Leto LXXIII, it. 61 Poltah« » lotortnl - DU PoatfeHtf ton bmUt Preis - Cena C 2 UredoUt*« ta apravai Ljubljana Kopitar)«** 1 Telefon U-61-D M Uuaečna naroinlaa n lit - Cek raA LJubljana I0.6H u oaroinlr« la 10.»« ta tnaarata. UklJnAno ta •topatTa ta oirtaa« U Italija U Inozematvai UPI 8. K. Mllaoo Gokopltov aa »rt!»n« SLOVENEC Der Wehrmachtbcricht im heutigen »Jutro« Sovražni velenapad ob Moseli, Saari in v spodnji Alzaciji Naše bojne skupine ob Blatnem jezeru so vdrle v sovražno glavno bojišče. — Popolni obrambni uspehi pri Schwarzwasserju in Striegau. — Uspešna obramba Breslaua in Glogaua. — Kolberg se drži dalje. Prodorni poskusi na Gotenliafen in Danzig preprečeni. — Pri Rema-genu smo zavzeli nazaj višine in kraje. Fiihrerjev glavni slan, 15. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Južno od Blatnega jezera so prodrle naše bojne skupine kljub naraščajočemu sovjetskemu odporu v ■nočno zaminjeno sovražno glavno bojišče. Na obeh straneh prekopa S a r -v i z smo zavzeli v trdem boju nadaljnja močno izgrajena boljševiška oporišča, izravnali s tem nase bojišče ter odbili silne protinapade. Borbeni in lovski letalci so podpirali napade ter prizadejali pred vsem sovjetskemu oskrbovalnemu prometu težko škodo. V letalskih bojih iu s protiletalskim topništvom v sestavu letalstva je bilo sestreljenih 36 sovražnih letal. V Slovaškem Rudogorju so obležale posamezno naprej prodrle sovjetske napadalne skupine južno od II e i 1 i g c n k r eu za in pri Altsohlu pred našimi oporišči v zaledju. Včeraj so dosegli naši oklepniki in grenadirji, ki so pri Scliwarwas-s e r j u vedno znova prešli v odločne protisnukc, popoten obrambni uspeh, s smelim sunkom so zavzeli sovražne postojanke severnovzhodno od Strie- Sa u a ter jih obdržali kljub vsem oljševiškim napadom. Trdnjavo B r e s I n n uspešno branimo v zagrizenih hišnih bojih napram s severa in jugu pritiskajočemu sovražniku. Tudi posadka Glogaua drži svoje postojanke v hrabrem obrambnem boju. Ob Odri, pred Stettinom ter ob mostišču Dlevenovv so se zrušili boljševiški napadi, ki so bili brez zveze, po večini pred našimi postojankami. Branilci Kolbcrga so vzdržali pod .silnim obstreljevanjem nadaljnje močne sovražne napade ter niso odgovorili na dvakratni poziv k predaji. Ob bojiščnem loku pri Gotenha-lenu in Danzigu, posebno na področju Quassendorfa smo v težkih bojih zopet preprečili prodorne poskuse boljševikov, ki so napadali z močnimi oklepniškimi silami. V obrambni bitki za vzhodno P r u s i j o so se zrušili nadaljnji napadi sovražnih armad, ki so bili izvedeni na široki bojni črti med E i s e n-b e r g o m in trdnjavskiin področjem Konigsberga ob odličnem bojnem Poročila o položaju na bojiščih duhu naše pehote. Vdrle sovjetske sile smo prestregli pred postojankami v zaledju ali pa jih s protinapadom vrgli nazaj. Iz uničenih 88 sovražnih oklepnikov je razvidna trdota bitke. Zaradi popolnega nemškega obrambnega uspeha med peto bitko v K u r -I a n d i j i je moral sovražnik prenehati s svojimi predornimi poskusi tudi na bojnem področju Fraucnburga. Premike in zbirališča nasprotnika ob spodnjem Renu smo učinkovito obstreljevali s topniškim ognjem. Kljub močnemu odporu so zavzele naše čete s protinapadom nazaj višine in kraje vzhodno od R a m a g e n a. Po ponovnih napadih so Amerikanci sicer dosegli zopet nekaj vdorov, ki pa smo jih zajezili. Ob M o z e I i, ob Saari in v spodnji Alzaciji je prešel sovražnik v velenapod proti našemu bojišču zahodno od Rena. Z močno uporabo umetne megle se mu je posrečilo severnovzhodno od K o c h e m a in pri ti r z i g u priti nn vzhodno obrežje Mosele. Med Osburškim in S c h w a r z vv a I d s k i in visokim gozdom se nadaljujejo težki obrambni boji. Težki boji so se razplamteli tudi za naše postojanke med F o r b a -c h o m in Ilagcnauom. V Italiji je uničila neka napadalna skupina padalskih lovcev južno od I m o 1 e neko sovražno oporišče, zajela številne italijanske ujetnike ler prizadejala sovražniku visoke krvave izgube. Zaradi napadov sovražnih bombnikov na severnozahodno iu zapadno Nemčijo je nastala težka škoda posebno v stanovanjskih predelih Hannovra, Hildesheima. Gilterslocha in Hattingcna ob Ruhri. Ameriški oddelki so odvrgli bombe na kraje v jugovzhodni Nemčiji. Ponoči jc bilo usmerjeno sovražilo bombniško strahovanje proti srednjenemškeinu področju. Po dosedanjih poročilih so sestrelile zračno obrambne sile 23 štirimotornih bombnikov. V poslednjih dnevih so napadli številni »napadalni vikingi« in najmanjše podmornice cilje na področju Schel-d e. Po dosedanjih poročilih so potopili štiri ladje z 12.000 brt. Z gotovostjo je računati na nadaljnje uspehe »napadalnih vikingov«, ki sc šc niso vrnili. Doslej za 35 milij. ton ladij potopljenih Berlin, 15. marca. V zvezi z vojnim jioročilom z dne 14. L m. javljenimi najnovejšimi potopitveniimi uspehi nemških podmornic javljajo, da je bilo od pričetka vojno potopljenih okroglo 35 milijonov ton sovražnega ladijskega prostora; od tega so 24,1 milijonov ton potopile edini-ca nemško mornarice; levji delež pri tem uspehu imajo nemške podmornice, ki so potopile za 20,33 milijonov ton ladjevja. Zaradi teli visokih izgub je doživela angleška trgovska mornarica, ki je imela ob izbruhu vojne z 18,8 milijoni ton skoraj dvakrat toliko trgovskega ladjevja, kakor severnoameriška trgovska mornarica, tako občutne izgube, da je severnoameriški trgovski mornarici danes podre- jena. Takrat obstoječe razmerje sil z 2:1 v korist Anglije 6e je medtem spremenilo v korist Združenih držav z 1:8, kar pomeni. da odpadejo na vsako britansko trgovsko ladjo kar 3 severnoameriške trgovske ladje- S tem je angleška trgovska mornarica izločena kot nekoč odločujoč laktor v prekomorski trgovini- Čeprav je bilo v Angliji od pričetka vojne izdelanih za 5,5 milijonov ton ladjevja, vendar to ni moglo zadržali propada angleške trgovske mornarice, ki ga je povzročilo delovanje podmornic. Doslej uničen ladijski prostor v obsegu 35 milijonov ton prekaša namreč celotno stanje angleške in severnoameriške trgovske mornarice v letu 1039. 6koraj za 7 milijonov Ion. Moskvi se na Poljskem ne mudi Stockholm, 14. marca. Čeprav je preteklo od, Jalte že mnogo tednov, se vprašanje sestave nove poljslke vlade doslej še ni premaknilo z mesta. Moskva očividno hoče do skrajnosti izkoristiti svojo zmago v Jalti. Z novo vlado se ji ne mudi, ter medtem raje nemoteno zatira preostanke Poljakov, ki so zvezani z londonskim begunskim odborom in z domovinsko armado. »Stockholms Tidningen« poroča iz Londona, da označujejo v dobro poučenih krogih razvoj poljskega vprašanja kot medsebojno merjenje moči med Molotovim in britanskim veleposlanikom, dočim igra ameriški veleposlanik vlogo pasivnega opazovalca. Poročila pravijo, tla se Sovjeti Mikolnj-czykovemu vstopu v novo vlado ener- Nemčija se ne bo predala Madrid 14. marca. Španski list >In-formaciones« ugotavlja, da je odpor Nemcev brez primere v zgodovini. Nemški narod dnevno črpa iz trpljenja nove energije, ker ve, da jo zmaga možna. Nemški narod je spoznal, da lahko dose-žo zmago samo s fanatično odporno voljo in trdno vero. Ravno trpljenje nemškega naroda ustvarja pogoje za obrambno voljo ne le Nemčije, marveč tudi vse Evrope. FUhrer je prerokoval nemško zmago in prišel bo dan, ko bo zapadni svet, za čigar ohranitev se Nemčija bori, marsikaj obžaloval. Nemčija se ne l»o vdala, slani garda Evrope se ne vdal gično upirajo, dočim stoji Mikolajczyk na angleško-ameriškem vladnem seznamu na prvem mostu. List londonskih lublinskih pristašev, ki si jc nadel značilno ime »Pravda«, jo prikazal nedavno Mikolajczyka kot britanskega agenta. Švedski list niše ob koncu, da bo poljsko krizo kljub Jalti izredno težko rešiti. Diplomatski dopisnik »Dai-ly Maila« dodatno poroča, da ni mogla v Moskvi zborujoča zavezniška komisija poslati doslej na Poljskem in v inozemstvu živečim poljskim političnim voditeljem šc nikakih povabil. V diplomatskih krogih so zelo zaskrbljeni, ker Poljska ne bo zastopana v San Francisc.il. S tem se bo močno omajalo zaupanje malih držav. Zastopstvo Poljske, v San Franciscu pa je odvisno od nove vlade. Nova kriza v Belgiji Ženeva 14. marca. V Belgiji že zopet grozi nova vladna kriza. Kakor poroča londonski list »Observer«, gre predvsem za to, ker se katoliška vladna stranka z vsemi sredstvi brani dati boljševiškemu prehranjevalnemu ministru neomejena pooblastila. Na deželi vladajo povsod boljševiški prehranjevalni odbori in minister je zahteval, da mu podelijo pol-nomočja, da lahko neomejeno rekvirira pri kmetih. Zaradi toga se bojijo, da bi boljSevlzem prodrl v vso deželo. Boljše-vifiki strankin list že odkrito zahteva sestavo levičarske koalicije. llerlin 13. marca. Glavni dogodek na bojiščih je na novo oživela bitka v vzhodni Prusiji. Od torkovih jutranjih ur napada tukaj po večurni topniški pripravi zopet sodem sovjetskih armad in številni oklepniški oddelki na obeh straneh Zintena proti Heiligenweilu in južno od Konigsberga proli Brandenburški. Nemški oddelki, ki to tukaj že 7 tednov bore. med njimi deli jiadalslto-oklepniškega zbora Hermann Goring, ki so doslej uničili ali onesposobili 383 sovjetskih oklepnikov in naskakovalnih tojx»v, kakor tudi 217 protioklepniških topov in 23 letal, so obdržali v prvem navalil strnjenost bojišča. Novi naval, ki je veljal sovražnika 101 oklepnike, je trajal še ponoči. Boljševiki v zapadni Prusiji z močnimi silami silijo dalje v smeri na Gotenhalnn in Danzig, no da bi Jim uspelo raztrgati ali bistveno nazaj jioriniti nemške odjiorne črte. Boljševiki so pri tem izgubili 31 oklepnikov, 15 od teh z oklepniško pestjo. V Kurlandiji pred Stettinom, ob loku Odre in v Sleziji pa je popustil boljševiški prilisk spričo visokih izgub, šelo po dovozu novih oljačenj bo sovražnik lahko izveden nov napad. Na obeli straneh Schwarzwasserja so izvojevale nemško čete jasne obrambne uspehe z žilavo vztrajnostjo in energičnimi protinapadi. V srednji Slovaški so izboljšale svoje položaje in na področju pri Zvolenu so v prolisunkih zaustavilo krajevno prodrle sovražnikove sile. V nadaljevanju lastnih napadov so kljub ogorčenemu sovjetskemu odporu preložili svoje Črte na Madžarskem daljo med reko Sio in jezoToin Venecze. Tudi na zapadu se je lc malo spremenilo. Sovražnik, ki je napadal oh predmostju pri Rcmagenu, je naletel na ojačen nemški odpor ter je le vzhodno oTimes« poroča, da je general Radescu še vedno v britanskem veleposlaništvu v Bukarešti, kamor je bil nednvno zbežal. »Tirne?« dodaja, da ne morejo britanski novinarji odposlali iz Bukarešte uikakili poročil o krizi, ker ie sovjetsko cpu-zura preprečila pošiljanje vseh tozadevnih poročil. Eden o Albaniji Amsterdam. Eden je izjavil v srcuu i spodnji zbornici, da Jo položaj v Albaniji sedaj preveč nepregleden, da hi lahko priznali sedanjo tamkajšnjo upravo li*il albansko vlado. Britanska vlada je dobila pred kratkim prošnjo jjL,TJraa«\ da prizna albansko vlado. V knitkijm bo prispelo v Albanijo angleško vojaHko f«> slanstvo, ki l>6 stalno jioučevalo o tamkajšnjih razmerah angleško vlada »Baltske« volitve na Finskem Stockholm, 14. ninrca. »Svenskn Morgcnbbidet< se bavi v nekem članku z bližnjimi volitvami nn Finskem ter piše o boljšovišketn pritisku, dn se je bati na Finskem »bnltskili volitcvc. Ako bi obveljalo moskovsko tolmačenje na Krimu sprejetega pojma »pomoč ra ustanovitev demokratskih institucij«, potem je kaj no mestu vprašanje, kuj naj bi po zavezniškem mnenju pojem demokracije dejansko pomenil. Frclm jo ugotoviti, tla volitve v takem slabem položaju, kot jc bil ustvarjen na Finskem, nikukor ne morejo odgovurjuti ljudskemu mnenju. Stockholm, 14. marca. Začasen iziil finskih parlamentarnih volitev bo znan verjetno šele v torek 20. murcu. jioru-čn »Stockholm Tidningen« iz Helsinkov. V noči nn ponedeljek bodo prispeli šc nadaljnji izidi i/, posameznih mest in krajev. Razdelitev mandatov t.a vso Finsko 1m> razvidna v torek. Končni izid volitev bo nadalje zavleklo pošiljanje velikih količin volilnih lirikov evakuirancem. Volitvam bo sledila sprememba vlado. Verjetno bo Paasikivi šef nove vlade. Stari parlament sc bo sestal 5. aprila, novi pn v soboto 7. aprila. V tednu, ki se bo pričel 9. aprila, bo verjetno /e objavljena sestava nove vlade. Debata v spodnji zbornici Amsterdam. Churchilla so danes vprašaji v angleški spodnji zbornici, nli sn je pri razgovorih z grško vlado razgovarja! o aneksiji južnega dela Albanije po Grčiji. Churchill je na to zunikalno odgovoril ter izjavil, da niso riugovarjali o vprašanjih južne Albanije. Nn neko drugo vprašanje je odvrnil Churchill: :•() vseh teh ozemeljskih vprašanjih bo govora na mirovni konferenci, ker ni možno urediti teh vprašanj v nobenem dolu K v rope brez upoštevanja celotncga zemljevida Evrope. Vendar obstajajo primeri, ki so izven te kategorije. Amsterdam. Churchill jo sporočil včeraj v spodnji zbornici, da se posvetuje angleška vlada z vladami dominionov o tem, da bi dobili člani poljskih vojaških oddelkov, ki se nočejo vrniti nazaj na Poljsko, britansko državljanstvo. Churchill je nadalje izjavil, da mu je iz osebnih informacij znano, da jo »zelo mnogo Poljakov zelo nesrečnih ter da se ne morejo prilagoditi novim pogojem«. Vsled tega ji m je treba, čo no bi šlo drugače, odpreti vrata britanskega imperija ter jim podeliti britansko državljanstvo. Amsterdam. Konservativec Captain Densan ie vprašal včeraj v spodnji zbornici angleškega zunanjega ministra Kde-na, ali le pripravljena angleška vlada priznati Romuniji položaj ssovojskujoč« se« države, potem ko Je Izgubilo Romunija no strani zaveznikov od nvgustn pri bližno 100.000 mož. Eden je odgovoril (14 lo vprašanje i >ne<. »SLOVENEC*, petek, 10. suSca 1945 - št. Ol Velik komunističen poraz na Kremenjaku V dneh okrog 8. marca so domobranske bojne skupine in posadke vzdolž glavne dolenjske ceste zadale komunističnim tolpam prav občutno kazen za njihova brezobzirna zadnja ropanja. Pred dobrimi desetimi dnevi so se namreč iz Suhe Krajine na tihem priklatile v okolico Cateza in Tihoboja tri komunistične »brigade«: Gubčeva, XII. in Dolenjski odred. Pri svojem umiku z nevarnega ozemlja v Suhi Krajini v še bolj nevarno ozemlje v obroču domobranskih bojnih skupin in številnih postojank so komunistične tolpe imele dvojen namen: vsaj za nekaj časa so hotele obnoviti že dolgo pretrgano zvezo s komunistično XIV. »divizijo« na Štajerskem, to priliko pi seveda tudi dobro izrabiti za nova številna ropanja slovenskih kmetij. V temnih nočeh se je komunističnim »brigadam« v resnici posrečilo priti do štajerske meje. Tam so jim protikomunistični oddelki takoj preprečili vsakršen stik s štajerskimi komunističnimi »brigadami«, ki so isti čas pritiskale proti meji. V akcijo so poseglo nemške hojne flile, pa tudi proceišen oddelek gorenjskih domobrancev. Posrečilo 6e nm je zavrniti tolovajske zločince, zlasti še ko je s svoje izhodiščne postojanke tolovajem pritisnila v hrbet Me-ničaninova bojna skupina. V dnevih 6., 7. in S. marca so se v zgornjem predelu Dolenjske vršili precej ostri boji; komunistični tolovaji so se hoteli izmuzniti iz nevarnega obroča, v katerega so zlezli, domobranske skupine pa jim nikakor niso dovolile prebiti se nazaj v Suho Krajino. V noči od 7. na 8. marec so se komunistične »brigade« poskušale prebiti skozi črto med postojankama Gaber in Občine. Prispeli domobranski oddelki pa so prestregli Dolenjski odred, ki je štel okrog 180 tolovajev, in ga ta-korekoč razbili. Dolenjski odred je v boju z napadajočimi domobranci in v številnem prebijanju čez domobranske zasede izgubil 68 tolovajev, med katerimi so všteti edino mrtvi in ujeti. Ko je XII. »brigada«, ki se je mislila pretiti zadnja čez dolenjsko cesto, spoznala nevarnost, se je v strahu pred domobranci takoj umaknila nazaj. Oubčeva »brigada« pa, ki se ji je posrečilo prekoračiti dolenjsko cesto, tudi ni ostala brez kazni za svoje najnovejše zločine. Meničaninova bojna skupina se je namreč še isto noč napotila za tolovajsko •brigado« in jo preslregla še preden so komunisti prebredli Krko. Na Kremenjaku v bližini Lučarjevega Kala se je razvila ostra borba, v kateri je Gubčeva »brigada« imela nove velike izgube. V boju ie padlo 69 tolovajev. Tako zasluženo kazen so domobranci naložili komunističnim tolpam in jim dali novo svarilo, da je za vedno minil čas, ko so komunistične tolpe lahko v miru ropale slovenske vasi. Domobranski oddelki se ob vsakem klicu na pomoč dvignejo in odhite v boj. Akcija proti komunističnim tolpam se še nadaljuje in se ne bo prej končala, dokler 6e ne bodo komunistične tolpe razbite razbežale na vse strani. Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnice«! Vsakdanja Ljubljana po kronistovib zapiskih GOSPODARSTVO Zvišane občinske trošarine na alkoholne pijače Z odločbo 8ofa pokrajinske uprava XI. št. •.'120/1 s dne 26. februarja t. 1. jo » veljavnostjo od 1. ni are« t 1. dalje mrttnl občini ljubljanski odobreno zvišanj« mestno trošarin« no alkoholne pijačo p« naslednjih zvišanih stopnjah (v oklepaju navedene odmore so bilo veljavno dosodajjs na rum, konjak, likerje itd. od hektollterske stopnjo .15 lir (16 lir)i na Špirit od hektol. stopnje 21 lir (10 tir); na žganje vseh visi od hektol. stopnjo 27 lir <12 lir): na vino v sodih in steklenicah od litra 6 lir (2.25 lir); na ljubljanski vermut od litra 8 lir (3.50 lir); na izvenljubljanski vormot lr na vsa peneča se vina do fakturne cene 200 lir od litra 11 Ur (5 lir); n« Šampanjec od 7 det steklenice 66 lir (80 lir); na domača boljša peneča se vina od 7 del st okleni ee 33 Ur (15 Ur). Z Isto odločbo je bilo mestni občini ljub. ljsnskl dovoljeno, da pobere razliko mod *\-iSono in prejSnjo nitjo trošarino tudi na vse »aloiro navedenih alkoholnih pijač, kt *i,paUajajo pri toiilcih na drobno in debelo. ».:. NJEMU VSA ODPRTA VRATA...« Približno 50.000 pisarniških prostorov, predsob in čaikaluic je v našem mestu, ki jih električno razsvetljujemo. Sko-ro povsod opažamo, da gore po pisarnah, ko jih pospravljajo, v vseh sobah luči; predsobe so skoraj neprenehoma razsvetljene im tudi v čakalnicah sveti često luč le praizmtiiii. Tečaj za kmečke begunke Včeraj sa Je končal tretji kmetijsko gospodinjski tečaj ia dekleta begunke, kl ga J« na prošnjo odbora za dolenjske, notranjske In belokranjsko begunce priredila Kmetijska zbornica Dekkt je bilo 31 in »o vsa imela v tečaju eelotno oakrbo. Zaatopane so bile razne občin« is Notranjske ln Dolenjske kot Begunje. Stari trg pri Ložu, Ig. Šmarje, Velike Lašče, Velka Bačna, Dobre-poljo. Tečaj je vodila gdč. Kranjčeva. De kleta eo so soline poslavljale od sogojenk in točaja v doka« kako dobro Je bil prikrojen pouk ln vzgoja njihovemu pričakovanju nov« izobrazbe. Odbor je zaprosil za četrti tečaj, ker se dekleta Se vedno prigliišajo. Dekleta begunko, ki Selijo obiskovati na-naljnjl točaj. naj ee zglnsijo čimprej v Pisarni za kmečke begune*. Varčujte z vodo! Železniške sprevodnice v službi Začetek tega tedna so nastopile na vlakih prve cprevodnloe. NI jih mnogo, saj zahteva sprevodniSka služIm primerno pred-lzobrasbo, U so jo spre\ ice dobile na posobnem tečaju. Modra uniforma se jim lopo poda, tudi čepica. Dola imajo 6evcda mnogo, saj morajo poleg običajnega pre. gleda potnikov Izstavljati vedno zelo veliko Število vozovnic, ker jo zamudno in nerodno žc zaradi sprejemanja vozulno in težav z drobižem. Med požarom poškodovan Na tiho nedeljo 11. t. m. okoli 17 Je izbruhnil v blSl posestnika Antona Mensr-da na Vinem pri Grosuplju požar.Menurd jo skuSal iz hiSe reSiti razno stvari ln denar. Ko je bit v hiSi. se Je sesul strop na njega. Gasilci so ga z največjo težavo rešili. da ni posta! irtev ognja. 8 hudimi notranjimi poškodbami je bil Anton Monard prepeljan v ljubljansko sploSno bolnišnico. Nenavaden pasji ugriz Na Galjevici je 11 letno hčerko policijskega nadzornika Vekoslavo Mačkovo ugriznil sosedov pes. Na deklico se Jo pes vzpel in jo ugriznil v zgornjo ustnico. Obvestila Prevoda Novi obroki kruli a 7. orlrom na Izredno težke prometne ra»-mere se po nalogu viSje oblasti a 16. marcem t. L določajo dnevni obroki kruh«, kl so bili v veljavi za časa italijanske uprave v letih 1942 do 1943, in sicer: 1.) osnovni obrok: 150 g kruha ali 124 kxu-Sne moke; i.) dodatni obroki sa: a) ročne delavce: 100 g kruha ali £3.6 K krušne moke, b) težke delavce: 200 g kruha ali 165.33 g krušne moke, e) najtežje delavce: 300 g kruha ali 248 g kruSne moke, d) ia noseče lene In bolnike ostanejo obroki kruha ali moke nespremenjeni. Opozarjamo vse poke in trgov oe, dn odrezke živilskih nakaznio z datumi od 1. d« 15. marca, na katere je bila ž« objavljena delitev moke, nalepijo in obračunajo v višini starih obrokov. Od 16. marca dalje je dovoljeno prod »jati kruli samo na osnovne nakaznloe v višini novega obroka in samo potrošnikom, ki so oddali naročilnice za kruh pri peku. Veljavnost družinske nakaznice je podaljšana do konca meseca junija. Zato jih naj potrošniki skrbno čuvajo. 2).\a&te novice. POTRATA računa: >V vsakem izmed 50.000 prostoro seefi po ugotovljenih podatkih dnevno vsaj pol ure brez potrebe najmanj po ena >5vatna iarnica. Tako se v Ljubljani zapravi letno tetrl milijona kiloi-atnih ur in jaz zaslutim vei kol milijon lir. Ce ste vi s tem zadovoljni — sem jaz tudi!* Boj POTRATI! Stolna kongregoella Mar. varstva za gospo ima rodni sestanek danes 1«. t. m. ob 16. Proslavo »v Jožefa bodo Imeli rokodelci in obrtniki, mojstri in pomočaikl. na praznik svojega neboškoga zavtKmka, 19. t. m., v Križankah. Ob sedmih bo govor, sv. inaša in »kupno sv obhajilo. Duhovne val« sa akad. Izobražene iene bodo v uršulinski kapeli v dneh 18.. 19. in 20. marca. Prvi in drugi dan bosta dopoldne dva in popoldne dva govora, tretji dan pa le eden zjutraj In eden zvečer. Začetek na Tiho nedeljo. 18. marca dopoldne ob doI 9, sklep v srodo. 21. marca zjutraj ob pol 7. Večerni govori vsoh treh dni — ob 18 — bodo tvorili v sebi zaokroženo celoto, da bo tako duhovna obnova omogočena tudi tistim akad. lzbražcnknm, ki bi se ne mogle udeležiti duhovnih vaj v celoti. Vljudno vabljene! , , .„ Solze ganjenosti se bodo zasvetile ▼ marsikaterem očesu ob vesti, da je od le-talskoga napada najbolj neusmiljeno prizadeta rodbina, ki objokuje dvo družini z očetom in matorjo, s sinom in snaho, most-nomu pogrebnomu zavodu razen Štirih krst za svojce naročila še Stirl krsto za štiri revno žrtve. Mostno županstvo za tako plemenito počaščen je izgubljenih sorodnikov res ne more najti pravili besed za zahvalo, saj je prepričano, da bo to pietotno do-janje zapisnla zgodovina našega mosta med najlepše dokaze slovenske srčne kulturo. Ta jo preprosto črne krste pozlatila. Od zgoraj. Iz višin je Ljubljana bridko občutila dokaze tako hvalisnne civilizacije, lz Liubljanc navzgor proti nelin pa žare z ljubeznijo do bližnjega pozlačene krste kot neminljivi spomeniki naše kulturo, kako živo ln goreče je zlato slovensko srce. Naročite se na KNJIŽICE v Mladinski založbi — Stari trg 30. - Letna naročnina Hišnim gospodarjem. Oh toplojšem pomladnem času ee vidno opaži vsa nesnaga, ki eo jo pozimi nabrala na hodnikih. IIi*ni posestniki so pozimi potrosoll 1 od ene hodnike s peskom nli tudi s pepelom in hišnimi smetmi. Prav tako so vestnejSi gospodarji todaj. ko je »kopnel led, to nesnago spravil' s hodnikov. Nn nekaterih hodnikih nn Jo ta nesnaga še ostala, knr so posebno opaža na nnein delu hodnika ob zidu hiše, kjer so tn nesnaga drži nntftirdovrotnejo terr oh vetrovnem vremenu dela umazan prah. Mostno županstvo opominja vse hišne posestnike, naj sami nesnago pomoto s hodnikov pred svo. jtml hišami ter Jo odpeljejo, saj ■ tom pomagajo k čim večji snagi v mostu. Namesto cvetja na grob g. Hajko Goloba ja darovala Elizabetni konferenci Marijinega Oznanjenja ga. Ema Blejoo 500 lir. Dobro obdelana njiva se odda proti'primerni odškodnini v nejem na kodeljovom in na Prulab.. Prošnje z navodbo odškodnine ie nasloviti na upravniStvo lista pod »Trgovski d°"zalivala. R1 o venskemu Rdečomn križu js darove Ia ga. Srnica Marija iz Ljubljano mesto cvoijo na grob pok. dr. Frana Maru niča ia njegove ao-progo znesek 500 lir. — Prisrčna hvala! Uprave premierskih kinematografov MATICA, SLOGA in UNION obveščajo cenjeno občinstvo, da bo od »oberte, dno 17. marca naprej, popoldanska predstava ob 17. url in ne več ob 16. ari. Deklica je bilo odpeljana v boloišnioo. Lastnik psa je bil prijavljen državnemu tožil, stvu, da uvede proti njemu kaseniko postopanje. Prve butarice z« cvetno nedeljo Kakor vse kaže, bo letošnji semenj z butarami ln butarloaml bolj skromen. Pojavile so se že prve butarloe, ki jih prodajajo na Cankarjevem nabrežju, kjer jo bil zadnja leta najživahnejšl promet z butara- j mi, da je zavzemal dolgo vrsto od mostu daleč tja ob Ljubljanici navzgor. Butarice so letos le ljubljanski izdelek, okoliške vasi so lotos napravile primerno malo butar. t Ciril Wernig V torek dopoldno je umrl v Ljubljani gospod Ciril Wernlg v 64. letu 6tarosti. Pogojnik je deloval kot stavec v Ljudski tiskarni že pred prvo svetovno vojno. Dolgo vrsto let Jo bil meter »Slovcnca«. Leta 1937 je vstopil v zasluženi pokoj. Za njim žalujejo dve hčerki in sto - domobronoc. — Pogreb bo v potek 16. marca ob pol 9. dopoldne is kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Krliu. — Naj mu sveti večna luči Preostalim naSe Iskreno sožalje. Emil Kralj umrl Zadnji goriški list prinaia osmrtnico, lz katere posnemamo, da je umrl v Gorici dne 1. marea Emil Kralj, bivSi član narodnega gledališča v Ljubljani. Narodni pionirji pišejo V zvezni pisarni narodnih pionirjev naj se javijo radi ilviga paketov: gdč Pavli« Mlel. Ljubljana, Hrenov« nI.s gdč Novak Malčka. Ljubljano, Oerblčeva ul. 1. I. nad.; ga. MaguSar Vors za Hadkota, Ljubljana, Kesljevo cesta: g. Aloksič Paw>, Ljubljana, strekljevo ulica; g. Jančar, Poljanska c. 12. Operno gledalliCe Petek, 1« marca: Zaprto. Sobota, 17. morea ob 17.30 Frledrloh Sehlller Nedelja. IS. marea oh 17: Viktor Perma. »Marija Stuart«. Bod Sobota. »Stara pesem« ln N. R'ro«l vrst oletenke Hvlll ■ke odpadke Pločevinaste »ode. vsake vraten oapi' ra«T,> kovine rabno In nn rabno telezo ln teb nične predmete »tal no kuuuje ter plača »Metalia« Gospo*« 2 16. tel »2-8«. naspt B Delavskega loma '> 2 KOLESI, domsko in moško, brez gum, dobro ohranjeni, proda Ambrož, mehnnik. Dunajska ceslo 71._ OBLEKCO M 8-10 let starega defk«, dobro ohranjeno, prodamo. -Vprašati Janšev« uJ^T. MOŠKO OBl.EKO iii lepo aktovko prodam. Naslov r tirr. »Slov.« pod št. 1852.___ GRAMOFON. PLOSČF, opere, prodam. Noslov upr. »SI.« št. 18«. 58 Črni mm + Tedaj se je Sifrniar odločil, da bo še enkrat zaprosil dr. Slyja za pomoč. Or. Sly se je razburil, ko mu je fcluga naznanil še en obisk. »Čez pol ure vlak že odpelje. INe morem več sprejeti gospoda.« >Ne morem ga odsloviti. Pravi, dla 1k> opravil v dveh minutah.« Z nevolijo je dr. Sly še enkrat pogledal posetnico, ki jo prej niti ni prebral. Mihael Reuter »Naj vstopile Reuter! S tem imenom je bik v zvezd njegova nnjlmlj dobička,nosna znideva- Pred kakimi desetimi leti je »Gospodarici iz Ban^koka* iziinil« ;est in trideset dragih kamnov, ki so bili namenjeni siamski vladarici. Dr. Sly jih je našel v kopalnici newyorSkcga lioteia... Pozorno je pogledal obiskovalca. Ne — temu ni bilo videti, da bi bil v sorodu z najbogatejšo žeueiko v Ev- 'Sly je spoznal v njem katoliškega fTuhovnilka im mu je z dovršeno vljudnostjo ponudil stol. >S čim vam morem ustreči, gospod Reuter?« »Prišel sem, da bi vas prosil za naslov Ahila Kadcziiinskeffa. Moram govoriti z njim kot duliovnitk. Gre za umir-jenje neko tretje osebe .. .< »Kadczinski je odšel na Korziko.« »Šel bom k njemu,« je dejal duhovnik. »Domnevam, da je v bližini Bastije pri Sari Fiorenzu... Poz-nate Korziko, prečastiti?« Duhovnik je odkimal. »Kljub temu upam, da bom nišel pot... Da bi ga le našel še živega!« >Da,< je dejal dr. Sly, »zelo bolan je. Vendar pa bo živel še nokaj tednov, morda celo mesecev... Če vam je Iju-1«), lahko potujeva vsaj nekaj rasa siku-puj. Moj vlak odpelje čez. pel in dvajset minut. Boste do tedaj že pripravili svojo prtljago?« >Prtlingo,« je odvrnil Mihaeli in sc zasmejal, »nosiiu vedno s seboj.« Ko sta se nato »k tipa j peljala na kolodvor je dejal dr. Sly. »Vaše ime me spominja na silno bogato gospo, ki živi v tujini in pošilja edinemu sinu vsuico leto za ro|-stni dan v Nemčijo toliko dragih kam nov, kolikor je dopolnili let..-« »Mati pač ve, kako velika je moja družima- Moji reveži.. •« XXVII. Z malo culico, s katero je kot enajstleten deček zapustil s tujo gospo pristanišče v Ajacciu, se je po dolgoletnih blodnjah zopet vrnil v domovino... Inpo!roi'l je prisego, ki jo je šepetal kot molitev pred se, ko so se njegove oči le s težavo ločile od otoka, kjer je umrla njegova mati. Izpolnitev prisege ga je stala življenje. Nič ne de!... Izvr&il je svojo nalogo iin dospol na konec svoje življenjske ipoti... Nekoliko pozneje je stal preti materino kočo iin potrkal na vrata. Nihče mu ni odprl. A iz sosednje novozgrajene hiše je stopil starček in vprašal imenitnega gospoda, kaj želi. »Brez dvoma me ne poznaS več,« je dejal Ali LI. »Jaz pa te še poznam, Hnm-bert Mancini... Pred leti si kupil kooo moje matere. Pera Androssi je bila moja mati... Sprejmi me za nekaj dni pod streho. Plačal ti bom poleno, nikar se ne boji Mnogo denarja imam iin ves bo ostal tebi...« Humbert se je globoko prilklonil pred nekdanjim bera^kim dečkom in ga hotel odvesti v hišo- »Ne, stari, nočem stanovwti tam, ampak v «s!ari koči, kjer je umrla moja mati.« S urec je začel pojasnjevati, da upo-rfibljo kočo le kot shrambo za staro ropotijo, odkar si je zgradil novo hišo. fcANTk (ročko, Dločf • to»s tron»fi»«. A Huieiak i inbliaos. Ctrii-Meio lova M a ti §Iameniam7| PRODAM 15 m rjave koienine io blago za moške srajce; ludi zamenjam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1810. Povečevalno STEKLO za urnrja kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe tia upr. »Slov.« pod »Povečevalno steklo« ISM. Več vol GNOJA zamenjamo za seno. Ponudbe nn upr. »Slov « (»d »Seno« št. 1760. Naredba o reji živine 4 1. Živino smejo gojiti samo osobe, ki razpolagajo i zadostnim lastnim virom krme, bodisi kot lastniki, zakupniki, podzakupniki ali lz kakega drugega pravnega naslova. % 2. Pod pojmom živina je razumeti kopitarje, govejo živino, prašiče, ovce, koze, kunce in v»nkovrstno perutnino. 4 3. Vprožna, jahalna ln tovorna livlna nemške oboroženo sil«, S9 policije in domobranskih odredov, kakor tndi vprežna živina industrijskih in obrtnih obratov, j® izvzeta. Nadaljnje Izjeme »o vezane na odobrMev Vrhovnega komisarja. % 4. PrekrSki te naredbe se kaznujejo po 4 J. naredbe o zapori vseb živil In krmil od 2. marca 1944, Službeni list St. 41/16. % 5. Ta narodba stopi v veljavo z dnem Objave v Službenem listu pokrajinsko uprave v Ljubljani. Naredba o ukinitvi sprememb železniških pristojbin za opravo carinskih, davčnih In policijskih obllčnostl. Člen 1. Naredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino t an« 17. VII. 1943, o spremembi železniških pristojbin za opravo carinskih, davčnih in policijskih oblično-stl so ukinja. Člen 3. Z učinkom od 13. novembra 1943 »e zopet uveljavijo železniške pristojbine za oprovo carinskih, dnvčnlh in policijskih obllčnostl iz bivže jugoslovanske blagovno • tarife, prvega zvezka, odseka V/l? A, odobrene z odločbo ministrstva za promet. G. D-22.198/38 tudi glede prevozov Inozemskega blaga na prevozu, uvozu ln pri izvozu iz Ljub ljonsko pokrajine. Člen 3. Ta naredbo stopi v veljavo z dnem objave v Službenem lietu Šefa pokrajinsko uprava v LJubljani. V Skocljanu pri Mokronogu je 28. februarja t 1. umrl Tomažlč Hinko, preglednik finančne kontrole v pokoju. Pok< pan je bil v Skooijonu 2. marca. Za oškodovance po bombnem napadu so darovali Socialni pomoči: ga K»ne Ivan ka ln Avgust lz rodsmroke sta darovalo 5(»l lir namesto venca n« grob pok ge. Karle ln gdč. Kono Mente. — O. Kodela Franc, tjiib Ijana, Bimska e. 11, je daroval 1000 lir na mesto vonca na grob pok. ge. Karlo in gdč. Mente Kane. — Sindikat lesnih trgovcev pn svojem predsedniku Skrbcu Franju 5000 lir. — Avtomontažo dd. v Ljubljani, namesto vonca na grob pok. g. Logar Viktorja, eand. ing.. 2000 lir. — G. VlnSek Franc, žel. uslužbenec, Ljubljana — Koleztjska 7. 150 lir. -Vodstvo Adrla« v Ljubljani 3000 lir. — G. Vodnik Miha. Ljubljana, namesto venca na grob pok. g. dr. T. Marinlča ln žene 500 lir. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. »Papež in cesar v vasi« vezana knjiga n« boljšem papirju Je Izšla. ~ Naročnlke prosimo, da jo dvignejo v naši upravi. Kinematografi KINO UNION - Film nuvefje tehnične »en«,i cije »Zlato«. — Predstave ob 16 in I1) Tel. 22-21 KINO MATICA - »Poslednji akord« - Willv Bir-gel. Lil Dogover. Maria v. Tasn»;ly. — Predstave ob 16 in 19. Tel. 22 41 KINO SLOGA »lz prvego zakona«. Ob 16 in 19 KONTROLNO URO zo nočno čuvajsko službo kupi Uprava Drž. gledališča, Ulica 3. maja štev. II._ PLAŠČ za kolo kupim ali dam protivrednost. Oprič B., Povšetova 58 (Kodeljcvo).___ ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, z dolgim čolničkom, kupim. Ponudbe n« upr. »SI.« pod »Šivalni stroj« št. 1818;_ 1 sobe | AKADEMIK išče opr. sobico. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Akademik« St. 1806. STANOVANJE 1 sobno, veliko, suter., menjam tndi za veliko sobo. -Ponudbe na upr. »SI.« Fiod »Najemnina v de. u«_št._l808.___ PRAZNO ŠOlfO . ali garsonjero iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« št. 1825. \ Prodamo i BLAGAJNO, žciezno, prodam. . Lcpodvorskti ulica 15. SLIKAR. VAJENCA sprejme Uprava Drž. gledališča. Predstavili se v gledališki slikami Rleiweisova cesta 13 -dvorišče. jPojzva^bs ROKAVICO t enim pr-slom, volneno, modro, sun zgubila v trgovini Vcrbič, Stritarjeva ul. Prosim lKištencgn najditelja. da jo odda v upravi »Slovcnca«._ OSEBNO IZKAZNICO s slikami na ime Bla-govič Stelko sem zgubil« v sredo 14. t. m. od Bežigrada preko Vrtačo in Mirja. Najditelj je nnprošen, da jo vrne v upravo »Sl.< PES svellorjav brok jozbečor se jc zatekel 9. t. m. Prosim obve. stila. Drenik, Nunsko ulica 10. KOKOS sc jc zateklo. Poizvcdeti Gregorčičeva ul. 8. | Razno.J LIMONO t čaju do. bro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogcrijo Ani. Knnc. ž.idovska___nl:_ L Oblastveno konc SO- VERSKA ŠOLA I. Ga-berščik. Ljubljana, Miklošičeva 38. _ Prijete« rednega tečoia 16. III. 1945. Pričetek novega tečnja zn plinske generatorje 21. IIL 1945. + Vdani v voljo Gospodovo naznonjomo vsem sorodnikom, prijotcljcm in znancem, da smo truplo noScg« 41 letnega sina, brala, strica in zeta, gospoda Inž. Stok Andreja lz Vel. Lašč, kjer jo bil začasno pokopan, pripeljali v Ljubljano. Pogreb bo v soboto, dne m, ob 16.30 7 Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. inarco 1945. žalujoči starši in oslalo sorodstvo. 17. t. t Umrla nam jo v 17. letu starosti naša zlata. ljubljen«, nepozabna hčerkica iu sestrica Marija, dijakinja njen zadnji domek jo spremimo v soboto, : 17. t. m. ob '/19 zjutraj z Zal, kapela sv. jožefa, no pokopališče k Sv. Križu. Žalujoča ANTONIJA DOLINAR, mama, TONČKA - sestrico — in ostalo sorodstvo._ Dne 29. 11. 1944 je nmrl v Gospiču duš ljubljeni brat, gospod Maks Subic poslovodja električne centrale Pogreb jc bil v Gospiču. Ljubljana, Poljane, Jesenice, 12. marea 194'>. Ciril in Ivan. brat«; Mlel in Albina, sestri. 7.AHVAI A Ob bridki izgubi našega preljubega moža, očeta, brala, strica svoka iu ze*«, gosp. inž. Avgnsta Sašnika ravnatelja tovarne Saturnu so prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz dijaških in poslovnih tet za izraženo sočutje, molitve in udeležbo pri pogrebu. Posebej Sc g. dr. MerSolu zo njegovo pomoč v bolezni. PrcČ. duhovščini za vso tolažbo in spremsfvo. Topla zahvala noj volja upravnemu svetu, uradništvu in delavstvu to-' varne Saturuus z« vso pomoč v težkih dneh, poklonjcne vence in spremstvo na zadnji poti, posebno še g. predsedniku Karlu čeču zo vso njegovo plemenitost ter prijateljsko misli, ki iih jc izrekel ob grobu našemu ljubemu pokojniku v spomin In slovo ter nam v tolažbo. Bog plačaj! Ljubljana, ftkofja Loka, 12. marca 1945. Družine Sušnik, Okorn. Slmončič, Planina. Zo »l.lmUho tl«k»rnn, Juli, nrnmarie -Izdajatelj: Jožko KroSet - Urednik: Ja«-' llafner