja krivda." Lewie, vodja CIO, odpotoval na Angleško I New York, 16. avg. — John L. Lewis, vodja rudarjev in Odbora za industrijako organJzan cljo, je včeraj odpotoval s par-nikom American Merohgnt na Angleško na "kratek oddifc'', kakor je povedal reporterjem. Vrne ae 3. septembra, dva dni pred potekom roka, ko ima Wti deset unij suspendiranih ; iz ADF, če ne bo tega dneva ra*> puščen 010. Lewis Je pa rekel, da razpusta ne bo. "Ae vedno aem aktiven v bianlau." (Narisal Redfield.) Generalna eiavka v Mehiki odvrnjena Mexico City, 16, avg. — Generalna stavka v centralni Mehiki je bila odvrnjena, ko ao repre-zentantje večjega števila industrij na konferenci z zastopniki delavskih unij izjavili, da bodo zvišali mezde in pristali na vze druge zahteve. Uradniki elek-trarske družbe v glavnem mestu so obljubili, da bodo delavci, ki so zaatavkali pred nekaj tedni, dobili plačo za vae dni, ko so bili zavojevani v stavki. Eksplozija ubila ieet rudarjev Mountain City, Nov., 16. avg. — Eksplozija plina v bakrenem rudniku Mountain City Copper Co. je ubila šeat rudarjev, ki ao se nahajali 600 čevljev pod zemljo, ko ae je pripetila razatrelba. HUMOR rnmmmmmmmmmm Kupčija "Predlagal bi vam lepo kupčijo. Zaslužili boste pri njej okrogel milijon," predlaga mladi Brenta staremu Rogaču. 1« "Vaša hči ima poldrugi milijon dote. Jaz bi jo vzel za pol milijona, milijon bi pa * ostal vam. M Izgovor "Ne maram, da bi hodila s Ce* netom Plankarjem. Ravno včeraj si bila spet z njim v parku, čeprav sem ti prepovedal." "Ne oče, saj nisem bllal" "Ne laži, Frlda: na očeh ae ti vidi!" n "To bo pa še od zadnjič, oče!" K 7 . • . J ar" '*rajo z njimi I vnovtf 4,000 lir. Skoro vai pri- ln petjem po mili vo- *r> *« ",rn t«4™ fašistične-«o «e oddahnili, Mdovci „, okoličani, letenj priseljenci. zadnj#jra JHa so bili "lani tudi dru-narjl in pred-k kot Hodnije, v »n fašističnih zrn »«t, j«-ri K.» Pri Kobaridu je vo-1 katerim ae zadeti laatniki so si morali denar izposoditi, da so svoje konje odkupili na dražbi, kajti v okolici se opaža čim dalje večje po-msnjkanje te prepotrebne živine. Pinančhi atrsžniki ps so na U način z lahkoto zaslužUi lepe denarce na račun našega i zmot-gsnega kmeta. Inštance, na katero bi lahko naš kmet vložil pritožbo o krivicah, ki ae mu godijo, pa fašistični oblastniki ne priznajo. ; _ Francija vztraja sa do-Mio nevtralnega pakta (Nadaljevanje s 1. slreaU video na severu, kjer se armada rudarjev bori s robeli v pbuličnlh bitkah. Vladno topništvo je včeraj bombardiralo rebele v Sara-goeel ln iatočaeno je več oddelkov lojalnega vojaštva li Barcelone odkorakalo proti tej rebelnl trdnjavi. Vladna letala ao včeraj metala bombe na Alcasar v blilinl To-leda, da prisilijo rebele, ki ao ae utaborili v tem meetu, na umik. Barcelona, 16, avg. —- Neki katalonakl letalec ae Je zapletel v srdito bitko s štirimi rebelnimi letali v bližini Saragoaas, ee «lasi vladno poročilo. £no letalo Je uničil, in ko Je uvidel, d* ne bo koz premoči, ae Je premišljeno zaletel v drugega in tako sta 0-ba treščila na zemljo. Katalonska vlada, ki podpira madrldekl rešim, je sinoči nasna nila, da so njene čete odbil« na skok fašisUčnih rebelev pri Hue-scu, v severni Španiji. V daljši bitki v zraku ao vladna letala rasdejala dve rebelnl letali, ki sta se vneli ,in padli na zemljo. V bližini Tradiente v isti pokrajini «o ee vršile manjše praske msd robeli in četami ljudske armade. Druga vest se glasi, da Je dva tisoč vladnih miličnikov vkorakalo v Baibsstro, kjer bodo pomagali katalonskim četam pri zatiranju fašistične revolte. Pariz, 16. avg. — Francoska vlada Je prepovedala rekrutira-nje proatovoljcev, ki ao doslej odhajali v Španijo In pomagali madridski vlsdi pri zatiranju ¿fašistične revolte. Prepoved Je koncesija fašistični Italiji, ki Je informirala Francijo, da ne bo podpisala nevtralnostnsga pakta s ozirom na civilno vojno, ki divja v Španiji, če pariška vlada ne bo ustavila mobilizacije proetovolj-cev. Istočasno je premier Leon Blum naznanil, ds njegova vlada ne more preprečiti odhoda posameznikov v Španijo In ne poši-Ijanja denarja I n živil španski ljudski armadi. tOdlok, ki prepoveduje organizirano mobilizacijo francoskih državljanov, Je odgovor Musaoll-ulju, Hitlerju kakor tudi frsneo-skim desničarjem, ki so zsgnall velikanski krik, da komuniatl in drugI levičarji organiiirajo mednarodno delavako armado, ki naj bi pomagala madrldaki vladi pri zatiranju fašiatične revolte, Francoska koncesija Muaaoll-nlju, ki je obdolžil Blumovo vlado, da nudi moralno podj>oro španaklm levičarjem, Je potolaži- la italijanskega diktatorja, ne pa ja. Slednji še nI dal odgovora, aH bo njegova vlada odobrila nevtralnostnl pakt, katerega je Francija predložila trinajstim evropekim drŽavam. Ta med drugim določa, da ne eme nobena državi, ki podpiše pakt, pošiljat! orožja, municljo in dru* gega bojnega materiala fašističnim rebelem In ne španakl Ijud-akl armadi. Nacijsko časopisje le vedno napada španake lojallate zaradi umora Štirih nemških državljanov in to je deloma vzrok, da ae Hitler še ni odločil, kakšno akcijo bo podvzel v sveti a situacijo v Španiji. Pariški list "U Matin" Je -javil poročilo, da Je Moskva poslala pet milijonov dolarjev madridski vladi. To vsoto so prispevale sovjetske trgovske agen-ture, ki imajo avoje urade v zunanjih državah, Madridaka vlada bo ta denar porabila sa nakup orožja In drugejr* bojnega materiala. lčiJo z angleško letalsko firmo so sklenili agantje rebelev in špatndie vlade, ki ao |>lačaii ia letala mul $200,000, Druga vest ae glasi, da J« v zadnjih treh tednih (¿dšlo v Španijo okrog trideset lutal, letalski minister Ja izjavil, da ni v veljavi nobena odredim, ki bi prepovedovala prodajanje angleških letal Španiji. Hpričevaki "Prav žal, toda dobrega *j>rl-čevala vam res ne morem dati," meni godrnjava gnaiiodinja odhajajoči služkinji. "Oh, gospa, zantran tega naj vsa ne skrbi, Najdšite samo to, da sem bila dva meneča pri vas v službi, bo zadoščalo." Dva železničarja ia pet brezposelnih delavcev Je izgubilo življenje, ke ee Je iztiril tovorni %lak v bližini Clay Cttyja, IB. ' KRIŠTOF D1MAC Spésal JACK LONDON. — If aagledčine prevedel FRANCE MAGAJNA *>RVO KJGLAVJE • t I .1 Kako J« Krištof prvi* okusil medvedje meso ' Pravzaprav se je pisal za Krištofa Bellewa (izgovori Bilu). Na vseučilišču so ga prekrstili v Stolfo Bellew. V lahkoživih krogih San Franciaca so mu kratkomalo pravili Kriš Bellew. Navsezadnje pa ga je svet poznal samo za Dimača. (Avtor Jack Ixmdon je naslovil povest "Smoke Bellew", kar bi se reklo po slovensko "Dim Lepozor". V angleščini je to lepa besedna igra, ki je v slovenščini ni bilo mogoče posneti popolnoma.) Tista leta, ko se je tako čudno fcz-prevrglo njegovo ime, ae je izprevrgel tudi on sam. To ao bile čudne zgodbe, ki bi Jih pa nikdar ne bilo, da ni imel nespametne matere in kremenitega strica in da ni prejel tistega pisma od Gilleta Bellamys (Džilet Belemi). "«. .. Pravkar sem imel v rokah zadnjo številko 'Vala'," je pisal Glllet iz Pariza. "Kakor je videti, ima O'Hara srečno roko. Nekaj uredniških skrivnosti mu pa vendar še manjka." Sledilo je nekoliko navodil in nasvetov za nadobudni družabni tednik. "Obišči ga pa govori, kakor da bi bili ti-le domialeki tvoji. Naj misli, da sol Bog varuj mu povedati, da prihajajo od mene! Ce mu poveš, bo takoj zahteval, naj postanem njegov pariški dopisnik, česar ai prav nič ne želim, ker prejemam od velikih mesečnikov za svoje stvari lep denar. Zlasti mu pa ne pozabi naročiti, naj nažge iz uredništva tistega Ug)ca, ki piše umetniške in glasbene ocene. Pa še nekaj! San Francisco je vedno imel svojo lastno literaturo. Bsš sedaj je pa nima. Reci mu, naj tu pa tam malo podreza in dobi človeka, ki bi mu Iz trte izvil živahen podlistek, prepleten s pristno slikovitostjo, bleskom in barvo San Francisca." > Poln dobrih nasvetov je Kriš odšel v uredništvo lista "Vala". O'Hara je poslušal. O'Hara je preudarjal, O'Hara je soglašal, O'Hara Je na-žgal domišljavca, ki mu je pisal ocene, de več: O'Hara je izvršil nad Krištofom nekaj, česar se je bal Gillet v daljnem Parizu. Kadar je O'Hara obšla kaka želja, je bilo vae upiranje zastonj. Znal je biti tako sladek, da mu živ krst na svetu nI mogel zoprvati. Preden je Kriš Bellew utegnil zbežati iz uredništva, Je že postal pomožni urednik in Je že obljubil pisati ocene, dokler seveda ne najdejo v ta namen kakšnega bolj primernega peresa. Tudi je zastavil svojo pošteno besedo, da bo pisal, kar sproti seveda, podlistek iz življenja San Francisca, ki bo dolg kakih desettisoč besed. In vse to popolnoma zastonj. " 'Val' namreč še ne plačuje sotrudniške-ga dela," mu je pojasnil O'Hara. Dodal je tudi, da ves 8an Francisco premore enega samega možaka, ki je kos tistemu podlistku, in ta možak da je baš Kriš Bellew. "O Bog, torej jaz sem tista uboga para!" je Kriš obupno vzdihnil, ko je odhajal na cesto. In od tedaj naprej je služil O'Hari in nenasitnim stolpcem tednika "Vala". Teden za tednom je trgal hlače na uredniškem stolu, odganjal upnike, se prepiral s stavci in si izmišljal petindvajsettisoč besed vsake vrste. Pa vendar ae delo ni hotelo olajšati. "Val" je bil častilakomen list. Njegove dohodke ao požrle iluatracije .kajti ploskanice so bile Jako drage. O'Hara nikoli ni imel toliko denarja, da bi plačal Kriša, in iz istega razloga tudi ni mogel za uredniški zbor najeti nobene nove moči. Sreča za Kriša, da je imel svoje lastne dohodke. Bili so sicer majhni v primeri z dohodki drugih, vendar pa so bili dovolj veliki, da je mogel biti član več klubov. Poleg tega je blizu vseučilišča imel najeto studijsko sobico. Treba pa je bilo pribiti, da so se njegovi izdatki znatno znižali, (nikar je |>oatal pomožni urednik. Nič več ni obiskoval svoje studijske sobice, niti ni več zabaval mestnih lahkožive«v s svojimi gla-sovitirni razkošnimi večerjami. Kljub temu je bil vedno "suh", ker "Val" a svojimi večnimi potrebami ni požiral samo njegovih duševnih moči, temveč tudi njegove dohodke. Tako ao se na primer risarji sempstja branili risati, stavci včasih niso hoteli staviti in celo pisarniški tekač je tupatam odrekel pokorščino. V takih alučajih se je O'Hara ozrl na Kriša in Kriš je storil, kar je bilo treba. Ko je parnik Excelsior dospel iz Alaske, so razburile vso deželo novice, ki jih je prinesel o Klondiku (Klondsjku). Tedaj je Kriš napravil zelo lahkomiselno ponudbo. "Cuj, O'Hara!" je dejal. 'Ta naval za zlatom bo sčasoma postal ogromen. Časi iz leta 1849 se bodo ponovili. Kaj, če bi jaz odšel tja gor za 'Valovega' posebnega poročevalca? Stroške bom seveda nosil sam." O'Hara je zmajal z glavo. "Ne morem te pogrešati v uradu, Kriš! Pa še tisti podlistek, saj veš. Poleg tega sem pred eno uro srečal Jack-sona. Jutri odide proti Klondiku in nam bo pošiljal vaak teden po eno piamo in nekaj fotografij. Nisem ga izpustil is rdk, dokler mi ni tega sveto obljubil. In Še najlepše je pa to, da nas ne bo stalo niti vinarja." Kriš je zopet Čul o Klondiku, ko je tisto popoldne stopil v svoj klub in v čitalniški sobi nenadoma naletel na svojega strica. "O, dober dan, striček," ga je pozdravil, se pogreznil v mehki, usnjati fotelj ter se prav po domače razkoračil. "Ali ga bova srknila?" Naročil si je cocktail (ohlajena mešanica raznih likerjev), stric pa se Je zadovoljil s pohlevno domačo rdečino, ki je bila njegova navadna pijača. Z nejevoljo je pogledoval zdaj na ne-čakovo lice, zdaj na njegovo čašo. Kriš je zaslutil, da se zbirajo oblaki. "Strašno se mi mudi," je naglo dejal. "Hiteti moram na razstavo v Ellery in spisati pol stolpca ocene." "Ti, kaj pa je pravzaprav s teboj?" ga je vprašal stric. "Bled si, cela razvalina." V odgovor je Kriš samo globoko vzdihnil. "Ce me vse ne vara, tihem govorili drug drugemu: "Ni čudno, da Trojanci in A-hajci radi prenaAajo toliko hudega zaradi takt* ¿enake, zakaj po avoji le|H»ti je (Mslobna ne. rmrtnim Itoginjam" • Tako ao govorili, k«*r ao )>i|t le atari, blizu smrti in ker jih j«« Helenina podoba navdajala a po-slednjim veseljem. Toda |»opo|noma drugačna je bila mieel krepostne knetrinje Andromehe, llektorjeve lene K<» •o jI »(toročili pomenke etarrev, je dejala. 'Tudi če imn človek aive la*e, ae mor» motiti. Mnr ni grozno, da pred**» vea narod atrahoti» Vojne in da ee ti»n#delovati, da je tudi naš duh čist, svež in močan. , atane veliko denarja«'' site na atrgj - strojU^J tje!" - »Pazite na VZ atroj ima dušo!" ^ In delavci poslušajo gk. povedi. i Mnogo ste že čitali ali , Aal» predavanja 0 ¿lov zdravju in vendar - ¿j' pametnih nasvetov ne tm^ vsaj tako ne, kakor bi jjjj ral. Ob teh mislih vam ¿K srca. da bi vsakdo od vsa dan vsaj malo pomislil tud svoje zdravje. Želim, da bi to spomnili tudi vi — Vi mate ne denarja ne počitn vsaj vsako nedeljo in vsak nik. Želim vam vsem da nepotrebnem ne zapravljal, jih energij niti v prekome delu za denar, ki vam ne nele nadomestiti zdravja j vam ga celo uničuje in k uniči. Poceni so te dobrote nje, zrak, sonce, voda, gib Vsaj ob nedeljah in pra/nik naužijte vseh teh dobrot. k: jih daje priroda v tako zvr meri. Taka skrb za zdravj težka, toda neizogibno po^ za vaše zdravje in za Živli borbo. erj Hal Hotelski gost "Ali ste me vi pravkar li iz spanja?" je vprašal ski sluga. "Da! Hotel sem vas vpri če imate telefon v hiSi; jut poldne bi rad govoril s Pariz* NA PRODAJ JE FAKSA 10 skrov temlje v Floridi, pet na hita in druga potrebna koid oprava. 4% ekre j« obdelano sajeno. Za hitro prodajo te nizki ceni, vse »kupuj ta $760.00 haja se v dobrotnani slovenski setbini. Pilite lastniku na Mr. Stephen Hajek, P. rder v ptesi« te si naročite Proeveto. list. Id Je vaša hetalna. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti lUa I ali «o oo preseli proi od drnline la bo zahteval tam ovoj list «odaik. moral tisti član te dotične drnline, ki je teko «kopno naročena m d« Proeveto, to takoj seznaniti apravniltvn lista, In obenem doplačati M vzeto lista Preeveta. Ako toga ao store, tedaj mora oprovziltvs datnm sa to vzeto naročniku. PROSVBTA, SNPJ, 2667 Se. Laimdale Ava. Chiaofe, IL Priložene pošiljam naročnino za Hat Proeveto vooto $......... 1) Ime.........................................CL droštoz H ... Noslov .............................................m..••«...•«..«••••••••• Ustavite toda (k te ga pripišite k moji naročnini od sledečih Azz« i drnštao: •■»,•**••...••.......•*•..••.«•*•...••••••• Smštvz H" $) ........................................... šslk® It* š) «••••»•••••••••«•••••••»»»»»••«»••• .«••••• it dmštoo It. $) dmštvo It Mesto............................... Država................. Nov naročnik......................Star naročaik........••••• TISKARNA S.N.M SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, «a knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, urva slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APEIJKA NA r— - S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarw Cene zmerne, unijsko delo prve »mt» Pišite po informsrije na aesl»* S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDAI.E A\* Telefon Rockwell CHICAGO. IM- Tam se dube nn leljo tudi vse * J*<