VENEC, Političen list za slovenski narod. poBtl prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr f administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fid., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. e*stev. 75. V Ljubljani, v soboto 1. aprila 1893. JL-etnil* XXI. asm Vabilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ,, Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 ., Vpvavništvo ,, Slovenca". Kristus je res vstal; — slavite Gospoda? Aleluja! — slavite Gospoda! tako se razglaša te dni veličasten slavospev po širni zemlji. Aleluja! — v tem jednem akordu se združuje pomlajena zemlja s pomlajenimi srci; veselje prekipeva in človeški jezik nima besedij, da bi je naznanjal. Celo sv. cerkev dokazuje ta nedostatek; vsi nj^ni slato-speri umolknejo, izraz njenega navdušenja je le — aleluja 1 2 njim zahvalja Boga za zmago odrešenja, za vstalega, za poveličanega Krista, ki je tudi porok njenemu in našemu poveličanju Bog stopa v svoji neskončnosti, v svoji brezmejni moči pred človeka; zato zastaja beseda stvora njegovih rdk, strmeč in jecljajoč bodri sebe in druge: Slarite Gospoda I V petek mej razbojniki umira na križu; v nedeljo že padajo stražniki v prah omamljeni njega veličastva. Tako se bojuje, tako zmaguje včlovefeni Bog. Taktika in metoda njegovemu bojuje — trpljenje. „Semetipsum eiinanivit". — »Sam sebe je v nič storil, ko je podobo hlapca vzel n & - s e ; pokoren je bil do smrti. Zato gaje tudi Bog povišal in mu dal ime, katero je nad vsemi imeni." (Fil. 2, 7. 9.) Brez trpljenja ni zmage! Sanjači sanjarijo sebi, narodom in človeštvu zlate dobe; motijo se; ne poznajo, da je „boj človekovo življenje na zemlji", in da je v tem boju, bdri ga posameznik za-se ali za narod, konečna zmaga le tistega, kdor se je boril — ponižno in udano trpeč. Taktika in metoda našemu boju za sv. Kristusovo stvar mora biti tudi le — trpljenje. „Stori sebe v nič in služi drugim kot hlapec," velja vsem, ki se hočejo bojevati za druge. Kristus na križu bodi vzor gospodstvaželjnim mogočnikom in prvakom ; sicer ne zasine nikdar velikonočne nedelje tarija njihovim naporom, bodi jim ime Friderik, Henrik, Josip, Napoleon, — brez zmage bodo legli v zemljo, da se s prahom beračev združi njihov prah. In milijoni bodo kleli njihov spomin! Kristus pa, žalibog, marsikje ne velja več — za vzor. Očitanja, s katerimi hoče pretresti sv. cerkev v Kristusovem imenu svoje vernike, ponavljajo se dan na dan. „Moje ljudstvo, kai sem ti storil?" — bolj, nego kedaj, doni t našem času ta beseda v javno in zasebno življenje, in v odgovor se je oglaša ciničen zasmeh. „Moje ljudstvo, — moja Evropa, kaj sem ti storil, da si me odvrgla, da me z zaničevanjem preganjaš v mojem skrivnostnem telesu, v moji cerkvi ? Aii morda zato, ker sem ti preobrazil žalostno lice? Morda zato, ker ?em ti razbistril razum in pregnal laž tvojih mali-kov? Morda zato, ker sem te osvobodil in povrnil zopet otrokom tvojim človeškega dostojanstva sveto čast ? Morda zato, ker sem nebeške krasote čednosti LISTEK Hasan-Hosein ter mojster Hiram. Versko-zgodovinska paralela. F. S. Š e g u 1 a. »Kjer Bog cerkvo stavi, pristavi hudoba svojs hrame trii" pravi neka prislovica. Znana pa in starodavna je resnica, da se vsako dobro skuša s tem uničiti ali vsaj »paraliiirati", da se mu kaj v obliki sličnega, a v jedru strupenega — nasproti stavi. .Kristusovo živl|enje iu smrt" pretresa in nagiba k aožalju, k pokori čez blizu dva tisoč let srca vernih kristijanov, in to po pravici. Kdor je slišal v postnem času tudi najslabšega pridigarja govoriti z notranjim prepričanjem o tem svetem predmetu, hodil je giujen iz cerkve božie. Mohamedanstvo hoče to posnemati in napravlja velik vtis, vzbuja brezmejno sožalje z zgodovino nesrečnega Kalifa Hoseina, Na smešen način pa hoče isto pot hoditi, — sev6 le oziraje se bol) na slaboumne svoje ude, — fra-masonstvo z na novo izmišljeno legendo k r a I j a H i r a m a , ki je pomagal staviti tempelj Salamonov. Da vid'mo! j I' „ Hasan-Hosein". Mohamedani se delijo v dva velika verska oddelka: v sunite in šiite. Sunitov glava je Mohamed, šiitov njegov svak Kalif Ali. Po ubitju Alija bil je posvetni verski poglavar njegov najstarši sin Hasan. Posvetno oblast pa mu je kmalu odvzel vojvoda Moavijah, potem mu tudi zavdal, ker se ga je še bal, čeravno je Hasan mirno in pobožno živel. Morilec, sin Moavijahov, pa je živel razuzdano, ljudstvo ga je sovražilo in prosilo brata Hasanovega, Hoseina naj se zopet potegne za prestol Kalifov in svoja dedna prava. Hosein d£ se zapeljati in veruje obliubam. Brez dovolj ne priprave zapusti prestolno svoje mesto Medino in se pod& na reko Eufrat, kjer je upal najti cele vojskine trume sebi udane. Ali zarota je bila kmalu odkrita in z mečem pobita tako, da je Hosein, ko je prišel v Eufrat, našel namesto podanikov celo sovražno armado. Vendar ni se hotel vdati, marveč sklene rajši umreti. Razven svojih sinov in lepe in blage sestre Zinab imel je Hosein le malo vernih spremljevalcev, ki pa vsi radostno pritrdijo sklepu Bvojega gospodarja, rajši častno umreti, kakor iti v nečastno sužnost verskih bratov sunitov. V naglici so se vtaborili in v Boga vdaui se pripravljali tiho na smrt. zasejal v človeška 3rca, da so se razcvetele v slavo Bogu in v neskončni blagor ljudem? Morda zato, ker sem trpina in berača zjednačil z vladarji? Morda zato, ker sem iz svojega srca zanetil ogenj ljubezni v človeških dušah, 8 sovraštvom navdanih, da so milijoni vse zapustili in šli služit trpečemu človeštvu, poučujoč nevedne, svareč padle, bolnikom v tolažbo, revežem v pomoč, vsem vzdihujočim v bodrilo nebeške nade?" Vsem, ki z zavestjo imenujejo Kristusa svojega jedinega Gospoda, kaM ta očitanja velikonočno veselje. Smili se nam človeštvo, ki živi, ki se bojuje brez Kristusa, iu iz ljubezni do sobratov želimo, naj bi trpeči Kristus vse privabil k svojemu križu, da bi kot jedna družina vsi 8e objeli in bratovski poljubili, da bi se vsi pozdravili s pozdravom, ki je temelj naše sreče, ki je izvir vsemu upanju: „Hristos voskrese — Voistinno voskrese!" Židovski narod ni hotel poslušati Kristusovega očitanja. „Moje ljudstvo, kaj sem ti storil?" — je tudi njim klical raztepen in s trnjem venčan s Pi-latovega dvorca. V odgovor pa je zarujovelo »vse ljudstvo": .Njegova kri pa pridi na nas in na naše otroke!" (Mat. 27, 25.) — In prišla je! Po celem svetu se potika židovski rod, brez duhovstva, brez svetišča, brez — domovine! Vse ga zaničuje, vse se ga ogiblje. Bogastva in pozemeljskih blagrov si nabira, a — sreče ne najde. Kristusova kri je nad njim in nikdar mu ne more v tistem prisrčnem veselju krščanskega srca vskaliti vsklik: »Odrešen sem, — aleluja!" Gorj6 narodu, ki se loči od Kristusa, nam kliče! Da, gorjč narodu, gorjd tudi Slovenu brez Kristusa ! Umevajte to, ki ga ljubite. In čim bolj ga ljubimo, tem bolj skrbimo, da mu ostane v vsem njegovem življenju Kristus njegov Odrešeuik in njegov Bog. S svetim junaštvom mu branimo njegovega Kristusa, da ne bo veljalo nikdar tndi njemu očitanje: »Moje ljudstvo, kaj sem ti storil?" V sanjah sledeče noči videl je Hosein Mohameda, ki mu je obljubil, da se jutri v raju vidita. S to obljubo okrepčan vstane rano Hosein, zajezdi, praznično oblečen, svojega mlečno - belega vojnega konja in se v ginljivem govoru poslovi od svojih, vsakemu posebej zahvaljujoč se za skazano si zve-stobo in ljubezen. Žalostni so bili, ali bila so srca junaška, ki so kmalu zaorila iz korana molitev: »Bodi Ti, o alah, naše pribežališče v hudi sili, v nesreči naša podpora ti!" Že se bližajo sovražne čete. Sram je bilo vojskovodij s celo vojno udariti na malo trumo, iu strah jih je bilo pred Hoseinom, kojega je še Mohamed nosil v naročju svojem, sklenejo tedaj malo četo s sulicami obsipati in potreti. Padel je mož za možem, zmiraj manjša postajala verna četa. Opoldan prosi Hosein za malo miru v boju, da opravi zapovedano molitev, a po nji se zopet prične krvavo klanje. Ze so padali sinovi in nečaki Hoseinovi, le-ta sam je bil še (ali po naključju?) brez rane. Toda tudi njegovo čelo zadene sovražna sulica, omaguje, vzdigne v uaročje svojega najmlajšega sinka, da zadniikrat še poljubi svoje smehljajoče se dete. V tem trenotku prebode sulica tudi tega ljubčka in mrtvo pada tnalo truplo iz očetovega neznansko nesrečnega naročja! Hudo so pripekali solnčni žarki. Hosein se vleče do Eufrata, da se okrepča z hladno vodo. Ali ko Dvojna žalost pa stiska vnetemu ljubimcu svojega naroda srce, ako čuje sodbo, da je tudi slovenski rod počel hirati na zdravem jedru, da tudi slovensko mladenstvo ni več tako uiorno, kakor bi moralo biti in Kakor bi si želel zvest ter za mladino vnet narodnjak. Ni davno tega, opozarjalo se je slovensko občinstvo na našedobno velikošolsko inteligencijo ter se povedalo mnogo graje vrednega o njej, trdilo se je, da nema zdravih nazorov. Pero, katero je bilo naperjeno, ne smemo reči proti vsem, vendar proti precejšnjemu številu slovenskih akademikov, naslikalo je s tako živimi bojami njihove napake v političnem, verskem iu nravnem življenju, da se morajo vsakako vestnemu narodnjaku slovenskemu vzbujati pomisleki in dvomi o pristnosti naše ve-likošolske mladine, iz katere naj izhajajo bodoči voditelji slovenskega naroda v javnem življenjn. Kdor živi sredi naše akademiške mladeži in opazuje s paznim očesom njeno gibanje, njemu utegne biti stvar bolj jasna. Ker se morda mn"go slovenskih akademikov po krivici sodi v ono skupino slovenskih dijakov-vseučiliščnikov, katere doktor Mahnič tako neusmiljeno biča v „R. K.", zato ne vidi se nam neumestno pričujoče pojasnilo, katero izhaja uprav iz sredine slovenskega velikošol-skega mladenstva. Preveč bi morda povedali, ako trdimo, da je naša velikošolska mladež v bistvu res tako sprijena, kakor nam jo slika dr. Mahnič v svojem sostavku „Sumljiva znamenja v slov. akad. in dijaških krogih." Nam se domneva, da je večina naših akademikov — ne smemo pa reči „velika ali ogromna večina" — deloma duševno lena, deloma preveč domišljava; nekateri izmej njih nimajo nič ali premalo lastnega prepričanja iu sodbe, zato slepo sledijo za šumnim hrupom nekaternikov, kateri sami jasno ne vedo, kaj uprav je njih pravec in smer; mnoge pa nadvla-duje neizmerna domišljavost ter iz nje izvirajoče brezmejno slavohlepje, katero skriva in ščiti stara obrabljena fraza „v prosveto domovine". Tako sodimo mi. Toda dejalo nam se bode, češ, da pišemo iz zlobnega namena in osebne mržnje, češ, da sodimo brez povoda, da „natolcujemo" in obrekujemo, kakor „obrekuje" dr. Mahnič. V dušo našim akademikom gospod doktor ni zrl, ker tega ne more najbolj vešč dušeslovec, sodil jih je po njihovih pojavih, po njihovem glasilu in zato je sodil prav ter pisal verodostojno. Menimo pa tu ono glasilo, katero so njegovi ne baš preduhoviti osuo-vatelji krstili na ime „ Vesna", zraven pa prav previdno — mnogemu slovenskemu velikošolcu na ro-vaš — dostavili nesrečen glosem: „mesečnik slovenskega dijaštva", seveda zato, da bi se ščitili ž njim, kedar neizprosen kritik naperi ostro pušico proti „Vesni". Da bi govorili na široko o političnih nazorih (oziroma o njihovi nezrelosti), kateri se trosijo po onem glasilu mej svet, ne zdi se nam potrebno, kajti umevno je, da se v tem oziru ne da kaj raz-boritega pričakovati od dijaka, kateri si je jedva otresel šolski prah ter se stoprav osvobodil osemletnega gimnazijskega nasilja. Lastnih skušenj v javnem življenju nema in jih sploh ne more imeti, marveč slepo se naudušuje zdaj za to, zdaj za ono, dokler ne dospd v ono dobo moških let, koder se jaderni tok mladostnega življenja umiri liki mogočnemu veletoku, kateri s prva šumno vrši čez propade in slape, naposled pa mirno teče po plani dolini. Zato uprav menim, da ne smemo prestrogo obsojati politike naših sobratov. Sploh pa bodi omenjeno, da je malo slovenskih vseučiliščnikov, katerim se posebno prilega iu ugaja takov „8port", kajti vseučiliščniku, kateri ima obilo bolj resnega posla in bolj perečih skrbij, ne ljubi se politikovati in tudi ne tako nesrečno ljubiti, kot ljubi junak v novelici .Za uzorom".*) Graje vredno pa je vsekako in naravnost bi rekli predrzno, da oni gospodje dijaki vsiljujo svojo politično nezrelost skušenim možem, n. pr. našim poslancem. Da se velika večina akademikov ne strinja s programom, katerega so si stavili gg. Vesnjani, trdimo z mirno vestjo; usojamo si na tem mestu izraziti svoje stališče. Mi se vnemamo najpreje za slovenski narod, ljubimo pa tudi brata Slovana in ne črtimo sosednih ljudstev, kajti geslo nam bodi globoko etično prepričanje, ki sldre: Ljub a v do svoje domovine kaži sevljubavi do svojega naroda in ne v mržnji do i u i h narodov! Kar pa se tiče naših narodnih strank, dovoljeno nam bodi pripomniti, da je postopanje gospodov Vesnjanov s cela nepraktično, ki ne more biti slovenskemu narodu v prospeh. V odgovoru*) R. K.-u določno izjavijo, da pripadajo „narodno-napredni stranki", akopram ne vedo ali ne hote vedeti pravega bistvenega razločka mej »narodno-napredno" in „klerikalno" stranko. Oni trdijo v navedenem odgovoru: „,Klerikalna' (stranka) priboriti hoče cerkvenim dostojanstvenikom prvo in odločilno besedo v javnem življenju (za definicijo je ta fraza!), ,narodno napredna' pa se poteguje v prvi vrsti za pridobitev vseh narodnih pravic, ki se nam dosedaj še ne priznavajo ali kratijo." Ako smatramo ono ponesrečeno definicijo za resno in zahtevamo od politika — kar je čisto naravno — vsaj malo logičnega znanja, bil bi dolo-čilni kr.terij v njej to, da se samo naprednjaki poteguje za narodne pravice, klerikalna stranka pa ne. Poslednjega pa menda vendar ne more nihče trditi, celo najhujši nasprotnik .klerikalne stranke" ne. Mi pa sodimo tako, da naše narodno prepiranje neizmerno več škodi slovenski domovini, nego pospešuje narodni razvoj, zato se nam ne vidi prav, ako naši akademiki pomagajo ostriti nasprotje mej narodnima strankama, edino umestno in koristno za *) Primerjaj odgovor „ Vesne" R. K.-u: „,Vesna' in morala", H., 1893, 3. broj str. 42. *) „ Vesna" 1893. 3. broj str. 40: ,„Vesna' in R. K." I. (Dalje v prilogi.) V vsem javnem življenju narodovem vladaj Kristus, iu tudi narod bo vstal in zmagal! Slovenom to bodi gšslo in iz svetega prepričanja izviraj neprestana prošnja: rSvetloba Gospoda našega Boga bodi med nami — in vladaj dela naših r 6 k !" (Ps. 89, 170_ Slovenski velikošolci in „Vesna". Na Dunaju, dne 28. marca. O tempora, o moreš! Moderno devetnajsto stoletje se nagiba h koncu. Mnogo hvalevrednega in koristnega nam je dovelo seboj, kar mora zgodovinopisec izvestno veselega srca zabeležiti v knjigo občega človeškega naobra-ženja. Rodilo se je za one dobe skoraj v sleharnem evropskem narodu mož ne malo, genijalnih mož, ki so žrtvovali duševne svoje moči v prospeh človeškega blagostanja in svobode; rodilo nam se je umetnikov in učenjakov mnogo, katerih duševni stvori iu proizvodi nam blažijo srce in širijo naše duševno obzorje otvorjajoč nam nadaljne vhode v svetišče spoznanja. Da se je tudi skromuo slovensko ljudstvo tekom onega veka, v katerem živimo še sedaj, gibalo in zavedalo svoje naloge, da je v razmerju s sosednimi narodi v obče mnogo napredovalo v gmotnem oziru iu na duševnem polju, ne da se tajiti. Toda ako hočemo soditi nepristranski, moramo vsekako pripomniti, da v dobi devetnajstega veka tudi „ni vse zlato, kar se sveti". Vnanji žar in bliščoba, toda sem ter tam malo zdravega jedra, poleg duševne čilosti pojavlja se — vzlasti v mladem rodu naše dobe — mnogo duševnih boleznij, jasen dokaz, da mladine naš vek ne umeje prav in dobro vzgajati. Odkritosrčnosti malo, licemercev mnogo, poštenja ne najdeš veliko, toda fraz v izobilju; značaj, trden značaj ti je redka prikazen, omahljivost je znak naše dobe; samosvojega prepričanja in odločne volje pogreša se vseskozi v javnem in družabnem življenju, kakor luna na nebeškem svodu spreminja svojo obliko, tako menjavajo zemljani našega časa svoje mnenje od danes do jutri, ker sledijo za puhlimi frazami. Mladina pa dela, kakor vidi v svoji bližini. Skoraj že ne zn& več naš mladi svet ločiti dobrega od slabega, pristne vrednosti od ponarejenega blaga; to je dobro in vzorno, a ono ee obsoja in zameta ne glede na to, kolikega pomena in vrednosti je stvar sama na sebi. Naša sodobna mladina sodi tako, kakor čuje druge; da bi samostalno mislila in po svojih mislih sklepala in sodila, za to je prelena in se rajši prepušča slepemu vodstvu nekaternikov. O vzrokih takih prikaznij, ki se javijo v duševnem življenju naše sedanje dobe, tu ne govorim, toda ako bi se poprašalo po njih, trebalo bi je iskati najprvo v napačni vzgoji javni in domači; tolažimo se rajši z nadejo, da nam bodoče stoletje dovede morda zdravilnega leka za take bolezni. — Povedati smo hoteli samo, da devetnajsto stoletje vkljub vsestranemu napredku boleha koncem svoje zadnje polovice, boleha na — duhu. se sklone, prebode ga druga sulica. Eden nečakov, j zadnji še živeči spremljevalec, priskoči, da poljubi kralja in strica Hoseina ter se od njega poslovi za vselej. Krvavi meč mu odseka vzdignjeno desnico in k nogam Hoseina izdihne zadnja zvesta duša. Divje se vrže Hosein z zadnjimi močmi na pritiskajoče sovražnike. Kratka borba — in tudi on izdihne svojo trudno, bolno dušo. Ta žalostna dogodba razburja duhove vernih šiitov sedaj že skozi 1200 let in je navdaja z neizmerno žalostjo. Sunitom Turkom se v4 ni po godu, ali nikjer se ne branijo sveti obredi, zadušnice, v predvečer desetega dneva meseca muharem-a, ki je prvi mohamedanskega leta. Kdor pozna krvavo sliko ruskega slikarja Ve-rešagina, ima mali pojem teh slavnostij. Obredi in obnašanje spominja na divjanje drvišev. V beli dolgi obleki idejo oviti možje po dva in dva v procesiji brez konca. Najboljši popis te slavnosti na|del sem pa v knjigi romarja jeruzalemskega majorja Himmel-a („Eine Orientreise", 1889). Tako pripoveduje iz časa svojega bivanja v Carigradu: „Ko sem prišel na predvečer praznika „ašura" v (predmestje) Valide Han, videl sem vse čudovito otožno. Vse brezštevilne prodajalnice bile so črno zagrnjene, tu in tam visela je podoba šaha Perzije. Pred prodajalnicami perzijskih veletržcev visele so lampe, lampijoni in kristalni lestenci, na estradah pa bili so razpostavljeni divani in blazinasti stoli, pripravljeni ta večer za znane in neznane obiskovalce, ki se danes s posebno gostoljubnostjo sprejemajo. Vzvišen prostor, črno ogrnjen, s srebrom okinčan, blesteč po brezštevilnih kristalnih prizmah, bil je tudi pripravljen za perzijskega poslanca in njega spremstvo. Tisoče ljudstva porivalo se je skozi one velikanske in široke stavbe; Perzijance spoznavamo po velikih kučmah in po črni, priprosti obleki. Tudi Perzijanke so čisto črno oblečene, izvzemši beli pas okolu glave. Brez števila otrok in žen sedi na ravnih strehah, oknih in predvežjih. Stiska postajala je če dalje večja in ravno prav še je prihitel eu bataljon pešcev, ki so vzdrževali prehod. Noč se približa. Brezštevilne svetilnice, biklje in ponve s smolo so se zažgale in razlivale otožno svojo rudečo luč, obsevale pojedine trume, ostalo ljudstvo pa se je porivalo v trdi temi sem ter tje. Jaz podal sem se, kamor me je gnječa nesla, v neki stranski dvor, kjer bo se ravno mnogobrojni Perzijanci pripravljali na obhod. Čudil sem se, kako so bili razburjeni, obličja bleda, oči pa so se svetile kakor v vročinski bo* lezni, čelo je bilo potno, roke so jim drgetale. Dozdevalo se mi je, da si drug drugega oja-čujejo; nekateri so pogumno vihteli svoje handžare in se navduševali z besedami, ki se morebiti niso popolnoma strinjale z drhtajočim glasom in negotovim zadržanjem. Hitel sem nazaj na glavni dvor in najdel med dvema uljuduima vojakoma prostor, kjer sem za-mogel pregledati vso ravno se pričenjajočo procesijo. Velik nemir nastane med brezštevilno množico, stegujejo se kvišku, zraven hoče vsaki zadobiti bolji prostor. Iz stranskega dvora donijo žalostni nehar-monični glasi turške godbe. Vojaki, zaptije, perzijski kavasi in voditelji delajo prostor. V rudečem žaru bakelj spoznavam že pojedine godce, vidim bele roke (iz ploščevine) na dolgih rautah. Spominjajo vernike na odsekano roko nečaka Hoseinovega ter na k nebu povzdignene, za osveto proseče roke Hoseina, vrednega naslednika prerokovega. Sedaj zadonijo v taktu izgovorjene besede „Hassan-Hosein", da se trese zrak, spremljane od čudnega, zamolklega rožljanja, ki prihaja od tod, da se je pri tem imenu udarjale v taktu tisoče mož na gola svoja prsa. Procesija pride bliže. Hodijo po dva in dva, v črni obleki, z golim hrbtom, po katerem z železnimi verigami tako prozovitno udarjajo, da kmalu postaja kota modra in se krv curkoma vliva. Za Priloga 75. štev. »Slovenca** dn6 1. aprila 1893. narod bi bilo, ako slovenska vseučiliščna mladina posreduje v to, da se narodni stranki zedinijo prej ko mogoče, kajti razpor vede ljudstvo v pogubo. Uverjeni smo, da je naše skromno mnenje vroča želja slehamega slovenskega narodnjaka. (Etiee *l«di.) Mladočehi v besedi in dejanju. Iz Prage, 25. marca. Močno je branil df. Edv. Gregr Mladočehe v Brnu rekoč, da čisla liberalna stranka na Češkem Kristusovo vero, da hoče pridobiti ljudstvo blagostanje v gmotnem in narodne« oziru. Pripisoval je svoji stranki — liberalen je skoz in skoz — nekaj, o čemer se ji še sanjalo ni, ali z drugo besedo: debelo se je lagal. Da bi bili Mladočehi čislali vero, se še ni nikoli slišalo, ali bolje zgodilo, in da bili delovali za blagor ljudstva v omenjenih ozirih, je — če več n« — jako dvomljivo. A znabiti so se Mladočehi sedaj v svetopost-uem času spreobrnili, znabiti bodo drugačni? Kaj šel Popred bode tekla naša srebropena Vltava nazaj proti Budjejevicam, kakor da bi se to zgodilo 1 Dogodki najnovejšega časa nam ne dajo misliti na Pavla, marveč še na starega Savla preganjalea. Kmalu po brnskemu shodu je pokazal dr. He-rold — med liberalci ne jeden zadnjih — kako čisla Kristusovo vero in ž njim drugovi. Vodja vinobradske posojilnice, Vlček, se je pritožil, da se je iz čistega dobička premalo darovalo v podporo v revščini živeči hčeri imenitnega češkega rodoljuba, kojega im4 nosi jedna ulica na Kral. Vinohradih. Nekdo je predlagal, naj se ne žrtvuje 5000 gl. za zgradbo vinohradeke cerkve, potem bode že ostajalo dovolj denarja za narodne namene. Dr. Herold se je takoj poprijel prilike pokazati svoje spoštovanje do vere, omenivši: „ten nemi nepravdu" ne govori neresnice. Na Vinohradih, kjer prebiva kakih 34.000 ljudij, zidajo cerkev — pa kaj eo gosp. doktorju in tovar šem mar cerkve! Oni jih ne potrebujejo, in zato škoda vsacega krajcarja za nje. Gledališča, Husov spomenik — a to je kaj druzega, to pa to! Kdo izmed »pametnih" se bode menil za enake srednjeveške — neumnosti? Tu se spominjamo narodne ekonomije, kojo »Narodni Listy" tolikokrat priporočajo. Je sicer lepo, če se reveži podpirajo in posebno taki, kojih sorodniki so nesebično delovali za narod. Menimo pa, da bi iste mladočeški poslanci najlažje podpirali, da bi bila njih sveta dolžnost. Kot državni poslanci dobivajo desetak na dan za svoj trud, da — doma sedijo. Tako je n. pr. potegnil brnski govornik dr. Gr^gr. 2230 gld., reci: dva tisoč dve sto trideset goldinarjev za to, da je bil trikrat v zbornici. Poslanci Purkhart, Sil in tudi Herold niso dosti boljši od njega. Dr. Sil ni bil pričujoč pri jako važnih sejah. Alfons Stastny piše: .Ga ni dandanes boljšega opravka, kot biti poslanec, prejemati 2000 gld. in sedeti doma. Od duhovnikov se tirja za narodne namene vse — daj do zadnje .grešle" (vinar), in tudi dajo; •avedni katoličanje in duhovniki podpirajo reveže, kakor v Vincencijevi družbi itd. Ne bilo bi li prav, ako bi bili Mladočehi, vaaj kar narodna podjetja zadene, ali zgornji slučaj, enako požrtvovalni? Lažje »zaslužijo", lažje bi dali.. . G, dr. Herold, je-li govoril Gregr resnico? Hic Rhodne, hic salta! Kadar bode hotel kdo od vas duhovščino smešiti i« ji »nevlastenectvi" očitati, mu svetujemo, da vzame metlo in pometa pred svojim pragom, naj izganja iz vas vaše „vlasteneetvi", vašo — grabljivost, in potem, ko bode to storil, potem naj po »črnih" udriha kakor drago. Ali tako umevajo Mladočehi Gr^grovo trditev: Liberalna stranka hoče blagor v gmotnem in narodnem oziru? Ne samo to, še drugBČe, očitnejše! Jedino, s čimer bi ljudstvu, oziroma kmetu, koristili, bi bilo, ako bi se desetakov za mandat ne dotaknili, če že nočejo svoje politike spremeniti. Kmet mora trdo delati, krvavo zasluži krajcarje, da jih za davke odračuna, manjka mu še kruha, in Mladočehi v svoji gorečnosti za gmotni blagor ljudstva se ne sramujejo dati si plačevati ne*aj, kar niso storili, denar šteti pa menda ne naredi žuljev. — Oi, materijeUii blagor — ironija! Še o narodnem blagru, kakor ga Mladočehi razumevajo, nekaj povejmo. Bil je čas, ko je češko ime slovelo; čislali je celo sovražniki. A ta čas je minul. Dasitudi nahaja naš narod na visoki stopinji omike, dar je v gotovem oziru propadel. Prejšnja leta je imel češki klub svoje člane na sedežu namestnika predsednikovega v državni zbornici, Zeitbammerja in Glam-Martiniea; in sedaj? Kakor bi češkega naroda na svetu sploh ne bilo. Prepozno toži Kaizl, da ne bodo Mladočehi glasovali za predlog (volitev predsedništva), ker ga smatrajo za nečuveno brez-ozirnost in nečast proti mladočeški stranki, kateri se ni do zadnjega trenotka sporočilo, da bo volitev. Z Mladočehi se še tako ne ravni, kakor s klubi, ki imajo šest ali sedem članov. Daleč smo prišli, daleč 1 Ali kaj se bomo čudili temu propadanju Miadočehov? Pri važnih obravnavah jih vsaj polovica ni, so v zbornici prave pravcate bele vrane, kje naj tedaj vplivajo na vlado? Pač hrabrost, da jej ni para! Zanimivo je tudi zvedeti, kako se obnašajo »Narodni Listy", kako podpirajo narodni tyagor. »Čas" jim očita, da so poslali nemškim tvrdkam neko okrožnico, v kateri kažejo na svojo razširjenost, se hvalijo in se jim ponujijo za inseriranje. Tako se vedejo po gžslu: »Svoji k svojim!" — »Svuj k sv^mu!" Taki so Mladočehi s svojim glasilom vred. Pri- 80 86 ven- pravui bi bili opravljati mesto kakega dvornega glu-mafta. Čas bi bil, da bi obrnili, iu morda v srcu spoznavajo, da so napako storili, ali na zunaj pokazati ? — ponos in ošabnost jim branita, hoditi po potih boljših in primernejših za češki narod. Politični pregled. • V Ljubljani, 1. aprila. JRazpor mej češkim namestnikom in praškim mestnim zborom. Kakor že znano, je podpredsednik deželnega šolskega svčta jako nedostojno postopal z zastopnikom praškega mesta Heinrichom v nemškem oddelku tega svčta, ko je ta zagovarjal praško mesto, da dovolj stori za nemške šole. Podpredsednik mu je kratil svobodo govora in pustil napade druzih zastopnikov nanj. Praški mestni zastop je čutil dolžnost se zaradi tega pritožiti pri namestništvu. Tudi je bila deputacija mestnega sv£ta zaradi tega pri namestniku, ki pa ni nič opravila. Namestnik se je še jako potegnil za podpredsednika deželnega šolskega sveta. Pritožbe mestnega zbora pa ni rešil, temveč vrnil z opazko, da je mestni zbor prestopil svoj delokrog, ko se je pritožil proti predpostavljenemu oblastvu. To je vzbudilo silno nevoljo v čeških političnih krogih. Mestni odbor pritožil se je na učno ministerstvo. Češki listi pišejo, da so sedaj razmere slabejŠe, nego so bile pod liberalnimi vladami. Mladočehi imajo priliko, da zabavljajo proti zgodovinskemu plemstvu, ker grof Thun pripada temu plemstvu. Duhovi se nikakor ne"bodo tako hitro pomirili. Mladočehi se na tihem veseli tega poraza praškega mestnega zbora, ker imajo v njem Staročehi večino. Izkoristili si bodo ta dogodek, kolikor bode le mogoče. * Mladočeških državnih poslancev politiko hudo obsoja glasilo šleških Čehov »Op. Ty-dennik". Ta list pravi, da odkar se je razbil železen obroč desnice, noben realen politik kaj posebnega ne pričakuje za češki narod. Češki narod je pa vendar pričakoval vsaj kako drobtinico. Ali še drobtinic ni. Odkar se je razbil železen obroč desnice, ni državni zbor za druzega, kakor da dovoljuje davke in vojake. S češkega stališča kostatovati se mora odločno nazadovanje. Češkemu narodu ee še to jemlje, kar je poprej imel. — To je pač ostra obsodba mladočeške politike, in ta glas nekaj po-menja, ker prihaja od časopisa, ki se v težavnem položaju bori za pravice češkega naroda. Sleški Čehi se bori za svoj obstanek in torej najbolj čutijo, kako se vse obrača na slabše. Ta glas šleških Cehov je pač najboljši dokaz, da je nekdanji železni obroč desniee imel za Slovane več vrednosti, nego hočejo priznati zagovorniki mladočeške politike tudi pri nas. Nikakor ni ta obroč bil le vladi ugodno sredstvo, pač pa se Mladočehi postali le ngodno sredstvo levjčarjem. Agitacije proti irski avtonomiji se vedno nadaljujejo. Te dni je bilo pri Gladstonu več temi pride kakih 300 mož, v vrstah po štiri in štiri. So različne starosti, glava je nepokrita, golo obrita, oblečeni so v dolgo belo srajco, s pasom okolu ledij. Vsaki ima v desnici oster svetel hand-žar, levica se prijema za pas soseda. Ko ta truma pride na glavni dvor, ko se prikažejo svetlosrebrne roke na dolgih rantah, »Hassan-Hosein" mogočno zabuči, zmir strahoviteje bobnijo udarci na gola prsa, začne se ibtenje in javkanje med nebrojno množico. Procesija se ustavi. Iman stopi na malo, v naglici pripravljeno prižnico, in začne brati »zgodovino trpljenja Hoseiuovega", kakor smo ga jni v začetku na kratko načrtali. Jokanje pa postaja zmir gorje, žalostno doni glas Imaua, »Hassau -,Hosein" doni od vseh stranij. Razburjenost postaja pa še huja pri sledečem prizoru. V procesiji prikaže se z dragoceno preprogo pokrit beli žrebec, na čegar rudeče-žametnem sedlu je privezan bel golob, med tem ko samojstra, tul in oklepi po strani vise. Spominjajo se verniki na bojnega konja Hoseinovega. Jokajo tako bolestno in tulijo zmir strahoviteje »Hasan • H ose i n". Vrtijo se zopet oni v beli obleki. Fanatično vihtijo svoj handžar nad glavo, obraz jim je ostuden, usta se penijo in neprenehoma grgajo »Hasan-Hosein". Tu, ravno pred menoi zavihtil je eden svoj handžar in napravil si na glavi globoko rano, tam drugi, tretji, hitreje ko zamorem povedati, padajo vdarci, v rudečem svitu bakelj že drugega več ne vidim kot krvave gole glave, iz katerih se spuščajo celi potoki krvi dol na bele srajce. Neki vojak pade brezzavesten na tla, tu in tam onemore gledalec v očigled krvavega prizora. Gledam ie blede obraze na okrog strmeti in 6e tresti pri tem strahovitem pogledu. V moji bližini sedi Šejk plesajočih drvišev, katerega sem malo dnij prej videl v njegovi službi. Le on mirno, nepremaknjen gleda pred se; njegov obraz in držanje njegovo sta zmir enako samozavestna. Nasprotno pa postajajo obrazi in obnašanje Perzijancev zmiraj bolj fanatično, tuljenje zmiraj hnje, tako da se ne sliši več otožen glas Imana, ki bere »trpljenje Hoseinovo". Od hrbtov bičajočih se vernikov visi meso kot cunje, iz onih pa, ki vihtijo handžar, pade drug za drugim nezavesten, oslabljen na tla. Na srečo me mojih živcev moč ni zapustila in zamogel sem do konca opazovati obnašanje Perzijancev in Turkov. Mirno in dostojno obnašanje slednjih, ki so vendar suniti, me je kar osupnilo. Te zadušniee šiitov so vender le demonstracija in protest proti oni krivični umoritvi Hoseina, katero so ravno suniti zakrivili. Kako lahko bi se vnel tu krvav prepir, in strašna bi bila rabuka tu v Valide Hanu, ki ima komaj tri ozke izhode. Ali mirno, tolerantno gledajo Turki demonstrativne obrede svojih verskih bratov. Opazil sem le enega drviša, ki se je malo zaničljivo izrazil, ali zaptije in kavasi so ga namah odpodili. Obred dosegel je svoj vrhunec, ko prinese nekoliko mož na dragocenih nosilnicah z lepim balda-hinom čez, in okrašenim z cvetličjem in palmovim vejam, čudovito lepega dečka, ki uprizarja sinka Hoseinevoga, ono dete, katero je sovražna pušica umorila v očetovem naročju. Celo nepopisljivo jokanje in ihtenje se prične, ko ljudstvo to dete ugleda; nekteri v moji bližini stoječi perzijski veletržci trgajo od bolesti svoje oblačilo, vijejo roke in kažejo očito žalost, ki je tako globoka in resnična, da na hinavstvo še misliti ni. Se enkrat se pomika cela procesija mimo tribune perzijskega poslanika, potem se^ljudstvo tiho razide. Nenavadno čuden bil je ta prizor in kolikor sem se tudi trudil ostati miren, trepete! sem vender na eelem života. Strahovite podobe praznika »mu-harrema" vtisnile so se s tako močjo v mojo dušo, da sem še marsikatero noč pozneje v spanju gledal krvavi obhod in da j« zmiraj in zmiraj še donel na moje uho gromoviti »H o s a n-H o s e i n". (Konec sledi.) deputacij iz zastopnikov trgovine na Angleškem in Irskem. Deputaciji londonskih trgovcev je odgovoril Gladstone, da on ne odstopi od svoje predloge, ker jo spozna za dobro. Sicer pa ni on prvi pot v nasprotju e londonskimi trgovci, ali to ga ne straši. Deputacijama trgovske zbornice is Belforta in iN sterskih trgovcev je pa odgovoril, da se ni bati, da bi na Irskem narodno gospodarstvo propadalo, ako se jej dovoli avtonomija. Ravno tako si bode še opomoglo, kakor si je Canada. Sploh se vlada ne zmeni zadosti za vse agitacije. Tndi vladna stranka je pogumnejša, nego je bila kedar-koli, ko je v spodnji zbornici bil zavržen predlog konservativne stranke, s katerim se je hotela izreči vladi nezaupnica zaradi vladne politike. Parlament bode se zopet sešel že sredi druzega tedna in takoj se baje začne drugo branje irske predloge, potem pa pridejo druge važne reforme na vrsto, katere žele razne liberalne frakcije. Mir. Deputacija kodanjskega mirovnega društva je te dni kralju danskemu izročilo adreso 8 200.000 podpisi, med temi 94.000 podpisov volilcev. V adresi se prosi kralj, ki je bil proti vojni leta 1863. in se ni hotel udeležiti vojne 1870. leta, da bi sodeloval za olajšanje vojaških bremen. Kralj je odgovoril, da tudi on želi, da bi več ne bilo vojen, ali ovire se stavijo uresničenju te njegove želje. Sedaj bi tudi nič ne pomagalo, ko bi Danjska se popri-jela inicijative v tej stvari. Ko bi se pa kaka evropska vlast postavila na čelo temu gibanju, bode je Danska gotovo po možnosti podpirala. Volitve v pariški mestni zbor bodo 16. t. m. Te volitve imajo zategadel večjo važnost, ker se bode po njih nekoliko dalo soditi, kako izpadejo občne volitve za zbornico. Pariško prebivalstvo je bilo tako rekoč priča panamskih škandalov, slišalo je obravnave v zbornici in pred sodiščem, slednji dan čitalo o raznih sleparijah po listih, torej je imelo dovolj prilike spoznati sleparije sedanjih liberalnih voditeljev francoske politike. Volitve bodo pokazale, če bode znalo iz vseh teh dogodkov izvajati pravi nauk. Ce mu vse to še ni odprlo oči, potem mu je težko pomagati. Anarhisti se bodo baje letos tudi udeležili vulitev, če tudi se to ne vjema ž njihovimi nazori. Vsaj na nekem volilnem shodu je neki anarhistični vodja priporočal, da naj gredo volit. Volilne listke naj pa napravijo iz neke papirne mase, ki se čez nekaj časa vžge. Na ta način bi volilne šarice se vžgale in vsa volitev bi bila za- | stonj. Govornik je poslušalcem razkladal, kako se napravi ta papirna masa. Panamski prekop. S kolumbijsko vlado se vrše pogajanja o podaljšanju koncesije za panamski prekop. V Parizu se je vstanovil neki odbor, ki , prevdarja, kako bi se dovršilo to veliko delo. Po i mnenju tega odbora bi zadostovalo 400 milijonov za dovršenje prekopa z zaporami. Da se pa ta denar j dobi, govori se v Parizu, da se osnuje neka ljudska banka z ogromnim kapitalom. Ta banka bode poleg tega prekopa imela izvesti še mnoge druge velike naloge, katerih so nekatere v jako tesni zvezi s so- ' cijalnim vprašanjem. Dijaški neredi na Španjskem. V Bar- i celoni so že precej časa jako napete razmere ! med vseučiliščniki in profesorji. Mej dijaki veje nekak republikanski uporen duh. Priredili so veliko i hrupno demonstracijo. Policija je posegla vmes in ' bil je hud poboj. 69 dijakov je ranjenih, med njimi j devet jako težko. Nekateri so že umrli. H krati z dijaškimi so pa v tem mestu velike demonstracije delavcev, ki so seveda še nevarnejše. Vlada se že boji javne vstaje. Katalonski generalni kapitan že zaradi ; tega namerava proglasiti obsedno stanje. Iztiranje nemških iurnalistov i* Francije. Zadnji čas sta iz Francije iztirana dva nemška časnikarja. Posebno pozotnost je vzbudilo iztiranje Otona Branda. Ta je baje pisal nekemu listu, da Carnotov sin tisti X Reinachovega seznama pod-kupljencev, katerega ime je iztriženo in katerega Andrieux tako prikriva. Zaradi tega so ga pa iz-tirali iz Francije. Francosko občinstvo je bilo jako razdraženo, ko je slišalo, kako je tuj nemški časnikar hotel očrniti rodbino načelnika francoske države. Govori se, da so ga celo kamnjali in je njegova hči poškodovana na glavi. Tako početje se ne dii . opravičevati, ali je lahko umljivo pri vročekrvnih Francozih. Vsa stvar pa vendar nima posebnega pomena. Nemškim vladnim listom je bil pa ta dogodek jako prav prišel. „Nord. Allgemeine Zeitung" pravi, da se je nemški časnikar iztiral, da se je odvrnila pozornost od panamske afere. Sedaj se vidi, da bode francoska vlada skušala pozornost obrniti na vnanje stvari, ko bi nastale večje notranje težave. Začela bode vojno. Vladni list tako v živih barvah naslika vojno nevarnost, ki preti Nemčiji od Fran-i cije iu to očividno z namenom, da bi pripravil ! državne poslance, da privolijo v povekšanje vojne. Razmere v Braziliji. V pokrajini Rio Grande do Sul je zopet vstaja in sicer jako resna. Po nekaterih poročilih so vstajniki že nekajkrat otepli vladne čete. Oiieijozna poročila pa seveda poročajo le o vladnih zmagah. Ker Urugvajci podpirajo vstaj-nike, je poveljnik vladnih čet bil prestopil mejo, da tako onemogoči to podpiranje. Ali to pa utegne dati povod še vojni med Brazilijo in Urugvajem. (danostiie izjave. Udanostna izjava občine Vojsko: Tudi na uaše višave je došel glas o nezvestobi nekaterih Vaših sinov, kateri napadajo in črnijo Vašo častito duhovščino in kateri tudi Vaši Prevzvi-šenosti ne prizaneso. čitamo pa tudi, kako se dan za dnevom občine po svojih vrlih zastopnikih iz vse Kranjske oglašajo s prelepimi udanostnimi izjavami : v častno zadostenje iu tolažilno veselje svojemu ljubljenemu nadpastirju. — Tudi mi skrajni mejaši obširne Vaše vladikovine nočemo zaostati. Z veselim | navdušenjem in popolno prostovoljno se tem občinam tudi mi pridružujemo ter obsojamo vse zvite nakane Vaših nasprotnikov, izražamo Vam svojo nemahljivo zvestobo, neomejeno udanost, spoštovanje in ljubezen. Pristavljamo še iskreno željo, da bi Vaši nasprotniki spoznali svoje početje in nehali Vam polniti kupo britkosti. Občina Vojsko, dnt$ 8. januvarija 1893. And. Čar, župan; Valent. Likar, And. Kogej, svetovalca; Pet. Likar, Pet. Ogrič, Mat. Kogej, Peter Lapajne, Mat. Podobnik, Fr. Tratnik, odborniki. Udanostna izjava občine D o 1 š k o v fari svete Helene: V edinosti vernikov ž njihovimi pastirji je moč sv. katoliške cerkve. Da bi to edinost med nami razdrli, da bi čedo od pastirja odtrgali, sramotijo nasprotniki Vašo prečastno osebo po svojih časnikih. Ali tega niso dosegli! Kajti čim bolj se prizadevajo, da bi nas razdružili, tem tesneje nas zje-dinjajo, tembolj trdno se oklepamo svojega višjega pastirja in njegovih naukov. Občina Dolško v fari svete Helene, dne 11. januvarija 1893. Josip Supančič, župan; Fr. Gostinšek, Fr. Zupančič svetovalca; Jan. Rope, Aloj. Lenček, Miha Velepič, H. Francel, Jernej Kovič, Jan. Kovač, Jos. Šimenc, Fr. Murela, Jan. Kumar, odborniki. Udanostna izjava županije Šempeterska pri Novem mestu: V seji dne 15. t. m. najudanejši podpisani zastopniki občine šempeterske izražajo Vam, provzvi-šeni knezoškof, svoje globoko sočutje v britkih urah, katere Vam povzročajo brezverni časopisi. Ne moremo se tudi načuditi nezaslišani piedrznosti, s katero se nekateri spodtikajo nad prelepim in ginlji-vim vošilom milostljivega g. dr. Klofutarja o priliki novega leta. Izrekamo Vam srčno zahvalo za tako odločno v resnici apostoljsko postopanje ter obnov-ljamo Vašej Prevzvišenosti svoje neomejeno zaupanje, udanost in pokorščino. Zupanija Šempeter pri Novem mestu dne 15. januvarija 1893. Alb. grof Margheri, Jan. Rifelj, Fr. Bojanec, Jos. Bučar, Fr. Florijančič, Ant. Jeran, Fr. Blašič, Ant. Golob, Ant. Zupančič, Tom. Kos, Fr. Gorenc, Jos. Bede, Jan. Jane, Ant. Žura, Ant. Medved, Ant. Rifelj, Jan. Vidmar, Ant. Gorenc. Udanostna izjava županstva v Spodnji Idriji: Občinski odbor takajšne občine je sklenil jedno-glasno v seji dne 25. januarija Vašej Prevzvišenosti naslednjo udanostno izjavo izreči: Vaša knezoško-tovska milost naj blagovoli vsprejeti očitno spoznanje najglobokejega spoštovanja, odkritosrčne ljubezni in udanosti občine Spodnja Idrija. — Vaša načela so in bodo vedno tadi naša načela. To naj Vam bode, premilostni, zagotovilo, da prebivalstvo naše občine presrčno ljubi svojega višjega pastirja in hoče vedno ostati verno in zavedno katoliško. Zapanstvo v Spodnji Idriji dne 28. januarija 1893. Zupan: Jan. Kenda. Udanostna izjava občine Dole pri Litiji: S spoštovanjem podpisani občinski odborniki si štejemo v prijetno dolžnost se udano pokloniti Vašej Prevzvišenosti. Strinjamo se z vsemi tistimi obči- nami, ki obsojajo neosnovane, krivične ter hudovoljne napade na Vašo vzvišeno osebo, — napade nasprotnikov, katerih geslo, in namen je, ločiti škofa od ljudstva, in kateri pod krinko narodnosti zatirati vero in slovensko katoliško zavest. Zato očitno in slovesno izrekamo, da se v vseh rečeh strinjamo z Vami, kot svojim višjim pastirjem. Za Vaša načela stojimo neustrašeni v bojn, prepričani, da je Vam, Premilostni, kakor naš dušni blagor, jednako tudi naše telesno blagostanje, sreča slovenskega naroda, sprava in mir, napredek in obstanek — sveta stvar. Na Dolih pri Litiji dne 8. januarija 1893. Fr. Grčar, župan; Fr. Fakin, Ivan Novak, občinska svetovalca; Jan. Kromžar, Jos. Zavrl, Fr. Zupan, Mat. SrnČar, Jak. Sušter, Jos. Povše, Jos. Vrtačnik, odborniki. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. aprila. (Romarski vlak v Rim.) Kakor se nam ravno- , kar poroča, je v Rimu oskrbljeno zadostno število stanovanj ; dotične nakaznice izdavale se bodo tje grede v vlaku. Avdijenca pri svetem očetu bo 15. aprila za naše romarje. Romarji, ki želijo bolj za-se potovati, naj se po 6 do 8 v tretjem razredu, po 4 do 6 v dragem razredu in po 2 do 4 osebe v prvem razredu skupaj naznanijo podjetniku posebnega vlaka, g. Pavlina, da jim posamezne ku-peje oskrbi, ker s tem utegne marsikomu ustreženo biti. Vozovi v posebnem vlaku bodo brez premembe od Maribora noter do Rima vozili, kar bo gotovo vsem romarjem vstreženo. Ob enem naj bo romarjem priporočeno, se kolikor Ie moč prvega ali vsaj druzega razreda poslužiti, ker se v taistih mnogo bolje lahko postreže, in posebno nazaj gredi mnogo koristi. Na večstransko vprašanje se odgovarja, da znaša doplača samo nazaj gredi na višji razred prav toliko, kakor če se tje in nazaj višjega razreda poslužuje. Knjižice „Kažipot in tolmač" se bodo še le tje gredi v vlaku izdavale, ker vsled važnih ovir preje gotove biti ne morejo. Laški denar zamenjaval se bo tje gredi tudi v vlaku. Vsled večstranskih vprašanj poizvedeli smo od merodajnega kraja, da našim romarjem ne preti najmanja nevarnost po Laškem, i temveč smo Lahom vsestransko dobro došli sosedni ! gostje, torej, romarji, ie prav mnogobrojno na to prelepo romarsko pot! (Udaaostae izjave) poslali so prevzvišenemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu nadalje občinski j zastopi: H o t i č pri Litiji, Kranjska Gora, mesto Krško in Prečina pri Novem Mestu. — ! Slava ! (Odgovorno uredništvo) .Slovenca" prevzame začasno z današnjim dnevom č. gosp. A. K a 1 a n, urednik .Domoljuba". (Dam drnžbe sv. Mohorja.) Iz Celovca dne 31. marca: Pri domu družbe sv. Mohorja, katerega ' so laui pričeli graditi, so zopet pričeli delati. Lani | so dozidali temeljno zidovje; sedaj se bo kolikor j moč hitro zidalo,naprej, da se prepotrebna družbinska hiša dozida čim preje. Na lepem mestu stoječe po-| slopje bo vreden dom slavne naše Mohorjeve družbe, | kateri prostori sedanje hiše na Benediktinskem trgu že dolgo ne zadostujejo več. — „Fr. St." so nedavno objavile dolgo vrsto listkov, v katerih „pre-! rokujejo", kakšen bo Celovec po 50 letih. Pač bujno fantazijo mora imeti, kdor hoče verjeti, kar se je ! natvezlo v opominanih člankih vernim liberalnim bralcem. O novem Mohorjevem domu znal je pod-listkar prerokovati, da se bodo v 50 letih v njem tiskale — .večinoma" nemške knjige 1 No, gospod je na svojem nemčursko-liberalnem stališču dobro mislil, a zagotavljamo ga, da se bode — opekel, da je sodil pre-.dobrohotno" za nas! Trdno naše upanje je, da bodo slovenski rodoljubi duhovskega in posvetnega stanu neumorno delali na to, da naša slavna družba v novem krasnem domu še lepše in slavneje procvita, Bogu v čast, slovenskemu narodu v korist! Fiat! —rn— (Za pogorele« v Starem Trgu pri Loiu) darovali so prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski 50 goldinarjev. (t Vincene Mayr.) Iz Cerkelj se nam piše: Na veliki petek popoldne ob l/t5. uri je umrl č. g. V. Mayr, duh. svetovalec in vpok. župnik v Zalogu pri Cerkljah. Rajni je bil rojen dne 19. januvarija 1823. Služboval je na raznih krajih vzlasti dolgo kot ka-tehet v škofii Loki in kot župnik v Selcih. Bolehen se je s te hribovite župnije podal na Breznico, kjer ga je neznan morilec zavratno napal s sekiro. Od f tedaj se rajni ni mogel več ooomoči. H.ral ie vedno bol) in vodenica se je vedno bolj kazala na njem. Z rajnim Morjem vlegel se je v grob eden naj-plemeniteišib duhovnikov ljubljanske škofiie. Vesten duhovnik, natančno spolnujoč svoje dolžnosti, bil je vzlasti usmilienega srca in radodarnih rok, pri tem pa tako skromen, da levica nikoli ni vedela, kaj d4 desnica. Blagi mož naj v miru počiva, vzgled n|egov pa bčdri nas ua nesebično, vstrajno delo. — Pogreb za rajnim bode v Cerkljah jutri na Veliko nedeljo ob štirih popoldne. (Katekizem.) Škofovski odbor za katekizem je zboroval prošli teden ua Dunaju, kakor smo že poročali svojim bralcem Tri tedne so se posvetovali po devet ur na dan. Sredi aprila se zopet sestane imeuovani odbor, da se konečno pos»etuje. Potem se predloži škofovskemu shodu »in pleuo", da ga potrdi. (Volilo.) V Celovcu umrli g. Pr. Kerše. rodom štaierski Slovenec, je zapustil 1200 sld. za dijaško kuhinjo v Celju iu 16 000 gl. za uatanove diiakom iz celjskega okraja. V pravdi še stoji iz njegove zapuščine 20 000 gl., ki se porabijo tudi za dijaške ustanove, ako pravda dobro izteče. Nad tem volilom so se celovški nemški listi že precej vjedali. (Nepotrjen zakon.) Deželni zbor koroški sklenil je v zadnjem zasedanju postavo, po kateri se mestni občini celovški dovoljuje prodati nekaj zemliišč. S v: tli cesar pa postave ni potrdil radi formalnih pomanikljajev. (Umori.) Dud 20 marca ubili so ob državni cesti pri Celovcu neko zlogI»suo ženo. — Due 27. marca umorili so neznani lopovi blizu Desnie vasi pri Celovcu celovškega trgovca Fr. Autouiča in mu vzeli menda okrog 700 gl. — Nedavno je blizu Beljaka neki potep i nožem napadel domov gredoče tiskarje ter dva hudo ranil. Delovodja Brodnik je ie umrl, strojevodia Hrorat pa leži v bolnišnici. Hudodelca so prijeli. Čudno da taka poročila v tolikem številu pnhaiajo baš iz slovitega eldorada nemškega »liberalizma" !! (Petnajstletni zločinec.) V Šempasu pretepal je petnajstletni mladeueč dvanajstletnega tovariša. Oče pretepenega šel je na dom poredneža, da bi pozvedel o vzrokih pretepanja 15letni hudobnež pa je zagrabil nož in trikrat smrtonosno sunil po-prašujočega očeta. Kmalu potem preselil se je nesrečni oče v večnost. V kratkem bo hudobnež začutil ostrost pravice. (Občinski lov) daje se v zakup v Kropi, Kranjski Gori, Lescah, Ovsiš>, Radovljici in Begunjah potom lavne dražbe za dobo pet h let, t. j. od 1. julija 1893. do 30. junija 1898. Dražba se vrši dne 29. aprila ob 9. uri dopoldue pri okr glavarstvu v Radovliici. (Volitev v lekarniški zadrugi.) V 71. številki priobčili smo, da je bil izvol|en blagajn kom lekarniške zadruge gosp. G. Piccoli. Ozir te notice poslal nam je imenovani gospod naslednje pojasnilo): „Ze pred zborovanjem zadruge lekarnariev izjavil 8em odločno, da ne prevzamem in ne morem prevzeti bodisi katerekoli izvolitve v odbor zadruge, in pri tej izjavi tudi še vstrajam. Toliko v vednost dotičnim krogom." Priloga 75. stevSlovenca" dn6 1. aprila 1893. Francot, , Kramer iu Jan. Skerjanec; kot namestniki ]g.: Josip Trinker, Jan. Tosti iu Fr. Pok. (Čit* šoštan ska) je due 12. t. m. priredila konckaterega čisti dthodek je bil namemen v pomoč lim zapuščenim vsled skalske rudniške nesreče, odka čistega je bilo 142 gld.; dvanajst vdov je dlo darila 5—20 gld. in vesele so za-hval|evalcaluiški odbor. (Jujtvenske akademi e znanosti in umetnosti) hično- filologični razred je imel and 23 t. m. ja 8e|o. Pravi član dr. P. Matkovic |e čital ra;vo »Opis potovania carsk h poslan ka v Carigrumamreč D Ungnada leta 1573—1678 in Juah. Sudorfa leta 1577 ali nO potopisih St. GerluhnSal Šveigera". Tudi za uašo zgodovino je to vt> važnosti. Oba imenovana potopisca sta bila luuca, kakor tudi poslanca sama. Ime Un-gnadovi tudi v naši slovstveni zgodovini pomenljivo. IK. V o j n o v i <5 je nato poročal o „b b 10-grafičniaberkih iz dubrovuišk.h arhivov". Posebno je iskala, ki bi pojasnila razmere cerkve in države v dubniški republiki. Jako zanimivo je mei drugim atolsko pismo papeža Klemena V. na srbskega ilja Uroša, kateremu po žel|i, njemu izraženi, isuie pogoje, kako se more združiti i rimsko cerkvi1 Velike važnosti je tudi opis neizdauih del J. Gjlica, ki se je temelnto in za svoj čas ne-prekovo bavil z zemljepisjem ia zgodovino ilirskih zeml Tudi uaikritičueišega zgodovinarja dubrov-niške Ser»fiaa Cerve, dela ocenjuje; vzlasti n|e-govo3»cra Metrooohs Rtgusma". animiva pravda.) Lastnik in izdajatelj proti-židoega lista »Dt-utsches Volksblatt", Vergam, je ti ž>da Šarfa kot lastnika in Žida Maierja kot vrečka »Sonn- und Montags Zntung" za razža-ljenčasti. V listu se je uamreč Verganiiu očitalo, da 'gov list s'cer zabavlja proti židom in da psuie projavni pokvarjenosti, da pa sam sprejema da-rilai sklepa zveze z raznimi delniškimi društvi.— Zanive obravnave konec je bil, da so porotniki ob.zitoženca spoznali ta kriva in da je bil Šarf oben za 2000 gld. ali tri mesece zapora in Majer za30 gld. in 100 gld. izgube na kavciji. (Nenadoma pri plesu umrl) je v Oistrem dne 20marca Franc Govejšek, kovač v rudnikih pri Tnvljah ko |e sam v krčmi vrtil se v plesu z nt« ciganko, dasi se ie ona branila plesa. (Za pogorelce v Št. Rupertu) r savinjski do li se |e nabralo do sedai 673 gld. podpore. (Kapitularni vikar ia Krku) je vsled smrti šfa Ft-retča od kapiteljna izvoljen kanonik gosp. d,' Fr. V o I a r i č. (Resnica ob občinskih volitvah v Idriji.) Po-ria se nam Iz Idrije: Due 28. marca objavil je ,1. Narod" nastopni telegram: »Narodno napredna canka sijajno prodrla s svojimi kandidati za mestni :8top v tretjem in drugem razredu." In vreduištvo dostavilo temu besede: Slava zaveduim volilcem! - Po tem poročilu seveda »Narodovi" čitatelji me ijo, da imajo liberalci v Idriji večino v mestnem dboru in da si bodo izbrali župana po svoiem rcu. Rt-sn ca pa je, da je sijajna zmaga narodno-japredne stranke taka, da je izvoljenih v mestni (Pristojbina od loterijsk h dobitkov.) Finančno odbor 13 konservativcev in samo pet liberalcev.— ministrstvo ie odredilo vsled postave z dne 24. Da bi bila konservativna stranka organizovana tako. marca t. I. da s« imu pltče>ati od dobitkov v mali kakor ni, niti teh pet mož bi liberalci ne bili spra- loteriji 15 odstotno pristojbino brez odbitka pri stavah. (K jubileju sv. očeta.) Za mesec april so napovedani nastopni romarski vlaki: rumunski, kolegija sv. Bernarda v Troyes (Francoska); pariških HČitel|ic, iz Bergama (drugi); členov tretjega reda sv. Frančiška; dalje avstrijski, poljski, francoskih katoliških društev in kouferencij sv. Vincencija, belgijski, češki, alzaški, lorenski in ogerski. V mam so pa napovedani uastupni vlaki: nemški, švicarski, holandski, gnezdetisko pozuatijski, z Malte, iz Trsta, dalje ogerski (drugi) in rusinski vlak. (Zadruga liubljanskih gostilničarjev.) Sinoči so imeli ljubljanski gostilničarji prijateljski razgovor zaradi kandidatov za prihodnje volitve. Gospod F. Ferlinc, dosedanji načelnik je pismeno sporočil, naj se pri volitvi nanj ne ozirajo, ker bi ne mogel vtč načelstva sprejeti. Sklenili so gostilničarja gospooa Ferlinca še naprositi, da prevzame to mesto, kot pamestnik je bil imenovan g. J'8. Lenče, kot kan-(djdati za zadružni odbor so imenovani gg.: Andrej tlruškovič, Ignacij Druškovič, Ignacij Korošec, Seb. vili v odbor vkljub najsilneiši in najstrastuejši agitaciji. — Volitev župana se bode vršila v ponedeljek. Zopet nov dokaz, kako zanesl|ive dopisnike ima »Si. Narod". (Na Temenici) v litijskem okraju so bili pri občinskih volitvah izvoljeni, za župana Anton Faj-diga, za svetovalca pa France Prosen in F. Razdrč. (Pogorišče v Zaplani.) Iz Zaplane, 29. marcija. Nesrečen je bil za našo faro dan 19. marcija letošnjega leta. To nesrečo hočem v nekaterih vrsticah nadrobneje popisati. — Ob štirih popoldne zazrem iz sobe mali kozolec poleg Jakobove go-stilnice ves v plamenu, ki je gorel tem silnejše, ker je bil ves natlačen s suhim nastiljem. Predno bi mislil, unela se je i gostilna ter gorela hitro, ker je bilo pod streho spravljeno precej sena, komaj so odnesli iz hiše hromo ženo gostilničar-jevo. Ker je ta gostilna prav blizu cerkve in je močan sever ogenj nesel naravnost na oni kraj, bili smo vsi v groznem strahu zaradi cerkve. In res! kar pokadilo se je na zvoniku in na cerkvi, ki sta bila oba krita s hrastovimi skodlami in v trenutku je bila v ognju farna cerkev in zvonik. Zdaj se je začel tožen prizor. Jokanje in vpitje ljudij, katerih se je bilo na žalosten zvonov glas dokaj zbralo, bilo je preganljivo. A divji plamen, dražen od močne sape, se za to ni zmenil, uničeval je dalje, kar je dosegel. Tri strehe podžu-panove so bile hkrati v ognju: hiša, hlev in veliki vezan stog. Zgorelo mu je vse, rešil je le živino iz hleva in nekaj najpotrebnejših rečij iz hiše. Ko smo videli, da cerkev gori in je bilo vse gašenje zaradi pomanjkanje vode in hude sape zaman, prenesli smo Najsvetejše v župnišCe in vso crkveno opravo, dasi je bila i župna hiša v veliki nevarnosti. Potem smo si vse prizadejali da rešimo zvonove in zabranimo ognju vhod v cerkev. Posrečilo se nam je z božjo pomočjo. Z nevarnostjo lastnega življenja so se dvignili čvrsti možje zunaj po vrvi v zvonik ter gasili goreče tramovje s škafi vode. katero so dobivali po vrvi v zvonik. Obvarovali so tudi, da ni cerkev popolnoma pogorela znotraj, ker je ogenj silil notri pri oknih, vratih, in votlinah na oboku. Vendar se je vrhovno zidovje močno poškodovalo, počil je cerkveni obok skozi in skozi vsled vročine in vsled zgorelih vezi, ki so bile na sredi hrastove. Bali smo se, da se vsled velikih poškodeb na zidu in oboku cerkev ne bo dala več popraviti ter smo bili v silnem strahu. Kdor ve, kako slabi časi so zdaj za nas kmete in kako majhna jo naša soseska, razumel bo našo skrb in žalost. Toda komisija, ki je prišla pogorelo stavbo ogledat, se je izrekla, da se bo dala cerkev znova zvezati in popraviti ter ne bo treba zidati nove. In tako hvalimo vkljub veliki nesreči Boga, da so nam ostali zvonovi in da bo ostalo staro zidovje pri cerkvi. Seveda bo vsa poprava cerkve in zvonika prizadejala obilo stroškov, a zaupamo na Boga in usmiljene ljudi. Zavarovana je bila cerkev za 900 gld. pri »Unio catholica«, ki je po svojem glavnem zastopniku v Ljubljani škodo takoj na licu nesreče cenila in zavarovalnino vso takoj izplačala, dasi so se bile vrinile pri zavarovanju neke pomote, in bi po določilu vseh zavarovalnic dolžna bila plačati le 83°/0 zavarovane svote. Tako poštena in nesrečo pogorelca čuteča zavarovalnica zasluži očitno našo zahvalo in pohvalo, pa tudi priporočbo. Ker je zavladala zlasti zadnji čas v naših hribih velika beda in šteje mala župnija le nekaj nad 400 duš, prosimo ponižno vse za Božjo čast vnete dobrotnike od blizu in daleč, da bi kaj pripomogli k popravi zaplanske farne cerkve, da postane kmalu zopet dostojno stanovanje Najsvetejšega, ki biva med nami. Tudi oba pogorelca, i od katerih ni bil eden niti zavarovan, sta potrebna ; pomoči. Dolžnost mi je tudi zahvaliti one dobrotnike po Vrhniki in Verdu, ki so darovali deske, da smo mogli cerkev hitro za silo pokriti in zavarovati zidovje pred dežjem. Bog jim vsem povrni obilo! K sklepu moram dodati še pojasnilo glede nastanka ognja. Vrhniški poročevalec, ki je v naglici najprvo poročal v »Slovenca«, o našem požaru, poročal je, da se je vžgalo pri Šibenikarju, »kjer kuhajo žganje.« To se da umeti tako, da smo na Jožefovo v Zaplani žganje kuhali. Toda sel, ki je prihitčl na Vrhniko, je le rekel, da se je ogenj začel pri tisti hiši, kjer so včasih, to je svoje dui, kuhali žganje za kupčijo. Zdaj spomladi tukaj nihče ne kuha žganja, ker ga nima iz česa, kuhajo le v jeseni žganje iz sliv in druzega sadja. Toda nikdar ne v nedeljo, ker vemo, da je kuhanje žganja hlapčevsko delo. Poročevalec Vaš je torej sela našega v naglici napačno razumel; ogenj je pa nastal v stogu poleg »Jakobove« krčme, kakor sem že sprva omenil. Zažgal je slaboumen deček s prižigalnimi klinčki, katere je izmaknil v hiši. J. Škofic,' župnik. (Požar v Pliberku.) Dne 29. marca je nastal ve'ik pt žar v Pliber»u ua Koroškem. P. gorelo je 35 hiš in 13 gozdarskih p >sli>p i in s cer večinoma ona, katera so bila novo pozidana vsled pod-sipa 1. 1879. Cerkev, župnišče in šolo so ogn|egasci obvarovali. Mnogo delavcev in uradnikov je brez stauovani. Škodo imajo ua 100.000 gld. (Nauis na grobu kardinala Lavigerie.se glasi: »Tu počiva oni, ki je bil nekdaj kardiual Lavigerie in ki sedaj ni nič druzega, nego pepel. Moli zan|!" (Angleški konservativci) G adsione, navdušeni starec za krščauske vzore, io je slabo zadel pri odr-venelib konservativcih s svoiimi preosuovalnimi predlogi. Nasprutuiki njegovi, ki se postavljajo z A i \ imein iri „koD8(«rviititcevso p>.sali pred kr»ik>tu v „f nrifs": .Hladstorie naj se nik«r ne fndi, t)i prt.t vu ki njegovi p"iiiot otipavali v ječe z* dalrko manj resne grožnje, nejj.i so te. « katenm' sedaj gmzi ooozie ja." Vse prnttiNtaHintvo, vse ošabno anglnftt^o se je idru^ilo, d« utrnil io pravdno «vion> miio ►tiskarn Ir-bi. N«^- liiieraistvn se di u/i ž nj mi „N Fr. Pr«-sseu, židovski ue.telj ve^me avstrijskega meščanstva, ru-jivc (.zlasf j>« t 30. mansa) o nevarnostih, ki i»ret3 At>f>le&ki iu d i o vsa liberalna sodraa. Ufmio se, ne pruv ca Ana Rupnik, X' IX le nadkoljše kakovosti tjgv^fflffl ffl 1 priporoča ^kO!'' „W v veliki izberi in po * ~jflT nizkih cenah 11. Mikusch, tovarna solnčnikov in dežnikov v E.J-utlalja.sav 179 19-3 Mostni trg štov. IS. izdelovalka umetnih cvetlic, v Ljubljani sv. Petra cesta 13, priporoča a« \isi>kočaetiri duhovščini in slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih ion 4—3 šopkov za altarje in sveče, vencev za banderje in sploh vseh v to stroko spadajo ih umetnih izdelkov, kakor tudi popolne oprave za nove maše po najnižji ceni Telegram). Zagreb, 31. marca. Uradni list je objavil najvišjo odločbo, s katero se dovoli osnova stolice za inadjarščino in madjarsko slovstvo na tukajšnjem vseučilišču. Reka, 31. marca. Neresnična je govorica, da bi bil lloydov parnik semkaj pripeljal bolne za rumeno mrzlico. Bolni so se izkrcali že v Braziliji. Opava, 31. marca. Protisemitje so vložili ugovor proti Demelovi volitvi in mislijo dokazati nepostavno vplivanje na volilce. Lvov, 31. maroa. Rusinskemu državno-zborskemu klubu je iz 40 vzhodnogaliških okrajev došlo 226 peticij za uvedenje nepo-srednjih volitev v kmetskih občinah. Sof^a, 31. marca. Zdravje kneza Ferdinanda se je zboljšalo in se je danes že . sprehajal po parku. —• Poročila nekaterih listov, da je nemški zastopnik ugovarjal ob- j sodbi Georgjeva, se ne potrjujejo. Pariz, 31. marca. Večina, ki je vrgla ministerstvo, je bila sestavljena iz 120 desničarjev, 30 boulangistov in kakih 100 radi-kalcev. To glasovanje je imelo političen značaj. Pariz, 31. marca. Skoro vsi listi jako ojstro obsojajo ministerstvo in zahtevajo, da se popolnoma prenovi. Slišijo se glasovi, da naj se takoj razpišejo nove volitve Splošno je mnenje, da je razpor mej zbornico in senatom bil le pretveza, da se je vrgla vlada. Zmešnjava je sedaj velika in je skoro anarhija. Pariz, 31. marca. Danes dopoldne je Carnot sprejel predsednika obeh zbornic in se ž njima posvetoval o sestavi nove vlade. Peterburg, 31. marca. Po došlih po- i ročilih so Angleži v sporazumljenju s Kitajci i zaseli majhen hanak Kandžut. Iz tega hanata j lahko podpirajo Kitajce in Afgane. Cez ; Kandžut se bode vo/.ilo angleško blago v Kašgar, kamor se je dosedaj prodajalo rusko blago. krojač v Ljubljani, Židovska steza se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje raznovrstne duhovniške obleke slavnemu občinstvu pa v izvršitev naročil na obleko za gospode in dečke po najnovejšem ali poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno delo, nizke cene in točno postrežbo. 183 (3-1) D4T Vnanja naročila izvršuje točno in natančno po želji. Čista kri zdravje! Grinle, izpuščaje, hraste, občna trudnost, lub >si izginejo p; i zdravi krvi I Mi jamčimo za radikalen vspeh pri rabi naše metode. Pri vprašanjih naj se priloži marka za odgovor. 63 6 6 „Office Sanitas", Pariš 30 Faubourg, Montmartre. Na Najvišje povelje Nj. c. in kr apostolskega veličastna. Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterjskih dohodkov zajamčena XVI. državna loterija za skupnovojaške dobrodelne namene. 3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma a 500 gld., I glavni dobitek s 30 000 gld,. z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 duhitknv po 1000 «ld., 15 dobitkov po 500 gld , 100 dobitkov po 100 gld. naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 trId. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dnč 22. junija 1893. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Podrobnejša določila ima igralni načrt ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj. I., Riemergasae 7, II. S'ock, im J^koberhofe. kakor tudi po mnogih prodajainieah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste. Na Dunaju, v marcu 1893. 47 6—1 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. ! Kaj tacega. še ni l>ilo ! Illustrirte Weltgeschichte fiir das Volk mit besondererBeiHcksIchtlgung dcrCulturentivleklung. 140 tedenskih snopičev po 6 kr. F a u 1 m a n n : Im Reiohe des Geistes, illustr. Gesehi lite d<-r VVissenschaftHn SO sn»p čev po 30 kr. Kaufmannisohes Adressbuch fiir Industrie. Handd und GrewerbH der oesterr.-ungar. Monarchie; namesto'gld. 15"— samo gld. 550. Za Velikonoč in Blnkošti priporočam W molitvenilie "M slovenske in nemške po najnižjih cenah. Na željo pošljem tudi na ogled. Prodajalcem na drobno daje se jako ugoden rabat. Vspreietna se naročnini na ,.Bazar ', ,,Frauenzeitung'', ,,Elegante Mode", .,Wiener Mode ", „Mcdenwelt", itd. f>o naj nižjem zaračunenju. 171 3—2 J. (.lOMIU v Ljubljani, trgovina s knjigami in papirjem. 3 Molitliro l)Ui'x<> C Premovana z častno diplomo in zlato svetinjo ti a higijeničnih razstavah v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bruselju in Tunlsu. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Med,;tovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo (1) lekarničarja 50 — 15 < KfflJ PlCCOLI-ja i | ! ' lll^Vjj^ilil v LJubljani, kropi in ohrani ; bJI1- ■Ij^j želodec zdrav, pospešuje , UluI ii;'.uiU-J prebavljanje in čiščenje. ' , Izdelovalec jo razpošilja v škatljica b po 12 in več , ' steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr. ' Vremensko »poročilo Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Ccnilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—7) zrakomera v mm toplomera po Celzija ophzovanja 7 "u. zjut. 734 6 31 2 u pop. "33 2 9. u z več 33 2 Srednjs t ■>n>pr\t ............................................................................................................................................................imimii mmiiiiiiig 1 i ■■>'■ Lepa mladinska knjižica! iKj^-KfSS^i | 1 K Jfcnjlžleodiči »lika I.oona | s XIII., obsoga 110 ste. i S "A in proslavlja letošnji jnbi- i 5 JJ: loj sr. Oče.a ter »OOlctni 1 s spomiu /.inage pri Sisku t I p08veCSnl 3 K otrotiki igri, ki sc Inliko | p predstavljiv b, o, posebnih | S LO II E N S K I M L A 0 I N I, = priprav. Zaradi hfinc ob- ! = ^ liko. mikavno, večidel pri- 1 _ = g« povcdovalno vsebine jo zelo j II K zVezek^ 5 M pripravno spominsko . a S darilo, kakor tudi pri- 1'ismena naročila sprejc- X ■ S morno darilo za pirubc. Uredil ™a tudi Alojzij Stroj, ] g I« za birmo, ob godovih. v ljubljanskem semenisči. \ = g koncem šolskega leta in ALOJZIJ STROJ. * V; j š g "b podobnih prilikah. fi ■ Š J'- ^ II. zvezka • H S ____J0 "e nGiroHfco izvodov fS j | r,lvno tara inlsli coni fš I = »pSKHjM^Jg-S^ Založili sotrudnikl. P««>»1- 1» I I iskala Katoliška TIskarna v I,jubljani. * 'g i | SPHSMlg 1893 rr. , - — J4 j = ........... I :V:....... -i • Lepa mladinska knjižica! • > II | •■::■■ j ...............................iiiiniiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiriiiiiiiii»nt»iiiiiiii'iii'i'tii«MtiiMiiiniiiiiiiiiti»iiiiinniiiiiiiiMiiiit] Dr- Alfonz Mbsche, odvetnik v Ljubljani, javlja tuJinirn srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da mu je njegov preljubi stric, velefastiti gospod Vincencij Mayr, knezoškolijski svetnik iti župnik v pok. po dolgotrajni mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče danes popoldne v Zalogu na Gorenjskem mirno v Gospodu zaspal Pogreb ranjkega bode v nedeljo 2. aprila ob 4 uti popoldne v Zalogu Sv. maSe zaiiušnice brale se bodo v \e 1 požitnik-u. "J U L. S. Videlo žiinanstvn v fh-L-ninl m»i*oHn ai. 08. -f-k ■■ 187 3-1 Razglas. Pri mestni hranilnici ljubljanski izpraznjena je služba tajnika 'VE z letno plačo 1500 goldinarjev. Za to službinsko mesto je treba dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru iu pismu, potem znanje trgovinskega knjigovodstva, vsega hranilničnega posla, dalje zemljeknjižnega zakona in vseh s tem v zvezi stoječih zakonitih predpisov. Prošnje z dokazili o predpisani usposobljenosti, o starosti in o dosedanjem službovanji vložiti ie ljani, Slonove ulice štev. 11. Po najnižji oenl dobe se tudi naj-raznovrstnejše s stenske ure, ure za dvo- C* rane in s stojalom, ure- [Jfl budilnioe itd. Največja zaloga prstanov, uhanov, L"J verlilo, srebrnih in zlatih, vse po to- 11 vamiški ceni. 185 1 114] Popravila Izvrinje točno pod Jamstvom. - Ilnstrovanl oenlkl so ffjl 14 franko na razpolago. — Poitna naroČila Izvrinje obratno. Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 17. marca 1893, št 1286 prodajalo se bode v zapuščino dne 9. januvarija 1893 v Trebnjem umrlega trgovca gospoda Vinko Verhovšek-a spadajoče skupaj sodno cenjeno na 4506 gld. 54 kr. Kupovalcu prepustila se bode tudi v zakup prodajalnica s skladiščem vred za drobnost in blago, kakor tudi potrebno stanovanje, obstoječe iz sobe zdolej, kuhinje, sobe za hrano, Sotem ene šupe za shranjenje drv in prazne posode in tretjega ela vrta za letni zakup 400 gld., ki se ima za pol leta vedno naprej odrajtovati in sicer za 6 let zaporedoma. Ponudbe z 10% varščine doposlati se imajo do dne 6. aprila 189 3, kateri dan se lahko vse pregleda, na c. kr. okrajno sodišče v Trebnjem, ali pa podpisanemu sodnemu komisarju. Ako ne bode nobene ponudbe, bode se prodaja mešanega blaga na drobno, vršila 10. aprila 1893 od 8. ure dopoldne naprej, in ako bode treba prihodnje dni po javni dražbi proti gotovemu plačilu. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji vidijo se pri podpisanem sodnem komisarju. Trebnje, dne 18 marca 1893. Notarski substitut kot sodui komisar: Matevž Beža?i. Izpraznjena bo pri farni cerkvi v Soteski letos o sv. Jurju služba organista in cerkovnika lahko se prevzame pouk na zasilni šol', kar povikša plačo za 180 gld. Kdor bi želel to službo prevzeti, zvd potrebno ustno ali pismeno od farnega predstojništva v Soteski (Hof in Krain). 159 3-3 Razpela i Majaliica cvetlic □P«- jm j grenki konjak, okusno in najboljše sredstvo za želodec. I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Ubald pl. Trnk«czy, lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat. cL. a < ? O C 0 p ;i-::::rjc umj stoječa in viseča v vseh velikostih, kapeUoe in kropilčld s podobami in kipi najfinejše iz lesa izrezljani so posobno pripravni za 180 4—4 darila o veliki noči, božiči, rojstnih dneh in godovih. Prodaja jih po ceni F. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). Cena gld. 1-85 sko-edrom 3 gld. 8 ci-fernico svetečo se ■ po noči, 40 kr. več. — 6 komadov unijskih budil poštnine prosto na vsako poštno postajo gld. 10'50. ' lVTrt Vnsf ^ ^oglata kasetna oblika, ni- ilUTUSli kelno okrovje pozlačeno, bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, > ura budilnica z bitjem */i 'n V» ure> eena ( gld. 7-—, brez bitja gld. 5-—. — Ku- kučna ura, bitje '/, in '/i ure, 50 cm. dolgosti, iz- > rezljana omarica, koščeno kazalo in številke,cena 7 gld. ( Kukovica, prepelica in repetiranje, dolgost skoro 1 m„ , bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna > remontolr ura za gospode, odkrita, masivno ( novosrt-brno okrovje 4 gld., z dvojim okrevom 6 gld. Zakonski prstani, 14karatni, po 4 gld.. močni > 5 gld. komad. • 43 10—6 [EMILMA7EE, Dunaj, I., Schottenring 33. ( Tovarniški oeniki zastonj. 1 " Vse proti dveletnemu jamstvu. "^H Aktiva. registrovana zadruga z neomejeno zavezo. BILANCA za 9. poslovno leto. Pasiva. Hiša vi. štev. 346 Ptuj..... . „ „ 52 ...... Inventar .......... Posojila 3172 zadružnikom .... Zaostale obresti od posojil .... Naloženi denar v hranilnicah . . V poštni hranilnici...... Menice in tiskovine...... Gotovine v blagaini dne 31. decembra 1892 gld. kr. 31057 33 7250 — 394 12 565591 38 4475 82 18219 99 1154 97 344 77 5936 07 634424 45 Glavni deleži....... 2000-— Opravilni deleži od 3185 zadružnikov ......... 48651 04 Hranilne vloge od 1214 vložnikov 516216 U6 Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog do 31. dec. 1892 18810 90 Za I. 1893 predplačane obresti od posojil....... Splošni rezervni fond 1. januvari ja 1892 . . . gld. 7744 10 o% obresti do 30. junija 1892 . . „ 193 60 4,/s/4 do 4B/H°/0, po tabeli II. s 44/„ do 53/0°/0, po tabeli X. s 63/4 do 7% jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij. Tako zvana prosta tontlna, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in po-kllo. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči lzpodblti, po preteku treh let pa ne more več zapastl in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. in 90 6-3 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v Lijub\jani, Mestni trg 25. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. ^ Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreinrjeva Kneipp - a sladna kava fahko^re^mo^d^imo^fcn;««««^"11- ™do°eino P™lnmifij, I., Singerstrasse 15. Iil'1 IMvtillli' LrnirliifC poprej univerzalne krog lil 1 KlSlllllt HI UglJIl l^ ljioe imenovano, so staroznano zdravilno sredsto proti zapretju Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 kroglji-cami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri neirankovanej pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr, 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno MF* Pserhoferja kri čistilne krogljice in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofor in sicer v rudeči barvi. Balzam za ozebljine 1. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 steklenica 50 ir. — Ameriška maža za protln 1 gld 20 kr. - Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 7o kr. — Balzam za gu&o, 1 lUkon 40 kr.. s frankovano pošiljatvijo 65 kr. - Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti spr jenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 steklenica 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fljakarskl prašek, proti kašlju itd. 1 škatlja 35 kr. s lrankovano pošiljatvijo tO kr — Tannoohinin-pomada, J. Pserhoferja. najboljšo sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. - Univerzalni obliž, prof Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd.. 1 1 nček 50 kr., s frank, pošiljatvijo .o kr. - Universalna čistilna sol, A. W. Bullrich-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavIjanja, 1 zavitek 1 gld. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in Inozemske farmacevtično sp-cijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti z vrši se najhitreje proti pred pošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. ar Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-nioi), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. J. N. POTOČNIK, ki 'ojaški mojster, v I-Jnl>ljani, Kongresni trg št. 17 (Uršulinsko poslopje), se priporoča prečast. duhovščini v naročila vsakovrstne duhovniške obleke iz _ najboljšega trpežnega bltiga, katero ima v veliki izberi v zalogi. Obljubuje točno postrežbo, vestno delo po nizki ceni. 138 8—3 Presenetljive gospejnih in ***** dekliških oblek po gl. 12*— in dražje. •V vv yv v Zj pogl. 10*— in dražje, po gl. 10*— in dražje, po gl. i3*50 in dražje, po gl. S*— in dražje, po gl. 6*— in dražje, po gl. 4'— in dražje, \ po gl. 5*— in dražje, o Z l Uniforme uradnike vsake kategorije. Poleg teh apecijnlitete v kravatili, srajcah, ovratniki in manšete. Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blagu za vsakoršno W eerk?ew obleke, dalje krasno iti trpežno izdelane masne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke. Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno. kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, na pr.: monfttraiiec, svetilnice, križe, kelilie, svečnike, l^stencii itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno nizkej ceni. VelespoStovanjem Ana Hofbauer i Sargov Sargov KALOOONT imajo zaradi pripravne spi »ve, nizke orne in ri-tute v ra» i pri dvoru in plemstvu, pa tudi v najpri-prostejši meščanski hiši. Priznanja najvišjih krogov so priložena vsakemu kosu. Varujte Sargov KALODONT parfume-rijah, 539 (6) ^ona o td r & ^ au pi;ipr08ta,in.izvršena v vseh W ^m W Smmp slogih, dobi in naroča se pri Leop. Tratniku v Ljubljani, sv. Petra oesta 27. 267 52-50 Velika zaloga vina. •Š o •a o 3 aa > a Q> jo « d a a a -o o hI Dominik Trojanšek, veliki posestnik, v Gorici, Via Municipio št. 8, priporoča s* posebno f««'. duhovSčihi in drugim gonoodom. ki ž-le imeti » resnici zanesljivo 133 lfi—5 dobro vino belo in črno. Vsriu uaro6iiel|em vina zagota»l,am najoižie et-n-' in naiboliše bla^o. Imam u>rstuo ,,rebulo" iz go ria posnbno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni ) < o i* z a. Dne 30. maroa. Papirna renta 5%, Ii5% davka ... 98 gld 84 kr. 3rebrna renta 3 16% davka ... 98 . 75 . Zlata renta 4%, davka prosta . . 117 , 35 „ avstrijska kronina renta, 200 kron 96 . 75 „ Vkcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . 990 . — £red tne akcije, 160 gld. ...... 356 , 75 ., London. 10 funtov stri...........121 . 35 Napoleondor (20 fr.) ............9 „ 66 . Cesarski cekini o „ 75 Vernikih mark 100 59 . 42',. Dn6 30. maroa. Ogerska zlata renta 41 . . 115 gld. 85 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 „ 35 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 148 — „ 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 167 . — „ Državne srečke 1. 1864.. 100 gld . . 197 „ 75 „ Zastavna pismaavsrr.osr.zeui. kred.banke 4% „ 70 „ Zastavna pisma „ „ „ - 4V, % 100 „ 20 „ Kreditne srečke. 10!» eld. . 201 „ 50 „ St. Genois srečke. 40 kM 67 „ — 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. — ter. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 90 „ Rudolfove srečka, 10 gld.......— » — t. Salmove srečke, 40 gld................69 , 35 „ VVindischgraezove srečke, 20 gld..........74 . — , Ljubljanske srečke.........22 , 50 „ Akcije angio-avstniske banke, 200 gld. . 159 . 50 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2940 , — . Akcije južne železnic«. 200 gld. sr. — — , Pauirn.h rubeliev 100 127 „ — I j^f M I'1*1*11Zanesljiva Informacija o stalno jultl tlll • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sv&ri pismeni in ustni brezplačno Celotna naročnina s poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60 Menjarnična delniška družba ..TI E R C U R" Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilfferstrasse 74 B. ati" Vestni nasveti -&B. za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti n n 1 o c n i h glavni c.