PoStnlna plačana v gotovlaL Leto XVII., št. 127 Ljubljana, sreda 3. junija 1936 Cena i Din Upravm&tvo; t-juDijana, tuiailjeva Ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125, 3l26f fnseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova lil. 3. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon SI. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. ftaCuni pn pošt. ček. zavodih: LijuO Ijana St. 11.842, Praga čisto 78.180, VVlen St 105,241. Baltiški pomorski sporazum Angleži so pričeli pogajanja z Rusijo ki s Poljsko, da bi dosegli sporazum glede pomorskih sil na Baltiškem morju. Pogajanja so jako zanimiva, ne toliko po svoji meritorni strani, kakor po stremljenjih, po velikih političnih gibalnih silah, ki se razkrivajo pri tem. Viden znak so, da se vrača politična aktivnost na Baltiško morje; zato so sedanja pogajanja šele začetek v akcije, ki bodo postajale čedalje važnejše. Baltiško morje je pričelo zopet dobivati važnost v vojaškem pogledu od onega trenutka dalje, ko je Nemčija proglasila obnovo svoje oborožene sile? Ko se je Nemčija kljub mirovnim določbam začela zopet oboroževati in je to svojo oboroževalno voljo razglasila mednarodni javnosti, je seveda postalo aktualno tudi vprašanje nemške pomorske moči. Velika Britanija je brž pričela pogajanja z Nemčijo ter dosegla z njo dogovor, da nemška vojna mornarica ne bo presegala 35% britanske pomorske vojne sile. S temi dogodki je postalo Baltiško morje zopet mednarodno važno. Zakaj poglavitne postojanke nemške vojne mornarice so bile od nekdaj na Baltiškem morju, ki jih more spričo svoje zaprtosti samo po sebi ščititi pred nevarnostjo z Oceana. Poleg tega imajo baltiške postojanke za Nemce še to ugodnost, da jim je po Kielskem prekopu vsak čas omogočena pot v Severno morje, kar gibljivost in splošno uporabnost te operacijske baze še silno stopnjuje. Ko premotrivamo te stvari, ne smemo izgubiti iz vida dejstva, da je bilo Baltiško morje po svetovni vojni v povsem drugačnem vojaškem položaju nego pred njo. Poprej sta bili tu dve velesili, Nemčija in Rusija, ki sta obvladovali morje vsaka na svojem koncu. Rusija je imela močne pomorske postojanke na vzhodnem koncu, kjer se je stalno nahajala prav velika vojna mornarica. Toda kata-scrofa v rusko-japonski vojni jo je odstranila domala popolnoma, tako da kot resen nasprotnik že pred svetovno vojno ni prihajala več v poštev. Njene preostanke je uničila še doba revolucije m notranjih bojev, tako da je v moderno dobo tudi v Baltiškem morju prešlo le rriaio nekdanje ruske pomorske sile. Za njeno obnovo v boljše viški dobi ni bilo pravega povoda, ker je med tem izginila tudi mogočna nemška vojna mornarica, ki jo je vzela katastrofa v svetovni vojni Iz enakih razlogov se tudi ni pokazala potreba po ustvaritvi znatnejše poljske pomorske vojne sile. Poljska si je odprla okno v svet preko Baltiškega morja, kamor se ji je na široko »tvorila pot pri Gdinji, ki jo je ustvarila z zavidanja vredno energijo in odločnostjo, tako rekoč čez noč. Toda doslej še ni napravila nadaljnjega koraka, marveč je zgradila samo majhno število oboroženih ladij, ki so sposobne le za pomorsko stražo. V primeri z velikimi mornaricami poljski vojni mornarici vsaj za sedaj ne moremo pripisovati večjega pomena. Toda zatišje Baltiškega morja se je predrugačilo, ko je prišla napoved obnove nemške mornarice,ki ji je Anglija takoj na prvi mah koncedirala prav znatno velikost. S tem se je dosedanje ravnovesje na Baltiku občutno spremenilo. Prav za prav se še ni spremenilo, zakaj Nemčija je svojo mornarico šele napovedala, toda povsem preprost račun pripoveduje, da bo v doglednem času Nemčija predstavljala impozantno oboroženo silo na Baltiškem morju, kjer je bilo dosedaj -videti kaj malo bojnih ladij. Po sebi je razumljivo, da taka premaknitev ravnotežja ne more ostati brez posledic. Pred vsem ne more biti s tem zadovoljna sovjetska Rusija, zoper katero ob vsaki priliki službena Nemčija vrže kako neprijateljsko pripombo, da se ne izrazimo hujše. Ker je že od nekdaj zznano, da so nemške imperialistične težnje usmerjene v prvi vrsti v baltiško področje, je pričakovati, da bo Rusija prav tu, na Baltiškem morju najbolj občutljiva. Zato ni prav nič čudno, ako smo tiaili v zvezi s pogajanji z Anglijo, tičo-čimi se »pomorske razorožitve«, da zahteva Rusija popolno pariteto z Nemčijo. Pogajanja o tem še tečejo, ali težko si je predstavljati, da bi sovjetska vlada v tem pogledu kaj bistvenega popustila. Brez dvoma se bo lotila reorganizacije svoje vojne mornarice v prvi vrsti na Baltiškem morju, ako tega skrivaj že ne dela. Težko £ bo mogel zaradi tega kdo kaj očitati, zlasti odkar je Nemčija proglasila svojo oboroževalno namero in je Anglija s svojo pogodbo ni priznala ta program. Zato končno Londonu ne bo kazalo drugega kot priznati tudi ruski program. Lahka stvar ne bo, zakaj skupno bi nekoč mogli Rusija in Nemčija razpolagati s pomorsko silo, ki bi Angliji ne mogla biti prav nič prijetna, zlasti ne v tako neposredni in zavarovani bližinL Take možnosti so sicer danes še jako nekonkretne ali vsaj silno oddaljene, toda realen politik jih nikakor ne more izključevati. In ta možnost bo v Londonu povzročila gotovo še marsikako v^je+no pretehtava«je, ki se bo dalo Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon Si. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. PRED NASTOPOM BLUM0VE VLADE Vodja francoskih socialistov bo najbrže že jutri prevzel vodstvo vladnih poslov — Temeljita reorganizacija ministrstev in čiščenje v upravi Pariz, 2. junija, ag. Glavni predmet razgovorov v parlamentarnih krogih je sestava nove vlade. Sarrautova vlada bo podala ostavko na dan izvolitve novega predsednika parlamenta, tako da bo po ustaljeni tradiciji mogel predsednik republike Le-brun takoj začeti s konzultacijami predsednika parlamenta in senata. Izven dvoma je. da bo Blumu nekaj ur nato podeljen mandat za sestavo nove vlade in da bo lista nove vlade objavljena v službenem listu že o. junija. Dasi še niso vsi portfelji razdeljeni, ima vendarle Blum svojo vlado v glavnih obri sih že sestavljeno Gotovo je. da Blum ne bo prevzel nobenega drugega ministrskega portfelja. tako da bi se lahko popolnoma posvetil splošni vladni akciji in politiki Levičarske stranke so danes na skupni seji sklenile kandidirati kot edinejra kan didata za celokupno levico Herriota za predsednika zbornice. Dosedanji predsednik zbornice Bouisson bo najbrže umaknil svojo kandidaturo Vlada bo. kakor izgleda, najbrže imeno vala tri državne podtajnike bre7 portfelja in sicer Bonconrja. Chautempsa ter irene-ralnega tajnika socialistične stranke Paula Faureja. Zdi se pa. da bo Boncour odklonil vstop v vlado. Bodoči ministrski predsednik Blum namerava izvesti važne izpremembe v razdelitvi ministrstev in njihovih kompeteno. Več ministrstev bo združenih pod enim vodstvom. Tako bo Daladier prevzel skupno ministrstvo za narodno obrambo. Njemu bodo podrejeni trije državni podtajniki za vojsko, mornarico ?n letalstvo. Državni podtajmk za letalstvo ho najbrže postal Pierre Oot, za mornarico senator Mouleon Kot bodoči minister za pokoju:ne se imenuje radikalni poslanec Ruart. Dalje namerava Leon Rlnm ustanoviti ministrstvo za narodno gospodarstvo, čegar vodstvo bi prev-/e' poshnec Spinasse. Temu ministrstvu bo dodeljeno državno pod tajništvo za trgovino, ki ga bo vodil poslanec Elbel. državno podtajništvo za poljedelstvo pod vodstvom poslanca Monneta. državno podtajništvo za socialno politiko pod vodstvom socialističnega poslanca Le-basa. državno podtajništvo za javna dela pod vodstvom senatorja Moriceta in državno podtajništvo za pošto in hrzojav pod vodstvom socialista .lardillierja. Za pravosodnega ministra bo najbrže imenovan poslanec Violet. za prosvetnega ministra pa poslanec Zai. Za zunanjega ministra prihaja v poštev poslanec Delbos. za notranjega ministra poc Salengro. za novega finančnega ministra pa poslanec Auriol. Domnevna lista nove vlade V poslanskih krogih kroži tale kombL nacija o sestavi vlade Leona Bluma: Ministrski predsednik brez listnice Leon Blum, državni podtajmk v predsedništvu vlade Mane Dormoy, minister brez listnice Paul Faure, minister brez listnice Camille Chautemps, minister državne obrambe Daladier, državni podtajmik v tem ministrstvu Mane Picard. letalski minister Pierre Cot, minister vojne mornarice Francois Detessan. zunanji minister Yvon Delbos, državni podtajni.k v kolonijalnem ministrstvu Marius Moutet, pravosodni Schuschnigg v Italiji Avstrijski kancelar je nenadoma odpotoval z letalom v Italijo, kjer se bo sestal z Mussolintfem Dunaj, 2. junija. AA. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je odpotoval v Italijo. Ker je njegovo potovanje povsem zasebnega značaja, se je od njega posloval na postaji samo zvezni podkancelar- Z dr. Schusch-niggom potuje njegov osebni tajnik. V uradnih krogih so glede pravega cilja Schuschniggovega potovanja zelo rezervirani, priznavaijo pa, da bo imel dr. Schuschnigg ob, koncu tedna priliko govoriti z Mussolinijem. Vsekakor bosta izmenjala svoje misli, v nobenem primeru pa ni pričakovati kakšnega dogovora, ki bi mogel vplivati na izpremembo zunanje ali notranje avstrijske politike. Uradno poročilo o odhodu zveznega kan. celarja dr. Schuschnigga v Italijo pravi, da je kancelar odpotoval na krajši oddih na italijansko riviero in da se bo vrnil na Dunaj ob koncu tedna. Benetke, 2- junija g. Avstrijski zvezni kancelar je prispel ob 10.o5 v Benetke, odkoder je nadaljeval svoje potovanje v Floren-co kamor je prispel ob 13. Komentarji v diplomatskih krogih Dunaj, 2. junija, o. Nenadni odhod kancelar ja Schusohnigga v Ttalijo je izzval v vseh političnih in diplomatskih krogih pravo senzacijo. Zvezni kancelar je tako naglo odpotoval, da so bili o njegovem odhodu v zadnjem trenutku obveščeni le njegovi naj- ožji sotrudniki. Službeni komunike sicer pravi, da se je odpeljal na kratek oddih v neko italijansko kopališče, temu pa nihče ne verjame, ker je bilo doslej, kadarkoli je Schuschnigg odpotoval v Italijo, vselej rečeno, da gre na oddih, pa Je šel v resnici na važne politične sestanke. Tega tudi ne prikriva njegova bližnja okolica, le da nihče noče podrobno pojasniti, čemu novi razgovori z italijanskimi protektorji. V diplomatskih krogih se širijo verzije, da je Schuschnigg odpotoval v Italijo zaradi pogajanj med Italijo in Nemčijo, pri katerih igra zelo važno vlogo tudi avstrijsko vprašanje. Avstrijska vlada se sedaj boji. da ne bi Italija preveč popustila napram Nemcem glede Avstrije. Če bi Italija Nemcem priznala kakršnokoli pravico v Avstriji, bi to pomenilo kapitulacijo sedanjega režima. Avstrija bi bila izročena narodnim socialistom v milost in nemilost. Po drugi verziji je odšel Schuschnigg v Italijo zaradi tega. ker se je spor s Starhem-bergom zelo poostril in se boje. da ne bi prišlo do krvavih spopadov med avstrijsko vojsko in še vedno oboroženimi heinv we-htrovci. Pri italijanskih državtnikih naj bi dobil dobre nasvete in dejansko podporo za nadaljnjo akcijo proti Starhembergu in njegovim ljudem. Nevarnost nove splošne stavke v Grčiji Atene, 2. junija AA. Nevarnost ponovne splošne stavke postaja čim dalje resnejša, ker prihaja v raznih krajih na deželi do delnih stavk in neredov. Tako so davi pričeli v Volosu stavkati tekstilni, tobačni in kovinarski delavci. tramvajski uslužbenci in pristaniški delavci. Večja skupina stav-kujočih je navalila na tobačno tovarno, ker so njeni lastniki pred kratkim odpustili okoli 100 delavcev. Posredovati je morala policija, ki je morala rabiti orožje. Ranjenih je bilo na obeh straneh več ljudi. Med ranjenci je tudi orožniški šef iz Volosa. Ob 13. je prišlo do ponovnih spopadov med policijo in stavkujočimi, ki so oplenili neko orožno trgovino. Pri tem sta bili ubiti dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Zaradi teh izgredov je gospodarski minister izjavil zastopnikom tiska, da je po mnenju vlade stavko povzročilo komunistično vodstvo, ki hoče z njo utemeljiti proglasitev splošne stavke, ki se pripravlja v Solunu. V Volosu je položaj zelo resen, ker obstoji možnost novih izgredov. Oblasti so odredile vse potrebne ukrepe. Orožniške patrulje križarijo neprestano po ulicah, trgovine in drugi lokali pa so zaprti. Izpremembe v grški vladi Atene, 2. junija AA. Kmetijski minister Benakis je davi odstopil. Kralj Je ostavko sprejel. Za njegovega naslednika je bil imenovan Kiriako«, bivši ravnatelj poljedelske družbe- Tudi državni podtajnik v vojnem ministrstvu je odstopil. Na njegovo mesto bo imenovan Paramidas, bivši načelnik generalnega štaba v času vstaje 1923. težko zaključiti na kak drug način ka- | kor s še nadaljnjim oboroževanjem tudi na angleški strank Nekaj komplikacij je pričakovati tudi s poljske strani. Tudi za Poljsko obnova nemške vojne mornarice ne more biti prav nič prijetna zadeva. Narod, ki si je s toliko energijo zgradil veliko Luko v Gdinji, ne more dovoliti, da bi mu ost a1 a brez zaščite napram toliki pomorski sili nemške sosede. Ker na Poljskem tudi nezaupanje do Rusije ne more popustiti, tudi obnova ruske vojne mornarice v Varšavi ne bo prijeten dogodek. Da bi pa mogla Poljska, ki mo»*a na novo graditi v tolikih področjih tekmovati v oboroževanju na morju, vi je vsekakor minister Maurice Vio]ette. finančni minister Vincent Aurol Sklepi socialistične stranke Pariz, 2. junija. AA- Kongres socialistične stranke je bil zaključen ob 2. zjutraj z izvolitvijo novih članov stalnega glavnega odbora, kakor tudi delegatov stranke v drugi internacionali. Resolucija, ki jo je sprejel konsres, poudarja. da bodo poslanci zvesti mandatu, ki so ga dobili pri splošnih volitvah, namreč. da se bodo borili proti fašizmu, branili javne svoboščine, borili se proti bančni in industrijski oligarhiji. delali za zmanjšanje brezposelnosti, pospeševali narodno gospodarstvo, vzpostavili republikanski duh v vodstvu najvišje uprave, skrajšali vojaško dobo in postavili Francijo v prvo vrsto narodov, ki so odločno za mir Stranka mora voditi računa o realnostih in ne sme čakati šele na uresničenje svojega programa in svoje doktrine, vendar pa ne smejo nikakršne okoliščine izpre-men^iti njene sološne koncepcije in vplivati na to. da bi opustila svoja načela in sredstva za borbo. Socialistična stranka opozarja krajevne in pokrajinske odbore Ljudske fronte, naj se še bolj organizirajo in konstituirajo po zgledu ljudskih odborov ter sprejmejo vase samo zastopnike organizacij, ki so res v Ljudski fronrti. Vse odločitve o akciji Ljudske fronte morajo biti sprejete soglasno. Socialistična stranka poudarja potrebo enotne akcije v tej meri in zahteva ustanoviitev stalnega enotnega odbora. Zato naj krm i si j a za enotnost organizacije takoj začne delo v tej smeri- Resolucija izreka popolno zaupnico Blumu glede sestave nove vlade ter se končuje z ugotovitvijo, da bo režim kapitalizma obstojal dokler ne bo p^molnoma uresni- čen revolucionarni cilj socialistične stranke, ki mora ustvariti pogoje za zgradbo novega socialnega in družabnega reda- V četrtek volitev predsedstva parlamenta Pariz, 2. junija, o. Včeraj popoldne ee je sestala nova poslanca zbornica. Tribune so bile polne občinstva pa tudi na cesti je bila zbrana velika množica. Ob 3 popoldne je starostni predsednik Salle. poslanec desničarskega centruma iz Dyjona, zavzel med bobnanjem republikanske garde predsedniško mesto ter v svojem otvoritvenem govoru pozival k zunanjemu in notranjemu političnemu miru. Volitev predsednika poslanske zbornice bo v četrtek. , Govori se da bo Blum z vso naglico odstranil iz državne uprave vse »nedemo-kratske elemente«. Tako bo odstavljen sedanji šef pariške policije Langener n za njegovega naslednika imenovan socialistični poslanec Jeromski. Velike spremembe se bodo izvršile tudi v kolonijah, zamenjavi bodo rezidenti v Maroku in Tunisu ter vrhovni komisar v Siriji. Važ. ne izpremembe bodo tudi v francoski diplomatski službi. Zamenjani bodo podaniki v Londonu, Berlinu in po drugih evropskih centrih. Gospodarski krogi so zelo v skrbeh zaradi usode franka Strokovni listi že napovedujejo 25 odstotno devalvacijo valute-Enaka usoda bo zaradi zveze držav z zlatimi valutami zadela tudi nizozemski goldinar. Stavkovno gibanje pojenjuje Pariz. 2. junija AA. V večini tovarn v pariški okolici so se delavci dopoldne vrnili na delo. Stavkajo še v 15 podjetjih. Po konferenci z delodajalci in delavskimi zastopniki kovinarjev je minister za delo Frossard izjavil, da upa, da bo r četrtek podpisana kolektivna delovna pogodba. Belgijska vladna kriza Van Zeeland odklonil sestavo nove vlade — Vander-velde za obnovo stare koalicije Bruselj, 2. junija, d. Kralj Leopold je včeraj ponudil odstopivšeinu ministrskemu predsedniku Van Zeelandu sestavo nove vlade, ki pa je ponudbo odklonil. Zastopnikom tiska je izjavil da smatra svojo misijo. ki jo je prevzel samo za določen čas, kot končano. Davi je kralj sprejel Vander-velda in ga pozval, naj mu imenuje osebnost iz socialističnih vrst, ki bi mogla sestaviti novo vlado. Zahteve socialistov Belgijska socialistična stranka je imela včeraj svoj kongres, da določi stališče napram novi vladi. Vandervelde, ki je predsedoval kongresu, se je izjavil proti izven-parlamentarni vladi in je tudi odklonil vlado. v kateri bi bile zastopane druge stranke razen dosedanjih treh strank. Resolucija, ki jo je sprejel kongres, vsebuje celo vrsto zahtev po ukrepih, ki naj jih sprejme nova belgijska vlada v svoj program. Tako zahtevajo socialisti zakon o nadzorstvu nad karteli in trusti, kakor tudi nad drugimi organizacijami, ki predstavljajo v bistvu zasebno monopolizacijo narodnega gospodarstva. Podaljša naj se obvezni šolski pouk in uvedejo pokojnine za delavce, stare nad 60 let. Uveljavi naj se tudi 40 urno delo na teden in določijo minimalne mezde za vse stroke narodnega gospodarstva. Zagotovi naj se mir in varnost države na. ta način, da se tehnično izpopolni državna obramba, vendar pa zmanjša na minimum vojaška dolžnost posameznega državljana. Podržavijo naj se vsa podjetja, ki izdelujejo materija!, potreben za državno obrambo. Belgija naj sodeluje pri vseh mednarodnih ustanovah, ki hočejo ojačiti mir na svetu. Na mednarodni podlagi naj se tudi odpravijo gospodarske težave, ki bi mogle biti kdaj vzrok za vojne spopade. Kolektivna varnost naj se izvede s postopno razorožitvijo m s pospešenim zbliževanjem med narodi. težko misliti, dasi bo vsaj v defenzivne namene skušala povečati svoje vojno ladjevje. Anglija se je spričo tega začela pogajati tudi s poljskimi zastopniki, da se tudi tu doseže sprejemljiv ključ za medsebojno razmerje. To je danes najaktualnejši problem Baltiškega morja. Pri tem smo govorili samo o velikih državah, ne da bi se dotaknili malih državic, ki jim postaja pač čedalje bolj neprijetno v začetku nove oboroževalne ere ob Baltiku. Toda tudi ostala Evropa bo v rastoči meri čutila posledice spremenjenega položaja na severovzhodu. ki vsekakor ne bo ostal oo svojem učinku omejen samo na področje Baltiškega morja. Revolucija v Nikar agui Newyorfc, 2. junija, o. Po vesteh iz Ma-. nague se vstaja v Nikaragui proti predsedniku republike Sacasu naglo širi. Vstaši so pod vodstvom bivšega predsednika Mon-cada. V Managui je prišlo že do hudih spopadov, pri katerih so rabili težke strojnice in tudi topove. V Leonu so se zbrali vstaši pod vodstvom generala Samure ter zavzeli trdnjavo Kortin. Po poslednjih še nepotrjenih vesteh so uporniki v Managui obkolili palačo predsednika Sacasa. Ameriški poslanik Long je odšel pod zaščito oddelka ameriške straže na pomoč ameriškim državljanom v središču mesta, ki so v nevarnosti. Kaže, da je revolucionarna narodna garda generala Somose zavzela vso Managuo razen predsedniške palače, ki se nahaja na obali Tiskapa in v katero se je umaknil predsednik republike Sacasa Brani ga 300 pristašev. List »Ultimas Noticias« poroča, da je večina prebivalstva na strani dosedanjega predsednika Siacase in proti generalu Somosi. Pariz, 2. junija- AA. Agencija Havas poroča iz Manague, da je vodlia upornikov general Somosa sestavil začasno vlado. „Queen Mary" ni dosegla rekorda New York, 2. junija, d. Veliki angleški potniški parnik »Queen Maty« je prispel včeraj ob 15.9 na višino newyorške karantenske postaje ter je nekoliko pred 16. uro pristal v luki. Kljub splošnemu pričakovanju ni na svoii vožnji preko Oceana dosegel novega rekorda, ker je potreboval iz Cherbourga do New Yorka 4 dni, 12 uri in 24 minut. Poveljnik parnika je iz-j javil, da je preprečila pridobitev sinjega | traku samo gosta megla, ki se j« v soboto < pojavila na morju- Ko je parni.k plul v newvorško luko, ga je spremljalo v znaku i 40 letal. Vse obale so bile polne ljudi. Av-I tomobilisti so trobili, vse ladje ki vlačaici pa so pozdravili največjo la>djo na svetu s sirenami. Ladje gasilcev so v pozdrav brizgale visoke curke vode- Newyork, 2. junija. AA. Poveljnik in oficinjii francoskega veleparnika »Norman-die« so izijavili, da bodo na prihodnjem potovanju najbrže prekosili svoj lastni rekord in da bo na ta način »Norman die« vsekakor ohranila »modri trak« Ostavka angleškega mornariškega ministra London, 2. junija- o. Dopoldne je podal ostavko minister za vojno mornarico lord Monsell. Splošno pričakujejo, da bo sedaj izvedena rekonstrukcija Baldv/iinove vlade. Predvsem bo Samuel Hoare imenovan za novega ministra mornarice. Baje bodo izvršene še nekatere druge manjše i z premem* be kabineta- Stavka v Trepči končana Kosovska Mitroviea, 2. junija p. Stavka rudarjev v Trepci je trajala celih 20 dnL Končno je bil sedaj dosežen sporazum .ned zastopniki delavcev in podjetja ter so ee rudarji davi vrnili na delo v rovih. Shaw v Šibeniku Šibenik, 2. junija, o. Po privatnih informacijah prispe v kratkem v Šibenik Bernard Shaw s 6vojo soprogo. V Šibenik« bo dva dni. Napredovanja Beograd, 2. junija, p. Napredovali so naslednji davčni uradniki: Fran Trebelj v Krškem, Ivan šušelj v Šoštanju, Davorin Blažon v Logatcu, Engelbert Gorišek v Zlatarju, Filip Dvoršek v Dolnji Lendavi, Josip Klemenčič v Ljubljani, Marijan Obersnel v Mariboru, Fran šek v Celju, Božidar šetina v Metliki, Fran Andrejčič v Brežicah, Rudolf Zakrajšek v Šmarju pri Jelšah ter katastrski geometer Mirko M3-nati pri katastrski upravi v Ljubljani. Govor predsednika vlade na I Beležke ustanovnem kongresu JRZ Poročilo o programu in ciljih nove stranke — Gospodarska bogastva Jugoslavije — Hrvatsko vprašanje V ponedeljkovem »Jutru« smo poročali o ustanovnem kongresu Jugoslovenske radikalne zajednice. Najvažnejša točka dnevnega reda je bil govor predsednika vlade g dr. Stojadinoviča o programu in ciijin nove stranke. Velik del svojih izvajanj je g predsednik posvetil ostrim izpadom proti JNS. V drugem delu govora pa se je dotaknil tudi važnih načelnih vprašanj vendar pri tem ni podrobneje označil, kako Jih misli JRZ konkretno rešiti, nego je le poudaril njihovo pomembnost m očrtal njih obseg. ...... Glede gospodarskega položaja je izjavil g dr Stojadinovič, da je prepričan, da nastopa sedaj doba sedmih dobrib let. Letina bo ogromna. Edini problem je njeno čim boljše vnovčenje. ali mimo tega je najvažnejše za naš narod to, da ne bo lačen. Druo-e države bi bile srečne, če bi imele naše žitnice. Poleg žita imamo nepregledne komplekse najboljših gozdov z odlično kakovostjo našega lesa. Sedaj imamo male neprijetnosti zavoljo sankcij, toda to m nikakšna katastrofa. To pomeni le, da trenutno nekaj manj prodajamo. Osnovno dejstvo ostane, da smo po svojem lesu zelo bogata država. Isto velja za rude in premog in celo zlata in srebra imamo. Povrh nam lepote naših krajev dajejo potom turizma več kakor izvoz kateregakoli naših pridelkov. Mi smo torej z bogastvom obdarjena dežela. JRZ ima v programu dvig gospodarskega blagostanja vsega ljudstva. Z velikimi napori smo že pognali naše gospodarstvo naprej in v boljše razmere. In na področju davkov je vlada JRZ storila toliko, kakor do sedaj nobena druga v Jugoslaviji. Davčna bremena so občutno znižana. Kot osnovo politike JRZ je dr. Stojadinovič podčrtal načelo gospodarske harmonije vseh slojev ter se je dotaknil posameznih problemov. Ni jim sicer naznačil konkretnih rešitev, poudaril je pa, da bo vlada JRZ zlasti glede kmečkih dolgov in kreditov izdala dokončno rešitev in brez dvoma dokazala, da je JRZ največji prijatelj kmečkega ljudstva. Ne bo pa pozabila niti trgovine, industrije in obrti in bo skrbela tudi za socialno zaščito in zavarovanje delavstva. Posebno je predsednik vlade podčrtal pomen velikih javnih del. ki so bila omogočena z znanim milijardnim kreditom Jevtičeve vlade. Posledica teh javnih del je znižanje števila brezposelnih, ker je omogočeno, da tisti, ki bi radi delali. pa doslej niso mogli, zaslužijo 6voj vsakdanji kruh za sebe in svoje družine. O političnih vprašanjih je predsednik vlade govoril v širokih obrisih. Očital je JNS. da nI rešila hrvatskega vpašanja. JRZ nI kriva, da to vprašanje še obstoji, trdno pa veruje, da bo ustvarila v državi tako ozračje medsebojnega zaupanja, da bo tudi hrvatsko vprašanje, katerega rešitev izgleda danes tako težka, vendarle mogoče lažje rešiti. Program JRZ omogoča, da se loti stranka tudi rešitve tega vprašanja, ko nastopi čas popolnega pomirjenja. Ministrski predsednik pozdravlja objektivno in dobronamerno razpravo o hrvatskem vprašanju, toda ostro odklanja metode, ki bi lahko rušile red in mir. in opozarja, da se ne smejo prekoračiti meje, ki jih postavljajo za-konL V zvezi s hrvatskim vprašanjem je govoril g. dr. Stojadinovič tudi o načelu samouprave v širokem obsegu. Dejal je, da so pristaši JRZ bili vedno za najbolj široke samouprave, drugi so zahtevali avtonomijo, tretji federacijo. Toda nihče ni dal točne definicije in 11 let že traja ta medsebojni nesporazum. Osnovna ideja JRZ zahteva spoštovanje vseh treh imen našega naroda. njihove enakopravnosti in njihovih tradicij. Predsednik vlade ni označil teritorialnega obsega samoupravnih edinic, temveč je le podčrtal, da se naj prepusti posameznim upravnim področjem uredi-jevanje njihovih upravnih, gospodarskih, finančnih in drugih potreb, kolikor so v zvezi s posameznimi kraji in na način, da ne nastanejo nasprotstva z državo, njenimi nameni in njenimi potrebami. O medsebojni razmejitvi teh kompetenc, ki tvorijo glavno težkočo tega problema, g. dr. Stojadinovič ni razpravljal. Poudaril pa je, da morajo biti vse oblasti državnega življenja pristopne Srbom, Hrvatom in Slovencem in da se mora z vsemi kraji države enako postopati. Kar se tiče demokratskih svoboščin je predsednik vlade povedal mnogo lepega o svobodoljubnem razpoloženju našega naroda. Poklonil se je spominu mnogobrojnih znanih in neznanih junakov, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. JRiZ je uspelo praktično obnoviti demokracijo in državljanske svoboščine in dati ljudstvu svobodo. kakršne do sedaj še ni imelo. In to kljub nazadnjaškim zakonom iz 1. 1929. Toda glede napovedanih političnih reform je g. dr. Stojadinovič za skrajno previdnost. Dokler ne odstranimo vseh elementov nereda, ki hočejo zlorabljati svete dobrine narodnih svoboščin, bi grešili proti življenjskim interesom naroda in države, če bi pri izbiri primernega trenutka za novo politično reformo ne bili oprezni. JRZ in njena vlada morata danes računati z dejstvom, da so tako na desni, kakor na levi strani ljudje, ki zlorabljajo dovoljene svoboščine in komaj čakajo, da bi strmoglavili državo v anarhijo. Ustava določa v § 101. stalnost in neodvisnost sodnikov, zlasti izključuje njihovo premeščenje in njihovo predčasno upokojitev. Odredbe čl. 101. so bile v prehodnih določbah ustave suspendirane za dobo petih let in stopijo letos 3. septembra v veljavo. V zvezi s tem dejstvom je predsednik vlade poudaril, da bo JRZ mogla še v teku letošnjega leta izvesti četrto točko svojega programa, ki govori o neodvisnosti in stalnosti sodnikov. O dveh stvareh g. dr. Stojadinovič, ako-ravno so igrale ravno v zadnjem času veliko politično vlogo, ni govoril. To je kulturno vprašanje in pa versko vprašanje. Oba problema sta v politični organizaciji, ki združuje ne le pripadnike raznih delov naroda, temveč tudi kristjane in nekristja-ne, posebno delikatna. Ni dvoma, da bo posebne važnosti, ako bo JRZ že zaradi svoje notranje sestave povzročila, da se versko vprašanje ne bo pojavljalo več kot orodje političnega boja. Zaključek kongresa JRZ Beograd, 2, junija, p. Ustanovni kongres JRZ se je danes nadaljeval in končal. Soglasno je bij izvoljen ožji glavni odbor stranke, v katerem so med drugim dr. Milan Stojadinovič, dr. Anton K<>rošec. dr. Spaho, dr. Behmen, dr. Voja Janjič, D jura Jankovič. dr. Franc Klar, dr. Miha Krek, dr. Kulovec, Dušan Letica, dr. Miškulin, Svetozar Stankovič, Dobrivoj Stošovič, Stevan 6irič in Fran Smodej. Izvoljeni člani ožjega glavnega odbora so se z delegati, ki so jih za širši glavni odbor določili banovinski odbori,, stranke, umaknili h kratki Seji, po kateri je dr. Stojadinovič sporočil kongresu, da je bil za predsednika glavnega odbora 'n s tem za predsednika stranke izvoljen dr. Stojadinovič, za podpredsednika dr. Korošec Ln dr. Spaho, za blagajnika finančni minister Dušan Letica, za tajnike pa Dušan Trifkovič, Ljubomir Pantič in Franc Smodej. Predsednik dr. Stojadinovič je v zaključnem govoru med drugim pozval zbrane delegate, naj se pripravijo na skorajšnje občinske volitve, ki naj bodo prva preizkušnja moči JRZ. Popoldne so delegati naredili izlet na Oplenac, z večernimi vlaki pa so se po večini odpelja'i na svoje domove. Tragedija v Kamniških planinah Ljubljana, 2. junija. Ponedeljsko »Jutro« je obširno poročalo o tragični smrti idealnega planinca, akademika g. Bojana Lovše, danes pa objavljamo poročijo njegovega prijatelja g. Pleterskega, ki hoče ugotoviti pravi potek tako tragično končane ture. S tovarišem Bojanom Lovšo sva vstopila v eteno ob 10. Uri dopoldne. Plezala sva kolikor mogoče direktno po severovzhodnem razu Kalške gore. Dasi je bila stena mokra, sva plezala sigurno, ker sva bila popolnoma opremljena. Ko sva bila V drugi tretjini raza, je pričelo deževati. Toda to naju ni motiilo. Nadaljnje plezanje je bilo lahko, zato je Bojan zvil vrv in si tjo vrgel preko ramen. Ob 13 sva imela raz za seboj in sva prečila do grape, ki je dobro vidna iz koče. Pod izrazito gladko eteno v grapi sem se spravil v krajni kot pod snežišča in preobuval čevlje. Bojanu, ki je ž© bil v nakovankah, 6em dejal, naj razveže vrv, da se bova varovala, kajti snežišče, dolgo 10 metrov, se je kančavalo na skali, ki je prepadno zagvozdena v stenah grape. Toda Bojan si je jej kopati stopinje v sneg, nato pa je vzel kladivo v roke in dejal, da se bo kar zadrsal. Prepričam, koliko tovariš tvega, sean ga še enkrat posvaril. A že se je spustil po strmem snežišču, oral je s kladivom po snegu, pridčal je na skalo, skušal se je obdržati, grabil je z rokami, ni šlo. V loku je odletel. obrnilo ga je v zraku, da je letel z glavo v prepad Cul se je njegov padec in trušč skal, ki jih je pomedel s snežišča. Brez upanja na odgovor sem ga parkrat poklical. Klical sem proti koči. Sporočil sem tovariševo nesrečo ter prosil vrv in cepin. Po snegu sem se dokopal do skale, odkoder je vrglo Bojana. Zaradi premraženih rok dalje nisem mogel. Pogledal sem na uro, bila je tri. čez eno uro je priplezal g. Jamnik do zagvozd v grapi. Uvidel sem, da je zanj tvegano, če se povzpne prav do mene. Zato sem mu vrgel vrvico, na njo je priveza] plezalno vrv, ki sem jo potegnil k Sebi. Zavarovan z vrvjo je splezal k meni. Obrazložil sem mu situacijo nesrečnega padca. Nato sva se po vrvi spustila navzdol in kotalila do snežišča: Ker sem želel še zadnjega svidenja s tovarišem, sva se z vrvjo spustila z g. Jamnikom in še nekim gospodom do mrtvega Bojana. Tovariš je drčal najprvo 10 metrov po snegu, nato je padej prosto nad 20 metrov, odletaval po steni še kakih 40 m do snežišča. po katerem je drčal še za 6 dolžin vrvi, okrog 180 metrov. Vsem turistom, ki so ml kakorkoli pomagali, najlepša hvala, posebno pa pogumnemu g. Jamniku. Pleterskj Miroslav. Protiitalijanske demonstracije na Korziki Pariz, 2. junija. AA. Včeraj je bila slovesno otvorjena nova zgradba italijanskega konzulata v Ajaciu na Korziki. Interno svečanost so motili komunisti, ki so razbili šipe na oknih in ponoči pomazali poslopje z napisi, da je komunizem za mir in fašizem za vojno itd. Policija je morala ponovno posredovati in razganjati izgrednike. Dve banovinski skupščini Jugosl. nacionalne stranke V binkoštnih praznikih sta bili banovinski skupščini JNS ^za savsko in vrbasko banovino. O skupščini za savsko banovino v Zagrebu, ki je bila v ponedeljek, smo poročali že v včerajšnjem »Jutru«. Bila je dobro obiskana in navzoči so bili delegati »reških organizacij JNS iz vse savske banovine. Predsedoval je senator Jovo Ba-njanin, ki je podal tudi uvodno politično poročilo. Drugi politični referat je knel bivši minister Juraj Demeirovdč. Soglasno je bil izvoljen izvršni odbor banovinske organizacije, v katerem so pod predsedstvom g. Demetroviča najodličnejši predstavniki jugoslovenskih nacionalistov iz savske banovine. Skupščina za vrbasko banovino je bila v nedeljo v Banjaluki- Po svojih delega--od '3UiAOunq izaas isa v^iudojsez n(iq os qij leg lega pa so se skupščine udeležili tudi senatorji Banjanin. dr. Peter Zec, dr. An-djelinovič. dr. Kruli, dr. Vaso Glušac in Miljutin Dragovič ter več narodnih poslancev. Skupščino je vodil senator Glušac. politična poročila pa so podali senatorji Banjanin. dr. Zec. dr. 'AndjelinoviC, Dragovič in dr. Krulj ter nar. posl. Jova-novič Za predsednika izvršnega odbora JNS za vrbasko banovino je bil izvoljen banjaluški trgovec D joka Kolievič. za podpredsednika ravnateli OUZD Jakov La-s4rič in bivši narodni poslanec Hasan To-romanovič, za tajnika posestnik Stevan Ninkovič, za blagajnika pa banjaluški ti-skarnar Vlada Jakšič. Glavni odbor JRZ ^ Vodstvo strankine organizacije JRZ tvorijo izvršni odbor, ožji in širši glavni odbor ter banovinski odbori. Zanimiva je sestava ba-novinskih odborov. Prestolniškemu bano-vinskemu odboru JRZ predseduje ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je obenem tudi predsednik banovinskega odbora za zetsko banovino. Predsednik odbora za drinsko banovino je minister dr. Spabo, za dunavsko minister Svetozar Stankovič, za moravsko minister Dragiša Cvetkovič, za savsko minister dr. Dušan Letica, za dravsko banovino pa minister dr. Anton Korošec. Ožji glavni odber stranke se je izvolil na včerajšnjem strankinem kongresu v Beogradu. Od Slovencev so v njem dr. Korošec, dr. Kulovec, dr. Krek, dr. Klar in Fran Smodej. V glavnem odboru JRZ &o poleg članov ožjega glavnega odbora še delegati banovinskih odborov, po pet za vsako ba-novinsko organizacijo JRZ. Med njimi je večina senatorjev in narodnih poslancev. Za slovenske delegate v glavnem odboru JRZ je, kakor znano, banovinski odbor nedavno izvolil poleg g. dr. Korošca še gg. dr. Ku-lovca, dr. Kreka in dr. Leskovarja, dočim je določitev petega delegata prepustil izbiri g. dr. Korošca. Ta je določil za člana g. dr. Josipa Ažmana, odvetnika v Ljubljani. Omenjeni gospodje ^predstavljajo torej slovensko vodstvo JbfZ v glavnem odboru v Beogradu. Dočim so iz nekaterih banovin, zlasti iz vardarske. moravske in zetske, vsi člani glavnega odbora narodni poslanci, je iz dravske banovine poslanec samo dr. Klar. Pač pa so se kongresa udeležili tudi vsi slovenski poslanci, ki so člani poslanskega kluba JRZ, razen g. Pevca, ki se je opravičil z boleznijo. Kakor konstatira »Slovenec«. narodni poslanec g. Benko ni bil navzoč, ker ne pripada klubu JRZ, ampak je le član tako zvanega večinskega kluba. Kaznovanje deSetistov V Sarajevu izdaja ofieielno glasilo JRZ >Pravdo« dr. Mahmud Behmen, brat ministra dr. Šefkije Behmena. »Pravda« že v par številkah zelo ostro nastopa proti »razlirje-valcem lažnjivih vesti in političnih intrig«. V zadnji številki z zadoščenjem beleži, da so > dobile poslednje čase vse oblasti sirom države navodila, naj najstrožje nastopijo proti vsakemu razširjevalcu lažnjivih vesti, ki škodujejo ugledu in interesom države. Oblasti so že pričele izvajati ta navodila ter je bilo samo v Sarajevu kaznovanih že nekaj ducatov razširjevalcev izmišljenih vesti. Prav tako odločno nastopajo proti sličnim elementom oblasti v podeželskih sre-zili kjer so tudi pričele ostro kaznovati razne defetiste«. Zbornice Razrešeni so vsi svetniki s predsedstvom vred — Za komisarja je imenovan banski inšpektor Logar Na stavbah tišina in mir Ljubljana, 2. junija Po neuspelih pogajanjih, na katerih so predstavniki delavstva in delodajalcev zaman iskali rešitve mezdnega sporo, so gradbeni delavci na vseh 6tavbah v Ljubljani in okolici davi odložili delo. Kljub krizi, ki je zlasti v občutni meri zavrla gradbeno delavnost, je bilo do danes samo v Ljubljani in najožji okolici zaposlenih okrog 2300 delavcev. V zaidnjem času so strokovne organizacije med stavbinoi razvile precej živahno agitacijo, ki ni ostala brez uspeha. Skoraj tri četrtine vsega na stavbah zaposlenega delavstva (blizu 1800) je danes organiziranih in stavkovni odbor, ki so si ga izbrali na zadnjem zborovanju v dvorani Delavske zbornice, predstavlja v njihovem imenu dovolj avtoritativen forum, da lahko jamči za nemoten potek celotnega mezdnega gibanja. Po navodilih tega odbora so se danes na stavbah vršila samo še nekatera nujna dela, od katerih izvršitve zavisi, da se gradbeni materijal ne pokvari. V teku dneva so ee pridružili stavku-jočim tudi njihovi tovariši v kamniškem okraju, delavci, zaposleni pri gradbi mostu čez Ljubljanico v Podpeči in pa delavci podpeških kamnolomov. Stavkovni odbor se ukvarja z načrtom, da za čas, ko bo delo stalo, organizira zasilno kuhinjo, ki bi zlasti onim delavcem, ki nimajo v Ljubljani nobenega socialnega zaledja, nudila najpotrebnejšo prehrano. Takšna skrb je potrebna predvsem zaradi množice Bosancev, ki so se v zadnjih letih uvrstili med naše gradbene delavce. Kakor kažejo vsa znamenja, pa bo prišlo med delavci in delodajalci v najkrajšem času do sporazuma, ki bo omogočil, da se na stavbah vnovič razgibljeta delo in življenje. Takšna rešitev spora bi bila pač v interesu najširše javnosti. Kakor poročajo glasila JRZ, je minister za trgovino in industrijo razrešil vse svetnike in člane predsedstva Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ob enem je postavil Zbornici za komisarja inspekorja kr. banske npra g. Franca Logarja. Razrešeni so: predsednik zbornice g. Ivan Jelačin; podpredsedniki gg. Konrad Elsbacher, (trgovinski odsek), Josip Re-bek (obrtniški odsek) in Ciril Majcen (gostinski odsek). Podpredsedniško mesto iz industrijskega odseka je po smrti g. Dra-gotina Hribarja ostalo nezasedeno. Razrešeni so dalje zbornični svetniki gg.: Josip Ambrožič, Ivan Bahovec, Fran Ber-jak, Josip Berlič, Fran Bonač, Ivan Bricelj, Leopold Bruderman, Lavoslav Bučar, Franc Bureš, Franc Ceh, Alojzij Češarek, Štefan Čoh, Avgust Dolinšek, Maks Dolni-čar, inž. Oskar Dračar, Ignac Florjančič, Jernej Golčar, Matija Goričar, Anton Hafner, Franc Hajnrihar, Franc Hohnjec, Josip Holv, inž. Josip Jelenec, Edmund Kastelic, Josip J. Kavčič, Janko Klun, Milko Krapež, Anton Krejči, Josip Lavtižar, Josip Lenarčič, Stanko Lenarčič, Štefan Litrop, Andrej Oset, dr. Ciril Pavlin, Ferdo Pinter, Hinko Pogačnik, dr. Ernest Rekar, Adolf Ribni-kar, Anton Rojina, Milko Senčar, Franc Sire. Rihard Skubec, Anton Strgar, Rudolf Stermecki, Fran Sušteršič, Stane Vidmar, Jakob Volf, Ivan Vrečar, Avgust Westen, Josip Windischer, Jakob Zadravec in Franc Zemljič. Zadnje volitve v ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so se vršile 1 1927. Takrat je imela zbornica le tri odseke. V industrijskem so bili svetniki postavljeni kompromisnim potom, v trgovinskem odseku je bila kandidatna lista zveze trgovskih gremijev razveljavljena ter so bili proglašeni za izvoljene kandidati z liste, ki jo je podpirala bivša SLS. Bojno glasovanje se je vršilo le pri kandidatih obrtniških organizacij in sicer med listama g. Rebeka in g. Ogrina. • Z zakonom od 30. aprila 1929. so bile vse zbornične volitve sistirane in je ministru za trgovino in industrijo bila dana pravica, da izvaja osebne spremembe v sestavi posameznih zbornic. Na podlagi tega zakonskega določila je bila ljubljanska zbornica v začetku novembra 1931 na novo sestavljena, pri čemer je bilo merodaj- no stremljenje, da se v zbornici brez ozira na politično opredelitev njenih članov zagotovi skladno in složno gospodarsko delo. L. 1932." so bile izdane nove zakonske odredbe o sestavi in o delokrogu gospodarskih zbornic v državi. Ljubljanska zbornica je ostala enotna ter je konec L 1934. dobila še gostinski odsek. L. 1935 so se končno začele priprave za volitve v vse gospodarske zbornice. Volitve so se med tem za večino zbornic že izvedle. Tudi ljubljanska zbornica je izvršila po zakonu, odnosno uredbi predpisane priprave in so njeni odseki že 6. novembra 1935. predložili ministrstvu za trgovino in industrijo člane volilne komisije. Toda volitve, ki so se v Zagrebu, Splitu, Banjaluki in v Sarajevu izvršile že pred meseci, za ljubljansko zbornico niso bile razpisane. Mesto tega je sedaj prišel odlok, s katerim se zbornica razpušča in vodstvo zborničnih poslov izroča komisarijatu. O razpustu gospodarskih zbornic vsebuje § 36. uredbe o gospodarskih zbornicah povsem precizne določbe. Ta paragraf pravi: Minister za trgovino in industrijo lahko razpusti zbornični svet, kadar ugotovi, da dela proti zakonu ali obstoječim upravnim predpisom, odnosno statutu zbornice, ali pa ako zbornični svet postane za delo nesposoben. V primeru razpusta postavlja minister komisarja, ki rešuje samo tekoče zbornične posle. Minister za trgovino in industrijo je dolžan, da najdalje v roku 6 mesecev po razpustu izvede volitve za zbornični svet. Razlogi za razpust zbornice so torej v zakonu taksativno našteti in bo pač zanimivo zvedeti, kateri izmed razlogov je bil merodajen za razpust ljubljanske zbornice in postavitev komisarijata. Proti odloku ministra gre pritožba na državni svet. Ad Belgija — Po avdienci je Vandervelde izjavil, da je s kraljem razpravljal o vprašanju, ali bi mogel zastopnik najmočnejše stranke, namreč socialistov, sestaviti novo vlado. Vandervelde je obljubil kralju, da mu bo v najkrajšem času poročal o tem. Kralj za sedaj Vanderveldu še ni poveril sestave nove vlade, vendar pa smatrajo v političnih krogih za verjetno, da bo dobil mandat za sestavo vlade, ako bo kralj po njegovem poročilu smatral za primerno, da se sestavi nacionalna vlada pod socialističnim vodstvom. Sodni odmev strelov v ženski bolnici Ljubljana, 2- junija Veliko zanimanje občinstva je vladalo za kazensko postopanje, ki se je vršilo danes popoldne proti 2o-letnemu puškarskemu pomočniku Viljemu Kramarju, ki je prvega aprilskega dne streljal v bolniški sobi ženske bolnišnice na moža svoje prijateljice in na neko znanko ki se je v zavodu zdravila. Ves čas razprave pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih. je občinstvo z napeto pozornostjo sledilo zasliševanju. .. . . Obtožnica, ki jo je zastopal dr. Fellacher, navaja da je Kramar po zrelem preudarku 1. aprila hotel usmrtiti Stanka Pancurja, ko sta bila oba hkrati na obisku pn Pancurje-vi ženi Mariji. Oddal je v njegovi smeri 5 strelov, od katerih so ga ^jezadelieden teh mu je okvaril mozeg v hrbtenici in mu je na posledicah ohromela noga, desna pa se le malo giblje- Ob isti pnliki, da je| poskusil usmrtiti v razburjenosti nad zalit« jo tudi svojo znanko Amalijo Korošec ki ie ležala bolna Pančurjevi nasproti S tem e dvakrat zakrivil poskus zločinstva* titve in je Pančurja težko poškodoval, Ko-roščevi pa odstrelil le nekaj las- V preiskavi je Kramar, ki se je po večdnevnem tavanju v okolici Ljubljane sam predal oblastvom in ob tej priliki izpovedal da ni imel namena nikogar usmrtiti in da je vse zagrešil v veliki razburjenosti. Razlogi obtožnice pa navajajo, da je Kramar Pančurju že prej Grozil z maščevanjem, če z zeno ne bo lepo ravnal. Ko mu je Pančur prepovedal obiske na domu, mu je Kramar zagrozil, da mu bo kaj takega napravil, da bo ves svet pomnil in da ga smatra za svojega scpraznika. Iz tega je možen sklep, da se je Kramar že dolgo pripravljal na maščevanje. Pn njem so tudi našli pismo Pančurjeve, v katerem ga prosi naj se nad možem ne maščuje in naj raje' njo usmrti kot njega. Kramar je pojasnjeval, da ga njegova prijateljica Pan-čurieva najbrž ni prav razumela.^ ker je ^ grožnjami mislil le to, da bi moža onemogočil za podla dejanja z lažjo ranltvijo. Svojega dejanja tudi ni obžaloval in je preiskovalnemu sodniku izjavil, da bi se mu obžalovanje ne zdelo moško in da je vsako Ke-sanje itak zaman. priznanje, dosedanjo neoporečnost in veliko razburjenost, kot obtežilno pa veliko nevarnost, v katero je spravil osebe, ki so se nahajale v kritičnem trenotku v bolniški sobi. Državni tožilec je prijavil revizijo, ker ni bil obtoženec spoznan krivim premišljenega umora, prijavil pa je tudi priziv radi prenizke odmere kazni. Obtoženec in njegov branilec pa sta si pridržala čas za premislek. Zasliševanje Izmed vabljenih prič so se javile vse razen Marije Pančurjeve, ki se še vedno nahaja na zdravljenju v bolnišnici in se je opravičila z visoko vročino. . . Obtoženec je svoje dejanje priznal, izjavil pa je da se ne čuti krivega. Od Pancu:-jeve je izvedel tako je pripovedoval tekom zasliševanja, da mož z njo zelo grdo ravna in da ne skrbi za družino. Z ženo sta si ra-zodela ljubezen, vendar med njima ni prišlo do intimnih odnošajev. Radi moževega ravnanja pa se je v njem porodil do njega gnus, hotel mu je pa tudi onemogočiti njegova slaba nagnjenja. O dogodku samem pravi, da se spominja le, kako je ustrelil proti * Koroščevi vsega ostalega pa pravi, da se ne more spominjati. , Sodni zdravnik izvedenec dr. Suher je o Pančurjevih poškodbah izpovedal, da na posledicah ne bo mogel več sam prosto hoditi in da se bo mogel gibati le z vozilom, sposobnost za delo pa to odvisna od zaposlitve. Sodba Razprava se je zavlekla do 20.15 ure in je predsednik senata razglasil po polurnem posvetovanju sodbo, po kateri se Viljem Kramar obsoja radi poskusa uboja na 2 leti in 6 mesecev robije in na izgubo častnih državljanskih pra/ic za dobo 2 let, všteje pa se mu preiskovalni zapor in pripor. Stanku Pančurju mora plačati 10.000 Din za poškodbe. za osta.e zahtevke pa je slednjega sodišče zavrnil} na pot civilne pravde- Kot olajševalno okoluost je sodišče upoštevalo Smrt generala Veljkoviča Beograd, 2. junija p. V beograjski vojni bolnici je umrl brigadni general Vladimir Veljkovič. žolča in jeter, žolčnlh kamenih in zlatenci urejuje naravna FRANZ ■ JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ-J OSEFO VO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. 8. br. 1&4S5/SS šahovski turnir v Moskvi V nadaljevanju prekinjenih partij je Ragozin v XI. kolu remiziral s Kanom, Botvinik pa je premaga! Rjumma. Partije XII. kola Flohr—Ragoziin, Eliskases—dr. I^asker in Lilienthal—Botvinik so bile re-mis. Od preostalih partij XIII. kola je Lowenfisch porazil Flohra, remiziral i so pa Ragozin—Capablanca in Botvinik— Eliskases. Moskva, 2. junija, i. Včeraj je bil pry>st dan, danes je pa bilo odigrano XIV. kolo, ki je prineslo izredno zanimive partije. IX) odmora so končali vsi razen Kana in Botvinika, ki 6ta igrala prav tako divjo igTo kakor v prvi podovici. Kan je otvoril s kraljevim kmetom, Botvinik ee je pa branil sicilijansko. Dočim je beli napadal na kraljevem krilu, je Botvinik poizkusil prodor na damskem krilu in je v ta namen žrtvoval kmeta. Kan je pozneje dobil še enega kmeta in Ima izglede na zmago. Rjumin in Ragozin sta se po izmenjavi figur zedmila na remis. Enako se je končala po 24 potezah partija Capablanca— Lowenfisch. Flohr je spravil kot beli dr. Laskerja v nujnico potez in ga v 35 potezi prisilil h kapitulaciji. Niemcovičev sistem Eliskases—Lilienthai se je v 27. potezi končal z remijem. Stanje po XIV. kolu: Capablanca 10, Botvinik 8 (1), Flohr, Ragozin. Lilienthal 7, L5wenfisch Eliskases 6'/s, Kan 6 (1), dr. Lasker 6, Rjumin 5. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za sredo: Vedro, temperatura brez izprememb. Zagrebška vremenska napoved za danes; Splošno oblačno, le ponekod nekoliko vedro, drugod nekoliko deževno, v ostalem hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za torek; Večinoma jasno, ponoči zelo hladno, podnevi se bo temperatura hitro dvignila. Zračna zreza ž (Berlinom • • • Ljubljana, 2. junija. Danes okrog 1230 je priletelo z Dunaja preko Gradca in Celovca veliko potni- ško letalo, ki bo odslej redno obratovalo na progi med Sušakom in Dunajem s pri-kjučkom na Berlin. Pogled na letalo tipa Junkers, kakršno bo vzdrževalo promet med Dunajem in SuŠakom. Že višinska krmila zadaj izgledajo kakor krila manjšega letala • Prvi potniki, ki so izstopili iz letala po pristanku na ljubljanskem letališču Letalo je imelo zaradi močnega jugoza-padnika nekaj minut zamude. Že od daleč je bilo orjaka videti, kako se je hitro bližal od Karavank sem. Nad letališčem je orisal predpisani krog, nato pa sedel tik pred letalsko lopo na tla. Pristopili so carinski uradniki, ki pa niso imeli kaj posla, ker je bila potniška in druga roba zaplom-birana v prtljažnem prostoru, ki ga bodo šele na Sušaku odprli. letalom so potovali štirje potniki, ki so za kratek čas izstopili in si ogledovali naše letališče, kakršno jim je bilo prav povšeči. Ogromno letalo, tipa .lunkers je popolnoma kovinsko s tremi enakimi motorji po 520 KS. Srednji propeler ima kar tri krake. Tehta 5.39*3 kg in ga je moči največ obtežiti z 2.910 kg. V notranjosti je 10 udobnih sedežev, za silo pa more v njegovem trupu hkratu potovati 20 potnikov brez ozira na pilota in pomožno osobje, ki imajo spredaj tik za srednjim motorjem svoje vzvišene sedeže. Po eno-urnem pristanku na sušaškem letališču bo letalo zopet ubralo pot proti Ljubljani in od tu preko Celovca in Gradca na Dunaj, koder ima zvezo proti Berlinu, kamor dospe še pred večerom; torej morejo Nemci v enem dnevu opraviti polet od Severnega do Jadranskega morja in nazaj. Jutri bo oficielna otvoritev nove proge, ki bo promet na našem letališču precej po-živela. Prav zato bi bilo dobro, da bi v pogledu postrežbe, kakršne si vsak tuji gost poželi, vendar nekaj ukrenili. Bifet z malimi prigrizki, nekaj dobre alkoholne in brezalkoholne pijače, morda sladoled in podobno, to bi kazalo potnikom nuditi tik ob lopi, da bi se na hitro roko mogli okrepčati v pičlem času med pristankom in od-letom Tudi trafika ne bi bila odveč, saj je znano, da vsak tujec, ki je kadilec, na prvi naši obmejni postaji povpraša po naših cigaretah; in ljubljanske letališče je vendar tudi taka postaja. Skrbeti moramo, da bomo tudi na našem letališču nudili nekaj udobnosti in postrežbe potnikom, da bodo, čeprav le po par minutah pristanka, mogli ponesti v svet glas o naši gostoljubnosti in sposobnosti, kakršna je potrebna na podobnih postajah mednarodnega letalskega prometa. FRISRCNO SE BOSTE SMEJALI ŽE JUTRI AMERIŠKA KRALJA SMEHA Stan LaureJ in Oliver Hardy V SIJAJNI BURKI Olio VIII. JUTRI PREMIERA KINA UNION! ■ I Protituberkulozni kongres v Sarajevu Važne ugotovitve in primerjave — Največ žrtev terja jetika v vrbaski banovini Sarajevo, 2. junija. V nedeljo in včeraj se je vršil v Sarajevu IL veliki jugoslovenski protituberkulozni kongTes. ki sta ga priredila Protituberkulozne lica in Ftiziološka društvo. Sodelovalo je nad 200 zdravnikov iz vse države. V nedeljo je bila slovesna otvoritev kongresa v kinu »Imperial«, katere so se udeležili tudi ban drinske banovine, predsednik sarajevske občine, zastopniki oblasti, vseh socialnih in zdravstvenih ustanov in še mnogi drugi odlični gostje. Glavni referat, je imel primarij sarajevske državne bolnišnice dr. Kušan, med koreferenti pa sta bila tudi dr. Neubauer z Golnika in dr. Debevc iz Ljubljane. Popoldne je bil prirejen z avtobusi izlet v okrevališče Kasindol. kjer se je vršila skupščina Ftiziološkega društva. Za. predsednika nove uprave Ftiziološkega društva je bil izvoljen dr. Robert Neubauer 7. Golnika, drugi podpredsednik pa je dr. Fran Debevc iz Ljubljane. Zborovalci so nagla šal i. naj so v bodoče na skupščinah Ftiziološkega društva posveti še večja pozornost praktičnim vprašanjem protituberkulozne borbe Uprava sarajevskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev je udeležencem priredila banket. Včeraj dojioldne je otvoril protituberkulozni kongres san general dr. Žarko Ruvi-dič. ki je poda! pregled pobijanja tuberkuloze v vsej Evropi ter pri tem naglasi!, da je protituberkulozna borba v Jugoslaviji približno na isti stopnji, kakor je bila v najnaprednejših evropskih državah pred 40 leti. Najuspešnejša v borbi proti jetiki je Danska, ki ima tudi najmodernejši zakon za pobijanje tuberkuloze. Tri četrtine potrebnih sredstev za pobijanje tuberkuloze nosi sama danska država, ostalo pa prispevajo lige. občine in premožnejši bolniki. Na. eno bolniško posteljo odpade od pri-6pevJ:ov danske države 3470 zlatih frankov letno. Zaradi tako uspešne akcije se je število smrtnih žrtey zelo znižalo. Ko so bili konec preteklega stoletja na Danskem povprečno 303 smrtni primeri na 100.000 prebivalcev. se je umrljivost leta 1932 znižala na 62 primerov. V Jugoslaviji odpade največ smrtnih žrtev tuberkuloze na vrbasko banovino, najmanjše število pa na dravsko banovino, kjer so protituberkulozne lige sporazumno s socialnimi ustanovami organizirale več dispanzerjev. V Jugoslaviji je 42 dispanzerjev ter 15 državnih, samoupravnih in privatnih sanatorijev s 19~0 posteljami. Poleg tega je v bolnišnicah 15 oddelkov za jetične bolnike. V teh oddelkih je na razpolago 710 postelj. 2(W postelje pa so na razpolago v vojaških bolnišnicah. Ker pa je v Jugoslaviji okrog pol milijona jetičnih bolnikov in ker umre pri nas za jetiko na leto okrog 38X00 oseb. je to število postelj seveda nezadostno in daleč pod minimumom. V nekaterih banovinah ni niti enega dispanzerja. Pri ministrstvu za narodno zdravje je bil nekdaj ustanovljen odsek za pobijanje jetike. prenehal pa je delovati že po en^m letu Pomanjkljivi so podatki o udejstvovanju državnih ustanov pri pobijanju jetike. a po mnenju dr. Ruvidiča to udejstvovanje še daleč ni na višini, na kateri bi moralo biti. Vardarska banovina je n. pr. v lanskem proračunu določila 10.000 Din za pobijanje jetike. ta vsota pa sploh ni bila realizirana. General dr. Ruvidič je tudi naglašal. da ni prave vzajemnosti javnih in privatnih ustanov pri pobijanju tuberkuloze. najhujše pa je zaradi tega. ker nimamo zakona, ki bi vseboval obveznosti ter bi določal tudi gmotna sredstva za protituberkulozne akcije. 0 protituberkulozni borbi je sledilo še več referatov, popolne pa je v slavnostni mestni dvorani imela Protituberkulozna Ijga svojo glavno letno skupščino. rodni kriminalisti so obiskali tudi sarajevsko čaršijo. kjer so si za sj>omin kupili razne zanimivosti. Neki sarajevski odvetnik, ki jih je spremljal, pa je izvedel originalno šalo, katera je vzbudila med uglednimi gosti veselo razj>oloženje in o katert se je tudi mnogo govorilo po vsem mestu- Odvetnik je naje! nekega mojstra«, da bi »okraael kriminaliste. Po čaršiji, ko so kupovali razne predmete in jih spravljali v žepe, se je »mojster motal med njimi ter jih spretno olajšal za večino tega, kar so si nakupili. Ko so gostje prispeli v llidžo, kjer jim je bil prirejen banket so začudeno gledali drug drugega ter na[>osled priznali, da so bili prvikrat v svojem življenju »okrade-ni«. Za njimi pa je prišel na llidžo dotični odvetnik z veliko vrečo ukradenih predmetom, katere je razdelil lastnikom. Pripovedoval je med splošno veselostjo. kako je bfla šala izvedena v dokaz, da tudi najuspešnejši zasledovalci zločincev niso varni pred spretnimi prsti žeparskih mojstrov. KINO UNION, Tel. 22-21 | DANES POSLEDNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri REGINA Luise Ulrich in Adolf WohIbruck Film, ki je vaši publiki prav izredno ugajal! Ob razstavi bratov Vidmarjev Kakor je »Jutro* že poročalo, je od bin-koštnih praznikov do srede junija odprta v Jakopičevem paviljonu umetniška razstava bratov Draga in Nandeta Vidmarja. Za razstavo sta slikarja izdala lično opremljen katalog, ki prinaša v prilogi po eno uspelo reprodukcijo razstavljenih del obeh Epilog strašnega dejanja blazneža Celje, 1. junija Kakor je čitateljem še dobro v spominu, je izvršil 33-letni orožniški kaplar Ludvik Gajšek v Trbovljah lani 9 septembra v napadu blaznosti dvojni umor. Usodnega dne ie prišel v Dolančevo gostilno v Trbovljah in rekel gostilničarki, da se skrivajo v gostilni ničvredne ženske. Gostiln-Čarka mu je odgovorila, da ni v gostilni nobene ženske, pač pa je v kuhinji neko dekle, ki ji pomaga. Bila je to Fanika Pečnikova. Gajšek je zahteval, da pokliče gostilničarka Faniko v sobo. Ko je prišla Pečnikova, jo je orožnik povabil k mizi in ji p>oniidil žganja. Nenadno pa je pobesnel, izvlekel revolver in ustrelil nesrečno Pečnikovo, ki se je tako) zgrudila mrtva na tla. Nato je planil iz gostilne in oddal na ljudi, ki so bili v bližini, več strelov, ki jna k sreči niso nikogar zadeli. V tem je skočil k Gajšku orožnik Vinko Stojanovič hoteč mu iztrgati revolver iz rok. Gajšek pa se je naglo okrenil in ustrelil Stojanoviža ki se je zgrudil smrtno zadet- Gajška so takoj prijeli in ga prepeljali najprej v celjsko bolnišnico, nato v zagrebško vojaško bolnišnico, nakar so ga oddali v bolnišnico za duševne bolezni v Vrabčah pri Zagrebu. V odsotnosti Ludvika Gajška se je vršila danes dopoldne pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava o tem krvavem dogodku. Prečitana je bila izjava , dveh zdravnikov izvedencev iz Vrabč, ki sta izjavila, da je izvršil Gajšek dvojni ! umor v duševni zmedenosti in da se svojega strašnega dejanja absolutno nič ne spominja Gre za antero- in retrogradno amnezijo kot epilepticen pojav. Dejanje je bilo izvršeno v duševni abeenci. Ni izključeno, da bi ee to stanje pri Gajšku ne ponovilo, ker je že večkrat v prejšnjih letih izgubil zavest in taval okrog, ne da bi bil vedel kaj počne. Sodišče je razsodilo, da se Gajšek odda v zavod za duševno bolne v Lepoglavi. Mednarodni kriminalisti - okradeni Sarajevo, 2. juniia Udeleženci mednarodnega kriminalističnega kongresa, ki se je vrši! v Beogradu, so priredili po državi več izletov. Večja skupina je te dni obiskala tudi Sarajevo. Med izletniki so bili vice-direktor Šcotland Yarda N. Cendal, šef nemškega redarstva, general Dalige. direktor berlinskega redarstva grof Helldorf, ravnatelj dunajskega redarstva"dr. Skubl, glavni kontrolor redarstva iz Pariza P- Mondanel, predsednik policije v Osiu, Welhafen itd. Ugledni kriminalisti so bili v Sarajevu prisrčno spreje i in razni sarajevski odvetniki in drugi intelektualci so jim razkazovali zanimivosti mesta. Medna- .» in za namakanje Ženska hvala Življenje pa je zdravje. Mar naj bo zato umeluost liolna? Življenje je borba. Mar naj bo zato umetnost pohlevna in skromna? Življenje in zemlja sta resnična. Mar naj bo zato umetnost zlagana? Življenje je trdo in krvavo. Mar naj zato stopa umetnik kakor mističen zanesenjak mimo vsega, kar to življenje oblikuje in daje značaj času in družbi? Umetnik ne more biti osamljen. Umetnik ne ustvarja zase, če pa ustvarja, tedaj naj mu ljudstvo prisluhne in obstane. Iz svojega lastnega rodu je. Nol>ena resnično zajeta umetnost ne stoji izven človeka zemlje in časa. Ničesar še ni ustaljenega. Nov človek odgrinja zaveso bodočega rodu. Razstava obsega v celoti 33 Dragovih in 32 Nandetovih del in jo vsej naši kulturni javnosti, posebej pi še obiskovalcem velesejma in udeležencem kongresov, ki se te dni vrste v Ljubljani, prav toplo priporočamo. razstavljaleev, hkratu pa objavlja kratek, osnutek njune umetniške izpovedi, ki jo povzemamo v naslednjem: Če je umetnost najvišje dognanje vsega človeškega, njegovega časa, njegovih težav in borb, njegovega veselja in žalosti, njegove zemlje in ljubezni — tedaj ne sme bežati od njega. Zato ne more in ne sme stati umetnik izven vsega tega. temveč mora l>re7. oklevanja zagaziti v ves ta resnični sok. da bo s svojim očesom in s svojim čutom izrazil vse prikrze svojega rodu z istim zanosom. z isto bolečino, z isto borbo, z isto tragiko in z istim veseljem, kakor se mu resnično prikazuje. Ekspresionizem se je uničil z lastno onemoglostjo, ker ni bil resničen, ne po obliki ne po vsebini. Ekspresionizem je bežal pred resnico in je iznakazil človeka in zemljn. Ekspresionizem se je oklenil le svojega bolestnega videnja ljudstva in časa. Udeleženci inženjer-skega kongresa na Jesenicah Jesenice, 2. junija. Inženjerji in arhitekti, ki so se udeležili svojega kongresa in glavne skupščine in-ženjerskih zbornic na Bledu, so si danes z velikim zanimanjem ogledali obrate in naprave v tvornicah KID na Jesenicah in Javorniku. Bilo je 82 inženjerjev in arhitektov v družbi z damami. Generalno ravnateljstvo KID je šlo udeležencem pri ogledu na roke; dodelilo jim je večje število inženjerjev in uradnikov, ki so dame in gospode vodili skozi vse obrate in jim bili ves čas njihovega bivanja na Jesenicah in Javorniku na razpolago. Opoldne jim je ravnateljstvo v tvorniški restavraciji priredilo kosilo. Po kosilu je drage goste v imenu KID pozdravil g. inž. Srečko Petrovčič. V kratkih besedah je očrtal zgodovino in razvoj tega velepod-jetja. Odgovorili so mu predsednik Združenja inženjerjev in arhitektov g. inž. Dušan Tomič, vseučiliški profesor v Beogradu, inž. Smiljanič, predsednik inženjerske zbornice, in inž. Remec iz Ljubljane. Ravnatelj Franjo Logar f Celje, 2. junija. Danes ob 9. je umrl v Celju (Cankarjeva oesta 10) v starosti 67 let g. Franjo Logar, policijski ravnatelj v p. in glavni zastopnik banke »Slavije« v Celju. Pogreb bo v četrtek ob 17. jz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojnik se je rodil dne 31. marca 1869. v Serpenici pri Bovcu na Goriškem. V mladosti je vstojiil v policijsko službo. Do leta 1914. je služboval kot uradnik pri policijski direkciji v Trstu, nato pa je moral v vojno in prebil nad štiri leta v vojaški suknji. V dneh prevrata 1. 1918. ga je imenovala takratna narodna vlada v Ljubljani za šefa policije v Celju. Tu je močno posegel v javno življenje ter uvedel v policijski aparat red in vzorno poslovanje. SlužI »o policijskega šefa je upravljal do svoje u[>o-kojitve 1. 1923. Ravnatelj Logar je bil odločno nacionalen mož in odkrit Jugosloven. Ze v avstrijskih časih je neustrašno izpričeval svoje prepričanje in se v Trstu uveljavljal kot navdušen narodnjak. V Celju, se jc udej-stvoval v raznih nacionalnih društvih. Bil je značajen mož. pravičen uradnik, dober prijatelj ter skrben seprog in oče. Zapušča užaloščeno vdovo gospo Dragico. ki je po svojem delu povsem povezana s Celjem, hčerko Miro. soprogo brigadnega generala g. Kostiča v Sul>otici. nekdanjega poveljnika celjskega polka, ter sina Branka, ki živi v Beogradu. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno so- Ivana t Celje, 2. junija. Na binkoštno nedeljo ob 13. je umrla v Celju (Lava 32) v starosti 61 let šolska upra-viteljica v p. ga. Ivana Klemenčičeva, roj. Novakova, soproga šolskega upravitelja v p. g. Josipa Klemenčiča. Danes ob 17. so jo položili na okoliškem pokopališču k 7.adnje-mu počitku. Pokojnica se je rodila v Devici Mariji v Polju. V Ljubljani je absolvirala učiteljišče 7. odliko. Služliovala je od 15. oktobra 1895 v Galiciji pri Žalcu, od 1. novembra 1901 v Gotovljah. nato pa od 1. oktobra 1903 do upokojitve 28. junija 1934 spet v Galiciji. Pri znanem ljubljanskem potresu si je na čudežen način rešila življenje. Dne 22. februarja 1903 se je poročila. V kratkih presledkih je izgubila troje otrok v najnež-nejši dobi. V nacionalnem duhu je vzgojila ostale štiri otroke; akademskega slikarja Doreta. Minko. soprogo strokovnega učitelja g. G ra še rja v Celju. Dano. soprogo poročnika bojnega broda g. Bležona, in stud. com. Zorano. Poleg svojih dolžnosti doma in v šoli je posvečala vso skrb vzgoji odrasle ženske mladine. Vsako leto je prirejala brezplačne kuharske in gospodinjske tečaje. Številni obiski na njenem domu ter velik krog prijateljev in znancev so pričili o njeni priljubljenosti. Oh njenem odhodu iz Galicije se je zbralo 28. junija 1931 z mladino vred številno prebivalstvo in se ihte poslovilo od priljubljene vzorne vzgojiteljice. Pokojnica. ki je bila v šolskem delu vedno odlično ocenjena, je prejela v priznanje svojih zaslug red sv. Save. Odlični vzgojiteljici in narodni delavki ter zgledni ženi in srčno dobri materi bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Zdravniški zbor s predavanji Slatina Radencf. 1. juni ia Včeraj na binkoštno nedeljo se je vrši1, zdravniški zbor v veliki dvorani fcopališčne-ga doma v Slatini Radencih ob prisotnosii številnih zdravnikov (okrog 90) iz dravske in savske banovine- Samo iz Zagreba ie prispelo nad 60 zdravnikov z unlv. profesorjem dr. Botterijem na Čelu. Predavali so docent dr. Vuletič iz Zagreba o vplivu :n indikacijah balneoterapije, docent dr. B<»rič iz Beograda o pomenu duodenalne sonda/p za kliniko in terapijo letrnih bolezni, docent dr. Stojanovič iz Beograda o zdravljenju ledvičnih bolezni z balneološkega vidika in docent dr. Matko lz Ljubljane o zgodnji diagnozi srčne insuficience (oslabelosti). Predavatelji so bili deležni obilnega prizni-nja za svoje temeljite razprave. Po predavanju je uprava kopališča dali zborovalcem banket, na katerem so govorili prof. dr. Botteri, docent dr. Stojanovič, docent dr. Matko in dr. Ka« iz Maribora in skupno naglašali poinen takih sestankov za specialno prosveto širšega zdravništva. Zupan občine Slatina Radenci je pozdravil zdravnike v. imenu občine, upravnik zdravilišča dr. Šarič pa je v svojem odzdravnem govoru povabil zdravnike na prihodnji sestanek, ki ga bo spet sklicala uprava ob bi n koš tjh prihodnjega leta. Glede na važnost snovi za praktič ie zdravnike katero je obravnaval docent dr. Matko, bo izdala uprava zdravilišča njegovo predavanje v posebni brošuri, in sicer v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Sprememba opernega repertoarja je potrebna zaradi obolelosti nekaterih članov. Zato se poje v sredo dne 3. t. m. opera »Lucia di Lamermoor« za red A. Ta opera je imela na našem odru izredno velik uspeh, izvrstna je v njej gdč. Zupevčeva, ravno-tako pa tudi vsi ostali nosilci glavnih vlog. Premiera »Vesele vdove« v naši operi bo koncem tedna. »Vesela vdova« je ena najstarejših, pa tudi najbolj uspelih del skladatelja Leharja. Za letošnjo vprizoritev je preskrbel kapelnik Stritof popolnoma nov prevod, nova je tudi zasedba in iuscenerija. tako da po vsej pravici govorimo o premieri Leharjeve operete »Vesela vdova« na našem odru. Glavno vlogo poje ga. Gjun-gjenae, v tej opereti nastopi tudi g. Ivan War. Dirigira m režira kaoelnik Štritof. Domače vesli MOČVIRNO KOPALIŠČE Ministrski odposlanci na meščanskih šolah. Z odlokom prosvetnega ministra so določeni za meščanske šole naslednji ministrski odposlanci: za deško meščansko iolo v Celju profesor v Celju Josip Napotil k, za dekliško ▼ Celju profesor v Celju Valentin Stante, za šolo na Jesenicah referent za meščanske šole pri banski upravi Rudolf Wagner, za šolo v Krškem učitelj meščanske šole v Ljubljani Anton Dragan, za in. meščansko šolo v Ljubija ni upravitelj meščanske šole v Ljubljani Pavel Kunaver, za šolo v Sv. Lenartu profesor v Mariboru Ladislav Mlaker, za šolo v Mežica h profesor v Mariboru Gustav Šilih, za šolo v Novem mestu profesor •isto t asm Rudolf Kranjc, za šolo v Ormožu upravitelj meščanske šole v Ljutomeru Jan Baukart. za šolo v Ptuju profesor isto-tam Franc Alič. za šolo na Rakeku profesor v Ljubljani Maks Prezelj. za šolo v Senovem upravitelj meščanske šole v Kr" •kem Josip Vutkovič, za šolo v Ribnici profesor v Ljubljani Rudolf Južnič. za šolo v Slovenski Bistrici profesor v Mariboru Anton Do'ar, za šolo v Slovenjgradcu profesor v Mariboru Janko Kotnik, za šolo v Skofji Loki upravitelj meščanske šole v Ljubljani Maks Hočevar, za šolo v Tržiču upravitelj meščanske šole na Jesenicah Jakob Gospodarič. za šolo v 9t. Vidu nad Ljubljano profesor v Ljubljani Prane Grafenauer, za zasebno dekliško meščansko šolo v Celju upravitelj meščanske šole v št. Vidu nad Ljubljano Rudolf Pečjak, za uršulinsko meščansko šolo v Me kinjah referent za meščanske šole pri banski upravi v Ljubljani Rudolf Wagner in za uršulinsko meščansko šolo v škofji Loki upravitelj meščanske šole v Ljubljani Pavej Kimaver. * Odlikovani orožniki. Jugoslovensko orož-ništvo praznuje o binkoštih (duhovih) svojo slavo. Tudi pri orožniakem poveljstvu v Ljubljani se je v nedeljo vršila ta tradicionalna svečanost. Ob njenem zaključku eo bili za vestno službo odlikovani poleg oficirjev tudi naslednji orožniki; zlato kolajno so dobili naTedniki Skok Fran iz Domžal. Sušnik Franio iz Vevč in Lah Avgust z Brezovice; srebrno kolajno pa; narednika vodnika Zovič Ivan in Sojer Matevž, naredniki: Kiemenčič Leopold Jarc Fran. Kovič Martin, Gande Fran, Ciglar Ivan, Gostič Rudolf Rožman Josip, Rebernik Kolonian, Bahar Ivan Sodjar Josip. Kovačič Janez, Ponizerčič Josip, Pšenitmik Franc, Žagar Josip. F rajni k Gašper. Suligoj Stane, Cerba-5ek Josip in Krenižar Ivan, kaplarja: Tome Josip in Koprivnik Leopold. ZA ČASA GOSTINSKEGA KONGRESA se dajejo gospodom HOTELJIRJEM GOSTILNIČARJEM, i3i KAVARNARJEM br ezplačne p o k u š n j e skrbno negovanih točilnih vin po raznih cenah (od najlažje do najfinejše kakovosti) ■— iz kleti Vinogradniškega veleposestva CLOTAR BOUVIER, Gornja Radgona. Te brezplačne pokušnje in najugodnejša ponudba so ves dan na razpolago v gostilni zastopnika, gospoda KAREL FAVAI Ljubljana 7 — Celovška cesta št. 44. * Zborovanje zveze odvetniških zbornic. V Sarajevu se je vršila v nedeljo 6. redna skupščina zveze odvetniških ztornlc Jugoslavije. Otvoril jo je njen predsednik dr. Rihard Ba>', ki je predsednik odvetniške zbornice v Splitu. Soglasno so bila sprejeta vsa poročila funkcionarjev, proračun ter sklepi po referatih, ki so bili na dnevnem redu- Med referenti sta bila tudi gg. dr. Urbane in dr. Fettich iz Ljubljane. Na skupščini so razpravljali tudi o zaščiti časti in ugleda odvetniškega stanu in sprejeta je bite tozadevna resolucija. Ob zaključku skupščine je bilo sklenjeno, da bo sedež zveze za leto 1936-37 v Sarajevu. Za predsednika zveze je bil soglasno izvoljen dr. Niko An-drijaševič. predsednik odvetniške ztornicev Sarajevu. Skupščine se je udeležilo 34 delegatov od vseh odvetniških zbornic v Jugoslaviji. * Smrt uglednega srbskega pisatelja. V Beogradu je umrl v starosti 68 let upokojeni šef kontrole mer. Mih-ajlo Dobrič. ki je bil zaslužen srbski pisatelj. Srbsko književnost je obogatil z odličnimi prevodi iz italijanščine in nemščine. Udejstvoval se je tudi kot mladinski pisatelj, za »Politiko« pa je dolga leta prevajal feljtone. Dobrič je bil doma iz Like, a se je mlad napotil po svetu. Prepotoval je Italijo. Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko in se z lahkoto naučil tujih jezikov. Že več let pred vojno se je nastanil v Beogradu, kjer je bil sprva nameščen kot korektor v državni tiskarni. Njegovi prevodi odličnih italijanskih in nemških pisateljev spadajo med najboljše prevode, kar jih ima srbska književnost. * Člani bolgarskega narodnega baleta so po uspelem gostovanju v Beogradu odpotovali na turnejo po naši državi. Snoči so bili v Novem Sadu. Priredili bodo baletne večere še v Zagrebu. Ljubljani in Splitu, morda tudi v Sarajevu. Gostovanje bolgarskega narodnega baleta v vseh teh krajih prireja Jugoslovensko-bolgarska liga- * Eno srce — ena radenska. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Poskusite naša odlična vina PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC na Ljublj. VELESEJMU v Paviljonu H koja št. 256 PERO KOLIČ — Dubrovnik * Novi grobovi. Na binkoštno nedeljo zvečer je v Ptuju nenadno umrla za kapjo 52-letna vdova po sodnem svetniku ga- Matilda Geršakova. — V Zagorju pa je umrla splošno znana in priljubljena goetilničarka in soproga avtopodjetnika gospa Pavla Govej-škora. stara 36 let. Za njo žalujejo soprog sinčka Stanko in Peterček ter številni sorodniki in prijatelji. * Smrtno naznanilo po pokojni ge. Go. vejšek Pavli, gostilniSarki restavracije Muller v Zagorju ob Savi, smo prejeli žal tako pozno, da ga nam ni bilo mogoče priobčiti v včerajšnji številki -^Jutra«, zato ga pri občujem o šele v današnjem »Jutru«. * Orkansko neurje nad Zemunom in okolico. V nedeljo je divjala nad Zemunom in okolico orkanska nevihta. Od 6. zjutraj so se vrstile močne plohe, zaradi katerih je Dunav naglo naraščal. Med plohami so divjali tudi silni vetrovi, ki so dvigali na reki tolike valove, da je bil ves promet onemogočen. V Zemunu so bile mnoge ulice poplavljene in tudi burja je napravila na hišah precej škode Podobno neurje je divjalo tudi nad Petrovgradom in okolico, kjer je med nalivi padala tudi močna toča. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški - Telefon 33-87 Eleganca, razkošje, krasne revije v filmu lepe vsebine ČAROBNI BAR DOLORES DEL RIO, AL JALSON, KAY FRANCIS V dopolnilo nov zvočni tednik. Predstave v sredo in četrtek ob 8. uri zvečer Prihodnji spored »MALA MAMICA« Frančiška Gaa] PISTVAN: + Opozorilo avtomobil i Sfom in moto-cikljstom. V zvezi z nedavno izdano na-redbo uprave policije v Ljubljani, ki prepoveduje uporabo hreščečih zvočnih signalov tudi po dnevi, pri čemur navaja kot primer sirene na električni ali zračni pogon, so se pojavile neke težkoče v tolmačenju. kaj je smatrati za »hreščeč« signal. Nekateri avtomobilisti iavljajo, da so bili opozorjeni ali celo ovadena, dasi niso uporabljali niti sirene, niti signala na zračni pogon t. j. tkzv. vacuum piščalke, temveč običajno električno signalno napravo, ki je večkrat celo bolj blagodomeča kot nadavna hruška Kot dozmava Avtomobilski klub je oblastvo cejo poostrilo nadzor in izvajanje prvotne naredbe. je torej prepuščeno posameznemu stražniku, da po svoji uvidevnosti presoja, ali je znak hreščeč ali ne. dalje, da se, sodeč po dosedanji praksi, smatra po nekaterih .stražnikih vsak, z električno hupo dan signal, kot hreščeč in torej zabranjen, opozarja Avtomobilski klub svoje članstvo na neprilike, ki bi jih lahko imeli, če uporabljajo pri vožnji skozi mesto električno signalno napravo, in svetuje vsem da opremijo svoje vozilo tudi s hruško, kakor ie to v ostalem predpisano z na-redbo o zaščiti javnih cest in varnosti premeta na njih iz leta 1929 za vožnjo z motornimi vozili preko naselj. ♦ Rekordna teža volov. Ivam Javornik, mesar in prekajevalec v Ljubljani, je kupil par volov, ki tehtata 2.400 kg. Vola je zredij Matevž Zakrajšek iz Godičevega štev. 1. pri Rakeku. Ivan Javornik, ki bo vola zaklal in m©so prodajal na svojih stojnicah v Ljubljani, bo te dni vola razstavil na ljubljanskem velesejmu, kjer bosta gotovo vzbudila med kmetovalci, mesarji, pa tudi med drugim občinstvom največje zanimanje. DR. ŠAVNHC DO 14. JUNIJA — NE ORDINIRA. Po starodavni tradiciji kopališča se lečljo presenetljivo REUMA, _ IS HI A S PROTIN. Denar lahko položit« pri vsakem jsl. poštnem uradu. Pojasnila ln pavšalni ceniki: — Zagrefc, Pleštany. Informator 6trossmeyerov trg 1/11. u— Slovensko zdravniško dr urno priredi 16. znanstveni sestanek v poslovnem letu 1936 dne 5. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnic« v Ljubljani z naslednjim sporedom: dr. Franc Brandstetter; Funkcijske preizkušnje žolčne-ga mehurja. Vabljeni vsi gg. zdravniki :n medicinci! u— Sokol II. poziva članstvo, da se udeleži javne telovadbe na 1'rulah v nedeljo 7. t. m. ob 17- Vabi vse prijatelje društva, da žrtvujejo eno popoldne sokolski stvari s tem, da pridejo na prireditev- Vstopnina 4 Din. sedeži pa še 3 Din več Po nastopu ljudska veselica, ples. streljanje na dobitke itd. Postrežba l>o dobra in poceni, kakor je to pri društvu običaj. Pridite, bo lepo in prijetno. u— Produkcija šole Glasbene Matice (II. javna) bo drevi ob četrt na 7. v filhamionič-ni dvorani. Nastopi preko '20 gojencev kla-viiokega. violinskega in solopevskega oddelka. Ravnateljstvo vati starše, da posetiio to produkcijo ter se prepričajo o glasbenem napredku marljivih gojencev. Nastopijo tudi najnižji oddelki. Spored stane 3 Din in se dobi v Matični knjigarni. u— Idrijčani, prijatelji in znanci. Pomnite: v soboto zvečer bo v radiu program naše besede, v nedeljo 7 t- m. pa izlet nKolox. Operne odlomke je na-študiral režiser Debevec, plese Ing. Golovin. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene kot pri dijaških predstavah. u— Pokvarjene deževne binkeštne praznike je povzročila močna depresija, ki jc držala v kleščah ogromno večino evropske ceiine. V nedeljo je padlo nad Ljubliano 13-1, v ponedeljek 17.8 in na torek ponoči 1*>-1 cnm dežja. Deževalo je po vsej državi, povsod je zračni tlak precej padci. V ponedeljek je za vlažno depresijo pritisnil z Atlantika visok anticiklon in v torek zjutraj že dosegel naš krajni severo-zapad države. Vlažni ciklon se jc umaknil proti vzhodu, kjer dež še ne bo ponehal. Ozračje je bilo po dolgem deževju včeraj prijetno čisto 'in vsak je bil vesel sonca. V Ljubljano je pritisnilo v prazničnih dneh zelo mnogo birmancev in deželanov, ki so kljub dežju vztrajali na velesejmu. Sončni dnevi bodo znova poživili vso rast, ki komaj čaka primerne toplote, da izpolni svojo snujočo dolžnost- Tudi na poljih in travnikih čaka pridnih rok preobilica dela, ki je v vsakodnevnih majskih nevihtah precej zaostalo. u— K fiziološki telovadbi za dame in gospode se lahko prijavite in dobite pojasnila vsak torek in četrtek od 18. do 21. v telovadnici na učiteljišču u— Nesreča mlade vrtnarice. Med kopo ranjencev, ki jih je včeraj sprejel v oskrbo kirurški oddelek in med katerimi je dobršen odstotek lakih, ki so o binkoštnih praznikih postali žrtve zdražbe in tepeža po krčmah, je bila tudi 5-letna gostilničarjeva hčerka iz Pod bor sta pri Jezici, ki jo je na cesti pred domaČo hišo jKtdrl neznan avto-mobilist in ji prizadejal precej hude poškodbe jk> glavi in po nogah, in pa vrtnarska vajenka Biigita Za t kova s Poljanske ceste, ki se ji je pripetila precej nerodna nesreča na vrtu. Imela je opravka pri cvet-ličnjaku a je po neprevidnosti stopila na stekleno streho. Steklo se je vdrlo in mlada vrtnarica je padla v gredo, pri čemer se je porezala po vsem životu. u— Iz zmede v smrt. Včeraj okrog poldneva so v hlevu nekega posestnika na 1'rulah našli obešenega mladega človeka. Dasi so vsa znamenja kazala, da še dolgo ne visi so vsi poizkusi, da ga obudijo nazaj k življenju, ostali zaman. Policijska komisija. ki je prispela na kraj samomora, je v mrtvecu spoznala 30-letnega delavca Franceta Zrfpora i/ Moravč. Po nadaljnih poizvedbah pa je še ugotovila, da je bil pokojnik pet let stalno zaposlen pri nekem velikem hotelskem j»odjetju v Ljubljani. Pred nekaj dnevi pa je brez pravega razloga odpovedal službo. pri čemer je kazal znake kakor da mu v duši ni vse v redu. Od^el je neznanokam. dokler ni v očitni zmedenosti poiskal smrti na Prulah. Iz Celja c— S'odo danes in jutri ob 18. ter 8. in 10. v Mestnem gledališču. Drevi nastopijo gojenci nižje stopnje, jutri gojenci nižje in deloma srednje stopnje. 8. t. m. gojenci srednje stopnje. 10. t. m. pa gojenci srednje in višje stopnje. Vabljeni so starši nastopajoče mladine in njeni prijatelji. Vstopnine ni. Spored velja kot vstopnica. e— Sresl-o učiteljsko društvo v Celju bo z 8 drugimi sres'>irai učiteljskimi društvi zborovalo v soboto 6. t. m. dopoldne v Rogaški Slatini. Predavala bosta predsednik JUU g. Dimnik o stanovskih zadevah in g. prof. Šilih o mladinoslovnih osnovah za reformo naše narodne šole. Ob 15. l>o koncert-Učiteljskega pevskega zbora. Zborovanje bodo obiskali tudi upokojeni učitelji. e— Vojaški novinci bodo prihajali v petek v Celje zaradi odsluženja kadrskega roka. Predsfojništvo mestne policije v Celju opozarja, da bo od četrtka opoldne do vštete so1>ote stroco prepovedano točiti ali dajati v gostilniških obratih in izven njih alkoholne pijače vojaškim novincem in njih spremljevalcem. Za prestopke je določena denarna globa do 500 Din ali zaporna kazen do 10 dni. Danes ob 16. in 21.15 NAJVEČJI USPEH TE SEZIJE. — čarobne Indije! Senzacija iz skrivnostne in BENGALI v nemškem Jeziku! Čarobne svečanosti v dvorcu maharadže! Usodepoln lov na divje prešiče! Film, ki je dal 4 leta truda in dela in stane milijon dolarjev. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. in od 15. dalje. I,,Elitni kino Matica" — Telefon 21-24 Iz Lfnbljane u— Predstavniki mednarodne policije se zbirajo v Ljubljani. Po mednarodnem kongresu policistov v Beogradu so gostje priredili iz naše prestolnice še vrsto kratkih izletov po Jugoslaviji, v četrtek pa se zberejo v Ljubljani, v teku včerajšnjega dne je dopotoval šef finske policije Johannes Krei-berg ter se nastanil v Unionu, danes in jutri pa prispejo v Ljubljano še drugI odlični udeleženci kongresa. u— Vsedržavni gostinski kongres, ki se virši od danes do petka pod pokroviteljstvom min. za trg. in ind- dr. Vrbaniča v Ljubljani se prične danes z važnimi konferencami državne zveze, nato pa bo drevi ob 20. v gornji dvorani Kazine pozdravni večer, ki ga priredi kongresni odbor delegatom in gostem. Kongres, ki se ga udeleži okrog 3000 zastopnikov pokrajinskih združenj iz v»e kraljevine, je brez dvoma najvažnejša gospodarska manifestacija, ki se vrši o priLiki letošnjega velesejma in je zato v vsej naši javnosti deležen zaslužene pozornosti. Hkratu s kongresom so ljubljanski gostilničarja organizirali na velesejmu obsežno gostinsko razstavo, ki naj prikaže stanovskim tovarišem iz ostalih krajev države, pa tudi vsemu domačemu občinstvu nivo slovenskega gostinstva, ki po pravici uživa v vsej Jugoslaviji velik sloves. Zastopnikom gostinske obrti, ki prihi-te na kongres, izrekamo tudi mi iskreno dobrodošlico. u— Otvoritev letalske proge Dunaj — Sušak. Zaradi slabega vremena ni moglo letalo »AustroEluga« preko Alp in je zato 1- t. m. napovedana otvoritev letalske proge odpadla. Zato pa prileti letalo danes ob 12.15 na arerodirom. Tam bo ljubljanski župan pozdravil celovškega župana in se čez 13 minut odpeljal z njim z letalom na Sušak- Občinstvo se opozarja na ta znameniti dogodek in se naproša, da v čim večjem številu pohiitii na aerodrom. u— JNAD Jadran. Drevi predava ob '•^0. v lokalu g. dr. Dekleva. Borba za ustvaritev Jugoslavije. Po predavanju debata. Točnost! Udeležba obvezna. Odbor. u_ Cankarjev »Hlapec Jerneje t esperantu. Za zaključek eeperantskega kongresa, ki je o binkoštnih praznikih zasedal v Ljubljani, je domači Klub esperantistov priredil svojim gostom iz Jugoslavije in tujine vsega spoštovanja vredno kulturno presenečenje. V režiji člana Narodnega gledališča Po-tokarja so naši esperantisti naštudirali De-lakovo dramatizacijo Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki ga je v mednarodni jezik prav ubrano prevedel prof. Modr»jan. (»Ser-visto Jernej kaj lia rajto«)- Uprizoritev, ki so si esperant is ti zanjo zagotovili tudi sodelovanje znanega delavskega igralca »Hlapca Jerneja« Poldeta Demšarja, katerega se naša kulturna javnost z vedro hvaležnostjo spominja že iz mnogih prejšnjih nastopov, je v dvorano Delavske zbornice privabila lepo število kongresistov, pa tudi drugih umetniških radovednežev iz Ljubljane. Večer je pač zaslužil tolikšno zanimanje, saj so mu prireditelji posvetili v6o najplemenitej-šo pozornost in so med drugim angažirali ilustratorja Delakovega »-Hlapca Jerneja« Ljubivoja Ravnikarja, da je oskrbel nove originalne diapozitive. Predstava je dosegla pri občinstvu prav lep uspeh, saj je izpričala da premorejo esperantisti razen nenad-kriljivega Demšarja kot hlapca Jerneja tudi še množico drugih dobrih igralcev, ki so kot solisti in v zboru pripomogli igri do popolnega uspeha. u— Preprečevanje izgredov ob vpoklicu rekrutov. Na osnovi členov 66- in 67. zakona o notranji upravi, je ljubljanska uprava policije odredila, da se v času od 5. do 7. t. m. vojaškim vpoklicancem v stalno kadrsko službo v Ljubljani ne smejo ločiti ln prodajati alkoholne pijače. Prestopki te naredbe se bodo najstrože kaznovali po določilih člena 69- zakona o notranji upravi z denarnimi globami do 500 Din odnosno ob neplačilu v določenem roku z zaporom do 10 dni. u— Tudi žeparji imajo svoj semenj. Z množico trgovskega in radovednega občinstva, ki se za vsak velesejem nabere v Ljubljani, prihaja po start navadi tudi lepo šte-vilce bolj ali manj podjetnih žeparjev. ki potem med gnečo ribarijo za svojo srečo. Letos je pričetek velesejma padel prav na binkoštne praznike, ko tudi birma prinese mestu dobršen del živahnega prometa, in tako se je kljub dejstvu, da je policija lani dodobra iztrebila žeparsko družbo, tudi letos ta vrsta tatov že takoj prve dni precej uspešno uveljavila. Med drugim so neznani rokomavhi izpraznili žepe dvema petičnima botroma in še nekemu birmancu povrhu, ki je slučajno precej pozno prišel do zakra; menta sv. Duha in je tudi sam imel precej drobiža pri sebi. Občinstvu po lokalih, zlasti pa še obiskovalcem velesejma polaga policija na srce, da je potrebna skrajna previdnost nasproti neznanim zlikovcem. u— Dr. Jože Jakša do 16. t. m. ne ordi-nira. e— Obnovite takoj srečke drž. razredne loterije v podružnici Jutra v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Moj dragi je lovec« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Izpit za rezervnega majorja je napravil te dni v BeogTadu znani mariborski nacionalni delavec ter industrijev g. A. Desnica. a— Iz policijske službe. K obmejnemu policijskemu komisarijatu je premeščen od tukajšnjega predstojništva mestne policije višji nadz0i"nik policijskih agentov g. Janko Goršič. a— Abrahamovo. 50 letnico rojstva obhaja danes znani in popularni mariborski preiskovalni sodnik in humoristični pisatelj g. Emil Kramer. Naše iskrene čestitke! a— 1276 birmancev. Na binkoštno ne de'jo in ponedeljek je bilo birmanih v mariborski stolnici 1276 birmancev, in sicer 1054 z meda, 202 pa iz mariborske oki-l'ce. a'_ Zasluge za olepšavo Maribora. Olepševalno društvo za magdalenski okraj bo slavilo letos SOletnico obstoja. Ob tej priliki izda društvo reprezentativno jubilejno, obilno ilustrirano publikacijo pod naslovom »Maribor z zaledjem«. Publikacija bo verna slika mariborskega gospodarskega m kulturnega življenja. a— Polonci 90 zopet triumfirali. V natrpano polnem gledališču so vrli cirkov-ški igralci v drugič uprizorili na binkoštni ponedeljek popoldne znano veseloigro --Miciki je treba moža« v svojem polon-skem narečju. 2eli so z0pet viharen aplavz navdušenega občinstva, ki se je imenitno zabavalo. a— Pri fukajšnjem vojnem okrožju naj dvignejo v Mariboru bivajoči rezervni in upokojeni častniki tral v bolnišnico. Ostali 6o spet samo trije f>li, :ijned katerih je eden šele začetnik. Zato je dostavljanje pisem po vaseh prenehalo. Prizadeto prebivalstvo prosi, da se napravi red. Iz Ptuja j— Kino. V sredo in četrtek »Mladost zmaga«. V glavnih vlogah Haidova, Thimig in Slezak. Kongres davčnih uradnikov Sarajevo, 2. junija V nedeljo se je vršil v Sarajevu kongres združenja davčnih uradnikov Jugoslavije, kateremu je predsedoval predsednik Milutin Milovanovič sodelovali pa so delegati vsah sekcij. Poročila odbornikov so bila sprejeta, nekateri govorniki pa so naglašali. da uprava združenja v preteklem letu ni bila dovolj ekspeditivna. Delegat sekcije za dravsko banovino g. Viko Koritnik je predložil kongresu obširno spomenico, s katero se med drugim zahteva tudi dopolnilo čl. 257 uradniškega zakona z ozirom na davčne uradnike, katerim je bila že leta 1923. priznana nekdanja II. kategorija. V spomenici se tudi zahteva, naj bi se sestavila rang-lista, iz katere bi bilo razvidno, kakšne položaje zavzemajo posamezni uradniki. V novoizvoljeni upravi in nadzornem od-Milovanovič, sodelovali pa so delegati vseh sekcij. Član nadzornega odbora ie tudi g. Koritnik iz Ljubljane. Kongres Je sprejel resolucijo, ki je sestavljena večinoma iz predlogov ljubljanske sekcije. PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ - JOSEFOVO vodo! J (H rog. & br 9C1474/3& Tri zgradbe žrtve požiga Ptuj, 2. junija V soboto pozno ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Toplaka Franca v Spodnjem Haijdinu. Ogenj se je razširil tudi na hišo istega posestnika in kmalu nato so iskre užgale še gospodarsko poslopje soseda Martina Gojkoviča. Vse tri zgradbe so zgorele s kmetijskim orodjem, senom, slamo in raznimi drugimi predmeti vred do tal. Živino so rešili vso razen nekaj kokoši. Škoda obeh posestnikov je zavarovana z za Tarovalnino. Vzrok požara še ni znati, a vsi znaki kažejo, da gre za požig. Kakor -je izpovedala posesrtnica Marija Toplakova. je slišala v usodnem času v poslopju neko ropotenie. kmalu pa je začelo goreti. Orožniki vršijo nadalje poizvedbe. Gospodarstvo Plačevanje premij zavarovalnici Feniks Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo naslednje sporočilo: Mnogi zavarovanci Feniksa niso hoteli vplačevati dospele zavarovalne premije iz bojazni, da vplačani zneski ne bi propadli. Pri izostanku pre-mijskih plačil bi ee na drugi strani zmanjšala vrednost Feniksovega portfelja in bi zaradi tega utrpeli Škodo sami zavarovanci, ker bi to otežkočilo sanacijo portfelja. Da bi se pomirili zavarovanci glede sigurnosti vplačanih vsot, je minister za trgovino in industrijo izdal potrebna navodila, po katerih bo Feniks otvoril posebne račune pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki, na katere se bodo odslej vršila vplačila dospelih premij. Iz teh računov ne bo mogel Feniks dvigati nikakih vsot ali zneskov, ki bi predstavljali kritje družbenega rizika (riziko-premij). Družba je dolžna izplačevati zavarovane vsote, ako nastopi po zavaro- Trgovski zbori Pretekli četrtek je imelo Združenje trgovcev v Kranju letni občni zbor, na katerem je predsednik g. Franjo Sire obširno poročal o gospodarskem položaju in o davčnih vprašanjih. Na zborovanju je bil navzoč tudi predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je v temperamentnem govoru orisal težkoče trgovskega stanu in je obširno razpravljal o denarni kiizi, o težavnih posledicah sankcij m gospodarskih zahtevah Slovenije. Na predlog predsednika g. iSrca je občni zbor sklenil skupno naročiti za svoje člane tedensko izdajo »Trgovskega lista«. Pri volitvah je bil z velikim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika g. Franjo Sire, za podpredsednika pa g. Franc Berjak, nakar je predsednik osrednjega odseka lesnih trgovcev g. Franjo škrbec obširno razpravljal o problemih našega lesnega gospodarstva, ki je tako hudo prizadeto zaradi sankcij. V ponedeljek 25. maja je imelo Združenje trgovcev v Ormožu svojo letno skupščino, na kateri je poročal predsednik g. Ludvik Kuharič o gospodarskem položaju. Na območju ormoškega združenja je število trgovcev padlo od 217 v letu 1933. na 82 v lanskem letu. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Ludvik Kuharič, za podpredsednika pa g. Lovro Petovar. Letošnja letna skupščina Zveze trgovskih združenje bo v smislu sklepa zvezne predsedstvene seje v nedeljo 14. junija ob 9. dopoldne v Brežicah. Ker je bil šele pred kratkim kongres jugoslovenskega trgov-stva v Beogradu, kjer so se obravnavala vsa važnejša vprašanja, bo letos odpala predkonferenca. če bi pa imelo katero združenje kakšne posebne predloge, ki se na kongresu niso obravnavali, naj jih pošlje Zvezi najkasneje do 7. junija, da bo zveza pripravila potrebno resolucijo za občni zbor. O priliki občnega zbora bo ustanovljena osrednja sekcija sadnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj. V ta namen bo v soboto 13. junija ob pol 8. konferenca sadnih trgovcev, ki naj se je sadni trgovce udeleže v čim večjem številu. Gospodarske vesti Obvezni devizni kontrolniki za uvoznike. Ker uvozniki o priliki revizije deviznega poslovanja pogost-o ne pokažejo kontrolnim organom svojih poslovnih knjig, sklicujoč se. da jih sploh ne vodijo, je finančni minister izdal odlok, po katerem morajo uvozniki od 1. julija naprej voditi posebne kontrolnike, v katerih mora biti vpisana vsaka količina uvoženega blaga. V smislu tozadevne spremembe člena 16. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, so uvozniki dolžni voditi te kontrolnike po predpisanem obrazcu in v kronološkem redu beležiti datum uvoza, vrsto in količino vsake partije uvoženega blaga, vrednost blaga, ime inozemskega prodajalca, čas in način plačila. Uvozniki so nadalje dolžni čuvati skozi pet let vse uvozne listine iz katerih so vnašali podatke v kontrolnik. kakor tudi vso korespondenco, ki je v zvezi z uvozom. Na zahtevo kontrolnih organov, morajo te listine in korespondenco staviti kontrolnim organom na razpolago. Ce bi uvoznik, izpustil vpis ene same fakture v kontrolnik ali če bi neredno vodil kontrolnik. odnosno ne bi vnesel vseh podatkov in če bi uničil listine v zvezi z uvozom, tedaj se bo smatralo, da je vršil priprave za prikrivanje deviznih prestopkov in bo kaznovan po zakonu o kazenskih sankcijah za devizne prestopke. Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva bo izdal tiskane kontrolnike in jih bo prodajal uvoznikom preko davčnih uprav. Vsak uvoznik je dolžan, da pusti pri pristojni davčni upravi potrditi kontrolnik in plačati takso po tarifni številki 167. taksne tarife. = Uradni tečaji za junij. Finančni minister je za mesec junij zaradi pravilnega plačevanja taks po zakonu o taksah določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 303 Din, 1 zlata turška lira 344, 1 angleški funt 250, 1 ameriški dolar 43.70, 1 kanadski dolar 43.50, 1 nemška marka 15.50, 1 poljski zlot 8.20. 1 avstrijski šiling 9. 18. 1 bel-ga 7.40, 1 pengo 8.85. 1 brazilski milrajs 2 25. 1 egiptski funt 218. 1 urugvajski pe-zos 18.50, 1 argentinski pezos 12, 1 turška papirnata lira 34.70, 100 švicarskih frankov 1427.50. 100 albanskih frankov 1406. 100 francoskih frankov 290. 100 italijanskih lir 330. 100 holandskih goldinarjev 2980, 100 bolgarskih levov 47. 100 rumunskih lejev 30. 100 danskih kron 970. 100 švedskih kron 1120. 100 norveških kron 1090, 100 španskih pezet 600, 100 drahm 41. 100 češkoslovaških kron 182, 100 finskih mark 95.50. 100 letonskih latov 1085. = Naša industrija vžigalic. — Družba »Drava« d. d. za proizvodnjo vžigalic v Osijeku, ki ima zakupno pogodbo z Jugo-slovensko družbo za proizvodnjo vžigalic d. d. v Beogradu, objavlja svojo bilanco za preteklo leto, iz katere sledi, da je znašal lani čisti dobiček 2.94 milijona Din, in to po izvršeni dotaciji 600.000 Din posebnim rezervam (delniška glavnica znaša 11.52 milijona Din). Za lansko leto plača družba 26% dividendo, to je 13 Din na vsako delnico po 50 Din. Kakor znano, je večina vaini pogodbi predvideni slučaj (n pr. smrt zavarovanca). Samo po sebi pa je razumljivo. da družba o priliki izplačila zavarovane vsote zavarovancu lahko dvigne vse zneske, ki jih je dotični zavarovanec vplačal. Zneski premij vplačani pri družbi Feniks od dneva objave uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev družbe Feniks, direkcije za kraljevino Jugoslavijo, je družba dolžna po odbitku riziko premije položiti na te posebne račune pri Poštni hranilnici in pri Državni hipotekami banki. V Pri" meru likvidacije družbenega portfelja v kakršnikoli obliki, se bodo zneski na teh posebnih računih vrnili zavarovancem. V primeru sanacije družbe, pri kateri bi se port-felj izročil neki drugi pravni osebi, bodo prenehale veljati omejitve glede razpolaganja z zneski, vplačanimi na te račune. delnic te družbe v švedskih rokah. V tvor-nici so bile lani izvršene velike investicije, zlasti v strojni opremi, tako da bo obrat še racionalnejši. Družba je lastnica vseh delnic tvornice vžigalic v Novem Vrbasu, ki jo likvidira. Tvornico samo ima v zakupu Jugoslovenska družba vžigalic, ki družbi plačuje zakupnino. = Ši|»ad bo gradil normainotirno železnico do nove unske železnice. Kakor znano, so letos pričeli graditi unsko železnico (Gračac-Knin), ki bo po normalnem tiru vezala Hrvatsko z morjem odnosno s Splitom in šibenikom. Sedaj poročajo, da je bil pri direkciji šipadovih ozkotirnih železnic v Drvaru ustanovljen poseben odsek za tra-siranje proge normalnega tira od Drvara preko Kulen Vakufa do Irmanj manastira ! s priključkom na novo unsko železnico. Po ' tej železnici bo družba dipad izvažala predvsem svoj les do morskih luk pa tudi v smeri proti središču države :"n bo na progi vzdrževala tudi potniški promet. = Hranilne vloge pri samoupravnih hranilnicah. O priliki letnega občnega zbora Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki je bil v soboto popoldne v Ljubljani (o poteku občnega zbora je poročalo nedeljsko »Jutro«) je tajnik saveza dr. Račič podal obširen referat o stanju hranilnih vlog pri samoupravnih hranilnicah. Ob koncu lanskega leta so znašale hranilne vloge pri vseh hranilnicah v Jugoslaviji 1950 milijonov Din nasproti 1968 milijonom pred enim letom in 2212 milijonom ob koncu leta 1931., tako da so v zadnjih štirih letih nazadovale za 262 milijonov. Pri tem je zanimivo, da so lani nazadovale le še vloge pri regulativnih hranilnicah (Slovenija -Dalmcija), kjer so znašale ob koncu leta 1028 milijonov Din nasproti 1159 milijonom pred enim letom 1333 milijonom ob koncu leta 1931. Pri neregulativnih hranilnicah (izven Slovenije m Dalmacije) pa se vloge že dve leti zopet dvigajo. Ob koncu leta 1931. so znašale 879 milijonov in so do konca leta 1933. padle na 777 milijonov, naslednje leto so se zopet dvignile na 809 milijonov, lani ob koncu leta pa 920 milijonov, tako da so že za skoro 5% večje nego leta 1931. Borze 2. junija Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz danes niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so popustili avstrijska šilingi, ki so se trgovali p0 9.15, V zagrebškem privatnem kliringu so avstrijski šilingi še bolj nazadovali m go bili zaključeni po 8.9950; poleg tega je bij promet v angleških funtih po 250 in v španskih pezetah po 6.8250, dočim je bilo za grške bone povpraševanje po 30. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.52, v Beogradu po 13.5120 in v Zagrebu po 13.50, odnosno za konec junija po 13.40 in za konec, juilija po 13.3750. Deviz«' Ljubljana. Amsterdam 2978.15—2992.75, Berjin 1756 08—1769.95, Bruselj 745.24— 750.31, Curih 1424.22—1431.29, London 219.91—221.97, Newyork 4374.28—4410.59, Pariz 290.25—291.59. Praga 182.04— 183.15. Curih. Beograd 7, Pariz 20.38, London 15.47, Newyork 3q9.625, Bruselj 52.35, Milan 24.35, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.15, Berlin 124.55, Dunaj 56-25, Stock-holm 79.75, Osjo 77.75, Kobenhavn 69.05, Praga 12.79, Varšava 58, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote-' Vojna škoda 358—359, 4% agrarne 48 d e®., 6% begluške 67 deoi., 6% dalm. agr. 62.50 den., 7% inve&t. 81 den., 7% stabiliz. 81.50 den., 7% Drž. hip. banka 83.50—84. 7% Blair 73.50—74, 8% Blair 83.50—84; delnice: PAB 223—225, Trboveljska 125 den., ge. čerana Osijek 150 bi., Isis 15—23. Beograd. Vojna škoda 357.5o—359 (358) 4% agrarne 48—49 (48.50), 6% begkiške 67.50—67.75, 7% invest. 82—83 (82—83), 7% Drž. hip. banka 84.50 den., 7% Blair 73.50—74, 8% Blair 83.25 den., Narodna banka 6330 bi.. PAB 227—228 (226.50— 229). Blagovna tržišča ŽITU + Chicago, 2. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 83.50. za sept. 83.625, za dec. 86.25; koruza: za julij 60. za sept. 56.75, za dec. 52.375. + Budimpeštanska terminska borza. (2. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za julij 11.67—11.68, za avg. 11.83—11.84. -f- Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca omahujoča. — Pšenica? baška in sremska 121—123, okolica Sombor in ba-natska 120—122, baška ladja Tisa 126— 128; ladia Begej 125—127, slavonska 120 —123. Oves: baški sremsJcj in slavonski 110—112.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 120—122.50. Koruza: baška, sremska in banatska 100—102. Moka: baška in banat-! ska »0<4« in »Ogg« 200 — 210; »2« 182-50 —192.50, »5« 162-50—172-50, »6« 142.50-152.50. »7« 115—125, »8« 100—102.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 93—96. Fi-j žol: bašfai in sremski beli 162—170, Nas velesejem Po deževnih binkoštnih praznikih se je včeraj zjasnilo in je lepo vreme privabilo na velesejem številne poselnike, tako da je bilo zlasti popoldne na sejmišču izredno živahno. Tudi šolska vodstva so pričela prirejati skupne izlete na velesejem. Želeti bi bilo, da bi čim več šol izkoristilo ugodno priliko, da pokažejo mladini, kaj V6e premore naša domovina. Posebno zanimanje vzbuia tako- pri mladini kakor tudi pri odraslih razstava, ki jo je priredila državna tvorniea svile v Novem Sadu. kjer so stalno v obratu etroji. na katerih odvijajo tanke svilene nitke s kokonov. Tvorniea razstavlja tudi svoje izdelke, predvsem krasne tkanine iz čiste svile, ki so vse izdelane iz domačih surovin. Za razkošno opremljeno gostinsko razstavo je vedno večje zanimanje. Ta razstava v resnici zasluži, da si jo vsakdo ocleda. saj ni samo zanimiva, temveč tudi zelo poučna in nudi posebno tujsko-prometntm interesentom obilo pouka in koristnih pobud. Tej razstavi je priključena tudi vinsfca razstava, kier ie na preizkušnjo 61 vrst najboljših slovenskih vin. Žene vabijo v paviljon K Med prireditvami leflošmjega velesejma po pravici vzbuja največ pozornosti gospodinjska razstava. združena z modno revijo, ki sta, kakor je že prišlo v navado, dobili streho v velikem paviljonu K. V okusno okrašeni dvorani — ves aranžman je v veščih rokah inž. arh Mesaria. medtem ko sta za organizacijo prireditve poskrbeli v imenu Zveze gospodinj predvsem gospe Mara Schweigerjeva in Mara Opašičeva — je zbrano od vsega po malo. kar morejo nuditi naše najboljše tvrdke manufakturne, modne, živilske in drugih strok. Poleg razstave, ki je odprta v«s božji dan. pa privablja kajpak največ navdušenega občinstva modna revija, ki se v režiji prof, šesta in ob originalni duhoviti konferansi najbolj priljubljenega komika naše drame Daneša predvaja vsakokrat ob 15 30 in 19.30. Mimo nekaterih drugih tvrdk sodeluje pri modni reviji 10 modnih ateljejev in 3 modistke katerih izbrane izdelke predvaja 12 najboljših manekenov. Tu imate na pribitek prilike, da se poučite o tem kako naj se nosi gospodinja zjutraj, dopoldne in zvečer, kako bodi oblečena hišna in dekla pa kakšna bodi žena v poklicu; kmetica, gostil ničarka, natakarica, strojepiska, uradnica, prodajalka, frizerka, guvernanta, pa kako naj se oblači žena na obali, v športu pa ob vseh žalostnih in veselih prilikah življenja. A da posebej postrežejo tudi tistim ki v modi sami ne najdejo dovolj zabave, 6o priredi teljice poskrbele, da se revija od časa do čaisa izmenjuje z raznimi veselimi vložki, za katere so angažirale vrsto naših priznanih umetnikov, igralcev pevcev in pa dece, ki prinašajo reviji pravi gledališki sijaj. Naše žene so 9e potrudile, da nudijo obiskovalcem velesejma najboljša, kar premorejo domača obrt in domača umetnost. Naše gledališče Drama Sreda 3.: Tiran. Red Sreda. Četrtek 4.: Mladi gospod šef- C. Opera Sreda 3.: Lucia di Lammermoor. A. Četrtek 4.: Faust. Red Četrtek. Mariborsko gledališče Sreda 3.; Zaprto. Četrtek 4.: Kariera kanclista Winziga- Poslovilna predstava Maksa Furijana. Izven. AlITO-ATLAS KRALJEVINE JUGOSLAVIJE izdala 1938 • priročnikom kllometersko tabelo Itd. potre, ben vsakemu avtomobillstu. motoclkllstu tn blclklistu ter vsakemu hotelu. Luksuzno ta dajo v platneni vezavi Din 140.— razpetava »RUBENS«, Zagreb Vl&Ska ul. 93. Kdor paS lje denar v naprej dobi atlas franka Preprosta kopel za noge Vam odstrani KURJA OČESA s koreninami Pottočite svoje od bolečin izmučene noge v toplo kopel, v katero ste dali toliko Saltrat Rodella, da je dobilo videz mastnega mleka. Tn se sprosti aktivni kisik, ki dovaja na vneta mesta blagodejne soli. Ogenj in hude bolečine v nogah takoj prenehajo. Kurja očesa in trda koža se omehčajo vse do korenin in odpadejo brez bolečin. Nikdar več ne povzročajo bolečin, ket izginejo za vedno! Lahko boste hodili ali plesali, kakor da ne bi bili nikdar imeli muk z nogama. Vse lekarne prodajajo Saltrat Rodell po zelo nizki ceni. Uspeh je zajamčen. Važna gospodinjska šola Ljubljana, 2. junija. V svrho boljše izobrazbe naših gostilni- čarskih hčera je bila v začetku letošnjega leta osnovana »Gospodinjska šola za gostil-ničarske gospodinje« v Ljubljani. Zamisel je bila ustvarjena po dolgotrajnem prizadevanju naših ženskih združenj, duša pokreta pa je bila in je. še vedno delavna in agilna ga. Minka Kroftova. Namen šole je v prvi vrsti izobraziti naše gostilničarske hčere za dobre gospodinje in seveda tudi dobre kuharice. Procvitanje Slovenije v gospodarskem pogledu zavisi v veliki meri od tujskeca prometa. V pogledu pospeševanja tujskega prometa pa je treba še veliko delati in tudi tu se nudi prav lepa priložnost urejati prilike. kakor to zahtevajo razmere in volja do večjih uspehov. Kako velika je bila potreba po taki šoli. se je moglo opažati že takoj spočetka, saj so se priglasile gojenke iz vseh krajev Slovenije pa tudi izven meja dravske banovine. Tečaj se je pričel 15. januarja in sicer v prostorih Gostilni-čarskega doma na Privozu. Udeležuje se ga 12 gojenk pod vodstvom predsednice ge. Kroftove in pa ravnateljice ge. Franje Gol-majerjeve ter še dveh državnih učiteljic z državnim gospodinjskim izpitom. V šoli se poučuje hranoslovje. gospodinjstvo v splošnem. obrtno spisje. računstvo, kletarstvo perutninarstvo. mlekarstvo, serviranje. higi-jena. skratka vse. kar se je treba učiti v gospodinjskih šolah, le bolj specializirano. V kuhinji se pripravlja tako preprosta kakor tudi najfinejša hrana, tako da se bo mogla vsaka gostilničarska gospodinji prilagoditi svojemu bodočemu obratu. V šoli so zaenkrat samo zunanje gojenke. Tečaj bo trajal skupno 6 mesecev, torej do 15. julija in plačuje vsaka gojenka skupno za pouk ter kosilo in dve jnžini le po 380 Din na mesec. Prihodnje šolsko leto se bo pričelo s 15 septembrom ter se bo končalo s 15. julijem. Pouk bo torej trajal 10 mesecev. Osnovan bo internat, tako da bo večina gojenk ves čas trajanja šole v zavodu pod stalnim nadzorstvom. Vsi prispevki za internat bodo znašali za gojenko mesečno samo po 650 Din. Pričakovati je, da se bodo odzvala dekleta ne samo iz Slovenije, marveč tudi od drugod, saj gre za preko-ristno gospodinjsko naobrazbo, ki je potrebna prav vsaki gostilničarski gospodinji. Omembe vredno je, da vlada med podeželskimi gostilničarji že sedaj veliko zanimanje za gojenke. ki bodo končale šolo letos. §p®rt SK Železničar na Dunaju Včeraj se je moštvo SK Železničarja vrnilo z Dunaja, kamor se je odpeljalo v soboto opoldne, da sodeluje na nogometnem turnirju, ki so ga priredili Wiedner Sport-freunde. Na omenjenem turnirju, ki se je vršil na igrišču Favoritner FC, so sodelovali poleg SK Železničarja Simmerlnger FC, Favoritner FC ter Wiedner Sportfreunde-Na sporedu turnirja sta bili prvi dan. to je na binkoštno nedeljo, dve tekmi, in sicer Simmering-Favoritner FC ter SK Zelezni-čar-Wiedner Sportfreunde, drugi dan pa bi se morala srečati premaganca, nato pa zmagovalca prvega dne- Dočim so se prvi dan odigrale tekme po programu, je drugi dan nagajal hud naliv, tako da se tekme niso mogle vršiti. V nedel.io je SK Železničar zmagal nad Wjedner Sportfreunde v razmerju 3:1 (1:0). Simmering pa je premagal Favoritner FC s 6:0 (3:0). Uspeh slovenskih nogometašev na Dunaju je vsekakor razveseljiv in znova dokazuje, da je mariborski nogomet na precejšnji višini. Mariborčani so oba dni popoldne prisostvovali mednarodnemu nogometnemu turnirju, ki ga je priredil SK Rapid ter so se vrnili s krasnim pokalom. SK Ljubljana v Borovem. Kakor smo poročali v včerajšnji ponedeljski številki, je SK Ljubljana igrala v Borovem ter zmagala z 1:0. Funkcionar Ljubljane nam je sicer skušal dati rezultata dvodnevnega gostovanja, kar mu pa zaradi slabe telefonske proge ni uspelo. Vendar pa smatramo za potrebno ugotoviti, da bi vodstvo Ljubljane po včerajšnjem prihodu moštva v Ljubljano smatralo za potrebno, da obvesti naš list, ki gotovo gre vsem športnim klubom na roko, tudi o tem. da je SK Ljubljana igrala dve tekmi in da je drugo izgubila z 0:1. Menimo, da naša javna glasila niso edinole za to, da objavljajo reklame za razne športne prireditve. Službeno iz LNP. Drevi to po seji p. o. ob 20- v podsavezni pisarni seja upravnega odbora. Ljubljanski hazena podsavez. Redna seja upravnega odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Potrebna je navzočnost vseh čflanov uprave. SK Slovan. Danes ob 20. redna od bo rova seja v gostilni Krušič. Zaradi važnosti vsi! Sj( Slavija. Danes ob 20. seja odbora. Odborniki vsi! Brezpogojno Punčoh in Feld-stein. V četrtek 4. t. m. se bo vršilo na povabilo odbomic Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje v zeleni dvorani Zvezde na Kongresnem trgu veliko zborovanje go-stilničark in sicer vnanjih kakor domačih, na katerem bo predavala o ciljih šole predsednica ga. Minka Kroftova. o ustroju šole pa bo govorila ravnateljica ga. Golma-jerjeva. Nato bo skupen obisk in ogled zanimive gostilničarske razstave na velesej-mu. Gostilničarske žene, udeležite se zborovanja v čim večjem številu, saj gre v stvari v prvi vrsti za boljšo bodočnost in koristi vaših bčera in vobče za napredek naših gostilniških obratov! Radi bi jih namestili v svojih obratih, da, prišlo je oelo do laskavejših ponudb. Vse to dovolj jasno izpričuje potrebo po takih šolah, ki nam bodo samo koristile. Mednarodni kongres krematorijev Po večletnem presledku se bo vršil v dneh od 12. do 15. sept. v Pragi zopet mednarodni kongres krematorijev, društev za propagando vpepeljevanja mrličev. Organizacijo kongresa sta prevzeli zvezi češkoslovaških in nemških krematorijev v Češkoslovaški republiki. Siedež kongresa bo v Pragi kot izrazito naprednem kulturnem mestu, kjer je tudi ideja kremacije izredno razširjena. Saj šteje samo Zveza krematorijev v Pragi nad 80.000 članov, 180 podružnic, ki imajo skupno nad 20, milj. Kč rezervnih fondov. Praško društvo »Krematorium« je povabilo na kongres tudi jugoslovenska društva »Ognja« v Mariboru, Zagrebu in Beogradu na udeležbo. Prijavile so se že delegacije iz Anglije, Holandske, Švedske, Francije, Danske, Švice in Austrije. Pričakujejo pa tudi Nemce, Rumune, Belgiča-ne in Ruse. Iz Beograda je prijavljena delegacija s predsednikom »Ognja« zdravnikom dr. Vo-jisl. Kujundžičem, iz Zagreba s predsednikom »Plamena« dr. Dušanom Jurincem in tajnikom Josipom Savlikom. Prireditelji pa so prav sporočili »Ognju« v Maribor, da pričakujejo zlasti tudi številno udeležbo Slovencev, ko je bil baš med Slovenci in Čehi vedno najprisrčnejši stik. S kongresom so v zvezi razne ugodnosti, ker se vrši ravno takrat praški velesejem in bodo priredili tudi razne ekspurzije preko Plzna, Marjanskih Lažni in Karlovih varov ter v Brno in Bratislavo. Prireditelji • pišejo da se bodo še izredno potrudili za ; naše delegate, da bodo v Pragi zadovoljni, j Dovolj časa bo posvečeno tudi ogledu Prage- Prijatelji kremacije so torej vabljeni, d« se prijavijo za udeležbo na kongresa ▼ Prago. Prijave sprejema druStvo »Ogenj* p Mariboru, Koroščeva ulica & Pri hitri hoji ob sončnem pomladanskem dnevu Vas popolnoma obvaruje pred sončarico ki hladi m osvežuje ter PreP**f preveliko transpiracijo. Jugoslov. P. Beiersdorf & Co. d. s o. j. Maribor. SK Ilirija (smučarska sekcija). Načelstvo sekcije ponovno poziva sekcijsko članstvo na oddajo kl>ubove opreme, katero so prejeli poedini 6iani za trening in javne nastope. Oprema se oddaja v klubski sobi kavarne Evropa drevi od 18.30 do 20. V istem času naj se zglasi v klubski sobi član sekcije Tavčar Sve-tozar. Veleslalom pod Ojstrico v Savinjskih planinah, ki ga je razpisala Savinjska podružnica SPD v Celju za binkoštni ponedeljek, je izredno slabo vreme onemogočilo. SOKOL Vaja za nastop iz redovnih vaj na letošnjem iupnem zletu. obvezna za društva Ljubljanski Sokol, Ljubljana-šiška, Ljubljana II. Ljubljana IV, Ljubljana-Vič in Ljut<-ljana-Zgornja Šiška, bo v sredo 3. t. m- ob pol 20- na letnem telovadišču LjubljansKega Sokola. Pozivamo vse telovadeče in nete-lovadeče članstvo teh društev, da se te vaie zanesljivo udeleži! Zupno načelstvo. RADIO Četrtek. 4. junija Ljubljana 12: Narodne pesmi lz raznih dežel (plošče). — 12.45; Vreme, poročila.— 13- Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vesel spored (radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 19- Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. J- 19.30; Nac- ura. — 19-50: Domače popevke v instrumentalni obliki (plošče). — 20.30; Klavirski koncert g. Marjana Lipovška. _ 21-15; Ruske opere — igra radio orkester. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Plesna muzika — Igra ra-dio-jazz. Beograd 17: Koncert narodne glaste- — 20; Mozartov koncert. — 21-30: ZidovsKe pesmi. _ 22.20; Narodne melodije. — Zagreb 17.45: Koncert godalnega kvarteta. — 20; Prenos iz Beograda. — 22.15; Lahka godba in ples. — Praga 19.55; Koncert češke glasbe. — 20.45: Zvočna igra. — 21-50: Plošče- — 22-15: Lahka godba orkestra. — Varšava 19.30: Klavirski koncert. _ 20; Plošče. _ 21.30; Komorna glasba. __ 22 15: P!ee. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — -13.45; Tauber poje na ploščah. — 16.05; Iz opere »Vesele žene windsorske«. — 17-25. Koncertna ura- — 19.30: Plošče. _ 20.05: Fiimski šlagerji za dva klavirja. _ 21; Zabaven program. _ 21.05: Melodrame. — 23-05: Jazz. — Berlin 1915; Klavirski koncert. — 2010: Arturo Toscaninl-Benjamino Gigli (plošče).' — 20.40; Variete-variete! — 22.30- Godba za ples. _ Miinehen 18; Večerni koncert. — 20.10: Večer nemške umetnosti. _22.20: Plesni orkester. — Stuttgart 19- Pevski koncert. — 20.10: Dve uri igre in plesa. _ 21-30; Sodobni skladatelji 22: I* Berlina._24; Nočni koncert. Tehnik v službi domovine Krtov grad pod zemljo Prvi gradbenik za varne hiše v zaklonih — Periskop pod vodometom — Umetni vrtovi Prof. Ignac Moščicki Danes, t sredo 3. junija mineva 10 let odkar je prezidenia poljske republike Ignaca Moščickega doletela čast, da je stopil na mesto prvega državljana Poljske. Prezident bratske slovanske države se je na rodil 1. decembra 1867. v Mierzanovu. Njegov oče je bil Faust Moščicki, njegova mati pa Štefanija roj. Bojanowska. Jubilantov oče je bil poljski vstaš iz 1- 1868- Mladi Moščicki je študiral najprej v rodnem mestu, nato v Varšavi, potem se je vpisal na tehniko v Kigi. V tem času se je aktivno udejstvoval med akademsko mladino dokler ni bil 1. 1892. primoran ostaviti poljsko zemljo. Odpotoval je v London. Tam je živel pet let ter 1. 1897. odpotoval v Freiburg, kjer je dobil službo asistenta na katedri za fiziko ondotnega vseučilišča. Vršil je asistentsko službo, poleg tega pa se je izpopolnjeval v elektrotehniki ter s pridom eksperimentiral. Na jesen 1901. leta je dal slovo asistentskemu položaju ter prevzel upravo oddelka za izume na freibur-škem vseučilišču. Rezultat tega udejstvova-nja je bil nastanek velike tvornlce za sintetično dušikovo kislino, koncentrirano 6 po* sebnim postopkom. Ta tvornica je bila prva svoje vrste na svetu ter je kot taka oskrbovala švicarsko armado z dušikom. Kmalu nato je na pobudo Moščickega vzniknila v Freiburgu tudi tvornica za električne kondenzatorje za visoko napetost. Tudi ta tvornica je bila prva svoje vrste. Konec 1. 1912. je bil prof. Moščicki, ki si je s svojimi odkritji stekel veliko slavo, pozvan za profesorja elektrokemlje v Lvov, kjer so zanj stvorili posebno stolico. Tam je osnoval Kemični zavod za raziskovanje. Na tem zavodu so delali poskuse, ki imajo poseben pomen glede na varnost drZavnih meja. Moščicki je postal glavni ravnatelj tvornice za dušikove spojine v Chorzo\vu. Pod njegovim vodstvom se je podjetje razvilo v prvovrstno tvornico- V priznanje za njegove velike zasluge je bil proi Moščiekemu podeljen častni doktorat na lvovski univerzi in tehniki. V P<>(1" ročju izumov se udejstvuje jubilant še sedaj kot državni poglavar in s tem skrbi za dobro poljsko bodočnost. V številnih londonskih listih bereš ta čas lahko oglas naslednje vsebine: »Pred bombami in strupenimi plini varna stanovanja in vile pod zemljo v poljubni velikosti in z vsem komfortom na razpolago že od 2000 funtov naprej. Ponudbe na arhitekta Alana Dalvja, Elstree«. Arhitekt Alan Daly se je specializiral, kakor je izjavil časnikarjem, kot prvi gradbenik na svetu samo za varne hiše pod zemljo. Meni, da bodo ljudje v bodočnosti kakor krti živeli pod površino zemlje, pri čemer pa jim ne bo treba odpovedati se niti soncu, niti svežemu zraku, kakor kažejo njegovi načrti. Ze ee bliža dovršitvi prva podzemeljska gosposka vila, ki bo varna pred bombami in plini. Neki angleški milijonar si jo je dal v Herfordshireu zgraditi za 30.000 funtov in Daly rad pokaže načrte tega poslopja, ki spada nedvomno med najbolj nenavadne zgradbe na svetu. Bogati naročnik, čigar ime je za sedaj še tajno, se nj ustrašil nobenih stroškov, da bi mu nobena moderna vojna ne mogla do živega. Njegov krtov grad, ki je zakopan globoko v zemljo in ima 4 ped i debele stene iz železobetona. ima nič manj nego 20 prostorov, med temi 4 stanovanjske sobe, 4 kopalnice, osem ali devet spalnic in bivališč za služinčad. Obseva jih umetno sonce in umetna dnevna svetloba skozi prava okna. Celo lepemu razgledu se stanovalcem takšnih vil po Dalvjevih načrtih ni treba odpovedati. Imajo umeten in naraven razgled. Naravni razgled posreduje velik periskop, ki ga zakriva umeten vodomet. Razen tega se »razprostira« pred podzemeljskimi okni umetna pokrajina, ki j-> kopirana po naravnih in ki se da s pritiskom na gumb za luč-no napeljavo spremeniti v skladu z letnim časom, tako da imajo stanovalci vedno občutek, da so na površju. Ta izum arhitekta Dalvja je videti zelo fantastičen, vendar si izumitelj baš od njega obeta posebnih uspehov in trdi, da se mu je podzemeljska po-mlrana pokrajina še posebno dobro posrečila. Na površju nad hišo se razprostira vrt z drevesi, tratami in tenišči. V hišo dospeš iz vrta skozi dva kratka predora. V ostalem je tu še krasen podzemeljski zimski vrt. in športna dvorana. Navzgor je vsa zgradba zaščitena z izolirno plastjo proti vsem vplivom vremena. Daly pripoveduje, da ima že sedaj celo vrsto naročil za takšne zgradbe, tem bolj ker se dado hiše manjšega obsega po njegovih načrtih zgraditi že za okroglo 450.0*10 Din. Pri tem so ta stanovanja, ki so zaščitena z najmodernejšimi pripomočki zoper vlago prav tako zdrava in udobna kakor navadna stanovanja. Dalv je prepričan, da bodo ljudje v kratkem dajali takšnim zgradbam celo prednost pred navadnimi zgradbami. Danes prispe v London Haile Selassie Nič več porok po telefonu Novi predpisi v Ameriki, kjer najprej uvajajo senzacije, potem pa ji nadomeščajo z novimi V zadnjem času se je v Zedinjenih državah udomačila razvada, da so se poroke vršile enostavno po telefonu. Nemarnost in pretirana ustrežljivost uradnikov, a tudi pristno ameriško nagnjenje do senzacij so ili krivi teh razmer. Chicaško sodišče je zdaj izreklo načelno sodbo o tem na ta način, da je proglasilo neki zakon, ki je bil sklenjen po telefonu, za neveljaven. Uradnikom je sedaj oficialno prepovedano spravljati človeške pare, ki nočejo imeti niti toliko časa, da bi pred poročne uradnike stopili osebno, v »verige« zakona, kajti lahko si mislimo, koliko morejo biti takšni zakoni vredni. Zadeva,, ki je izbila sodu dno, je bila ta-le: Nekega poročnega uradnika so poklicali ponoči na telefon. Slišal je razburjena glasova nekega moža in neke ženske, ki sta mu povedala, da sta prisiljena takoj skle- Prstni odtisi na potnih listih Zanimiva pobuda na policijskem kongresu v Beogradu Na dvanajstem mednarodnem policijskem kongresu, ki se je pravkar zaključil v Beogradu, je zbudil pozornost predlog vodje bremenske kriminalne policije dr.. Pareya. Ta je predlagal, naj bi imeli vsi potni listi v bodoče prstne odtise svojih imetnikov, kajti na ta nači.n bi postaja slepar-stva s po ti* m i listi in ponarejanje potnih listov v bodoče nemogoča. Razen tega bi to omogočalo nedvoumno Japonska — sto milijonov ljudi V zadnjih s© letih se je število prebivalstva na japonskem ozemlju potrojilo Za vso državo znaša prirastek Po uradnih -izkazih ljudskega štetja, ki Ke je vršilo lanskega oktobra na Japonskem, živi v tej državi kot celoti danes Skoraj 100 milijonov duš, namreč 99.450.000 oseb. Na pravo Japonsko, to je na četvorico glavnih otokov, odpade 69.200.000 ljudi. Pri predzadnjem ljudskem štetju, leta 1930. jih je bilo tu 64,4< ,0.000, v vsej državi pa 91.790.000. Na glavnih ototeh znaša prirastek torej 4 800.000 ali 7.4% ali povprečno na leto Eden najstarejših borcev nemškega režima V Nemčiji je umrl general L i t z m a n n, najstarejši poslanec Hitlerjeve stranke v nemškem državnem zboru. Učakal je 87 let SVOJI R SVOJIM ZA PRANJE PERILA UPORABLJAJTE VEDNO LE R E S DOMAČE IZDELKE ! TO JE P E R I O N PRAŠEK ZA PRANJE S KI IZDELEK. NAŠ SLOVEN- 960.000. 8.1%. Prava Japonska je silno gosto naseljena in zelo močno pomeščanjena. 22.660.000 ljudi živi v 127 večjih mestih, t j. 32% vsega ljudstva, dočim je bilo še leta 1920 samo 17% meščanov. To pomeni, dta. se je prebivalstvo mest v tem času podvojilo. Saim Tokio s predmestji ima 6.3 milijona prebivalcev, Osaka skoraj 3 milijone, s KLotom in Kobejem skupaj pa 5 milijonov. V pol stoletja je Japonska števSto svojega prebivalstva potrojiila, ikajti prede« je stopila v svojo novo zgodovino, je štela le nekaj nad 30 milijonov duš. Koreja je imela lamsko leto 22.9 milijona prel« val cev, Formoza 5.2 milijona, japonski del Sahalina 330.000, bivša nemški južnomarski otoki, ki so sedaj japonski mandat, štejejo okrog 100.000 ljudi (od 1. 1930 prirastek za 30.000 japonskih priseljencev. »Najeto« ozemlje Kvantunga z Dairenom in Portom Arturjem štej« sedaj 1.300.000 prebivalcev (pred šestimi lefl-950.000), pas na obeh straneh južnoman-džurske železnice ki je neposredno pod japonsko upravo, pa šteje 520.000 ljudi. identifikacijo. Dr. Parey je v podkrepitev svojega predloga poroča! o nekem izseljencu, ki je pred več desetletji, ko je ostavil svojo domovino, zaupal svoje imetje nekemu notarju. Ko se je čez desetletja vrnil, ga ni mogel nihče spoznat/, niti njegova sestra ne. ki je odločno pobijala njegovo identiteto. Delali so mu težave z izročitvijo imetja, če bi njegov potni list (mel tudi prstni odtfe, bi ba takšen spor nemogoč. Kupuj domače blago! niti zakon, baje zato ker bi drugače izgubila veliko imetje. Uradnik je dejal, da ju bo poročil pač kot prvi par zjutraj, prosila sta ga pa, da bi ju takoj združil po telefonu. Ker noben zakon ne prepoveduje takšne procedure, je uradnik pristal na to. Zahteval ni nič drugega, nego da izrečeta nevesta in ženin svoj »da«. Nato si je zabeležil njiju osebne podatke in jih naslednji dan vpisal v knjigo. Ker pa se je ta poroka izvršila proti volji »nevestinih« staršev, so ti alarmirali neko versko družbo. Ta je spet mobilizirala javnost proti nemoralnosti tega postopka, tako da je prišlo <9o procesa v katerem je sodišče zakon razveljavilo in podobne poroke za bodoče prepovedala. Prve znamke fašističnega imperija Italijanska poštna uprava se je zelo po-žurila z izdajo novih etiopskih znamk, ki prikazujejo kralja Viktorja E m a-n u e 1 a kot cesarja Abesinije. Znamke so izšle dobre tri tedne po zavzetju Addis Abebe ter nosijo napis v italijanščini, arabščini in amharščini, kar pomeni, da bo italijanska vlada smatrala ta dva jezika v zasedeni deželi za enakovredni občili Zaslužek na 1240 načinov Francoski statistični urad se je trudil dobiti pregled čez vse poklice, ki vodijo do zaslužka. Po dolgotrajnem delu je izšlo sedaj v uradnem listu francoske vlade poročilo. ki obsega 30 strani. Statistiki so bili ugotovili, da je 1240 načinov, s katerim si Francozi služijo kruh. Zanimivo je, da so poklici, ki jih vsaj na Francoskem ne priznavajo za poklice. Sem spadajo n. pr. doktorji prava, filozofije ali literature, ki zato tudi niso všteti v ta seznam poklicev. Zanimivo je nadalje, da uvršča statistični urad k »akademikom brez poklica« tudi berače in potepuhe, a poleg njih še bivše prefekte ali notarje v pokoju. Nobenemu poklicu ne pripadajo seveda tudi osebe, ki žive od svojih rent Kače v hotelu Razburljiv dogodek v montrealskem gostišču Gostje hotela »Alpine« v Montrealu s«> &p:>!i najboljše polnočno spanje, ko so na njih vrata nenadoma potrkali uslužbenci in jih pozvali. naj poslopje takoj ostavijo. Prejšnji večer je bil neki Ed\vard E. Sinith iz Louisiane najel sobo v hotelu. Med njegovo prtljago sta bili dve podolgovati košari, ki sta ga. kakor je bilo videti, zelo skrbeli. Sam ju je odnesel v sobo. Sredi noči je potem iz njegove sobe pozvonilo in ko je pritekel vratar, je našel Smitha na tleh pred sobnimi vrati. Bil je na pol nezavesten in komaj je še mogel povedati, da ga je nevarna kača pičila v roko, pa da se plazi še kakšen tucat najbolj strupenih kač po sobi. Japonska zasedba kitajske prestolnice Japonska kaže v zadnjem času nove agresivne namere proti Kitajski. Posebno si prizadeva, da bi anektirala severne kitajske province Hopei, Cahar, šansi in r« •______________ oa !nr\/\nclr<\ Xni-n lr/\M nr> n«Aolnenega upanja, da bi mu mogli ohraniti življenje. Med tem so si oblasti belile glavo, kako bi mogle nevarne plazilke poioviti ali uničiti. 7.e so se bile odločile, da bodo spustile v <»obo strupenega plina, ko je hotelski ravnatelj opozoril na to, da nastopa v nekem varieteju v mestu neka indijska krotilka kač. Toda ko so prišli k nji s predlogom, da bi s svojim znanjem polovila kače, ni pokazala nič preveč navdušeno, da bi preizkusila to svoje znanje na tu ca tu nedresi-ranih. razdraženih kač. Treba je bilo visokega honorarja, da se je odločila stopiti oborožena samo s piščalko v sobo. In res ji je uspelo, da je vse kače spravila v košar. Beležimo: da bo po izjavi Nobelovega laureata prof. Starka prispevala Nemčija k zgraditvi zavoda Nikole Tesle v Beogradu 1 milijon Din; da so doslej potegnili iz mrzlega groba v Dyji komaj 14 žrtev šolarske nesreče; da je prišlo med Gandhijem in njegovim najstarejšim sinom Haralalom do preloma. Hiralal je prestopil iz vere svojih očetov k islamu; da je prešlo znano nemško založništvo Fi-scher v nove roke, in sicer je dobil večino delnic v svojo posest delničar Suhrkamp; da sestavlja Leon Blum francosko vlado, v kateri bo dobila mesto državne podtajni-ce tudi ženska, in sicer ga. Joliotova, hči soodkriteljice radija, ge. Curie. ANEKDOTA Aleksandra Dumasa je nekoč nekdo vprašal, kaj je menica. Tedaj je pisatelj izvlekel iz žepa menico in dejal: »Vidiš, to stane 30 centimov. A če zapišem nanjo svoje ime, nima nobene vrednosti več.« VSAK DAN ENA »Posrečilo se mi je vloviti velikansko postrv... Kaj misliš, koliko tehta?« »Polovico tega, kar boš zdaj povedal...« (»Brennessel«) §MZACIJA S Porcelana t izobilju, najlepšega in poceni kot Se nikoli! Krožniki, globoki ali plitvi, dvojno močni, rebrasti Din 6.50 Čajne ali kavne skodelice s podstavkom v raznih izdelavah z raznimi dekoracijami po Din 6.-, 6.25, 6.50, 6.75, 7.- in 7.25 Lončki za otroke, dekorirani . , , , . od Din 2.25 do 2.50 Kavni lončki z lepimi dekoracijami . » . od Din 3.25. do 3.75 Skodelice za črno kavo s podstavkom različne izdelave, različne dekoracije ... od Din 3.50, 3.75, 4.—, 4.25 in 4.50 Garniture za pecivo ali sadje, 7 delne z lepimi relifi in dekorji . garnitura po Din 33.— Kavni ali čajni servisi za 6 oseb, dekorirani, 15 delni......od Din 75.—, 80.—, 95.—, in 110.— Jedilni servisi za 6 oseb, same elegantne oblike, najboljša izdelava, 26 delni po Din 245.-, 270.-, 300.- 340.- In 380.- Servisi za črno kavo za 6 oseb, dekorirani od Din 65.—, 75.—, 85— ln 95— SERVISI TUDI NA UGODNE MESEČNE OBROKE. ODPREMLJA : PISARNA IN VZORČNA ZALOGA Razen tega dovolimo naslednje popuste: pri nakupu od Din 1.200.— do 2-500.— 10 % rabat od Din 2.500.— do 4.000«— 12.5% rabat preko 4.000.— dinarjev 15 % rabat LE SLOVEČE ČEŠKE ZNAMKE. Na željo Vam prav radi pošljemo vzorce po pošti. Vsa naročila se takoj po prejemu odpremijo po najcenejši poti, ali z avtom, po železnici ali po pošti. IZRABITE UGODNO PRILIKO, KI BO TRAJALA LE NEKAJ ČASA! 99 PORCELAN", Ljubljana, Šelenburgova 7-1. nadstr« desno, nasproti pošte, LIAiNA S AN DEN: 27 VSE ZATE! Ko vlalk drevi skozi noč, sliši iz ropotala koles zmerom isto, zmerom isto melodijo: Končano, končano... Dobro je, da je zdaj spet delo na vrsti; v Kelmo-rajnu ima takoj izkušnjo za komad, ki ga na tur-neiji ni še igrala. Veliko vlogo ima, in razen v pr« vem dejanju sploh ne pride z odra. In ko spe:t za-sope v domačem ozračju ličila, kulis in umetne luči, se počuti kakor v varnem pristanu. Skriv* mostna izipreimemba se vrši v njej — izprememba, ki obide igralca in ga vzdigne iz njegove lastna osebnosti ter ga pretopi v drugega človeka. To skrivnostno .razoseibljenje do danes prevzame s posebno močjo. Danes ji je vloga beg pred njenim lastnim bitjem, pred njeno ponižano, nesrečno in zbegano dušo. Vsa živi v tej tuji ženi, ki si Jo je nekdo izmislil in ki jo naj ona prebudii v življenje. Georg, mala Febiauova, njena lastna nesreča, vse to je daleč od nie i.a ogl. odd. Jutra pod »Hitra«. 38130-1 Brivca dobrega in hitrega v britju in striženju, proti fiksni plači, sprejme takoj M. Bu-ikovčan, Celje, Gosposka ul. Št. JS. 33168-1 Fanta T>ridn°ga, ta gospodarska :in vrtnarska dela, iščem za takoj. Teller, trg.. Bežigrad. 16177-1 Mlajšo gospodično iščemo za lahko in trajno l-liižbo za takoj. Vprašati Comers d. d. Krekov trg tO, od pol 0 do pol ilO. 38178-1 Spretno gospodično katera zna delati z brzo-veznim strojem (Relief-apa-xat . iščem za čase vele-fejma. Pismene ponudbe poslati na naslov: Vezivo, Split, Dioklecijanova obala ae. j.iosj- i Sobarico, služkinjo za vse in perico ki opravlja tndi druga dela, iščem za počitniški dom na Pohorju. Natančnejše podatke dobite v Mariboru, Aškerčeva ul. 6, od 11. do 14. ure. 131104-1 Frizerko dobro moč, sprejme takoj, proti prvovrstni plači, salon Pire, Ljubljana, Florjan-ska 6. 13162-1 Brivskega pomočnika mlajšega in frizerko, ki dela vse, dobre moči, — sprejmem takoj. — Josip Polak, Rakek. 38151-1 Brivski pomočnik dober delavec, dobi takoj mesto. — Jurij Šimunac, Kranj. 10174-1 Kuharja zmožnega voditi večjo kuhinjo na deželi, sprejmem. Informacije — Sterk, hotel »•Union«, Ljubljana. ar2sa6jl KvptJ Vsaka Deseda 50 par; iavek 8 Din ca tajanje laalova J Din. £iajmanj$? enesek 13 Din. Gospode hotelirje prosim za službo blagajni-čarja, portirja, kondukW-ja, komisionerja. Govorim tuje jezike. Dopise ]>od »Portir«,, hotel Moskva, Beograd. 19132-2 r4L Sntedt 1 Din, davek 8 Din u Šifro alt lajanje na»lov» 5 Din. NajmanjSl cnssek 17 Din. Zelo ugodno prodam 1 veliko registrir. blagajno 1 voz zapravljiv&ek, 1 voz dira na peresih nosilnost do kg 5000, 1 lažja dira na peresih 1 voz močan samec 1 težke sani 6 vinskih sodov od 300 do 500 litrov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno in ceno« 16902-6 Starinski lestenec na 113 sveč, baročni angel in drugo proda Golob, Galusovo na.br. £0. 18176-6 Prodam zbirko knjig od Scbillerj-, in Goetheja. Ioizve se pri Compa.ny d. z o. z. Ljubljano, Aleksandrova c. 2/1. 13823-6 Oddam v prodajo celo produkcijo specijalne-ga galanterijskega izdtlka brez konkurence. Potrebe® kapital Din 60,000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojnost na ogl. odd. Jutra, ,13131-6 Kolesa za Easa velesejma po znižani ceni, prvovrstne nemške marke Miele, original Adler, Dttrkopp kolesa kromirana, pouikljana že od Din 700.- naprej. Remec Oskar, Dolenjska c. 5. Ljubljana. 12939-tt Kolesa kromirana in ponikljana, nemški fabrikat, od 750 Din. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 33, Velesejem, paviljon F, zunaj. 18179-1111 Krojaškega pomočnika ?.a fino. veliko delo, sprej-tnf m takoj. Naslov v vsieh poslovalnicah Jutra. ISlt®-! Gradbenega tehnika freodeta z nekaj prakse, siTejmem. Ponudbe z na-■vi-.lbo plač« na ogl. odd. Jutra pod »Ferjalnac. 18142-U Potniki Družabnika iščem za 25 let obstoječo dobro vpeljano modno trgovino v večjem mestu v Sloveniji, da se lahko izplača dosedanjega družabnika. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko >Ugod. na prilika«. 12860-5 (i. Th. Rotman: MIha Klapouh in njegovi prijatelji Vijolino in obleko žensko in moško, poceni prodam. Soška ulica !3, — Kolezija. 13153-6 !L4 Beseda 1 Din, davek 3 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din. Pisalno mizo lepo sobno kredenco (tTd les) in trikotno pliš. zofo, proda Golob, Gallusovo nabrežje 29. 13175-12 Avto, Hi ti t o fteseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Prostovoljna Beseda 1 Dia. davek 8 Dia za Šifro »U dajanje naslova s Din. NajmanjSl tneeek 17 Dia. Stroji za sladoled ki izdelajo 2 vrsti sladoleda istočasno, na ročni pogon, so razstavljeni na Velesejmu paviljon E, koja št. 496. Zastopstvo za Jugoslavijo: Drago Čeferin, Ljubljana. ia'62--J0 Mlinske stroje vseh vrst in tranemisije, kupim. Maks Uranšek, Li-belič-e. 13133-29 Airedaleterier psičke, mla4e, čistokrvne, proda Valerija Cvenkel, Sv. Peter, Sav. dolina. 12701-27 Beseda 1 Din, davek 8 Din. ia šifro alt dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl eneeek 17 Din. Več tkalnih strojev rabljenih, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dober kupec«. 12790-7 Ključavničarsko orodje kupi Franjo Gerkman, T,a- Zahtevajte, ftoviod odlično- ln, počena- IZDELEK: INDUSTRIJE MESNIH PROIZVODA, ZAPKEŠIČ (PRI ZAGREBU). TEL. 4. ZAHTEVAJTE CENIK ŠTEV. 14. Posest Beeeda 1 Dia, davek 8 Dia. ta Vir* ali lajanje oaelova 5 Dia. Nijmaajii VI Dia. Trgovsko hišo 3 lokali, 3 komfortna stanovanja, donos 40.000, cena Din 450.000, proda Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 8, n. nad. Telefon 32-86. 00813-30 Nad 400 hiš in posestev, r Ljubljani in okolici, naprodaj pri reali-tetni pisarni ADAMIČ Go- a{>osvetska 8/H. — Telefon 32-86. Uspešno in -vestno posredovanje. 1113816-30 Hšo z delavnico dolgo 34 m, 2 stanovanji, kompleks 700 kv. m, Ljubljani VIT, proda za 133.000 ADAMIČ, Gosposvetska 8/U. freviem hipoteke. 13616-30 Stanovanje 4- event. 3-sobno stanovanje komfortno, solnčno, oddam na Tyrševi cesti takoj ali pozneje. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. .18157-31 Škot 18172-7 48 Hej, kako sta se gugalal A seveda je moral Miha spet pretiravati; čedalje više .ie poganjal, tako da se ie Toma lotu strah. In pri tem nista niti pomislila, da je bila gugalnica namenjena otrokom, ne pa dovolj močna za slona! Mizarsko orodje w kupi Franjo Gerkman, — javna dražba | Laško. aam-7 velikega števila rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov tvrdke »Desa« sf bo vršila v soboto 6. junija ob 8. uri zjutraj v skladišču pri »Arborc _ Ljubljana, Tyrševa cesta 50. Za ogled in preizkušnje voz pred dražbo se je obrniti na pisarno »Dese«, Gosposvetska cesta 1. 12878-10 Razprodajamo avtomobile: novi 800 kg trgovski ka mionet. poraba 10 t, ' sedežni potniški poltovorni. 9 1, 4-sedežno malo limu zino. Vei dobro ohranjenih avtomobilov. Rezervne dele Renault, pnevmatike Dunlop 15 X 45 po smešno nizkih cenah. Sikor. Cesta na Rožnik 13. 10662-10 Motorno kolo zelo dobro ohranjeno, prodam. Nova pnevmatika. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18141-10 Beaeda 1 Din. Iavek S ^in. ia Šifro alt lajanj« naslov« C.n. NajmanjSl inesek 17 Dia. Kolo popolnoma novo, poceni naprodaj. Vidmar, Vodnikova 11(68, Ljubljana VII. 18U37-U Enosob. stanovanje oddam mirni stranki. Tržaška 36, tik postaje cestne železnic«. Gfcnee, Vd-č, 10«f4-ei Dragocenosti Vsakovrstno zlato kur nje po najvigjib cenah Černe - juvelir LJubljana. VVolfova nlica 3. Kapital fcsed* 1 Dia. Iavek 8 Dia. u Šifro aii dajanj« aaslov* i Dia. NajmanjH taeaek 17 Dia. Posojilo cirka 40 do 50.000 Din na trgovsko hišo iščem za takoj na 3 kratno vrednost, vknjižba na I mestu. Za krajšo dobo plačam dobre obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro >Cim-prej vrnem z obrestmi«. 12900-16 Petsobno stanovanje komfortno, oddam v sredini mesta avgusta t. I. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ,li34ia-31 Enosob. stanovanje mansardno, oddam na Blei-weisovi cesti št. 9. Vprašati II. nadstr., levo. 1818831 Solnčno stanovanje dvosobno, v vili, odda — Petan, Maistrova ulica 16. Cena Din 600. 1BM6-31 Elegantno sobo separirano, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. £3155-33 Sobo s kabinetom in sobo s štedilnikom takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18167-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, visoko priUičje, center mesta, oddam. Naslov v vseh postavata i cah Jutra. 13143-2) Lepo sobo oddam 1.—2 gospodoma, z vso oskrbo ali brez. Gesta 39. oktohra 9/H, vrata iH5. <18135-33 I Sobo oddam 3'—2 gospodičnama ali gospe, tndi samo za počitnic«. Kolodvorska ul. aewi. 03:86-aa Opremljeno sobo i balkonom event. x uporabo kuhinje, oddam z 10. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18189-33 Sobo oddam s 36. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33MO-23 SENZACIONALNE NOVOSTI! Vrtni solnCnikl poten SI od Din 2C0.— tetod n šport ta poklte Patentne poljske poste. Ue T največji popolnosti Edini Izdelovalci »MASA" Izdelkov, tovarna pohiStva, Šotorov, vrtnega, pohištva, »d JlGOTEKSTIL«-OSUWi 99 Sobo svetlo, 40 kub. m v I. nad. oddam takoj za pisarno ali slično. Kraigher, Cankarjevo nabrežje 7. 18161-2S Opremljeno sobo takoj oddani. Sv. Petra c. 31/1, levo. 10166-Si Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. Ador pošlje 10 Din v /namkah dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo 3 stojalom, izdelano z vložkom za sliko. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor. »♦♦♦♦mmmmiimmm Hranilne vloge vseh denarnih zavodov vnovčuje 00 najvišji eenl takoj v gotovini Trg. gg. ia bančne In kreditne posle Alojzij Planinšeb Ljubljana, Beethovnova o|. M/H, telefon 35-10. ki Vam jamči ia pravilnost in stro ga »olidaoat t vseh poslih. 12050-16 Sobo odda Opremljeno sobo v vili, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13168-38 Opremljeno sobico i vhodom iz veže takoj oddam. Rožna ulica r!f). ,18160-33 Sobo lepo opremljeno, oddam v novi hiši. Tyršova 51/1, — desno. 18170-33 15. junija oddam lepo. solnčno, par-ketirano sobo s poeebnim vhodom (eni ali dvema osebama.) v centru mesta. — Naslov v vrah poslovalnicah Jutra. 18:00-33 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslov* Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Izgubljene listine Izgubila se je usnjena dam ska torbica z dokumenti za osebni avtomobil znamke Ford, ev. štev. 3—.153: šoferska legitimacija, prometna knjižica na ime M. B. italijanski in avstrijski iriptik na ime B. B. Za najditelja dokumenti nimajo nikakršne vrednosti; zato se naproša, da jih vrne proti primerni nagradi na naslov B. B., Ljubljana, Ob Ljubljanici št. 5 (telefon 28-16). 18191-38 Družbe Beteda 1 Dia. tevefc 8 Dm si....... 17" Dia. Špecerijsko blago in železnino *e bo prodajalo na javni -M UaSKfc ^ dražbi, dne 6. junija t. 1. ob 9 uri dopoldne, v Ljutomeru štev. 74. K ugodnemu nakupu špecerije in želeinine vabimo. 18718-33 Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn orel napak, pristnobarvnl. •Paket serija S< vsebina L5—31 m prima oksfordov touringov ln eefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija 8/o« istotako 16 do 21 m ca ženske pralne obleke, d-efive (Dirndl), v naj lepšib barvah, predpasniki Itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P* vsebina: 16 do 30 m platna, posteljnina, žensko, moško in na mi in o perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I€ 10 do 16 m istega najfinejše ga belega blaga. — Nepri m orno vzamem nazaj ln ca menjam. Dalje najcenejše blago ta vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brez platno. »KOSMOS«, razpošlljalnlca ostankov, Maribor, Dvora-kova cesta St t Telefon 2 9 § 11 PREMOG DRVA iD KARBO-PAKETI IV. SCH UMI Dolenjska emte Informacije Grafolog in hirosof N. Sadlucki v Ljubljani. Sprejema vsakodnevno: 9— 12; 14—39. Naslov: Ljubljana, Hotel »Slone, soba št. 64. 12779-31 Sveče vosek in drugo se zopet dobi pri DOLENCU Wolfova ulica 10. □□□□□□□□□□□□□□ Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik □□□□□□□□□□□□□□ »■m LMUSKI SPOLni SLABOSTI Mlajši in starejši Cesto bolnjefo na (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesignraosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Poizkusite organski preparat lflRILINETS ki delaje ojačeno. škatla z 20 tabletami Din 64.—; z 40 tabletami 97.— Din; s 100 tabletami 203.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. Ogl. reg. pod S. br. 10/12969-35 V globoki žalosti naznanjam tužno vest, da je umrla dobra nepozabna soproga, mati, sestra, gospa GovejSek Pavla GOSTILNIČARKA RESTAV. Mt)LLER v 36. letu svoje starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v torek, dne 2. junija 1936. ob pol 18. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju. ZAGORJE o/S, dne 3. junija 1936. PETER GOVEJŠEK, soprog in sinčka STANKO in PETERCEK. Cenejši od najcenejših »KOLES« krasni, novi modeli Prodaja tudi na ugodne obroke! »TEHNIK" - JOSIP BANJAI LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20. Velika izbira tenis raketov, nogometnih žog in drugih športnih potrebščin. POSESTVO z obsežnimi poslopji, v katerih se nahajajo tudi lepi trgovski prostori, na najpromet-nejšem kraju v Oplotnici pri Konjicah, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Mestna hranilnica v Celju. SORTIRANA VINA Samo iz domačih vinogradov dravske banovine toči v garantirano najboljši kva lite ti in vabi udeležence gostilniškega kongresa na poskušalo v hotel in restavracijo &a]£ež — Florijanska ul. Izvrstna kuhinja! Vrtne soinčnike IZDELUJE BELA F E T T M A N N, ZAGREB Masarybova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke. Ohisfcovatcem velesejma se priporoča tvrdka dJvtzt? šfuvorniG Mesar prekaievalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa. LJUBLJANA — Domobranska c. št. 7. PODRUŽNICE: šolski drevored (poleg Zmajskega mostu) Wolfova ul. št. 12 in Dolenjska c. št. 49 (nasproti Rakovnika) Telef. 27-03 Telef. 31-57 BESGIEBBHH HHHHHHH POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI! Obiščite paviljon „H" na velesejmu! Tvrdka B. MARINKOV lz Fruške gore, Sremski Karlovd, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. VEČJA KUHINJA V LJUBLJANI išče samostojno kuharico v svojstvu voditeljice kuhinje, ter drago kuharico. Ponudbe z navedbo zahtevkov, dosedanjega službovanja in dneva nastopa nasloviti najkasneje do 6. VI. 1936. na oglasni oddelek Jutra, pod šifro »Javna kuhinja«. Adolf šošter, Maribor — Frančiškanska 11. in vsi drugi modeli so razsttwljeni na ljubljanskem velesejmu, STEYR - DAIMLER PUCH trg. d. z. o. z. Zagreb — Mažuraničev trg 5, tel. 91-72 Zastopstva: Janez Jerman, Ljubljana — Kolodvorska 8, tel. 22-32. Brez posebnega obvestila. žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je moj nadvse ljubljeni soprog in stric, gospod VILJEM KRISCHKA CINKARNIŠKI NADUPRAVITELJ V P., danes ob pol 13. po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v četrtek 4. junija ob 18. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Danijela v Celju, dne 5. junija ob pol 7. zjutraj. CELJE-GABERJE, dne 2. junija 1936. ELIZABETA KRISCHKA, soproga in ostalo sorodstvo. Tovarna drobnih železnih in kovinskih predmetov sprejme strojnega Inženirja za obratovodja. Zahteva se kvalificirana inteligenca, visoko strokovno znanje, sposobnost za vodstvo in praktično delo ter odločen a trezen nastop. Kraj je na deželi in priljuden, ne nudi pa prilike za meščanske zabave in užitke. Lastnoročne spisane ponudbe s sliko, prepisi spričeval in opisom življenja pod > potencirano delo« na oglasni oddelek lista. Naš nadvse ljubljeni sin in brat FRANCI CERAR, PEČAR je v ponedeljek ob 3. uri pop. nenadoma boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 3. junija 1936., ob pol 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Opekarska cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. junija 1936. MARIJA STARIC, sestra. MARIJA CERAR, mati. Potrti v neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, ded, brat in tast, gospod FRAN LOGAR POLICIJSKI RAVNATELJ V P„ danes ob pol 6, uri zjutraj, previden s svetotajstvi, po kratki nratei bolezni mirno v Gospodu zaspal. Blagega pokojnika spremimo v četrtek, dne 4. t. m. 1936. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Cankarjeva ulica 10, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Daniela v petek, dne 5. junija ob 7. uri. CELJE, dne 2. junija 1936. DRAGICA LOGAR, soproga; MIRA KOSTIC, hčerka; BRANKO LOGAR, sin; Gen. VOJISLAV KOSTIC, zet; MILKA LOGAR, snaha; * JELICA in SAŠA, vnuka in ostalo sorodstvo. tlerno urejena r niča stekla v Sisk u začela obratovati. Priporoča svoje belo steklo, zlasti pa odlične kozarce za vkuhava- nje sadja, kateri tudi pri znatnih spremembah temperature ne počijo, ker so iz špecijalne zmesi in hlajeni po posebnem postopku. Cene so najpovoljnejše. vornica stekla TESLIC SISAK (Savska banovina.) Urejuje Davorta Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutrac Adolf Mbolkar. _ Za Narodno tiskamo d. d. kot Uakarnarja Franc JezerSek. _ Za takratni del Je odgororen Alojz Novak. - V* . Ljubljani