ferntea Ja sgstrssc

družbe vednega češenja

nabiral

Janez Volčič,

duhoven Ljubljanske škofije.

Prodaja založnik Matija Gerber.

Natisnil E. Milic.

mo.

I N ?  036^^0

Ite ad Joseph!  — Pojdite Tc Jožefu!

(I. Mojz. 41, 65.)

®  sveti Jožefi večletna želja, da bi v
tvojo čast saj kaj malega storil, naj bo razo¬
deta s tem, da ti darujem to revno delce svoje.
Ne zaverzi ga; temuč blagoslovi ga; da vsi
Slovenci, ki so od nekdaj te svojega patrona
zvolili, te po tem navodu s ponovljeno vnemo,
v tvoji bogoljubni družbi zbrani, častijo, se
tvoji mogočni priprošnji izročujejo, da se enkrat
po srečni smerti tam v nebesih s tvojo prebla-
ženo nevesto Marijo, s teboj in z vsemi nebe¬
škimi prebivavci vso večnost veselijo. O pre¬
srečni rednik Zveličarja našega, sprejmi tudi
nas vse v svoje posebno varstvo!

Opomba. Pri spisu teh bukvic sem po¬
rabil, s posebnim privoljenjem č. g. dr. Jožefa
Deckert-a, ki je župnik v Weinhaus-u na Du-
naji, njegove spise: „Andacht zum bi. Josef“
in druge. — Se ve da zgledi, v teh premišlje¬
vanjih navedeni, imajo le človeško veljavo.

«<€ Castiio roteča Jožefa. ^

Mastili bomo svetega Jožefa bolj,
kakor smo ga do zdaj častili. Za pre-
blaženo Devico Marijo, kdo zasluži bolj
češen biti, kakor sveti Jožef? Sveti
Jožef je za Marijo naj imcnitniši, naj
veči, naj mogočniši svetnik. To nas
uči Jezus Kristus sam, ko mu je bil
trideset let pokoren, da ga je kot
svojega očeta častil in ubogal. To
nam kaže Marija, preblažena Mati
Jezusova, ki ga je častila in spošto¬
vala kot svojega ženina in moža. To
nam kažejo angeli Božji, ki so tolikrat
z njim občevali. To nam spričuje

V

6

veliko svetnikov, ki so ga priserčno
častili in se njegovi priprošnji pripo-
ročevali.

To nam spričuje sv. katoliška
cerkev, ki tega velicega svetnika
vedno visoko časti. Njegove velike
sprednosti so popisovali in poveliče¬
vali v svojih spisih že cerkveni uče¬
niki pervih časov, sv. Avguštin, sv.
Jeronim in drugi. V pervih časih
keršanstva pa češenje svetega Jožefa
ni bilo tako očitno, ne tako slovesno,
kakor je današnje dni. Vendar je
bilo vse, kar vemo od svetega Jožefa,
že nekdaj znano; le serca vernih se
ni polastilo, ker čas za to še ni prišel.
Sveti Jožef je bil odločen mladosti
Gospoda našega Jezusa Kristusa in
njegovo ime nam je zapisal sveti
Matevž v začetku svojega evangelija.
Dva evangelista ga še ne imenujeta,
in tretji ga v rodbinskih bukvah le
memogredoč opomni. Tudi ustno iz¬
ročilo je ohranilo le nekaj, še to zelo

7

i temnih spominov, ki se opirajo le na
to, kar nam sv. Matevž pove.

Kolikor je iz cerkvenih zgodb
znano, se je češenje svetega Jožefa
očitno pričelo v Avignon-u, bogoljub-
nem mestu na Francoskem. Tam,
kjer je spokorna Magdalena v samoti
veliko let preživela, kjer je njena
sestra sv. Marta v družbi nedolžnih
devic slavo Božjo prepevala; kjer je
njun brat Lazar, kterega je Gospod
od mertvih obudil, pervi škof bil; tam
je bil naj prej očitno česen sveti
Jožef, kteri je prečudno združeval
sv. pobožnost obeh sestra, ko je bil
rednik Jezusov. Tu se je njegovo
očitno češenje pričelo, da bi se o
svojem času po vsem katoliškem svetu
razširilo. Pobožni, visoko učeni Gerzon
je bil pervi očitni častivec svetega
Jožefa. Za njim je temu češenju ve¬
liko pripomogla sv. Terezija. Med
keršansko ljudstvo pa je razširil če¬
šenje svetega Jožefa posebno vspešno

8

sv. Frančišek Salezij. V prežalostnem
času nesrečnega luteranskega krivo¬
verstva so očetje Jezusove družbe
učili in s pridom priporočevali pravo¬
vernim kristjanom češenje svetega Jo- -
žefa. Menihi in nune so to češenje
z veseljem sprejeli. Ljudstvo se je
tega češenja poprijelo. Mladost si je
svetega Jožefa patrona izvolila, da je
v njegovem varstvu ložej čisto, nedolž¬
no živela. Stari so v tem češenji
mir in vdanost v voljo Božjo dobi¬
vali. Sv. Sulpicij je mašnike vabil,
da so združeno častili svetega Jožefa.

In ko je imenitna družba Jezusova
silno bila preganjana, so njeni, po
vseh krajih razkropljeni udje pomoči
in tolažila iskali v češenji svetega
Jožefa, ter so posebno njegovo sveto
serce začeli častiti.

Tako so častili Gospodovega red¬
nika veliki in mali, učeni in priprosti,
duhovni in svetni. In kodarkoli se
je oznanoval sv. evangelij in se je

9

Marija častila, povsodi je bil česen
tudi sveti Jožef. In ko je to lepo
češenje po vsi Evropi se razširilo, se
je pričelo tudi v Ameriki ter je po¬
božnim misijonarjem bilo imeniten in
zdaten pripomoček k spreobračanju
celih divjih narodov, ki so v lepih
pesmih čast in slavo tega velicega
svetnika Božjega očitno oznanovali,
ter so njemu v čast postavili več pre¬
krasnih cerkev v novem svetu.

Posebno pa se širi češenje sve¬
tega Jožefa po vsem keršanskem svetu,
odkar je sv. oče Pij IX., tolikanj
slavnega spomina, 8. Grudna 1870,
v veliko veselje vseh pravovernih
kristjanov, svetega Jožefa povzdignil
in imenoval patrona vesoljni cerkvi
in tako vsem priporočil, da ga vsi
posebno častimo in na pomoč kličimo.

Kedarkoli pa je šlo za kaj do¬
brega, Slovenci nikdar niso bili zadnji.
Tudi češenje svetega Jožefa je bilo v
starodavnih časih razširjeno po naši

10

ljubi domovini. Kdaj so si ga naši
prededje patrona celi deželi zvolili,
ne morem natanko pozvedeti. Očitni
praznik svetega Jožefa je vpeljal že
Papež Sikst IV. leta 1481. In Gregor
XV. ga je leta 1621. zapovedal ve¬
soljni cerkvi. V Ljubljani je bila
imenitna bratovšina Jezusa, Marije in
Jožefa, ktero so sploh le bratovšino
svetega Jožefa imenovali. Ta bratov¬
šina je bila v cerkvi svetega Jožefa,
ktero so oskerbovali menihi, bosi
avguštinarji, in ta cerkev je bila na
prostoru, kjer je zdaj velika bolnišnica.
„  Cerkev sv. Jožefa na velikih cestah “
so jo imenovali. Papež Inocencij XI.
je poterdil to bratovšino na prošnjo
XII. Ljubljanskega škofa Jožefa žlaht¬
nega Rabata leta 1679. Imela je ta
bratovšina več popolnih in prav veliko
nepopolnih odpustkov. (To pove bar¬
janski Kempenzar", natisnjen v Lju¬
bljani 1769.) Ta bratovšina je bila
tudi po deželi razširjena. Ena po-

11

družnica te bratovšine je bila v Šmarjeti
na Dolenjskem in sicer pri podružnici
na Vinoverhu, ki je svetemu Jožefu
posvečena, kjer je bil tudi privilegiran
altar. Nesrečni duh osemnajstega sto¬
letja je veliko dobrega porušil, pa
veliko hudega napravil. In takrat je
bila tudi ta bratovšina zaterta. Sem
ter tje se še dobi kak listek s čerkami
J. M. J.  in s kratko priporočivno
molitvico, kakoršnega so udje te bra¬
tovšine pri sebi nosili, ali ga na hišnih
vratih ali pri svoji postelji pribitega
imeli.

In ta bratovšina je v Šmarješki
duhovniji zopet oživljena, in je s pri¬
voljenjem v. č. Ljubljanskega škofijstva
ravno na poglavitni praznik svetega
Jožefa, 19. Sušca 1880, združena z
veliko bratovšino svetega Jožefa pri
duhovnijski cerkvi sv. Roka v Rimu.

Namen te bogoljubne družbe je,
oživljati in pospeševati češenje in po¬
snemanje svetega Jožefa, da dosežemo

12

njegovo mogočno varstvo v življenji,
in zlasti še zadnjo uro. Kdorkoli je
ud te bogoljubne družbe, se lahko
vdeleži vseh odpustkov, kteri so po¬
deljeni veliki bratovšini svetega Jo¬
žefa v Rimu. Vse te duhovne dobrote
in posebne pravice, pa tudi pogoje
so naznanjene na sprejemnem listku,
kterega vsak ud dobi pri vpisovanji
v to družbo. —

Nekteri udje te družbe nosijo
tudi pas svetega Jožefa, da se še po¬
sebno izroče varstvu njegovemu. Ven¬
dar ni nihče zavezan, ta pas nositi.
Že stari cerkveni pisatelji omenijo
tega pasa. (Bollandisti 19. Sušca str.
109.) Pobožna nuna v Antverpenu
je terpela tri leta hude bolečine. Vsi
zdravniki jej niso mogli pomagati.
Posebno je pa častila svetega Jožefa.
Prosila je, da so jej dali malo, na pri¬
prošnjo svetega Jožefa blagoslovljeno
vervico, s ktero se je opasala. In ko
opravi še devetdnevnico v čast sve-

13

temu Jožefu, je po hudih bolečinah
na enkrat ozdravela in še sedem let
živela. To se je zgodilo leta 1659.

Ko so v Veroni na Laškem leta
1842. slovesneje častili svetega Jožefa
in so mu posvetili celi mesec Sušeč,
so se spominjali tudi tega čudeža s
pasom. Več bolnikov je prosilo, da
so jim preskerbeli takih blagoslovljenih
pasov. In mnogi, z njim opasani, so
v zaupanji na priprošnjo svetega Jo¬
žefa ozdraveli, in se vdeležili še po¬
sebnih milost Božjih; zlasti še so
zadobili moč zoper nečistega duha.
Bila je v Veroni celo vstanovljena
posebna „bratovšina pasa svetega Jo¬
žefa", ktero so sv. oče Pij IX. 19.
Sušca 1860 poterdiii in z mnogoterimi
odpustki obogatili. Tudi teh odpustkov
se udje naše bratovšine lahko vdeležijo.

Ko pa bogoljubna družba svojim
udom izročuje pas svetega Jožefa, ima
namen, dati ga kot orožje v brambo
čistosti, kot znamnje, s kterim se od-

14

likujejo njeni udje med drugimi krist¬
jani. Zatorej si bo vsak opasani pri¬
zadeval, ohraniti sveto čistost, tako,
da se bo ogibal vsake nevarnosti, ki
zamore sveto čistost omadeževati, in
da bo vedno in povsodi razodeval
posebno modrost, da bo pogosto pre¬
jemal sv. zakramente, in se še posebej
priporočal svetemu Jožefu, da mu s
svojo priprošnjo pomaga, da sv. čistost
neomadežano ohrani.

Velike in mnoge duhovne do¬
brote se nam ponujajo v tej bogoljubni
bratovšini. Ker se Slovenci radi po¬
primejo vsega dobrega, tudi tega pri¬
pomočka keršanskemu življenju v
nemar pustili ne bodo. Ker je pa
ravno premišljevanje življenja svet¬
nikov Božjih zares tudi dober pripo¬
moček, da pobožno, bogoljubno živimo
in v dobrem napredujemo, zato po¬
dam vsem ljubim Slovencem, zlasti
pa še bratom in sestram naše bratovšine
svetega Jožefa, te bukvice, v kterih

15

je popisana čast in slava, pa tudi moč
našega patrona. Mislim, da sem jim
dal pravo ime „ V i j o 1 i c e “. Kakor
so vijolice ponižne, pa tolikanj lju¬
bljene, lepo dišeče spomladanske cve¬
tlice; tako naj bi bili ponižni, bogo-
Ijubni vsi, ki jih bodo prebirali in
se mogočnemu varhu, svetemu Jožefu,
priporočevali; da on, ki je tako blizo
pri Jezusu in Mariji, nam je vedni
pomočnik, posebno še zadnjo uro
našega življenja.

Jezus, blagoslovi ti to delo,

Da bo mnogoteri vspeh imelo! —

Skerbi, Mati Božje milosti!

Da tvoj ženin vredno se časti! —

Sveti Jožef, bodi nam vodnik,

Zadnji dihljej pa naš pomočnik!

1. 23 eX ,

Češenje svetega Jožefa.

— <>0®X®«o—

Mesec,

svetemu Jožefu posvečen.

ušec, pervi spomladanski mesec,
k# io rmavpfon svetemu Jožefu,

•'l^^je posvečen
re

redniku Gospoda našega Jezusa
Kristusa; ker ta mesec obhajamo
poglavitni praznik tega častitega očaka.
Otroci Marijni posvetijo svoji Gospej,
deviški Materi Božji, ne le vsako sa-
boto, ampak posebej celi naj lepši
mesec, Veliki Traven, kterega tako
radi že sploh Marijin mesec imenu¬
jemo. Tako tudi pravi častivci sve-

17

tega Jožefa niso še zadovoljni s tem,
da svojemu mogočnemu patronu po¬
svetijo vsako sredo; ampak oni odločijo
v njegovo češenje tudi celi, in sicer
pervi spomladanski mesec Sušeč. In
sv. katoliška cerkev poterjuje in pri-
poročuje to pobožnost. Sv. oče Pij
IX., tolikanj slavnega spomina, je to
češenje poterdil 26. Mal. Travna 1865.
ter je vsem vernim, kteri mesca Sušca
v čast svetemu Jožefu vsak  dan
kako pobožno premišljevanje opravijo,
dodelil 300 dni odpustka za vsak dan,
in enkrat v mescu pa popolni odpustek
po vredni prejemi sv. zakramentov.
Ta pobožnost je pač naj lepši pri¬
prava na praznovanje Marijnega mesca,
ki je posvečen češenju preblažcne
Device Marije in prečiste neveste sve¬
tega Jožefa.

S to pobožnostjo gremo od ženina
k nevesti — po Jožefu k Mariji —
in kakor so prijazne vijolice napo-
vedovavke prelepega cvetja v Marijnem

18

mescu; tako je češenje svetega Jožefa
resnično znamnje prave ljubezni do
Marije, pa tudi zagotovilo pobožnega
kristjana. „Kdo se zamore spominjati
kraljice vseh angelov in Deteta Je¬
zusa, in bi se ne spomnil svetega
Jožefa, ki jima je bil tako zvesta pod¬
pora?" vpraša sv. Terezija.

V ta namen so pisane naslednje
premišljevanja, da dajo častivcem
svetega Jožefa mali povod, kako naj
mesec Sušeč Bogu dopadljivo, sebi
zveličavno obhajajo. Lahko se pa te
premišljevanja porabijo tudi za „Ma-
rijne Šmarnice"; saj se bomo pre-
blaženi Materi Mariji gotovo prikupili,
ako tudi v njej posvečenem mescu
častimo svetega Jožefa, njenega pre-
čistega ženina in prezvestega varha.

Naj bo pa to premišljevanje ob
enem majhen šopek lepo dišečih vi¬
jolic, ktere svetemu Jožefu v vsi po¬
nižnosti podajmo s priserčno željo,
da bi se med Slovenci češenje sve-

19

tega Jožefa na novo oživilo in se
po naši ljubi domovini urno razširilo
in vedno množilo.

O kako obilnih milost se lahko
vdeležimo, ako celi mesec častimo
svetega Jožefa! Njegova moč v nebesih
je velika. Njegove priprošnje Sin
Božji ne bo zavergel. In kako bi
kaj odrekel njemu, kteri ga je v tem
življenji redil in hranil, kteremu je
bil Gospod trideset let pokoren, kte-
rega je svojega očeta imenoval!

Da bo pa ta pobožnost v čast
svetemu Jožefu zares koristna, moraš,
ljuba duša keršanska! že ene dni
poprej misliti, ktera milost Božja ti
je naj bolj potrebna. In za to po¬
sebno milost prosi svetega Jožefa vsak
dan, in v ta namen daruj posebej
Bogu vse svoje molitve, vse svoje
djanje in nehanje.

Ako imaš kako podobo svetega
Jožefa, postavi jo ta mesec na očiten
kraj, napravi mali hišni altarček, ali

20

vsaj ozaljšaj, kolikor premoreš, to po¬
dobo, in če ti je mogoče, prižgi majhno
svetilnico pred podobo, vsaj vsako
sredo in v praznik svetega Jožefa.

Pred to podobo opravi zjutraj
in zvečer svoje molitve; preberi pre¬
mišljevanja, ktere v teh bukvicali za
vsaki dan posebej imaš. Pokliči čez
dan večkrat, pa prav priserčno, pre¬
sladke Imena: Jezus, Marija, Jožef!
Ako ti je mogoče, bodi vsaki dan
pri sv. maši. Sprejmi s privoljenjem
svojega spovednika večkrat sv. Obhajilo,
morebiti vsako sredo; posebno pobožno
še na god in praznik svetega Jožefa.
— Ako ti je mogoče, obiši na večer
presveto Rešnje Telo; moli ga poniž¬
no; in pozdravi tudi Marijo in sve¬
tega Jožefa. — Daj v čast svetemu
Jožefu kaj vbogajme; odloči si en
post v čast svetemu Jožefu.

Konec mesca pa si zvoli svetega
Jožefa v svojega patrona in varha
za celo svoje življenje, ter mu obljubi,

21

da ga hočeš vsak dan počastiti, vsak
dan se mu priporočevati, in da hočeš
še druge napeljevati, da tega velicega
svetnika za naprej bolj častijo. Iz¬
roči sebe, vse svoje, celo hišo, ali
kar svojega imenovati zamoreš, vse
izroči njegovemu posebnemu varstvu.
Priporoči mu sv. cerkev, svetega očeta,
rimskega papeža. Vsak dan ga prosi,
naj ti sprosi srečno zadnjo uro; sej
je on patron umirajočih.

Kdor tako obhaja celi mesec v
čast svetemu Jožefu, ga gotovo ne
bo zastonj častil, ga ne bo zastonj
na pomoč klical. Sej pravi sv. Terezija:
„Ne spominjam se, da bi bila sve¬
tega Jožefa kaj prosila, in bi ne bila
prejela".

22

NIol itov

pred vsakdanjim premišljevanjem.

Naša ljuba Gospa presve¬
tega Serca, prosi za nas! (100
dni odp. Pij IX.)

Sveti Jožef, prijatel pre¬
svetega Serca, prosi za nas!

(100 dni odp. Pij IX.)

Češeno bodi sveto in ne-
omadežano spočetje Device Ma¬
rije! Oče naš ... 4  Češena
si Marija... Čast bodi Očetu...

Se trikrat ponovi. (300 dni odp.
Pij IX.)

Molimo.

Pod tvojo pomoč pribežimo,
o naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca! Nezaverzi
naših prošenj v naših potrebah 5
temuč reši nas vselej vseh ne¬
varnost , o preslavna Gospa

23

presvetega Serca Jezusa, tvo¬
jega Sina.

O sveti Jožef, ti veliki očak!
Bog te je zvolil in postavil
gospodarja naj svetejši in naj
imenitnejši družini, kar jih je
bilo kdaj na zemlji. In zdaj
si z Marijo, svojo preblaženo
nevesto, naj bližej Božjega se¬
deža. Oh, ozri se z visocih
nebes milostno tudi na nas in
sprejmi še nas v svoje poseb¬
no varstvo!

O sveti očak, ti ogledalo
žive vere in vseh naj popol-
niših čednost! mi te zvolimo
danes svojega posebnega varha
in pomočnika. Ti, ki si tako
blizo tam pri Jezusu in Mariji,
nam s svojo mogočno priprošnjo

24

sprosi to veliko milost, da se
obvarujemo vsega pohujšanja
in vsega zapeljevanja tega sveta
in da svojemu Bogu stanovitno
služimo. Prosi in sprosi nam,
da v sveti ljubezni živimo,
drugi drugemu k dobremu pri¬
pomoremo, da v tvojem varstvu
vživamo sladkost tistega miru,
kterega je Jezus svojim zvestim
učencem obljubil. Sprosi pa
še to posebno milost, za ktero
ta mesec vsak dan posebej
prosim . . .

Ob smertni uri pa mi pri¬
pelji Jezusa in Marijo na pomoč
ter nas z Marijo, svojo prečisto
nevesto, spremi pred sodnika,
da nam bo na vajno priprošnjo
milostljiv, in nas vzame v svete

25

nebesa, da ga z Marijo in s
teboj vekomaj hvalimo in vži-
vamo. Amen.

Po premišljevanji.

O sveti Jožef! ti si kot
skerbni oče in varil z vso zve¬
stobo povsodi spremljeval ne¬
beško Dete Jezusa in njegovo
preblaženo Mater Marijo, o po¬
nižno in priserčno te prosimo,
bodi tudi nam vodnik in varil
na vseh naših potih. Ne pri¬
pusti, da bi kdaj zašli od prave
poti svete čednosti! Vodi nas;
varuj in obvaruj nas vsake ne¬
varnosti! Podpiraj nas, da ne
omagamo, da pridemo v deželo
živih, da se s teboj in s tvojo
preblaženo nevesto Marijo, v

Vijolice. 2

26

družbi vseh svetnikov vekomaj
veselimo v Gospodu, svojem
Zveličarji. Amen.

O Jezus, Marija, Jožef!
stojte nam na strani našo smertno
uro, in sprejmite milostljivo našo
ubogo dušo. Pomagajte nam
tisti pregrozoviti trenutek, da
bo naš zadnji zdililjej: Jezus,
Marija, Jožef!

O Marija, o sveti Jožef!
sprosita nam s svojo mogočno
priprošnjo mirno, srečno in sveto
smert, ki je draga v očeh Go¬
spodovih !

(Za srečno zadnjo uro in milost¬
ljivo sodbo, v čast Materi Božji in sve¬
temu Jožefu):

Oče naš v  . . . Češena si
Marija .. . Čast bodi.. .

27

Jezus, Marija, Jožef, vam
darujem svoje serce in svojo
dušo!

Jezus, Marija, Jožef, po¬
magajte mi v zadnjem smertnem
boji!

Jezus, Marija, Jožef, naj
se moja duša loči z vami v
miru ! (300 dni odp. Pij VIL 1817.)

Naša ljuba Gospa presve¬
tega Serca, prosi za nas! (100
dni. Pij IX.)

Sveti Jožef, prijatel pre¬
svetega Serca, prosi za nas!

(100 dni. Pij IX.)

(Ako ti je mogoče, moli še litanije
v čast svetemu Jožefu ali v čast Materi

2 *

28

1 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Katoliška cerkev visoko časti sve¬
tega Jožefa.

„T a k o se časti, kogar
hoče kralj počastiti/' (Est. 6,
9.) S temi besedami je kralj Asver
povzdigoval in slavil svojega zvestega
služabnika Mardohcja. Veliko bolj
pa veljajo te besede naj zvestejšemu
služabnika Božjemu — svetemu Jožefu.
Slavljenje tega imenitnega očaka se
posebno v naših časih po vsem ker-
šanskem svetu lepo širi. Po pravici
o njem rečemo: „Tako se časti,

kogar hoče kralj počastiti."

29

Za Marijo, neomadežano Porod¬
nico Božjo, ne častimo nobenega
svetnika tako slovesno in tako razno-
terno kakor svetega Jožefa, rednika
našega Zveličarja in čistega ženina
njegove preblažene Matere Marije.

V njegovo češenje je postavljenih
več praznikov, ktere obhaja sveta ka¬
toliška cerkev po vsem keršanskem
svetu. Zmed vseh presrečnih nebe¬
ških prebivavcev je on edini, ki ima
to posebno čast, da njegovo ime tako
radi pridevamo presvetima Imenoma
Jezusa in Marije. O kolikrat pobožni
kristjani zakličejo: Jezus, Marija,
Jožef! Kdo si ne želi, da bi bile te
presladke Imena njegove zadnje be¬
sede?

Ko pobožni Marijni otroci vsako
saboto prečešeni Materi Božji posve¬
tijo, častijo posebno vsako sredo sve¬
tega Jožefa. In kakor Gospodovo
Mater celi in naj lepši mesec slavijo,
tako v češenje Gospodovega rednika

30

tudi celi in pervi spomladanski mesec
odločijo.

Rimski papeži so zares radodarno
odperli zaklade svete cerkve vsem, ki
tega slovečega svetega očaka častijo
in na pomoč kličejo. Njegovo pre¬
milo podobo pobožni verni kaj radi
postavljajo zraven podobe Jezusa in
Marije. V mašnih in drugih cerkvenih
molitvah ga sv. cerkev vselej pred
sv. aposteljni in pred drugimi svetniki
imenuje. Poseben odpustek deli maš-
nikom, ki pred darovanjem sv. maše
molijo kratko molitvico njemu v čast.

Vse umetnije si prizadevajo, in
poveličujejo tega velicega svetnika in
slavijo njegove čednosti. Podobarji
in malarji nam kažejo njegovo pre-
ljubeznjivo podobo, nam pred oči sta¬
vijo razne prigodbe njegovega življenja.

Vse stoletja so zgovorni častivci
oznanovali njegovo pravičnost in po¬
vzdigovali njegove visoke sprednosti.
V pervih časih je bil sv. Avguštin;

31

potem sv. Janez, Zlatoust imenovan;
sv. Bernardin Senenski; modri pečatnik
Gerzon; serafinska mati Terezija, ki
je v svojem življenji tolikokrat sku¬
sila dobroto in moč svetega Jožefa;
sv. Frančišek Salezi, ki mu je svoje
naj imenitniši delo posvetil. Koliko
imenitnih in učenih govornikov je
današnje dni, ki poveličujejo svetega
Jožefa in širijo češenje njegovo!

Kako radi in s kolikim vspehom
se zatekajo ljudje v svojih nadlogah
in britkostih k svetemu Jožefu! Kralji
in knezi mu skazujejo svoje češenje;
se mu očitno zahvalujejo za prejete
dobrote. Papeži ga častijo. Mesta
in vasi, kraljestva in dežele in po
sv. misijonih na novo vstanovljene
keršanske srenje se izročujejo njego¬
vemu mogočnemu varstvu. Pobožne
družbe si ga volijo svojega varha. O
koliko jih je, ki imajo njegovo ime,
ter si prizadevajo posnemati ga v
njegovih čednostih. Vesele in srečne

32

so matere keršansk'h družin, ki ga
volijo patrona svojim otrokom, ktere
jim je mili Bog dal, da jih varuje v
sveti nedolžnosti, kakor je v svojem
življenji varoval Jezusa, predragi za¬
klad, kterega je nebeški Oče njegovi
skerbi zročil. In papež Pij IX. bla¬
ženega spomina, gaje  8.Grudna 1870
povzdignil k časti vesoljnega patrona
sv. cerkvi.

Vendar češenje svetega Jožefa ni
še do verha prišlo, da bi ne moglo še
veči biti, ali da bi ne moglo še bolj se
širiti. Ne; le premalo še poznamo
in zato preslabo častimo tega tako
imenitnega svetnika, kterega je sam
Bog tako visoko počastil. In to če¬
šenje se posebno današnje dni množi
in se bo gotovo le še množilo in to-
liko bolj rastlo, kolikor bolj bomo
spoznali visoko imenitnost njegovo in
kolikor bolj se bomo prepričali njegove
dobrote in moči njegove pripimšnje.
Že ime „Jožef" nam je za to porok

33

in dober pomen; ker „ Jožef'“ se po
naše pravi: „Rast“.

Duhovna vaja:  Prosi danes sve¬
tega Jožefa, naj ti z Marijo, s svojo
prečisto nevesto, sprosi pri Jezusu eno
posebno milost, ktero si moraš sam
odbrati, ktera se ti zdi naj bolj po¬
trebna, da bi dosegel svoj namen in
enkrat v nebesih gledal, kako visoko,
kako blizo Božjega sedeža je sveti
Jožef. In za to milost vsaki dan tega
mesca posebej poprosi svetega Jožefa
in ljubo Mater Božjo. — Katero mi¬
lost boš zvolil? Kaj ali česa boš pro¬
sil ta mesec svetega Jožefa in Marijo,
prečisto Devico ?

Zgled.

Sveti Jožef, varil zapušenim sirotam.

Mladoletna hčerka je zgubila
svojega očeta. Bilo je to na Fran¬
coskem. Tako nanagloma je mož umeri,

2 **

34

da ni mogel nič vrediti svojih časnih
reči. Te časne zadeve njegove so bile
pa silno zmešane. Uboga zapušena
sirota, sama, brez vsake pomoči, je v
pervem trenutku mislila, da vse pre¬
moženje očetovo se bo pozgubilo in
ostala bo naj veči reva. Bila je de¬
klica pobožna častivka svetega Jožefa.
V tej svoji zapušenosti je svojo zares
obupljivo težavo s otroškim zaupanjem
izročila svetemu Jožefu. Njena proš¬
nja je bila tako priserčna, kakor
velika je bila njena britkost. Zau¬
pljivo, vendar ne prederzno, se je iz¬
ročila v varstvo gospodarju sv. družine,
ter ga je le ponižno prosila, naj njeno
prihodnost on preskerbi. In glej! sveti
Jožef je še več storil. Vse je tako
prečudno vredil, da so prihodki tej
njegovi ponižni služabnici se dvakrat
pomnožili. Neka kmetija, ki je bila
prav slaba, je bila čuda drago prodana.
Sto in sto reči, vsaka za se le majhna,
vse skupaj pa vendar zdatne, je v

35

tej silno zamotani zapuščini prečudno
pokazalo veliko moč svetega Jožefa,
ki je to siroto v svoje varstvo vzel.
Naj bi bila tudi zahvala tako velika,
kakor je zadobljena milost velika!

(Iz pisma do vrednika Propagateura
20. List. 1864.)

2 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Z versko resnico neomadežanega
Marijnega spočetja je povikšana tudi
slava svetega Jožefa.

Slava svetega Jožefa, že poprej
velika, se posebno širi, odkar je ne-
omadežano spočetje preblažene Device,
njegove prečiste neveste, v versko
resnico povzdignjeno.

Marija, naša ljuba Gospa, je ne¬
dosegljiva v vseh svojih sprednostih.

36

Edina je v svoji velikosti. Ona sama
je neomadežana v svojem spočetji.
Ona je Mati ; pa njena rodovitnost
je kronana z najlepši cvetlico nedolž¬
nega devištva. Ona je vedna Devica;
pa njeno devištvo je kronano s pre¬
dragim sadom materstva. Ona je
Kraljica; in njeno kraljestvo je tako
veliko, kakor velik in širok je celi
svet. Ona je blažena od Boga samega;
preblažena med vsemi ženami. Edina
je med ženami; edina med devicami;
edina med kraljicami; njej ni nobena
enaka. — In sveti Jožef je mogel zares
posebne zasluženja imeti, da je bil
ljubljenec tako visoko povzdignjene, s
tolikimi sprednostmi obdarovane stvari
Božje.

Mogel je, bolj kot angeli, čist
biti, da je toliko časa in v toliki
priserčni prijaznosti z njim živeti hotla
presveta Devica, ki se je prestrašila
celo pri pogledu velicega angela Ga¬
briela.

37

Že naprej odločena milost Božja,
kakor mislijo pobožni in učeni možje
z veljavnim Gerzonom, je svetega Jo¬
žefa že v maternem telesu posvetila,
mu vsako poželjivost ugasnila, ter mu
misel vcepila, da se je Bogu posebno
posvetil z obljubo vednega devištva.

Sv. Duh pravi: „Srečen mož,
ki ima dobro ženo“  (Sir. 26, 1.).
Koliko stopnjo popolnosti je pač sveti
Jožef imel, da je bil zmed vseh svet¬
nikov zvoljen ženin tisti nepremerljivi
Devici, ki je bila zavoljo svojih pre¬
čudnih sprednost vredna mati biti
edinorojenega Sinu Božjega!

Se ve da je bila Marija, Mati
Sinu Božjega, ktero le njen Božji
Sin v zasluženji preseže, sto in sto¬
krat svetejši, kakor sveti Jožef. Vendar
moremo pa spoznati, da ta sveti očak
je imel čednosti, ki so bile v nekaki
gotovi primeri z Marijnimi čednostmi;
sej je le tisti zakon zares srečen, v
kterem se združita mož in žena ena-

38

kega mišljenja in enakega duhovnega
življenja.

Res in naslednje je torej, da
verska resnica neomadežanega spočetja,
ki je Marijno čast tako visoko po¬
vzdignila, je pomnožila tudi čast sve¬
temu Jožefu, ki je mogel biti toliko
čistejši in toliko popolniši, kolikor bo¬
gatejši vseh darov natornih in čezna-
tornih je bila njegova prečista nevesta.

To je sklep previdnosti Božje,
da se poveličanje Marije in Jožefa
vedno množi do konca sveta. Noben
del bogoslovja, pravi O. Faber, se ne
bo več toliko širil in razcvetal, kakor
nauk o češenji preblažene Device.
V zadnjih časih svete cerkve bo spo¬
znanje Marijnih sprednost tako veliko,
da bi se zdaj mi le čudili. Pobožna
nuna Marija d’ Agreda se v svojih pre¬
lepih spisih pritožuje, da cerkveni pi¬
satelji tako boječe pišejo o slavi Ma¬
tere Božje in to boječnost pripisuje
pomankljivosti prave pobožnosti, in

39

že sv. Avguštin pravi, da le moliti
ne smemo Marije; sicer pa jo hvalimo
in poveličujmo, kakor in kolikor ho¬
čemo in premoremo.

Ko torej Marijo s prelepim pri¬
imkom »neomadežana Devica" častimo,
ne pozabimo tudi ob enem poveličevati
njega, ki se veseli vsega, njegovi pre¬
čisti nevesti skazanega češenja.

Ni se nam treba bati, da bi s
tem manjšali češenje Marijno. Skušnja
uči, da častivci svetega Jožefa so po¬
božni otroci Marijni. Sej nihče se
ne loči Božjega Zveličarja, ako ljubi
Marijo, njegovo presveto Mater. Tako
gotovo ljubi Marijo, kdor ljubi in časti
svetega Jožefa.

Nasprotna ljubezen, ki veže Je¬
zusa, Marijo in Jožefa, jih edini v
eno Serce. To bo storilo tudi češenje,
ktere vse tri v našem sercu edini.

Duhovna vaja:  Danes trikrat po¬
zdravi neomadežano nevesto svetega
Jožefa, preblaženo Devico in pobožno

40

zdihuj: „Češeno bodi presveto in ne-
omadežano spočetje Device Marije!
In česen bodi sveti Jožef, njen pre¬
čisti ženin

Zgled.

Moč svetega Jožefa.

Od družbe sv. Vincencija na Fran¬
coskem piše časopisu svetega Jožefa, ki
se mu pravi Propagateur:

3. dan Listopada 1863 gre 73
let stara žena po hišnih stopnjicah,
in mertud jo tako hudo zadene, da
se nič ne zave; le stermo gleda in
govoriti ne more. Vsa hiša je bila
v veliki skerbi. Urno pošljejo po
zdravnika; pa tudi priserčno kličejo
na pomoč svetega Jožefa, patrona
umirajočim. V njegovo češenje ob¬
ljubijo eno sveto mašo. Dva majhna
otroka, vnuka stare žene, poklekneta
v bližnji sobi pred malo podobo sve-

41

tega Jožefa in z otroškim zaupanjem
prav priserčno molita. Tudi svečico
prižgeta, pred podobo.

Zdravnik pride; pregleda bolno;
pa spozna, da ni nobenega upanja več,
da bi se še zavedela. Velika je bila
žalost v celi hiši. Sveti Jožef! po¬
magaj naši ubogi materi; sprosi jim
zavednost in dar jezika, da se vendar
pred smertjo še spovedati zamorejo.
Sej ne zahtevamo njenega ozdravljenja;
le to milost prosimo, da se spovedo.

Tako je zdihovala v priserčni
molitvi vsa užaljena in preplašena
družina. Mašnik pridejo, da bi umi¬
rajočo previdili. Nezavedna je žena
in urno jej podelijo le sv. poslednje
olje. Težko bo to noč preživela, pra¬
vijo mašnik, ko odhajajo. To je bilo
ob poli osmih zvečer.

Po sprejemi sv. poslednjega olja
se je bolna umirila, kakor bi spala.
Drugo jutro, 4.Listopada, bila je sreda,
svetemu Jožefu posvečen dan, ob šestih

42

zjutraj, se prebudi ter se popolnoma
zave. Vse znamnja mertuda so zgi¬
nile. Sveti Jožef jo je ozdravil. —
Zdravnik, spet poklican, da bi stari
ženi pomagal, se ne more prečuditi,
in le pravi, da tega čudnega ozdrav¬
ljenja razumeti ne more.

Tudi mašnik pridejo na vse zgo¬
daj, ter mislijo gotovo merliča dobiti.
Koliko pa je tudi ^njihovo začudenje,
ko slišijo in vidijo, kaj se je zgodilo!
Srečno ozdravljena se še tisti dan
spove, in drugo jutro pa prejme tudi
sv. obhajilo. Zdaj pa je zdrava, bolj
ko poprej; ker poprej je bila vsa za¬
tekla, in eno roko je imela že dalj
časa mertudno; pa vse to je prešlo.
Vsi ljudje po mestu so se čudili, ko
so to zvedeli.

43

3 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Verska resnica neomadežanega
spočetja je Serce svetega Jožefa raz¬
veselila.

Poveličanje, s kterim je bila po-
češena preblažena Devica Marija z
versko resnico neomadežanega spočetja,
je gotovo Serce svetega Jožefa ne¬
zmerno razveselilo; sej noben človek
ni bolj spoznal, kakor on sam, kako
po pravici je bila visoko častita devica
z naslovom „Neomadežana“ počešena,.
In predenj se je razglasil ta izrek,
kteri je vesoljno cerkev s tolikim ve¬
seljem prenapolnil — in ko bi bilo
to mogoče, da bi se bila sveta cerkev
na zemlji s poveličano cerkvijo v ne¬
besih posvetovala, o s koliko radostjo
in s kakošnim veseljem bi bil sveti
Jožef svoji prečisti nevesti spričevanje

44

dal in spoznal, da naj manjši grešne
sence ni zapazil nad njo vseli trideset
let, ktere je v naj lepši priserčnosti z
njo preživel; da je le vidil, kako je
vselej storila le, kar je bilo naj popol-
niši, Bogu naj dopadljivši; da je imela
vedno pred očmi le Božjo čast in da
čistosti njenega namena ni skalila no¬
bena, še neprostovoljna misel ne.

Ta preblaženi Devici skazana čast
je povikšala tudi srečo svetemu Jožefu;
sej noben svetnik od prečastite Matere
Božje ni prejel toliko milost, toliko
vdanosti, kakor sveti Jožef; noben ni
bil v tako tesni in prečisti zvezi z
njo, kakor on. Zadosti je, ako s
sv. Bernardinom Senenskim rečemo,
da je Marija Jožefa z naj drajšimi
darovi obogatila. Deviška nevesta mu
je podarila svoje Serce, živo svetiše
Boga samega, da s tem zakladom
obogaten, je lahko po pravici rekel:
„Serce Marijno, to naj ljubeznjivši, vse
ljubezni naj vrednejši Serce, je moje".

45

In ona, deviška Mati, je v roke svo¬
jemu ženinu položila Jezusa, sad dre¬
vesa življenja, vir vsega blagoslova.

Vzemimo si k sercu misli in
čutila svetega Jožefa. Hvalimo Boga
in veselimo se slave naše nebeške
Matere in Gospe. In ko smo v svoje
veselje doživeli oznanjenje te verske
resnice, ki je krona vseh Marijnih
sprednost, se res spodobi, da hvalimo
in častimo Boga za to milost. Zedi¬
nimo se s svetim Jožefom, pa prosimo
ga, naj nadomesti naše slabe moči
in naj naši nebeški materi naznani
naše vošila in našo vdanost.

O zares tolaživni izrek, ki si
pričakovanje osemnajsterih stoletij do¬
polnil! Ti skrivnostna mavrica, ki
napoveduješ nam ubogim grešnikom
nov izliv milost in usmiljenj Božjih,
ti poživljaš mojo vero, ti vterjuješ
moje upanje, ti vnemaš mojo ljubezen!

O Maiija, brez madeža vsega
greha spočeta, zagerni našo zagreše-

46

nost s plajšem svoje nedolžnosti; skrij
nas v svoje deviško Serce; zabrani
peklenski moči, ki nas hoče od tvo¬
jega Serca odtergati. Tvoja nebeška
lepota naj nas prevzame; tvoje veli¬
častne čednosti naj nas na se vlečejo;
tvoje varstvo naj nas obdaja! Ves
svet naj bo kot tempelj, v kterem
naj se razlega tvoja slava, kjer se
strinjajo vsi glasovi, vse serca, da
tebe častijo in veselo spoznajo: Ve¬
rujem v tvoje neomadežano spočetje!

Pa češenje preblažene Device
Marije se ne more razvijati, da bi ne
bilo zedinjeno s priserčnim češenjem
svetega Jožefa. Marija in Jožef imata
svoj gotov delež v Božji skrivnosti
včlovečenja Gospodovega; Marija je
Mati Sinu Božjega; sveti Jožef pa je
varh njene deviške časti in rednik
Božjega Deteta; zato ni mogoče ju
ločiti. In posebno češenje svetega
Jožefa je pravi nasledek razvijanja
Češenja preblažene Device Marije.

47

To češenje deviškega ženina De¬
vice Marije pa ni le spodobno in
pravično; to je blažen studenec nove
pomoči njegove, ktero je sam Sin
Božji v njegove roke položil.

Duhovna vaja : Danes moli prav
pobožno angelsko češenje. Pristavi
še trikrat: Čast bodi Očetu ... da
Boga zahvališ za preblaženi Devici
Mariji podeljeno sprednost čistega
spočetja.

Zgled.

Dvoje ozdravljenj.

V Klermontu na Francoskem je
pod varstvom „neomadežanega spo¬
četja" , hiša, v kteri izrejajo dobre
dekle. Neka deklica iz te hiše je
šla za nektere dni na svoj dom. Sli¬
šala je, da pri sosedovih so ravno
kar pomerli štirje otroci za vratno
boleznijo, ki jej davica pravijo, in je

48

nalezljiva. Edino dete je še živelo;
pa tud 5  to je že bilo zbolelo, in ne¬
varnost je bila, da bo zdaj, zdaj umerlo.
Dobra deklica prigovarja nesrečni ma¬
teri, naj najme eno sv. mašo v čast
svetemu Jožefu. Mati odpre mošnjico,
da bi vzela iz nje denar za sv. mašo;
in ne vem, kako se je zgodilo, bolno
dete zgrabi denar in se nasmeja . . .
In vsa nevarnost je zginila. In dete,
ki ni tega dekleta nič poznalo, se ga
oklene, in se dolgo ločiti ne da.

Di ago majhno deklice, še le štiri
leta staro, je pred tremi leti šepalo;
desna nožiča se je sključila in bila je
kot mertva. Poskušali so vse mogoče
zdravila; pa vse je bilo zastonj. Sveti
Jožef pa je v malo dneh pomagal.
Mesca Svečana so opravili v čast sve¬
temu Jožefu eno sv. mašo. In šestega
Sušca je deklica že hodila. — Tako
poroča botra tega otroka 30. Sušca
1864 Frančiška Laveri.

49

4.

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Koliko pravico nam daje verska
resnica neomadežanega Marijnega spo¬
četja do Serca svetega Jožefa?

Lahko bi bil Bog preč v začetku
keršanstva neomadežano spočetje Go¬
spodove Matere v versko resnico vsem
pravovernim odločil; pa dovolil nam
je zasluženje, da smo to resnico pro¬
stovoljno verovali po nagibu svojega
serca, ter nas ni silil z žuganjem,
da bi bili z nasprotno mislijo izklju¬
čeni iz cerkve. Bog je celo hotel,
da so pobožni otroci Marijni priser-
čno želeli, veliko prosili in mnogotere
dobre dela opravljali v ta namen, da
je bilo v versko resnico povzdignjeno
neomadežano spočetje preblažene De¬
vice, ki daje doveršenje njenemu po¬
veličanju in je prelepa krona njene

Vijolico. 3

50

slave. O koliko pravičnih duš je
priserčno hrepenelo po tem lepem
dnevu slave naše ljube Matere! Koliko
miloščine je bilo podeljene v ta namen!
Koliko spokornih del opravljenih!
Koliko sv. maš darovanih v pospeše¬
vanje tega presrečnega trenutka! (Pra¬
vijo, da leta 1853. je bilo po vsem
keršanskem svetu vsak dan saj do
tisuč sv. maš branih v ta namen, da
bi se poprej le pobožna misel neo-
madežanega Marijnega spočetja v ver¬
sko resnico povzdignila.)

In Gospod Bog, ginjen tolike
ljubezni in tako velicega češenja do
njegove nebeške Matere, je tudi res
vresničil in spolnil predrage želje svo¬
jega Serca.

Marija je bila po izreku nezmot¬
ljivega poglavarja Jezusove cerkve
neomadežano spočeta spoznana in raz¬
glašena; in to razglašenje so vsi
Marijni otroci z veseljem in radostjo
sprejeli.

51

Oh, ako je nehvaležnost pregreha
te zemlje in je resničen pregovor, da
z nehvaležnostjo svet plačuje, je pa
hvaležnost čednost nebeška. In ako
je nekdaj Jakobov sin tako dober in
usmiljen bil svojim bratom, ki so ga
izdali in v hudo sužnost prodali, kaj
bo storil ta Jožef, čigar predpodoba
je bil egiptovski Jožef, tistim svojim
otrokom, ki so njegovi prečisti nevesti
toliko vdani, ki se toliko veselijo njene
sreče, se toliko poganjajo za njeno
poveličanje?

O s terdnim zaupanjem se smemo
oberniti k svetemu Jožefu in brez
vsega straha ga smemo opomniti svoje
pravice, ktero do njegove pomoči imamo.
Vsega ga smemo opomniti, kar smo
storili v Marijno čast, kako in kaj
smo pripomogli v njeno slavo, da je
bilo razglašeno očitno spoznanje njene
naj veči in naj lepši sprednosti, in
kako se veselimo te posebne milosti
njegove neomadežane neveste.

3 *

52

O prečisti ženin naj čistejše vseh
devic, sto in stokrat mogočnejši kakor
mi, tako blizo studenca vseh milost,
sprosi nam pri Jezusu, svojem Božjem
Sinu, tisto dušno čistost, ki je njegovim
očem tako dopadljiva. In ker nismo
tako srečni, da bi bili spočeti brez
greha, kakor je bila Marija; sprosi
nam vendar, da zdaj sveto in neoma-
dežano živimo, da bomo enkrat tako
srečni in bomo s teboj prebivali v
družbi kraljice vseh čistih duš!

Duhovna vaja:  Danes moli se¬
demkrat Oče naš ... češena si Marija
... in čast bodi Očetu ... v čast sedem
veselj in žalost svetega Jožefa.

Zgled.

Sveti Jožef pomaga malim sestram ubogih.

Če je ktera duhovna družba, ki
se zanaša le na previdnost tistega, ki
naj slabši tičice vsak dan preživi, ki

53

naj revnejši cvetko z rosno kapljico
oživi; je to prav res družba pobožnih
nun, ki se imenujejo male sestre
ubogih. Te dobre duše vsaki dan
posebej od hiše do hiše vbogajme
prosijo, da revnim starčikom strežejo,
jih z vsim potrebnim preskerbijo.
Kakor Izraelci v pušavi nabirajo mano
svete ljubezni vsak dan posebej; in
vsak prihodnji dan ima spet svoje skerbi.

Ko pa pride kaka velika sila in je
potrebna nagla pomoč, se te dobre duše
zaupljivo zatečejo k svetemu Jožefu,
zvestemu oskerbniku te duhovne družbe.

Vredniku Propagateur-a piše po¬
šten kupec Lionskega mesta, pri kterem
je sprednica teh nun večkrat kaj ku¬
povala, da mesca Malega Travna leta
1862. je zapazila sprednica, da po-
steljska pertenina ubozih starčikov je
sploh tako oglodana in preležana, da
ni več za nobeno rabo. Novega pe¬
rila pa si umisliti ni mogla; ker de¬
narnica je bila prazna. Spomni se

54

pobožna sprednica, kolikokrat jej je
priprošnja svetega Jožefa že pomagala.
Vzame staro rjuho in jo položi pred
podobo svetega očaka; pa ga zaupljivo
prosi, naj ne pozabi nesrečnih, ki so
njegovi skerbi izročeni. In glej moč
molitve, in čudi se dobroti svetega
Jožefa! Drugo jutro pride mlad, bogat
mož, ki hoče s sprednico govoriti.
Da jej precej veliko denarja ter pravi:
To naj vam bo, da kupite posteljske
pertenine za vaše uboge stare.

Tako sveti Jožef pomaga njim,
ki se v svojih potrebah zaupljivo za¬
tekajo k njemu.

5 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef, ženin Marijin.

Presveta hči Joahima in Ane,
preblažena Devica Marija je Gospodu
posvetila svoje devištvo. Ker je bila

55

pa od vekomaj odbrana, biti Mati
Božja in ostati čista Devica, je mogla
imeti moža, zvoljenega zmed vseh
svetnikov, ki bo prečešeno skrivnost
včlovečenja Božje Besede z neomade-
žanim zagrinjalom svetega zakona za¬
kril in bo oskerbnik in varh naj
čistejši in naj bolj blagi stvari, ki jo
je Vsegamogočni vstvaril.

In za to prevzvišeno čast je bil
odločen sveti Jožef. On je bil ženin
tisti Devici, ktero srečno imenujejo
vsi rodovi, tisti Devici, ki je svetu
rodila obljubljenega Odrešenika. Ženin
Marije, Matere Božje je bil, z vsemi
pravicami, ktere natora in sveta vera
v to odloči. Kolika čast v tej visoki
službi! Pa tudi kolika čistost v tej
čisto duhovni in čez vse sveti zavezi!
čednost edina je bila vez, ki ji je
edinila. Nasprotno spoštovanje je ne-
razvezljivo delalo to vez, ktero veliko¬
krat preterga poželjivost tisti trenutek,
ko je komaj storjena.

56

Priserčne čutila, v naj popolniši
ljubezni očišene, so to angelsko-čisto
zvezo le še blažile; in kolikor lepši
je bila ta zveza, toliko nedolžniši in
slaji veselje nezmerne nasprotne lju¬
beznivosti in resnične vdanosti sta
vživala.

Jožef je bil deviško čist, preden
se je s to Davidovo hčerjo zaročil.
Ta zaveza s kraljico vseh devic je pa
njegovo devištvo vedno le zaljšala.
Iz oči preblažene Marije je svetila
sveta čistost, ki je ljubezen njenega
svetega ženina le še bolj in bolj či¬
stila. Sv. Frančišek Salezi pravi, da
Jožefova čistost je presegla celo angele
naj viših verst.

O da bi človek mogel viditi in
razumeti svetost, v kteri ste te dve
serafinske duši vse svoje dni v mo¬
litvi in v hvali Božji preživele! Kdo
nam more opisati premilo obnašanje
Jožefovo proti Mariji! kdo dopovedati
sveto boječnost, s ktero je preblaženo

57

Devico častil kakor svojo kraljico, in
vendar mu je bila zaročena žena?
Spoznavši vse njej podeljene milosti,
je v njej častil te darove Božje; sej je
vedel, da vsa njena slava in velikost
je v tem, da je zvoljena Mati Božja.
Spoznal je veličastvo njenega Sina, in
čez vse je bil srečen, da je z njo vred
smel skerbeti za ta neprecenjeni zaklad.

O Marijni otroci! ozirajte se na
Jožefa, ki je bil pervi tako srečen,
da je preblaženi Devici stregel in
učite se od njega, častiti svojo nebeško
Mater, ter se po njegovem zgledu z
vso častjo, pa s premilo zaupljivostjo
zbirajte okoli nje. Učite se od njega,
kako se zamorete po Mariji Jezusu
bližati, da mu bo dopadljivši vse, kar¬
koli njegovemu Božjemu veličastvu
storiti ali ga prositi hočete. Gotovo
bodo uslišane vaše prošnje, ako jih
izročujete njegovi deviški Materi.

V nevarnostih, v britkostih, v dvo¬
mih mislite na Marijo, kličite Marijo.

3 **

58

Njeno ime naj bo vedno na vaših
ustnicah, vedno v vašem sercu; in
da bo ona s svojo mogočno priproš¬
njo vaša srednica, jo posnemajte v
njenih čednostih.

Ako po njenem zgledu hodite, ne
bote zašli; dosegli bote svoj namen.

Ako k njej zdihujete, bo vterjeno
vaše zaupanje.

Ako na njo mislite, se misli vaše
ne bodo zmotile.

Ako se na njo zanašate, na njo
opirate, ne bote padli.

Ako vas Marija varuje, se vam
ni nič bati.

Ako vas Marija vodi, se ne bote
utrudili. V njenem varstvu bote v
zavetje večnega miru dospeli.

O sladka Devica Marija, vse svoje
zaupanje stavim na te. Ne bom preveč
upal; sej tvoja materna ljubezen bo
podpirala moje otroško zaupanje. Ve¬
likost tvoje ljubezni preseže visoko
gotovost mojega zaupanja.

59

Terdno se zanesem, o dobrotljiva,
o preljubeznjiva Devica Marija! da
me boš tolažila, kedarkoli te bom klical
na pomoč.

Vedno ti bom hvaležen za tvojo
pomoč; vedno te bom ljubil in vedno
ti bom služil, o moja nebeška Mati
Marija!

Duhovna vaja:  Danes se večkrat
v duhu zberi in daruj vse svoje djanje
svetemu Jožefu po Marijnih rokah,
da ga sveti Jožef s svojim zasluženjem
vred Jezusu daruje — za uboge duše
v vicah.

Zgled.

Sveti Jožef pomaga revni delavki.

Zvesta služabnica svetega Jožefa
si je zvolila svojega patrona in oskerb-
nika svojega revnega imetja. In sveti
Jožef je bil skerben oskerbnik. Svoji
služabnici je preskerbel vedno zadosti
in tudi poštenega dela. To pobožno

GO

in delavno osebo je ohranil vedno
zdravo in terdno pri vsem pomanjkanji,
kterega morajo ubogi dninarji v velikih
mestih navadno terpeti. Ali zdaj je
šlo za vse kaj druzega. Treba je bilo,
najemšino od stanovanja poravnati,
čas je že pretekel. Posestniki hišni
pa navadno niso kaj poterpežljivi in
ne čakajo radi čez odločeni čas. Manj¬
kalo je pa revi še 15 goldinarjev.
V svoji sili se oberne k svojemu
zavetniku. „Moj oče Jožef, mu za¬
upljivo pravi, sej veš, da si ti oskerbnik
in varh vsega mojega imetja, pa tud'
veš, da tako veliko zdaj potrebujem,
le ti mi zamoreš toliko preskerbeti.“
In glej milostljivo Serce svetega
Jožefa! Preč drugi dan pride neznana
gospa v hišo in hoče s to revno osebo
govoriti. Pri odhodu jej stisne v roko
dva zlata, ki sta bila ravno toliko
vredna, kolikor je reva potrebovala.

61

6 .

Ite ad Joseph! -- Pojdite k Jožefu!

Marija časti Ime svetega Jožefa.

Gospod Bog je Adamu prepustil,
da je on dal ime tisti, ktero mu je
Bog dal v tovaršico in pomočnico.
Sveti Duh pa si je sebi prihranil, in
je volil Ime njemu, ki je bil od ve¬
komaj odločen, da ga bo nadomestoval
pri preblaženi Materi včlovečene Be¬
sede. Ime „Jožef“, kterega vsi jeziki
časte in blagrujejo, ki je za Imeni
„Jezus in Marija" naj slajši, naj lepši
Ime; to častito Ime, ki pomeni obilnost
in rast, kaže zaklade milosti in zaslu-
ženja, s kterimi je bila njegova duša
vsa obogatena.

Kdo si more misliti, kako lju-
beznjivo in častitljivo je izgovarjala
kraljica vseh devic to prelepo Ime
„ Jožef", ki je bil njej namestnik Božji!

62

Oh, postavimo se v duhu v tisto pre¬
srečno nazareško hišico, kjer ste te
dve serafinske duši vsak dan se zbrale,
da ste združene s svojim nebeškim Si¬
nom svoje presvete molitve opravljale!
Oj, da bi mi vidili, s kako priserčnim
pogledom se je nebeška Mati ozerla
vsako jutro v svojega deviškega ženina;
oj, da bi mi še le slišali, s kako pre-
milo-lepim glasom gaje vsako jutro lju-
beznjivo pozdravila: „Ave mi Joseph!
— Pozdravljen bodi moj Jožef

In ko se je noč približala, in je
sveti družini čas pokoja naznanila,
je pač gotovo Marija, prelepo ogledalo
vsem keršanskim ženam, ponižno se
priklonila, preden je svojega prečistega
moža k pokoju pustila ter je zopet
s premilo ljubeznjivostjo mu rekla:
„Ave mi Joseph! — Pozdravljen bodi
moj Jožef!"

Pobožni Marijni otroci! posne¬
majte svojo nebeško Mater in nikar
ne pozabite, da zjutraj na vse zgodaj,

63

ko se prebudite, zakličete in pozdra¬
vite svetega Jožefa. Pa tudi zvečer,
ko se spravljate k spanju, ki je po¬
doba smerti, le še z ljubeznijo in z
zaupanjem kličite: „Ave Joseph! — Po¬
zdravljen bodi sveti Jožef!"

Sveto Ime Jožef je nebeško Dete
na Marijnem naročji s svojim Božjim
jezikom morebiti naj poprej izreklo.
O keršanske matere in vi keršanski
očetje, posnemajte ta zgled in skerbite,
da vaši majhni otročiči, ktere je Bog
vaši sherbi izročil, tudi naj poprej
izrekovati znajo presvete Imena: Jezus,
Marija, Jožef.

V vseh težavah in britkostih se
je Marija zatekala k svojemu svetemu
ženinu, ter ga je po Imenu poklicala
in pomoči prosila. Tudi mi se zate¬
kajmo v vseh svojih britkostih k Jo¬
žefu in se izročujmo njegovi pomoči;
in Bog nas bo po njegovi priprošnji, po
njegovem posredovanji iz tujega Egipta
nazaj v pravo domovino pripeljal.

64

Pripovedujejo, da je nekdaj Ma¬
rija sama revnemu sužnju, ki se je
kerstiti dal, rekla, naj sprejme Ime
njenega svetega moža. Keršanski starši,
ki Marijo častijo, so srečni, da svojim
otrokom pri sv. kerstu to sveto Ime
dati smejo in tako svoje otroke v po¬
sebno varstvo svetemu Jožefu izročijo.

Nekdaj je vidila sv. Gera nebo
odperto; in Marija je tej lepi svetnici
pokazala neskončno blišobo veličast¬
nega sedeža, na kterem je njen pre¬
častiti ženin. In sv. Gera je vidila, ko
je slišala izgovoriti sveto Ime „ Jožef'
so se vsi nebeški prebivavci spoštljivo
priklonili in ga tako počastili.

O Marijni otroci! kličite tudi vi
radi in pogosto te presladke Imena:
Jezus, Marija, Jožef! O sej so te
Imena tako častite, ljubeznjive, ki sve¬
to začudenje in rajsko veselje v našem
sercu obudijo; so blažene, češene
Imena, ki so angelom ljubeznjive,
ljudem koristne, hudobnim duhovom

65

pa strašne. Te svete Imena, pravi
pobožen učenik, napolnujejo s to¬
lažbo vsacega, ki jih izreknje, zato
naj kristjani te svete Imena vedno
imajo v svojih sercih in v svojih ustih.

Tvoje presveto Ime, o Jožef! naj
prav pogosto izhaja iz našega serca
in z vso častjo ga hočemo izrekovati.
častiti ga hočemo in večkrat na dan
ga hočemo pobožno poklicati.

O da bi bil naš zadnji zdihljej:
Jezus, Marija, Jožef!

Duhovna vaja:  Danes zroči vse
svoje molitve Mariji, pa po priprošnji
svetega Jožefa.

Zgled.

Srečno končana devetdnevnica.

Menih samostana sv. Bernarda
pripoveduje prigodbo, ki se je zgodila
leta 1864. Sestra nekega meniha je
bila več let bolna. Njeno telo je bilo
tako sključeno, da se reva na svoji

66

postelji še premakniti ni mogla. Ka¬
kor so jo drugi preložili, je mogla
ležati. Neznansko je terpela. Ko so
vidili, da noben zdravnik jej pomagati
ne more, so se obernili k svetemu
Jožefu. V ta namen so opravili de-
vetdnevnico v njegovo počešenje, da
bi na njegovo mogočno priprošnjo tej
nesrečni revi sprosili ljubo zdravje
ali vsaj polajšanje.

O kako čudna je moč ponižne
pa priserčne molitve! Vsa žlahta te
bolne reve je bila pri sv. maši, ktero
so na koncu devetdnevnice najeli. In
bolna reva je zdrava! Vse bolečine
zginejo, kakor bi jih sapa odpihala,
njeni udje se zravnajo; ona brez vse
težave vstane, se sama opravi in gre
brez vsake pomoči na ravnost v cerkev,
da se s svojimi ljudmi v molitvi združi,
še preden je bila sv. maša končana.
— Ni li to zares prečudno ozdravljenje
na priprošnjo svetega Jožefa!

67

7 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sprednosti svetega Jožefa.

Začetek vse slave in vseh spred-
nost, s kterimi je Vsegamogočni sve¬
tega Jožefa obogatil, je bila zvolitev
njegova v ženina preblaženi Devici in
Božji Porodnici Mariji. Po angelsko-
čisti zavezi z Marijo, je postal po¬
glavar, gospodar sv. družini, gospod
Marijin in oče Jezusov, tedaj vladar
Materi in Detetu.

O srečni, presrečni Jožef! od
vekomaj zvoljen ženin neomadežani
Devici, si bil, po pobožni misli cer¬
kvenih učenikov, že pred rojstvom
očišen izvirnega greha, vterjen v mi¬
losti Božji, ozaljšan z nebeško čistost¬
jo, oprosten vsega napačnega pože¬
lenja, obvarovan velicega greha j Bog
sam te je storil pravičnega, in bil

68

si zvest služabnik, moder oskerbnik
njegovi hiši.

Zavoljo te presvete zaveze z
Marijo si se vdeležil duhovnega bo¬
gastva svoje preblažene neveste, ker
si bil z njo enega Serca in enega
duha. In to je bila neznano velika
milost, ki te je na veliko bolj veli¬
častno stopnjo povzdignila, kakor vse
druge svetnike, ker je tudi služba,
tebi odločena, vse drugim podeljene,
visoko presegla.

Smemo brez vsega straha reči,
da ni bilo nič veličastnega v žlaht¬
nih rodovih, nič lepega v telesnih za¬
devah, nič nenavadnega v duhovnih
darovih, nič popolnega v svetih čed¬
nostih in nič čudnega v natornem re¬
du in v milosti Božji, da bi Bog v
svoji modrosti ne bil svetemu Jožefu
dal, in sicer v vsi polnosti, vredno
njegovemu visokemu stanu in primer-
jeno veličastni nalogi, ktero mu je
Bog odločil.

69

V tem nam ni treba nobenega
dvoma. Sej ne moremo misliti, da bi
bil Bog, ki vse premodro odmeri, vse
premodro vravna, temu svetemu oča¬
ku manj radodaren, kakor so ljudje
vdani njim, kterim dajo svoje hčere,
in kterim potem nič ne odreko, kar
jim le storiti zamorejo. In to tudi
drugače biti ne more. Bog Oče je
svoji hčeri volil varha, oskerbnika;
Bog Sin je volil svoji Materi ženina;
sveti Duh je volil Mariji moža, ki naj
njega nadomestuje. In kdo bi smel
misliti, da bi presveta Trojica ne bila
v to preimenitno službo volila naj
popolnejšega vseh svetnikov? Perva
pogoja srečnega zakona je enakost
obeh, ki hočeta v sveti zakon stopiti.

Bog, ki je od vekomaj sem zvo-
lil Jožefa ženina neomadežani Devici
in rednika včlovečeni Besedi, mu je
dal čistost duše, ki je bila večji, ka¬
kor čistost Seraflnov. Ime „mož De¬
vice Marije", „rednik Sinu Božjega",

70

in pa služba, ktero je opravljal Sinu
in Materi, je zahtevalo to sprednost.

Zato pravi sv. Frančišek Salezi:
Veliki sveti Jožef je v čistosti pre¬
segel vse svetnike, celo angele.

Oziroma na tako priserčno zve¬
zo z včlovečeno Besedo in z njegovo
nebeško Materjo, o sveti Jožef! je
Bog tej tvoji sprednosti več ko an¬
gelski čistosti, pridjal še drugo spred¬
nost, ki je bila podpora pervi. On
te je v svoji milosti toliko vterdil,
da je tvoje devištvo že v tem živ¬
ljenji imelo tisto moč in zvestobo,
ktero zdaj v nebesih ima.

Človeško telo bo enkrat vstalo
duhovno; ta milost je bila tebi že
poprej dana. V tvojem umirajočem
telesu je bilo vse duhovno. To je bi¬
la nebeška pravica, že v tej solzni
dolini tebi dana. Tvoje telo je bilo,
kakor bi bilo angelsko.

V tem, o sveti Jožef! posebno
v tej čednosti, v deviški čistosti si

71

ti z Marijo, Materjo Gospodovo, za¬
res pravi biser na tej zemlji.

Včlovečena Beseda, ki te je ce¬
lili trideset let kot punčico svojega
očesa varovala, in ki je tolikokrat na
tvojem Sercu počivala, je množila in
lepotila lilijo tvojega devištva z ved¬
no rastečo in blišečo čistostjo. Pove¬
ličevala je tvoje devištvo, ko ga je
vedno lepšala, da te je svojemu Ser¬
cu vedno bolj enakega storila.

Presveta Devica, od svojega ne-
omadežanega spočetja čudež posebne
čistosti, ki se je s teboj vred v svoji
čistosti do zadnjega zdihljeja vedno
bolj in bolj k Bogu povzdigovala, je
bila z včlovečeno Besedo nepremag¬
ljiva stena in resnična bramba tvoji
čistosti. To prelepo solnce devištva
se je lesketalo v tebi, kakor v pre-
čistem zerkalu. Postavljen med včlo¬
večeno Besedo in med njeno deviško
Materjo, je iz teh presvetih Sere v

72

tvoje Serce neprenehoma tekel bister
studenec presvete čistosti.

Bogastvo tvojega devištva, ki se
je visoko namnožilo vseh šest in šest¬
deset let tvojega življenja, o sveti
Jožef! je velik zaklad, kterega se
sv. cerkev vedno vdeležuje.

Duhovna vaja:  Moli petkrat :
čast bodi Očetu... v čast peterim
čerkam, s kterimi se izgovarja sv.
Ime „Jožef".

Zgled.

Sveti Jožef popravi liišni križ.

Solnce je zahajalo in pošiljalo
zadnje mile žarke svoje skozi odperto
okno snažne pa revne hišice. Mlad
mož sedi pri mizi; s slonečo glavo
na svoji roki, gleda ves zamišljen
pred seboj. Komaj leto in dan ože¬
njen mora že poskusiti mnogotere brh¬
kosti in težave. Njegova mlada žena,
ker bila sta enega duha in enega serca,

73

mu je bila zares sveto vdana; tudi
mož jo je pobožno ljubil. Ali nje¬
govi ostareli materi je bila mlada
nevesta strašan tern v peti. Kar je
le mogla, jo je hudobna stara žalila
in pikala. Mlada žena je mirno in
tiho terpela in v Boga zaupala. Ali
njene telesne moči so v tej hudi po-
skušnji toliko oslabele, da ni bila
skorej več sebi podobna. In kdo je
z njo vred več terpel, kakor njen
dobri mož? In on ni vedel, kdaj bo
tega konec ?

Kamor pa se priplazi ena ne¬
sreča, večidel še več družili križev
pride. Majhno premoženje ni več za¬
dostovalo ; kaj novega se lotiti, ni
kazalo; ker vse toži, da ni nikjer
kaj zaslužka. In vendar bi bilo zares
potrebno kaj priboljška, ker ljuba žena
boleheva in družina se množi. Ni torej
čuda, da je skerbnemu možu vedno
huje. In ta večer je bilo njegovo serce
posebno žalostno.

Vijolice. 4

74

Že celo uro sedi pri mizi in
zamišljeno gleda pred se; tako, da ni
zapazil, kdaj so se vrata na tihem
odperle. Lahna roka je objela nje¬
govo vroče čelo in mili, preskerbni
zdihljej „Jožef?" ga je prebudil, ka¬
kor iz težkih sanj. „Jožef!“ še ponovi
skerbna žena s tresečim glasom, „kaj
ti pa je?"

Ko se mladi mož ozre, so mu
bile oči solzne. In žena v svoji lju¬
bezni pravi: „0 Jožef! le tega nikar;
glej, vse rada prenesem, vse voljno
poterpim, in zadovoljna sem z vsem,
kar nama Bog pošlje! Ali tacega te
ne morem gledati! O ne obupaj; vi¬
diš , ljubi moj! prav za gotovo se za¬
nesem, da bodo prišli bolji časi, in
se nama bo boljše godilo."

„čemu sem se ženil, pravi ves
užaljen, ti si nesrečna; tega si pri¬
krivati ne morem; tudi jaz nisem
srečen. Materno pikanje je vedno huj¬
ši; premoženje se le manjša; moje

75

skerbi so vedno veči. O Marija! ka-
kova prihodnost naju čaka?“

Mlada žena ga tolaži, kakor ve
in zna. Potem mu še reče: „ Poslušaj
me, Jožef! To le te bo potolažilo. V
lepih bukvah, ktere so mi naše dobre
nune posodile, berem zares čudne reči
od tvojega patrona, svetega Jožefa;
da me solze veselja in britkosti ob enem
oblijejo. In večkrat sem rekla, kdor to
bere, in v vseh svojih potrebah ne iše
pri svetem Jožefu pomoči, je res ne¬
umen. In poslušaj, kaj sem danes
storila: Obljubila sem, da hočem od
zaslužka za svoje šivanje toliko pri-
tergati, da bom pred njegovo podobo
vsako sredo, njemu v čast, za uboge
duše v vicah, majhno lampico pri¬
žgala in vsak dan, celo leto, njegove
litanije molila. “

„To sem za se obljubila. Tebe
pa, ljubi moj Jožef! lepo prosim, da
precej danes, ko je ravno sreda, z
menoj vred pričneš devetdnevnico v

76

čast našemu ljubemu varhu, svetemu
Jožefu. In zadnji dan devetdnevnice
hočeva njemu v čast, kaj malega
vbogajme dati. Ti je všeč tako, Jožef?"

Ubog mož je bil ves potert v
svojih skerbeh. Nikakor ni mogel pra¬
vega zaupanja imeti v svetega Jožefa.
Marsikaj, si misli, sem že storil; pa
sveti Jožef mu je stesal le še nov
križ. Žena pa le prigovarja; in mož
tudi privoli.

Osem dni preteče. Mož in žena
pobožno poklekujeta in zvesto molita
pred hišnim altarčikom, s kterega je
precej velika podoba milo in prijaz¬
no gledala na nji. Ali še zmiraj ni
nikakoršne pomoči. Vse je pri starem.

Zdravje Marijno je vedno bolj
revno; serce ubozega moža vedno
bolj poterto; v hiši nič bolje; še, bi
rekel, slabeje. Vendar le še, vsa po-
terpežljiva, molita.

Zadnji dan devetdnevnice stopi
pismonoš v hišico in pomoli dve pismi.

77

V enem so bili denarji; drugo je bilo
iz možu znanega kraja.

Mož urno prebere pismi, in ve¬
selo pravi: „Glej, Marija! kaj nama
je sveti Jožef dal! Tu je toliko, da si
zdaj pomoreva. Iz mesta ti pošljejo
za nekaj poprejšnjega šivanja, pa ve¬
liko več, kakor si zaslužila; in zraven
še tako ljubo pisanje. Tu je pa pismo
od našega visoko častitega gospoda,
ki so župnik v I. Pišejo mi, da pri¬
dejo zavoljo zdravja blizo sem, in da
naj jih prihodnjo sredo na kolodvoru
čakava."

Vsa začudena posluša mlada že¬
na. Solze jo oblijejo in zdihne: „0
ljubi sveti Jožef! to je tvoje delo!
Zdaj je pomoč že tukaj!"

In res je prišla pomoč. Ko je
nekaj tednov poznej duhovni gospod
se poslovil od teh poštenih ljudi, sta
mož in žena po pravici hvalila Boga
za dobrote, ktere sta prejela od
gospoda.

78

Vesela sta se Boga izročevala;
če jima je tudi še kaki mali križček
poslal v znamnje, da jih res ljubi.

Ta zgled si zapomnite posebno
vi zakonski; sej vi sami naj bolje veste,
koliko križev in križcev vam mili Bog
v vašo hišo pošlje. O tudi naj bolj
srečni vendar veste za marsikteri križ,
ki teži vaše skerbno serce. In veste,
ravno v teh svojih vsakdanjih križih
se oklenite svetega Jožefa. On je bil
tudi hišni oče $ on pozna revšino,
težko delo, mnogotere skerbi, pomanj¬
kanje in vse človeške britkosti. On
prav dobro pozna hišni križ, od zno¬
traj in od zunaj, in prav natanko ve,
kje in kaj vas naj bolj teži.

Torej, le urno k svetemu Jožefu;
in njemu zročite vse svoje križe. Pa
še to le: Vcepite svojim majhnim
otrokom prav zgodaj ljubezen do sve¬
tega Jožefa. Posnemajte revne Egip¬
čane. Ko v budili letih niso imeli
kaj jesti, so šli k Jožefu in so mu

79

svojo silo potožili in se umirjeni mu
vdali, rekoč: „Naš blagor je v
tvojih rokah".  (1. Mojz. 47, 25.)
In stari očak je pomagal. — Ite ad
Joseph! — pojdite še vi k Jožefu!

8 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Čast svetemu Jožefu, ker je ime¬
novan „Oče Jezusov 11 .

Velika je čast svetemu Jožefu,
da je zvoljen ženin preblaženi Devici
Mariji. Še visokejši je povzdignjen,
ker je imenovan „Oče Jezusov".

Jezus Kristus, Bog in človek, je
hotel rojen biti iz neomadežanega na¬
ročja prečiste Device; in to rojstvo
je bilo delo vsegamogočnosti Božje.
Ker je pa hotel Vsegamogočni to
skrivnost svoje neskončne modrosti
svetu prikriti, je bil potreben zvest

80

služabnik, ki je bil pred ljudmi temu
Detetu tolikih obljub oče, da je ne¬
razumljive in prečudne namene Božje
previdnosti zakril. V svoji pravičnosti
je bil le sveti Jožef vreden, da je bil
tako visoko povzdignjen. Nebeški Oče
mu je dodelil slavo, le sebi lastno.
Dal mu je svojo veljavo in svojo moč
do svojega preljubljenega Sina. Sveti
Jožef je bil živa podoba nebeškega
Očeta. S svojim trudom, s svojo
skerbjo pri izreji nebeškega Deteta
je zaslužil prelepo ime „oče Jezusov",
kakor ga sveti Duh v svetem pismu
imenuje. (Luk. 2, 33.)

Ker je bil sveti Jožef spolnova-
vec Božje previdnosti in sodelavec
Božje modrosti pri naj veči skriv¬
nosti, je veličastvo egiptovskega Jo¬
žefa komaj senca njegovega veličast¬
va. Povzdignjenje unega Jožefa v Fa¬
raonovi hiši je le podoba slave, ktero
je sveti Jožef v hiši Božji imel. Uni
je s svojo previdnostjo rešil egiptov-

81

sko deželo ter si je s svojimi dobro¬
tami naklonil vse ljudstvo; ta pa je
pripomogel k odrešenju celega sveta
in k zveličanju vseh ljudi, ko je s
svojo skerbjo Sinu Božjega smerti
rešil in pri življenji ga ohranil.

V hiši svetega Jožefa se je pri¬
čela keršanska vera. Od tukaj je
zasijalo solnce pravice; tisto solnce,
ki naj bi s svojo svitlobo pregnalo
vse krivoverstva. V njegovi hiši, z
njegovim potom oblito, je pognalo in
zrastlo tisto drevo življenja, ki je s
svojimi vejami vso zemljo objelo. Pod
njegovim varstvom so se godile ve¬
like skrivnosti in spolnile imenitne
prerokovanja. Jagnje, brez madeža,
se je podverglo bolečemu obrezovanju;
tako, da se je zdelo, da njegova volja
nima nobenega deleža pri tej pervini
vseh darovanj. In Jožef je deržal to
darilno Jagnje; on mu je brisal bo¬
leče solze. Pod zagrinjalom te da¬
ritve je vidil podobo njegove kervave

4 **

82

daritve. In razsvetljen v namenu tega
neumerjočega kralja večne slave mu
da, po angelu oznanjeno Ime „ Jezus",
ki edino zamore njegovo velikost na¬
znaniti. In je imenoval njegovo
Ime Jezus." (Mat. 1, 25.)

Vi pobožni otroci Marijni, bo¬
dite iz celega serca hvaležni Jožefu
za vse, kar je storil Jezusu. Zedi¬
nite se s svetimi čutili tega presrečnega
očaka, da, kakor je on, z ljubeznijo
in z zaupanjem izrekujete to presveto
Ime, ktero vse naše nade v sebi ima.

Ime „Jezus“ je sveto. Bog sam
ga je zvolil in dal. „Imenuj nje¬
govo Ime Jezus".  (Mat. 1, 21.)
Tako je angel zapovedal. To Ime je
sveto; dano je bilo Bogu samemu;
torej je ImeBožje. Zato ga vse nebesa
častijo in angeli molijo; in nihče ga
izgovoriti ne more brez pomoči sve¬
tega Duha. To Ime je nad vse Imena.
V njem se morajo priklanjati vse ko¬
lena teh, ki so v nebesih, na zemlji

83

in pod zemljo. Od vzhoda do zahoda
je češeno. Vse naj se godi v tem
presvetem Imenu; v čast in slavo
njemu, kterega naznanja. Ime „Jezus"
je strašno. To Ime pretrese vse pe¬
klenske moči in prestraši vse hudobne
duhove. To Ime premaga vso satansko
hudobijo, je nepremagljiv škit zoper
peklensko zalezovanje; je naša moč
zoper vse skušnjave. Sej v tem Imenu
smemo govoriti z Bogom, se smemo
zaupljivo bližati k njemu.

O Bog, varuj nas v svo¬
jem Imenu! zavoljo slave svo¬
jega Imena reši nas, o Gospod!
Mi se hvalimo v tvojem Imenu.
O Bog, varuj in brani nas vseh
napadov naših sovražnikov!

Duhovna vaja:  Danes večkrat
zdihni, zedinjen s svetim Jožefom:
„Moj Jezus, usmiljenje!" (100 dni
odpustkov.)

84

Zgled.

Poplačana miloščina,

Častit mašnik iz Pariza piše
svoji sestri, ki je bila nuna Marijnega
obiskovanja, tako le: Popisati ti

hočem prigodbo, ki se je godila v
očitni kapeli sv. Brikcija na delopust
pred praznikom svetega Jožefa.

Uboga dekla, 22 let stara, je
bila vodenična. Pred enim letom neki
dan prileze siv starček v njeno sobo,
kjer je ležala, in jo vbogajme prosi.
Ako ravno je bila hudo bolna in je
na postelji ležala, se ga ni prav nič
bala. Rekla je beraču, da sama le
ob miloščini živi, in da nima kaj po¬
deliti. Nekaj jabelk imam, pravi,
ktere so mi dobri ljudje podarili, te
si hočeva deliti. Starček se zahvali
in jo zagotovi, da bo na priprošnjo
svetega Jožefa ozdravela; da bo vode¬
nica prešla; pa bo še prišla; in po¬
tem bo v drugič prešla in je ne bo

85

več nikoli. Po devetdnevnici k sve¬
temu Jožefu, ktero je uboga deklica
lansko leto opravila, je res prešla
vodenica. Ali to leto jo zopet na¬
pade in še veliko huje. Bolna reva
se zopet oberne k svetemu Jožefu
in opravlja devetdnevnico. Prosi svo¬
jega spovednika, da bi na svetega
Jožefa dan opravili za njo sv. mašo.
Ker pa to ni bilo mogoče, opravijo
sveto mašo pred ta dan; in sicer v
kapeli, ki je bila blizo hiše, kjer je
bolna ležala. In reva se zvleče z
velikim trudom v to kapelo. Dobra
prijatlica jo obiše in ta jo skorej
nese v cerkev. Prestrašno zdelana pri¬
leze v kapelo. Med celo sv. mašo
občuti neznanske bolečine. Pri sv.
Obhajilu pa se vzdigne, gre do ob¬
hajilne mize in tam poklekne; ko
poprej sama iti in svojih kolen nič
pripogniti ni mogla.

Potem gre nazaj v stol in zopet
poklekne. In tu je občutila prečuden,

86

neznan vtis od vseh strani. Po sveti
maši pa lahko in urno vstane in gre
v zakristijo sama. Moj duhovni oče,
zakliče svojemu spovedniku, jaz sem
zdrava, poglejte me! In pokaže roke
in — vsa oteklina je zginila.

Deklico sem sam vidil, še pišejo
mašnik, in veliko sredo sem za njo,
v zahvalo tega čudnega ozdravljenja,
sv. mašo opravil. — Roka Gospodo¬
va ni še prikrajšana. To ozdravljenje
je velik vtis napravilo v kraji, kjer
se je zgodil. Več terdovratnih greš¬
nikov se je spreobernilo.

9 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Kako sta Jezus in Marija sve¬
tega Jožefa častila.

Bog Oče je svetega Jožefa z
neskončno ljubeznijo ljubil, ko mu je

87

svojega edinorojenega Sina zročil, in
mu ga brez vse izjeme dal. Ves za¬
čuden te posebne ljubezni, zakliče
pobožen star pisavec: O neskončna,
o nezmerna ljubezen večnega Očeta
proti temu svetemu možu! Tako moč¬
no ga je ljubil, da mu je svojega
Sina dal. O ljubezen, o neprecenljivi
dar!

Bog je dal pervim stvarem svoj
blagoslov; Adamu pozemeljski raj,
Mojzesu table z zapovedmi, Izrealcem
čudno mano, Kalebu in Jozvetu ob¬
ljubljeno deželo in drugim svojim
prijatlom drugačne darove. Svetemu
Jožefu je pa dal svojega lastnega Si¬
na, večno Besedo, ki je Bog od Boga,
luč od luči, njemu enak v bitji, moči
in veličastvu. In dal ga mu je tako
prečudno, kakor je bil način edin
in prečuden. Bog ni bil s tem za¬
dovoljili, da bi ga mu bil prepustil
kot splošni dar, ki ga je dal vsem
ljudem. Njemu ga je posebno zročil,

88

ter je poslal z nebes celo angela, ki
mu ga je naznanil. Sej vemo, kako mu
je Gospodov angel sporočil: „Vzemi
Dete in njegovo Mater!"  (Mat.
2, 13.) Vzemi ji; tvoja sta! Vzemi
Dete Jezusa; Bog ti ga da, da ga
varuješ! Vzemi Mater, ki se Deteta
ločiti ne more; sej hoče in mora
tvoja biti. Vzemi Dete, ki je po
svoji natori Božji Sin; posinjenec je
tvoj. Vzemi si Mater njegovo kakor
svojo ženo, da izrediti ga pomaga.
Vzemi obedva; ne le, da jima pomagaš
v telesnih slabostih, da ji vodiš, ji¬
ma vse časno preskerbiš; o veliko več:
da ji gospodariš z vso močjo, ki ti
je za to dana.

O sveti Jožef! slišiš li? vzemi
ji z odpertim Sercem, sprejmi ji z
razprostenimi rokami! — In Jožef
nič ne pomišljuje, nič ne čaka. Obe¬
dva sprejme z. vso častjo; rad bi ji
skril v svojem, sladkega veselja pre¬
napolnjenem Sercu, ker se močno

89

boji, da bi ju kako ne zgubil. On
vzame malega Jezčeka na svoje roke
z vso veči radostjo, kakor je nekdaj
sprejela malega Mojzesa njegova mati
Johabeda, ko ga je egiptovska kra¬
ljičina njej v izrejo zročila. On vza¬
me Marijo z veliko večjim veseljem,
kakor je sprejel nekdaj Jakob svojo
Rahelo, ko je svojemu svekerju štir-
najst let služil za njo. Z Jezusom
in Marijo je sprejel več milost in
darov, kakor je Salomon z darom
modrosti sprejel. Ker je Marijo k
sebi vzel, se je vdeležil preimenitnih
darov, kteri so bili njej dani, da je
včlovečeno Besedo v svojem naročji
nosila in ga z mlekom svojih devi¬
ških pers redila. Ker je Jezusa spre¬
jel, se je bogato vdeležil tistih milost,
s kterimi je bil prenapolnjen včlovečeni
Bog od pervega trenutka svojega
včlovečenja v deviškem naročji svoje
Matere. Iz rok Jezusa in Marije je
sprejemal posebni blagoslov; pa ju

90

ni zapustil, kakor je spustil Jakob
Gospodovega angela, ko ga je bla¬
goslovil.

Po vsem tem premišljevanji mo¬
ramo soditi: Ako je Božja ljubezen
tako radodarna vsem ljudem, je pa
svetega Jožefa popolnoma obsula. In,
ko nam Bog zaterjuje na sto in sto
krajih sv. pisma, da nas ljubi, in
nam res neštevilne milosti in darove
neprenehoma deli; je pa ljubil sve¬
tega Jožefa še veliko bolj, ker mu je
v spričevanje svoje ljubezni in svoje
posebne radodarnosti dal naj veči
vseh darov, svojega lastnega Sina,
naj drajši biser svojega zaklada, lju¬
bezen svojega Serca in vir svojega
večnega dopadajenja.

O ve nebesa, čudite se in ster-
mite! Jezus in Marija imata gospo¬
darja na zemlji. On, kteremu so
pokorne vse stvari, ki z eno samo
besedo ves svet iz nič naredi, ki
vlada in ohrani vse reči — on se

91

prostovoljno podverže umerljivemu
človeku!

Kraljica nebes in zemlje, Mati
Božja, spozna Jožefa, svojega ženina,
kot svojega poglavarja, in mu je
podložna. Kakor je nekdaj Sara vi¬
soko častila svojega moža Abrahama,
tako tudi Marija imenuje Jožefa svo¬
jega Gospoda, ter mu je s spošto¬
vanjem pokorna v vsem, kar tiče
zunanje vladanje sv. družine, in mu
je vsa vdana.

Res človek ne ve, kaj bi v tej
skrivnosti bolj občudoval, ali veliko
ponižnost Marij no ali nezmerno čast
Jožefovo. Kaj pa porečemo še le,
ko vidimo pokornega Jožefu njega,
ki Marijo neskončno preseže, in kte-
remu se ona zahvaluje za vse, kar
ima ? Pri pogledu tega čudeža mora¬
mo zaklicati: Bog sam je pokoren
svetemu Jožefu! O ponižnost, ktera
nima nikjer enake! Jožef zapoveduje
Bogu! O čast, ki tudi nima enake!

92

On, ki je nebesa vstvaril, ki
milijone svitlih zvezd na nebu prižiga,
ki vse oznanujejo veličastvo njegovo;
on, ki si je zemljo v svoje podnožje
napravil $ — on je pokoren ubogemu
tesarju! On, kterega Kerubini z za¬
kritim obrazom molijo, kteremu na
milijone milijonov zveličanih duhov s
strahom streže — on opravlja sve¬
temu Jožefu naj slabši dela!

Duhovna vaja : Obiši danes iz lju¬
bezni do svetega Jožefa Jezusa v za¬
kramentu presvetega Rešnjega Telesa;
ali, če tega ne moreš, moli v ta namen
trikrat: Oče naš . . . Češena si Ma¬
rija ... in Čast bodi Očetu . . .

Zgled.

Pobožni ženi se spolnijo priserčne želje.

Na Francoskem, v mestu Kler-
montu, je že dalje časa bratovšina
svetega Jožefa. Leta 1864. piše
pobožna žena tej bratovšini tako le:

93

Že dalje časa sem zdihovala k
Bogu in večkrat sem v kratkih pa
priserčnih molitvah klicala za spre-
obernjenje svojega moža. V vseh za¬
devah mi je dober mož, skerben oče;
le svetih zakramentov ni hotel pre¬
jemati. Letošnjo spomlad me je vedno
nekaj dregalo, da sem ga priporočila
v molitev naši bratovšini svetega Jo¬
žefa. To je bilo v začetku mesca
Sušca. Včasih sem mu le še kako
besedo rekla, ter ga oserčevala, naj
bi vendar več ne odlašal. Ni bil sicer
nevoljen; ali zmiraj je le obetal, pa
le še odkladal. Še enkrat se obernem
k bratovšini in le še poprosim, naj
molijo zanj; ker priserčno sem želela,
in s terdnim zaupanjem sem se na
priprošnjo svetega Jožefa zanašala, da
bi moj mož že ta velikonočni čas, se
z Bogom sklenil.

Šest in dvajsetega Sušca, ravno
na veliko saboto, zjutraj sem bila s
svojimi otroci z njim pri kosilcu. In

94

rekla sem: »Glej, ljubi oče! vsi trije
otroci in jaz bomo šli juter k sv.
Obhajilu; samo tebe ne bo zraven,
in zato naše veselje ne bo popolnoma."
Na to moj mož nič ne odgovori. Gre
pa kmalo potem iz hiše. Zvečer smo
bili spet skupaj pri mizi. Za čuda
prijazen je bil. In pravi: »No zdaj
imate med saboj na novo spreobernje-
nega; in juter grem tudi jaz z vami
k Božji večerji, k sv. Obhajilu; in
skušal bom, da se več ne ločim od
vas. “

Solze nas vse oblijejo, in obje¬
mali smo dobrega moža, ki je bil tudi
sam ves ginjen. Drugi dan, veliko¬
nočno nedeljo — sedem in dvajse¬
tega Sušca 1864 smo bili res pre¬
srečni. Vsi peteri smo bili skupaj
pri Gospodovi mizi.

Kar se mi pa naj bolj čudno
zdi, je, da je moj mož že devet¬
najstega Sušca, v god svetega Jožefa,
pervo pot k svojemu spovedniku storil.

95

On nas je hotel nenadoma razveseliti,
da bi bil kar pri sv. Obhajilu se
nam pridružil. Njegov spovednik pa
mu je svet dal, naj nam to veselje
že pred ta večer razodene. To je
gotovo, da njegovo spreobernjenje se
je zgodilo po molitvi naše bratovšine
in na mogočno priprošnjo svetega
Jožefa.

10 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Kako je Jožef Jezusa in Marijo
ljubil.

Prečudne naredbe Božje pri včlo-
večenji Edinorojenega je vidno oprav¬
ljal sveti Jožef. Dan na dan je vidil
nove čudeže ta sveti očak. Nebo se
je odperlo, da je oznanovalo Božjo
natoro poslanega Mesija. Prišli so
pastirčeki, ki so v svoji priprosti po¬
nižnosti vredni bili, da so perve mi-

96

losti Gospodove sprejeli, ter so mu
svoje češenje skazali. Nova, prečudna
zvezda je pervine spreobernjenih ne¬
vernikov k njegovi prerevni zibelki
pripeljala. Vse te preimenitne pri-
godbe so z veliko tolažbo napolnovale
lepo dušo svetega Jožefa. Vse to je
ohranil in premišljeval v svojem Sercu.
Napolnjen je bil z radostjo in veseljem,
kakor oče živo čuti povikšanje in po¬
veličanje svojega sina. Imenitne pre¬
rokovanja so njegovo upanje le še
množile. „In njegov oče in nje¬
gova Mati sta se čudila nad
tem, kar seje  od njega go¬
vorilo."  (Luk. 2, 33.)

Ljubezni tega zvestega služabnika
pa ni bilo zadosti, da bi le občudoval
te reči. On je včlovečenemu Bogu
tudi stregel in služil. Vse, majhno
in veliko, je preskerbel, kar je to
Božje Dete potrebovalo; kolikorkoli
je premogel. Ta tempelj, kterega je
Večni s svojim Božjim veličastvom

97

napolnil, je bil zidan in dodelan z
rokami svetega Jožefa. Naj bolj po¬
polnoma um, skrit v slabosti majhnega
Deteta, se je razvijal po njegovi skerbi,
ter je spod zagrinjala otroških let kazal
perve žarke svoje neskončne modrosti,
ki naj osramoti modrost tega sveta.

Pri premišljevanji teh čudežev
zakliče star cerkven učenik: O sveti
Duh! ti Božja ljubezen in Bog vse
ljubezni, ki si nam ljubezen tako bo¬
gato podelil, nisi li sam stopil v Serce
svetega Jožefa, da si bil Serce nje¬
govemu Sercu, duša njegovi duši?
Nisi li s svojim Božjim ognjem vžgal
v njem svete ljubezni? Nisi li vlil žer-
javce svete ljubezni v njegove žile
in v mozeg njegovih kosti? Ga li
nisi od vseh strani s pušicami svoje
ljubezni prešinil ? Sej si dal življenje
njegovim čednostim; sej si bil vodilo
njegovim čeznatornim djanjem.

čigave roke so skazovale Materi
in Detetu nepreštete ljubeznjivosti?

Vijolice. 5

98

Kdo jima je napravljal sto in sto
prijetnost, kakoršne se zamorejo pri¬
čakovati le od očeta ali od Ijubeznji-
vega ženina ? Ljubezen, s ktero je
bilo prenapolnjeno njegovo Serce, naj
bo že natorna ali čeznatorna, se je
prečudno zunanje razodevala; in o-
genj, ki je bil v njem, se je svetil
v svetem plamenu, ki je nepreneho¬
ma gorel iz njega. Njegovo Serce
je bilo tako polno ljubezni; da ni
nič ljubil, kakor le Jezusa in Marijo;
da ni druzega nič mislil, kakor le na
nje; da ni druzega nič vidil, kakor
kar sta ona dva potrebovala; da ni
druzega nič skerbel, kakor le za nji.
In ta ogenj svete ljubezni mu je
krepčal roke, da je preskerbel z de¬
lom, kar so v živež potrebovali. Ta
ogenj mu je krepčal noge, da je ho¬
dil z njima, da ji je vodil, kamor je
Bog hotel; dajal mu je perute, da je
urno spolnoval njuno voljo. Bil jima
je vse; ker sta ona bila njemu vse.

99

Pa to še ni vse. Ta ljubezen ga
je storila prečistega ženina, prelju¬
bega očeta, preskerbnega oskerbnika,
premodrega vodnika, predobrega varha,
resničnega tolažnika, nepremagljivega
branitelja, pridnega delavca, zvestega
tovarša, vnetega aposteljna, pravi¬
čnega spričevavca, z revšino in ubo¬
štvom popolnoma zadovoljnega.

Vselej in povsodi, kadar in kar
je stregel Jezusu in Mariji, mu je
ljubezen naj veči težave polahčala.
Zato so mu bile nevarnosti ljube,
terpljenje mu je bilo sladko, zaniče¬
vanje častito in vsak trud zares predrag.

O nezmerna ljubezen svetega
Jožefa! napolnila si mero vseh pre-
častnih imen, ktere je imel sveti Jo¬
žef kot oče Jezusov in kot mož Ma¬
rijin. O Jožef, ti oče in mož brez
vse primere; ti pravi oče in pravi
mož, kdo bo obilnost in velikost tvoje
ljubezni spodobno dopovedal? Kdo
bo tako srečen, da bi te posnemati

5 *

100

mogel? Kdo bo imel le iskro tvoje
prevelike ljubezni v svojem sercu?

Duhovna vaja:  Danes prični de-
vetdnevnico; stori še posebej vsaj kaj
malega vsak dan, da se vredno pripraviš
na god svetega Jožefa.

Zgled¬

na praznik svetega Jožefa sprejeta milost.

Menih samostana malega mesta
de la Majene piše to le prigodbo:
Uboga, še mlada mati je bila tako
revna, da je mogla včasih k samo¬
stanskim vratam priti, da je košček
kruha dobila. 9. Sušca 1864 je zopet
prišla. Bila je silno užaljena in njune
oči so bile vse objokane. Vprašam
jo, kaj da je tako žalostna? In ona
mi de: Glejte, dva otroka imam; eno
je staro 6 mescev, drugo 18 mescev.
Nobeno pa hoditi ne more. Vedno ji
moram na svojih rokah nositi. In

101

stareji dete je težko, da sem vsa
spehana in celo bolna. Karkoli mi
je kdo svetoval, sem poskusila, da bi
stareji dete hodilo; pa vse je za¬
stonj. In serce mi vpada. — Tako
reva jokaje pripoveduje.

Smili se mi. Na misel mi pride,
da bi to ubogo ženo zavernil na do¬
brega in ljubeznjivega očeta, na sve¬
tega Jožefa. Svetujem jej, naj preč
danes prične devetdnevnico na njegov
god. Podam jej v ta namen kratko
molitvico, na mali listek napisano,
ktero naj vsak dan pobožno in za¬
upljivo moli.

Z veseljem sprejme moj svet,
ter si obriše solze. Zahvali se mi in
gre s terdnim zaupanjem, da sveti
Jožef bo uslišal njeno prošnjo.

In njeno zaupanje ni bilo zastonj.
Ali Bog je zares čuden v svojih sklepih!
— Preden je sveti Jožef spolnil njene
želje, je mogla še eno poskušnjo pre¬
stati. Tretji dan devetdnevnice pride

102

uboga mati, skorej tako žalostna,
kakor je bila poprej. Nesreča me
je zadela, zdihuje, oh, kaj čem po¬
četi? 18 mescev staro dekelce mi je
molitvico k svetemu Jožefu na koš-
čike raztergalo.

Posmehljati sem se mogel tej
novi nesreči $ tu pa je bila lahka
pomoč. Prepisal sem molitvico vdrugič
in sem jo materi dal ter vnovič
tolažil; bila je gotova, da ta mo¬
litvica bo okrepčala noge njene revne
hčerke.

19. Sušca, torej na god svetega
Jožefa, je mala deklica se vperla
na noge, in v nezmerno veselje ma¬
terno hoditi začela. In presrečna
mati je urno prišla, ter je s hva¬
ležnimi solzami pripovedovala to svoje
veselje.

103

11 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef je Jezusu ves vdan.

Ni je ljubezni na zemlji, kakor
je ljubezen dobrih staršev. Prava lju¬
bezen skerbnega očeta se v nesreči
pokaže. Dober oče ljubi tudi celo
zapravljivega in nehvaležnega sina.

Ljubezen ima razne posebnosti,
kakoršen je značaj oseb, ktere ljubijo.
Služabnik zakriva v svoji ljubezni
vedno nekaj strahu in nekaj sebičnosti.
Med prijatli vez ljubezni ni vselej
tako terdna, kakor je ljubezen, ktere
veže natora med sorodovinci.

Drugi svetniki ljubijo Boga, kot
služabniki ali kot učenci. Le svetemu
Jožefu je bilo dano, da je ljubil Je¬
zusa z ljubeznijo očetovsko; da je
skerbel zanj, da mu je bil vdan, kakor
zamore ljubiti le oče svojega sina.
V vedni skerbi zanj, dela le za njega;

104

on pozabi samega sebe, da misli le
nanj. Uboštvo, ptujstvo, preganjanje,
vse mu je bilo všeč in priležno, da
je pokazal, kako mila in resnična
je ljubezen njegova.

Bog Oče ni še le na Kalvariji za¬
pustil svojega Sina. Že v pervih tre¬
nutkih njegovega zemeljskega življenja
gaje prepustil mrazu in revšini, in vsem
slabostim človeške natore. Jožef mu
je bil edina pomoč. „Tebi sem bil
veržen iz maternega telesa".
(Ps. 21, 11.) Jožef mu nadomesti vse.
Svojo skerb, svoje delo, samega sebe
da, da bi nadomestil, kar je Božja pra¬
vica odtegnila njemu, ki je podobo gre¬
šnika na se vzel. „Tebijeizročen
ubogi; ti si pomočnik siroti".
(Ps. 10, 14.) Sveti Jožef je pač lahko
mislil, da mu je prerok s temi bese¬
dami priporočil Jezusa Kristusa v
njegovi zapušenosti; in zato mu ska-
zuje vso očetovsko ljubezen, ko zvesto
opravlja vse dolžnosti dobrega očeta.

105

Večni Oče je svojega edinoroje-
nega Sina prepustil vsi revi časnega
uboštva. In sveti Jožef je obernil ves
svoj trud v to, da bi mu polajšal to
uboštvo.

Večni Oče je prepustil Jezusa
vsi vremenski nezgodi. Jožef ga va¬
ruje, kakor ve in zna; ga vzame pod
svojo streho ter ga oblači.

Večni Oče privoli, da njegov Sin
terpi žejo in lakoto. Jožef pridno dela,
da postreže njegovim časnim potrebam.

O večna Beseda! ti si rekel nekdaj
Davidu, ker si Gospod vsega sveta,
da „ko bi bil lačen, bi ti ne pravil."
(Ps. 49, 12.) Moreš li pa tudi Jožefu
tako reči, ko si po svojem včlovečenji
postal sin Davidov? Včlovečen Bog
se ne sramuje in spozna svojo žejo
in lačnost, in prosi človeka, naj mu
jesti in piti da. In človek je tako
srečen, da Bogu postreči sme.

Kako se je vendar spremenilo?
Jakob je nekdaj molil k Bogu: „Ako

5**

106

bo Bog z menoj, in me bo varoval
na poti; po kteri hodim, in mi bo
dal kruha jesti, in oblačilo v obleko
... bo Gospod moj Bog“. (I. Mojz.
49, 20, 21.) In kaj pa zdaj pravi
Jezus Kristus Jožefu? Ako smem v
tvoji hiši biti, ako me preskerbiš v
mojih otroških letih, ako me s potom
svojega obraza hraniš, akoravno sem
tvoj Bog in mi nisi resnični oče, te
bom vendar kot svojega očeta spoznal.

Tako je bil Jožef srečnejši, kakor
vsi drugi svetniki, in ni ljubil svojega
Zveličarja le s spoštovanjem; ampak
ljubil ga je z ljubeznijo, ki je neskon
čno velika in polna priserčne skerbi bila.

In Jožef je v tej svoji ljubezni
vžival veliko čistih tolažb in mnogo
rajskega veselja. Poslušajmo, kaj pravi
sv. Bernardin Senenski: Kedar je Jo¬
žef po očetovsko Božje Dete pestoval;
ko se je z njim radoval in je Božje
Dete perve besede izgovarjalo; mar
ni takrat Dete Jezus in rasteči včlo-

107

večeni Bog nerazumljivih čutil svoje
Božje natore vdihoval v Serce svetemu
Jožefu in mu okusiti dal nezmernega
nebeškega veselja? Milost Božjega
Deteta je napolnovala dušo Jožefovo.
S premilim pogledom, z otroškim smeh¬
ljanjem, z nedolžnimi besedami in s
svojim radovanjem je rajsko razvese¬
ljevalo njegovo Serce. O kako sladko
je majhni Jezček objemal svojega red¬
nika ! S kakošno radostjo je poslušal
nebeško Dete, ko je komaj izreklo
besedico in ga je očeta zaklicalo! In
kaj je občutil Jožef, ko ga je Božji mla-
deneč s sinovsko priserčnostjo objel!

Premisli pa tudi, o duša moja!
s koliko skerbjo in ljubeznjivostjo je
sveti Jožef Božjemu Detetu lajšal brh¬
kosti in težave na potih, ktere sta
skupaj storila, in kako ga je, še tudi
nekoliko odrastlega na svojih rokah
nosil, da se je, utrujen terdega popo¬
tovanja, nekoliko opočil! Kako priser-
čno ga je pritisnil na svoje prečisto

108

Serce! Ljubezen, ktero je do svojega
nebeškega rejenčika imel, je prevzela
vso njegovo dušo.

Duhovna vaja:  Zedini se s sve¬
tim Jožefom in ljubi tudi ti Jezusa
v njegovih pervih letih. Kedar vidiš
majhno, nedolžno dete, spomni se ma¬
lega Jezčeka.

Zgled.

Božja pot pri svetem Jožefu na hrastu
v škofiji Angers.

Pobožna častivka svetega Jožefa
piše 21. Vinotoka 1863, koliko čudežev
se godi na priprošnjo svetega Jožefa
na tej Božji poti.

človek s strenim kolenom je že
tri mesce ležal. Ozdravel je pa tisti
trenutek, ko je dober menih, oče Lu¬
dvik, po namenu ranjenega na altarji
svetega Jožefa v to odločeno svečo
prižgal.

109

Vročinska bolezen je napadla sina
moje žlahtnice, pripoveduje na dalje;
vsa nevarnost pa je zginila, ko so
v cerkvi svetega Jožefa zanj molili.
Zdaj je popolnoma zdrav.

Danes pripovedujejo, da dekla
po dolgi bolezni na nogi vsa sklju¬
čena, kteri je zdravnik svetoval, naj
bi v bolnišnico šla, je opravila devet -
dnevnico v čast svetemu Jožefu, in
ozdravela je. Nobeden zdravnikov,
kterih več je vprašala, jej ni dal ni-
kakoršnega upanja; zato se je obernila
k sv. Jožefu, in zdrava je.

12 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Srečen Jožef, hi živi s Jezusom.

Kolika radost, kolika nebeška
sreča je bila svetemu Jožefu, da je
živel v družbi Jezusovi, da je z njim

110

tako zaupljivo občeval, kakor občuje
oče s svojim Sinom. Tu je bilo Serce
na Sercu.

O presrečni Jožef! Le sama smert
te bo za kratek čas ločila Jezusa, ki
je hotel tvoj Sin imenovan biti. Po
besedah sv. evangelija se je čudil temu,
kar se je od Jezusa govorilo. Koliko
bolj se je čudil temu, kar je sam vidil!
Koliko sladko veselje je občutil Jožef,
ko mu je bilo Serce Jezusovo odperto
in je skrivnost njegovega Serca brez
nehanja premišljeval! Sveti Ciril pravi:
Kako sladko zadovoljin je bil sveti
Jožef, ko je vidil Jezusa od dne do
dne rasti v milosti in modrosti; ko
je vidil, kako se človeškim očem raz¬
odeva, kako vidno kaže svoje Božje
veličastvo, kako polagoma zunanje
spričuje svetega Duha, kteri vlada
dušo njegovo.

O presrečni Jožef! z Jezusom
živeti — to srečo imajo le svetniki,
to veselje imajo le angeli!

111

O mala, revna hišica pravičnega
tesarja!. Sej si nekako podobna sv.
nebesam! Ti imaš, kar je v nebesih
naj lepšega. Sveti angeli pridejo z
nebes, da vživajo veselje ter premiš¬
ljujejo njega, ki na naročji Jožefovem
počiva.

Tvoja sreča, o Jožef! je enaka
sreči izvoljenih; o skorej bi rekel,
tvoja sreča je veči. Zveličani, prijatli
Božji, vživajo še le po svoji smerti
to srečo, ktero si ti že tukaj na zemlji
v svojem življenji imel!

Živeti z Jezusom, veseliti in ra-
dovati se z njim! Kdo bo nek dopo¬
vedal, kaj je Jožef imel in občutil
pri njem, ki je modrost Očeta nebe¬
škega? Sv. Izidor pravi: Sveti Jožef
je pri studencu skrivnost Božjih; ktera
skrivnost bi mu še prikrita bila? Ko
je pri studencu vseh milost, ktere
duhovne pomoči bi ne imel? O s ka-
košnimi čednostmi je svetega Jožefa
obogatilo to Božje Dete, ki je tako

112

preljubeznjivo počivalo na njegovem
naročji, ki ga je svojega Očeta ime¬
novalo ! Koliko ljubezen mu je vcepilo
to Dete, ki je Sin Božji, ki je ljubezen
sama ?

O presladki Jezus! koliko obilnost
nebeških sladkost si pripravil njim, ki
te ljubijo! Velik služabnik Božji, ki
je srečno skušnjo imel, je rekel, da,
kar je Bog na zemlji vstvaril in bi
še vstvaril in ko bi to tudi večno bilo,
vsega tega skupaj bi toliko ne cenil,
kakor je veselje, ktero vživa z občenjem
s svojim Bogom, in ko bi to češenje
le četert ure bilo.

Ta presrečni očak, sveti Jožef,
pa je okušal dolgo in dolgo to nebeško
veselje, da je občeval s svojim Jezusom
ter se je veselil njegove drušine v
nedolžni radosti, v vedni zadovoljnosti
in se tega rajskega veselja ni naveličal.

O presrečni očak! o preljubi sveti
Jožef! ni li nikakor mogoče, da bi
tudi jaz se vdeležil te sreče? Bom li

113

jaz kdaj tako srečen, da bi smel se
pridružiti tebi, da bi ostale dneve
svojega življenja preživel v sladki in
sveti drušini z Jezusom in z Marijo ?

Oh, vsaj to mi dovoli, da vsaj
enkrat, kako skrivej in na tihem vidim
svojega malega brateča na tvojem na-
naročji ali na deviških persih njegove
Matere; da ga tako molim in pozdravim,
objamem in poljubim! Oh, obderžati
ga hočem v svoji duši! Moj naj boj
pri meni naj bo$ kakor tudi jaz hočem
le njemu živeti in umreti!

O sveti Jožef! povej, povej temu
Božjemu Detetu, ki ga ti na svojih
rokah imaš; povej mu, da v ljubezni
ves hrepenim po njem, in da sveti
ogenj, kterega so njegove Božje in
človeške popolnomasti v meni vžgale,
bo mene gotovo povžil, ako mojih želj
skorej ne spolni. —

K sklepu današnjega premišljeva¬
nja si k sercu vzemimo modre izreke iz
bukev, ki popisujejo hojo za Kristusom:

114

Ako je Jezus pri nas, nam bo vse
sladko, nam ne bo nič težavnega.

Kdor Jezusa najde, najde nezmerni
zaklad, najde zaklad vseh zakladov.

Velika umetnost je z Jezusom ob¬
čevati; in velika modrost je, njega pri
sebi ohraniti. Bodi ponižen in krotak;
in Jezus bo pri tebi. Tvoje življenje
bodi pobožno in mirno, in Jezus bo pri
tebi ostal. Urno , urno pa boš Jezusa
odpravil, in njegovo milost boš zgubil,
če kaj druzega iskati hočeš. Ako pa
njega odpraviš in zgubiš, kam se boš
zatekel? kje boš druzega prijatla dobil ?

Duhovna vaja:  Vedi in k sercu
si vzemi, da oni, s kterimi živiš, so
udje Kristusovi.

Zgled.

Nuna Karmelitarica prečudno ozdravi.

Sestra Marija od Jezusa zboli
kmalo po tem, ko je nuna postala.

115

Celih pet mescev je nezmerno veliko
terpela. Pogled na podobo s ternjem
kronanega Zveličarja jo je oserčeval;
in njena vdanost je bila tako velika,
kakor velike so bile njene bolečine.
Večkrat je rekla: Jezus mi obeta, da
bom ozdravela; pa le na priprošnjo
Marijno. Njene sestre, kakor se vse
nune med seboj imenujejo, so oprav¬
ljale več devetdnevnic v čast Materi
Božji. Pa nič ni pomagalo. V začetku
mesca Sušca 1858 so vse nune v
namen te bolne darovale pobožnost
celega mesca, ktero so opravljale v
čast svetemu Jožefu. Bolna sestra
Marija je prosila, naj se še enkrat
k Materi Božji zatečejo. Njeno željo
so spolnile in opravile so devetdnev-
nico od 16. do 25. Sušca v čast pre-
blaženi Devici.

Bolni je odleglo. Toda njene
noge so bile sključene; govoriti ni
nič mogla; in oči so tako oslabele,
da ni mogla nobenih bukev brati.

116

29. dan Sušca pravi zdravnik, da
herbtni mozeg se je vnel; mogoče je,
da še ozdravi; ali to ne kmalo, in
da jo bodo mogle z vročo vodo zmi-
vati in jej boleče obkladke oblagati.

Uboga reva prosi, naj vsaj še
dva dni počakajo s tem. Ko jo pa
sprednica sili, naj se naredbam zdrav¬
nikovim podverže, se ne more zder-
žati britkih solz. Ona le terdi, da
zadnji dan Sušca bo ozdravela; in
potem, pravi, bi njeno ozdravljenje
pripisovali zdravilom, ko bo vendar
le z močjo čistega ženina preblažene
Device Marije zopet zdrava. In to je
s tolikim prepričanjem govorila, da
se jej niso mogli ustaviti. Opustili so
torej vse zdravila in radovedno so
čakali. 31. Sušca naroči sprednica
vsem sestram, naj vse pred sv. mašo
bolno sestro svetemu Jožefu priporo¬
čijo, da jej sveti Jožef sprosi ljubo
zdravje in tako pokaže, da je res
dober varh celi hiši.

117

Ko jo ljube tovaršice v cerkev
nesejo, reče eni: Ljuba moja sestra,
nazaj bom pa sama šla. — Nobena
pa nima zaupanja, da bi res ozdra¬
vela ; ker vselej, kadar so jo v cerkev
nesle, se je reva toliko pretresla, da
je celo omedlela. Med sv. mašo je,
kakor vselej, veliko terpela. Da je
sv. Obhajilo prejela, so jo nesle k
obhajilni mizi, in potem zopet nazaj
na njej odločeni kraj. Ko pa opravlja
zahvalne molitve, se jej zdi, da je
prečudno vterjena. Poklekne, da bi
molila, in kmalo vstane in gre sama
v bolnišnico. Vse sestre stermijo in
svojim lastnim očem ne verjamejo.
Ko se prepričajo, da je res zdrava,
gredo vse skupaj nazaj v cerkev in
združeno Boga hvalijo za to milost.

Sestra Marija od Jezusa je bila
uslišana. Prosila je, da bi jej mili
Bog dal dar jezika, da bi zamogla z
drugimi vred moliti; in da bi jej Bog
tudi dal to milost, da bi lahko sama

118

hodila, da bi ne bila drugim nadležna.
Prosila je, da bi zamogla veliko ter-
peti; vendar tako, da bi se njeno
terpljenje ne vidilo in da bi jej ne
opoviralo opravil, ktere je po svojem
stanu imela.

Veliko sredo je že lahko in
gladko pela žalostno Jeremijevo pesem
pri splošnjih molitvah, ko sedem mes¬
cev ni glasu imela. Prevzela je zopet
težavni posel vratarice in s svojo po¬
božnostjo in resnično ljubeznijo je
zares lep zgled vsem v samostanu in
tudi drugim zunaj hiše.

13 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Jezus m naročji svetega Jožefa.

Zares mila in lepa je podoba,
ki nam kaže malega Jezčeka na na-

119

ročji svetega Jožefa, ubozega tesarja,
kteremu je pa večni Oče vso obilnost
svete ljubezni v Serce vlil, in kte¬
remu je združil veselje očetovsko s
častjo svetega devištva. Prerok Jere¬
mija šteje v velik čudež, da „bo
ženska moža obdajala" (Jer. 31, 22.).
Velik čudež je pa tudi, da mož Boga
obdaja. Ako premišljujemo tega mla¬
dega kralja večne slave, ki s svojimi
rokami objema vrat svetega Jožefa,
moramo spoznati, da si je to Božje
Dete zvolilo naročje Jožefovo v slavni
sedež, njegove persi v svoje počivališe
in njegovo Serce v nebeško stano¬
vanje svoje ljubezni. Vsi, ki Jezusa
ljubite, pa ga med vstvarjenimi rečmi
najti ne morete, išite ga na naročji
svetega Jožefa, kjer mirno počiva.
O kako bi pač ljubili Sina in očeta,
da bi njuno velikost prav spoznali!
O kako zvesto bi se v njuno službo
posvetili, da bi le okusili tolažbo
enega in neskončni blagoslov drugega!

120

Vprimo svoje oči prav živo v
Dete Jezusa, kako počiva na naročji
Jožefovem. Tukaj nam je tako mil,
pravi vir naše sreče na zemlji, kakor
je Sin Božji v naročji večnega Očeta
sreča angelom in svetnikom v nebesih.

Zveličani Faber pravi: Jezus je
svetega Jožefa ljubil s tako priserčno
in otroško ljubeznijo, da, ko bi bilo
mogoče, to ljubezen razdeliti vsem
očetom, bi vsi srečni, presrečni bili.

Kako ljubeznjivo je to majhno,
nebeško Dete na naročji svetega
očaka! Kako sladka je ta teža,
kako prijetna ta noša presrečnemu
očetu!

O Jezus, edin kušljej tvojih ust¬
nic napolni z večini veseljem njegovo
Serce, kakor ga vse dobrote tega
življenja dati zamorejo tistim, ki jih
posedejo.!

Tvoje radovanja imajo več moči,
da pomnožijo njegovo ljubezen, kakor
olje zmožnosti ima, da ogenj vname.

121

Nekteri svetniki so v prikaznih
vidili Jezusa in Marijo ter so bili v
takih presladkih tolažilih toliko pre¬
vzeti, da so mislili, da obilnosti tega
rajskega veselja prenašati ne morejo;
zato so zdihovali: „Dovolj je, o
Gospod, dovolj je!“ — n Razširi mi
serce; ali pa pogasi ogenj tvoje lju¬
bezni!" — „Tvoj Ksaver mora umreti,
je klical indijanski apostelj, ali pa
mora manj srečen biti. ff  — Kaj bomo
pa rekli o svetem Jožefu, ki je dan
na dan Jezusa in Marijo resnično
gledal, ne v prikazni; ki je Božje
Dete objemati smel, kolikorkrat in
kakor dolgo je hotel, in ki se je z
njim tolikrat preljubeznjivo radoval!
„ Kristus mu je iz svojega Serca vlil
neizrečene tolažbe in sladkosti," pravi
sv. Bernardin Senenski.

Kaj je pač občutilo Serce tega
častitega očaka, ko je, kolikor je
hotel, pil iz tega studenca Božje lju¬
bezni, ter je vžival pervine tistega

Vijolice. (i

122

veselja, kterega je Zveličar na to
zemljo prinesel! Njegovo Serce bi bilo
razpočilo v silni ljubezni; njegova
duša bi se bila stajala v ognji te
ljubezni; sto in stokrat bi bil umeri
v preobilnosti tega veselja; ko bi
Gospod ne bil potolažil te ljubezni,
ko bi ne bil prečudno zaderževal
moči tega sv. plamena; kakor je nek¬
daj zaderžal plamen goreče peči Ba¬
bilonske, da ni škodoval mladenčem,
ktere so vanjo vergli.

Po zgledu svetega Jožefa lju¬
bimo tudi mi Božjega Zveličarja iz
celega serca, in nič naj nas ne loči
od ljubezni do Jezusa Kristusa, ne
tukaj ne tamkaj v večnosti.

Vsa naša svetost, vsa popolnost
naše duše je le v ljubezni do Jezusa
Kristusa, našega Boga in Zveličarja.
„Kdor pa mene ljubi, bo
ljubljen od mojega Očeta;
in jaz ga bom ljubil, in se
mu bom sam sebe razodel,"

123

pravi Jezus Kristus (Jan. 14, 21.).
„Oče vas sam ljubi, ker ste
vi mene ljubili." (Jan. 16, 27.).
Sv. Frančišek Salezi pravi: So lju¬

dje, ki mislijo, da popolnost naša
je v zatajevanji; drugi menijo, v
molitvi; drugi jo stavijo v pogost¬
no prejemo sv. zakramentov; drugi
je išejo v miloščini. Ali vsi se mo¬
tijo. Naša popolnost je, da Boga
ljubimo iz celega serca. Zato tudi
sv. Pavel priporoča ljubezen: „Pred
vsem pa imejte ljubezen, ki
je vez popolnost  i.“ (Kol.
3, 14.) Sej le ljubezen edini vse
čednosti, ktere nas popolne delajo.
Ljubi Boga, potem pa delaj, kar
hočeš, pravi sveti Avguštin. Sej,
ako ktera duša Boga ljubi, ta lju¬
bezen samo stori, da se človek
vsega skerbno varuje, kar Bog so¬
vraži , in vse stori, kar je Bogu
dopadljivega.

6 *

124

Duhovna vaja:  Danes večkrat
zdihni k svetemu Jožefa in ga prosi,
da te z rokami malega Jezčeka bla¬
goslovi.

Zgled.

Dete rešeno na prošnjo k svetemu Jožefu.

Vodja naše bratovšine svetega
Jožefa v Angers-u tole pripoveduje:

Velika nesreča je pripravila neko
družino v neznanski strah. 4. Veli-
cega Travna 1864 je bilo. Mali
šolar, otrok te družine, je zlezel na
drevo v hišnem dvoru pet metrov
visoko. Veja se ulomi, in dete pade
na terde tla. Leži, kakor pade in se
ne gane več. Pobožni vodja vzdigne
šolarja in ga nese pred podobo sve¬
tega Jožefa. Kleče derži otroka na
svojih rokah in cele četert ure prosi
in prosi svetega Jožefa, naj bi prosil
za otroka in mu spet življenje dal.
Otrok se res zgane, in ko nekoliko

125

iz sebe izmeče, začne mirno dihati.
Ali bil je ves merliču podoben. Eno
uro poznej sporoči vodja z veliko
previdnostjo otrokovi materi to ne¬
srečo. Mati si misli, to ni nič ne¬
varnega. Ali kako se prestraši, ko
vidi svojega sina v postelji, ki je bil
toliko spremenjen, da ga je komaj
spoznala. Zdravnik mu nastavi več
pijavek in stori, kar premore, da bi
dete k zavednosti zopet pripravil.
Malo upanja pa je dajal užaljeni
materi, da bi dete drugi dan še doživelo.

Culi smo pri postelji malega bol¬
nika, ter ga še zmirej svetemu Jožefu
priporočevali. Veliko udov naše bra-
tovšine je z nami molilo za ubozega
otroka. In glejte veliko moč priproš¬
nje svetega Jožefa! Tretji dan je dete
že spet v šoli bilo.

O obernite se vsi k Jožefu, ktere-
koli kaka težava stiska ali kaka nad¬
loga teži.

126

14.

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sladkost tihega in skrivnega živ¬
ljenja.

O ljubeznjivo in skrito življenje
svetega Jožefa! Zelo si podobno živ¬
ljenju, kakor je Bog pred vstvarjenjem
sveta živel; in kakošno življenje je to
bilo, to le Bog sam ve in le sam spo¬
znati more. O nebeško življenje,
kterega zaničujejo ljudje, ki hočejo
pred svetom kaj veljati, pred svetom
očitni biti, kterega pa ceni Najvikši,
ki ga prerok Izaija imenuje skritega
Boga (45, 15.), in Boga, ki v nedo¬
segljivi luči stanuje.

O skrito življenje svetega Jožefa!
toliko podobno življenju Božjemu, kako
ljubo in drago, kako lepo in veličastno
si mojemu sercu! To je življenje du¬
hovnih vaj, veliko imenitnejši, kakor
ko bi bil kraljestva pridobil ali vladal

127

široke dežele. To je sveto življenje,
tiho in skrito pred svetom, radostno
pa v očeh angelov in vseh nebeških
duhov. To je življenje notranje, polno
presladkega miru, tudi pri vsem teles¬
nem delu in pri vsi skerbi za časne
potrebe revnega hiševanja. To je
življenje, očišeno vsega pozemeljskega
nagnjenja, prenapolnjeno z nebeškimi
mislimi in željami. To je skrivnostno,
zamaknjeno življenje v vednem obču¬
dovanji nezmernih popolnost Jezusa
in Marije!

Odkar je angel Gospodov sve¬
temu Jožefu oznanil, da njegova pre-
blažcna nevesta v svojem neomade-
žanem naročji nosi edinorojenega Sinu
Božjega; zlasti pa še od tistega pre¬
srečnega trenutka, ko je ta nebeška
Devica obljubljenega Odrešenika svetu
porodila, je živel sveti očak Jožef
ves čas, torej 30 let, v vednem pre¬
mišljevanji in zamaknjenji. Staro
izročilo pripoveduje (vetus M. S. vita

128

Gonzali Silv. III. 2.), da, ko je veliki
angel Gabriel preblaženi Devici čcšenje
prinesel in joj v imenu presvete Tro¬
jice oznanil, da bo Mati Sinu Božjega,
je še devet celih ur v njeni družbi
ostal. Modrost in čeznatorna lepota
Marijna, in pričujočnost Besede, ki
je v Marijnem naročji človek postala;
to ga je toliko prevzelo in zamaknilo,
da mu je bilo težko, se ločiti od Ma¬
rije in se nazaj v nebo podati.

Sv. pismo nam kaj lepo popiše,
kaj vse sta počela Tobija, oče in sin,
ko sta zvedela, on, ki je mladega Tobija
na neznani poti spremljeval, je eden
sedmerih duhov, ki vodno pred sede¬
žem Božjega veličastva stoje. Ko
jima je to angel sam razodel, sta se
toliko začudila, da sta na zemljo se
vergla, in tri ure se čudila in hvalila
Boga, ki jima je dal toliko čast spoznati.

Po tem soditi pač moramo ver¬
jeti, da je sveti Jožef v družbi z Je¬
zusom in z Marijo, ki sta mu ljubeznjivo

129

stregla in ga za svojega poglavarja
spoznala, živel v vednem čudenji, ki
ga je visoko povzdigovalo in ga vsega
v Boga zatopilo tako, kakor da bi
ne bil več na tem svetu, ne več v
umerljivem telesu; pa vendar mu to
zamaknjenje ni odtegnilo prostosti in
potrebnih moči, da je opravljal vsak¬
danje dela in skerbel za časne potrebe
svoji preljubi družini.

Skrivnost odkritega življenja včlo-
večene Besede je bilo poglavitno delo
svetega Jožefa v njegovi tihi samoti.
Ta sveti očak je molil edinorojenega
Sinu Božjega v njegovem nezmernem
poniževanji, v naročji deviške Matere
Marije. Molil ga je v podobi majhnega,
revnega, na slami ležečega Deteta.
Molil ga je v egiptovskih pušavah;
molil ga v hiši Nazareški.

Trojno prečudno in skrito živ¬
ljenje Zveličarjevo: V človeško natoro
zavito Božje  življenje; v terpečem
in umerljivem telesu skrito častito
J  6 «

življenje in v navadno zunanjost za-
gernjeno čez vse sveto  življenje
Jezusovo je bilo vir neusahljivih, vod¬
nih premišljevanj svetemu Jožefu.

Od kar je sveti Jožef vidil njega,
kterega je Bog Oče od vekomaj sem
v blišu svoje svetosti rodil, da je bil
rojen v revnem, zapušenem hlevu, v
sredi temote, v skriti tihoti, je tudi
on posebno ljubil le skrito, tiho življenje.

češene popolnosti, ktere mu je
sveta vera v Jezusu kazala, so mu
bile zadostne, da so mu duha in serce
nasitovale s predrago mano, ki mu je
bila okus nebeškega veselja.

V Bogu ves zbran in zamaknjen
je živel sveti Jožef na svetu, kakor
bi ne bil na tem svetu. Vse vstvarjene
reči so zginile spred njegovih oči, ki
so gledale in vidile le Jezusa in Marijo.

O presrečni Jožef! ti varil in vod¬
nik zbranim dušam, ki ljubijo duhovno,
notranje življenje; sprosi tudi meni
pri Jezusu in Mariji to veliko milost,

131

da si za naprej prizadevam, in posne¬
mam prelepi zgled ponižnosti, kterega
mi ti daješ!

Duhovna vaja:  Da bi tiho živ¬
ljenje svetega Jožefa nekoliko posne¬
mal, bodi danes bolj tih in sam za se,
in ne hodi nikamor, ako te posebna
dolžnost ne veže.

Zgled.

Iz Angers-a.

Gosposka žena zboli; vsa oslabela
leži. Blizo smerti že je. Petnajst dolgih
let se za svojo dušo nič zmenila ni.
Noben mašnik ni smel blizo. Nihče si
ne upa, je opomniti bližnje smerti.
Neko sredo, ko ima bratovšina svetega
Jožefa svojo sveto mašo, priporočijo
to nesrečno revo vsem udom v pobož¬
no molitev. Še tisti dan sama za¬
prosi, da pridejo mašnik. Vsa skesana,
vsa ponižna sprejme drugo sredo svete

132

zakramente. In tri dni pozneje mirno
umerje.

Siv starček, pri 83 letih, nevarno
zboli. Da bi se z Bogom spravil, še
ne misli ne. Mašnika mu nihče v
misel vzeti ne sme. Priporočijo ga v
molitev bratovšini svetega Jožefa; in
še tisti dan, bila je sreda, se starček
premisli in prosi sam, da pošljejo po
spovednika.

V Angers-u imajo pobožne nune
hišo, v ktero sprejemajo nesrečne de¬
kline, ki so bile zapeljane ali ktere
razuzdane starši in drugi oskerbniki
v poboljšanje izročujejo. Bilo je pet
mladih hudobnic v tej hiši, ki so se
naveličale zapora in ojstrosti, in so
sklenile pobegniti zopet nazaj med
hudobni svet. To misel so vse petere
imele in so vedno iskale prilike, kako
bi ušle. Neki dan se zvijačno odteg¬
nejo očem predobre nune, ktere jih
je v varstvu imela in urno splezajo
čez zid in nikjer jih ni. Samostanska

133

sprednica povsodi poprašuje in iše;
ali vse je bilo zastonj. Malih ubežnic
nihče ni vidil. Na misel jej pride,
da bi jih svetemu Jožefu priporočila.
Ta misel se jej zdi od Boga vdana.
Hitro prižge na bratovskem altarji sve¬
tega Jožefa eno voščeno svečo; in
prosi svetega očaka, naj te ubežnice
nazaj pripelje; vsaj tri, ktere z imenom
pove. Nektere dni poznej pridejo res
tri nazaj; in sicer ravno tiste tri, ktere
je po imenu priporočila svetemu Jožefu.

15 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Marija priserčno želi, da svetega
Jožefa častimo.

Ako mi resnobno premislimo vse
dni svojega življenja in se s sladkim
veseljem spominjamo vsega, kar nam

134

je že storila Marija, naša ljuba Mati;
ako preštejemo milosti in dobrote, ktere
vse smo na njeno mogočno priprošnjo
že prejeli; o potem mora biti naše
serce prenapolnjeno resnične zalivale
za tako veliko prejetih darov, in sveta
vnema nas mora siliti, da tej svoji
premili Materi skažemo svojo ljubezen
in tudi kaj Mariji dopadljivega storimo.
In kje je pravoveren kristjan, ki bi
ne želel storiti vsega, kar je naši ne¬
beški Materi všeč?

O vsi pobožni otroci Marijni!
poslušajte zdaj. Ni skorej mogoče,
da bi kaj storili, kar bi Mariji bolj
dopadlo, kakor če častimo in ljubimo
svetega Jožefa, kteri je Mariji tako
priserčno ljub in je z njo s čisto
ljubeznijo tako tesno zvezan.

Serafinska mati, sv. Terezija
pravi, da ni mogoče, da bi človek
mislil samo na kraljico vseh angelov
in se ob enem spominjal vseh britkost,
ktere je Mati Božja v otroških letih

135

svojega Božjega Sina zavoljo njega
prestala, da bi se zraven tudi ne za¬
hvalil svetemu Jožefu za popolno
vdanost, ktero je skazoval obema,
Sinu in Materi.

In ta velika svetnica, sv. Tere¬
zija, pripoveduje, da je nekdaj Marija
se prikazala. Njen prečisti ženin jo
je spremil. In Marija je svetnici zro-
čila lepo belo oblačilo v znamnje, da
je očišena vseh grehov. Ko sem bila
s to obleko ogernjena, pravi ta ve¬
lika svetnica, me prime preblažena
Devica za roko in mi pravi, kako
zelo jo veseli, da svetega Jožefa
častim.

Sv. Herman je bil eden naj večih
častivcev našega svetega očaka. Zato
mu je pa Marija vse njegovo življenje
skazovala posebne milosti. Ukazala
mu je celo, da je svoje ime spre¬
menil, in ga je imenovala „Jožef“, v
plačilo za priserčno vdanost, ktero je
imel do njenega čistega ženina.

136

Zato, o pobožni otroci naj boljši
Matere Marije, ljubite in častite pred
vsemi svetniki svetega Jožefa. Nikdar
ga ne ločite od češenja, kterega ska-
zujete preblaženi Devici. Kedar ča¬
stite Marijo, častite tudi Jožefa!

Kakor navadno vsako saboto
posvečujete preblaženi Devici, tako
posvetite vsako sredo svetemu Jožefu.
Kakor obhajate vsako leto Marijin
mesec, kar sploh imenujemo „Marijne
Šmarnice"; tako obhajajte svetemu
Jožefu v čast njegov mesec in ga
imenujmo „vijolica svetega Jožefa".

Sej ni mogoče, da bi ne ljubil
svetega Jožefa, kdorkoli Devico Ma¬
rijo zares ljubi. In kdor ne ljubi tega
velicega svetnika, tudi kraljice nebeške
prav ne ljubi. Te dve lepe pobož¬
nosti ena drugo podpirate in množite
ter nam lepo pomagate k ljubezni,
ktero smo Jezusu dolžni.

Kakor pravi sv. Bernard: „Per
Mariam itur ad Jesum" — po Mariji

137

pridemo k Jezusu; tako lahko rečemo:
Po Mariji pridemo k Jezusu, po Jo¬
žefu pa k Mariji.

Dobro vemo, o Marija! kako
dopadljivo ti je, ko vidiš, da častimo
tvojega ženina Jožefa, kterega si ti
z nezmerno priserčnostjo ljubila. Naše
prošnje s posebno zadovoljnostjo pre¬
jemaš, ako jih tebi po njegovih rokah
podamo. Tista presrečna vez, s ktero
te je Bog sam v Nazaretu z njim
zvezal, bo večna in se ne bo nikdar
pretergala.

Neskončna ljubezen, s ktero svo¬
jega Božjega Sina ljubiš, ima v sebi
tudi vdanost, ktero v svojem prelju-
beznjivem Sercu vedno nosiš in ohraniš
njemu, ki je bil rednik Jezusu in
varh njenemu devištvu.

O sveti Jožef! mi vsi, tvoji ča¬
sti vci, smo tudi otroci tvoje prečiste
neveste Marije; vzemi nas vse v svojo
očetovsko skerb. Mi vsi, ker smo
otroci Marijni, smo tvoji rejenci.

138

Skerbi, oj skerbi za vso to veliko dru¬
žino! Sprejmi milostljivo to našo
silno prošnjo, ki je od sv. cerkve po-
terjena in zato toliko silnejši tebi iz¬
ločena,

Buliovna vaja:  Zvoli si danes
svetega Jožefa patrona in oskerbnika
svoji hiši.

Zgled.

Zaupanje v svetega Jožefa bo obilno
poplačano.

Iz Pariza piše pobožen duhoven
prigodbo, ktera kaže, kako sveti Jožef
vanj postavljeno zaupanje poplača,
in kako posebno pobožnim družbam
svoje mogočno varstvo skazuje.

Leta 1855. so po Laškem gerdo
rogovilili, vse pobožne preganjali, po¬
sebno še pobožne nune in menihe ne¬
usmiljeno pestili. In tako se je tudi
na Savojskem samostanu pobožnih nun

139

huda godila. Sestra, ktera je celo hišo
z živežem preskerbovala, ni imela
skorej nič več. Kar je pa tem dobrim
dušam še huje delo, je bil velik dolg,
kterega je dolžnik z vso silo tirjal.
V nekterih dneh so imele plačati dva
tisuča goldinarjev. Niso pa reve ve¬
dele, kako bi ta veliki dolg poravnale.

Kaj jim je početi v tej zadregi?
To je lahko. Te pobožne duše so si
že davno poprej zvolile svetega Jo¬
žefa očeta in oskerbnika svoji hiši. V
tej veliki sili, se ve da, se tudi za¬
tečejo k redniku Jezusovemu, ki je
pribežališč vsem, ki so v kaki sili.
Napovedano jim je bilo, da v devetih
dneh morajo svoj dolg poravnati.
Sklenile so, opravljati devctdnevnico
v čast svetemu Jožefu, ter jo pričnejo
z vso pobožnostjo in s terdnim za¬
upanjem. Deveti dan, na vse zgodaj,
pride dolžnik z dolžnim pismom po
denar. Sestra oskerbovavka ni imela
čisto nič. In vendar ne zgubi svojega

140

terdnega zaupanja, ter si misli, sej de-
vetdnevnica še ni končana. Prosi to¬
rej dolžnika, naj pride zvečer po denar
in mu pove tudi uro. Zvolila je pa
ravno tisto uro, ko so pobožne de¬
vice pred deveterimi dnevi pričele
svojo pobožnost. Tako terdnega, tako
velicega zaupanja sveti Jožef ni mogel
osramotiti. Nektere minute, preden je
na večer dolžnik zopet prišel, pozvoni
nekdo pri vratih. Neznan, ptuj človek
izroči vratarici zavitek, v kterem je
bilo ravno toliko, kolikor so bile
uboge nune dolžne, da so dolžnika
popolnoma splačale. Se ve da za¬
upanje, ktero so te pobožne duše v
svetega Jožefa stavile, je po tej pre¬
čudni prigodbi le še veči bilo.

141

16 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Ponižnost svetega Jožefa.

Kar pravi sv. Bernard od Ma¬
rije, to zamoremo oziroma tudi od
svetega Jožefa reči: »Njegovo devištvo
ga je ljubega storilo v Božjih očeh
in zavoljo njegove ponižnosti je bil
zvoljen rednik Jezusov*. Zavoljo te
neskončno imenitne službe bi ga bili
po pravici mogli vsi ljudje visoko
častiti; ali on ni maral posvetnega
bliša in ne časne časti; on je prevzel
le poniževanje in trud, ki je bil s to
visoko službo sklenjen.

In vendar, kolika čast, biti v
družbi s svojim Bogom! Kolika sreča,
da ga je Bog sebi zvolil vodnika in
varha! Kolika nezmerna čast, da je
bil glava družini, čigar Sin je bil Bog
sam! — O vsi svetniki, ki tukaj na

142

zemlji živite, ali že tam v nebesih
kraljujete! vsa vaša čast je v tem,
da ste služabniki, prijatli, bratje Je¬
zusovi ; čast Jožefova pa je tako ve¬
lika, da je Jezusu vodnik, oskerbnik,
varh — oče njegov. Kdo bi ne mislil,
da tako visoka, tako imenitna čast bi
ga ne prevzela! — Jožef pa, ki je bil
pravičen, se je ravnal po načelih pra¬
vičnosti: Kolikor bolj ga je Gospod
povikšal, toliko bolj se je sam ponižal.
Jožef je bil pravičen. In to je bilo
zadosti, da ni gledal na čast in slavo
svoje visoke službe, ampak le, da je
pred svetom zaničevavne in težavne
dolžnosti svoje spolnoval.

Cebedejeva sinova sta veliko ceno
stavila na sprednost, da sta bila Je¬
zusu Kristusu v rodu, ter sta si po
svoji materi želela pervih prostorov v
kraljestvu Božjem. Drugi sorodniki
Gospodovi, nevoljni, da je Gospod po
revnih vaseh hodil in tam velike ču¬
deže brez vsega hrupa delal, so mu

143

prigovarjali, naj bi šel v Jeruzalem
iu naj bi tam o velikonočnih prazni¬
kih čudeže delal. Upali so in priča¬
kovali, da njegova slava bo tudi njim
prišteta. Jožef, za vso posvetno če-
šeuje neobčutljiv, ostane tiho pri svo¬
jem tesarskem stolu in se ukvarja
brez vsega šuma s svojim revnim roko¬
delstvom , kterega mu je previdnost
Božja odločila.

Učeni opat Rupert pravi: Jezus
Kristus je bil trem imenitnim, velikim
možem naznanjen in obljubljen: Abra¬
hamu, Davidu in Jožefu. Abrahamu
ga je Bog obljubil kot človeka:
„Oblagodarjeni bodo v tvo¬
jem zarodu vsi narodi zemlje."
(I. Mojz. 22, 18.). Davidu gaje  Bog
obljubil kot kralja: „Od sadu tvo¬
jega telesa bom posadil na
tvoj sedež."  (Ps. 131, 11.). In
Jožefu ga je oznanil kot Boga: „Ne
boj se, k sebi vzeti Marije,
svoje žene; zakaj, kar je v

144

njej rojeno, je od svetega
Duha.“ (Mat. 1, 20.)

Tej prelepi misli pa še tole
lahko pridenemo: Jožef je bil vesel
in zadovoljen, da je hranil in varoval
majhno Dete, ktero, akoravno Bog sam,
se je podverglo revšini in potrebam
človeškim, ktero, akoravno kralj, je
podobo hlapca imelo, in sicer je
popolnoma skrito živelo, kakor je
sveti Jožef hotel na skrivnem živeti.
Abraham je prijazno sprejel tri an¬
gele ; Jožef je prenočeval Boga Abra¬
hama in angelov. David, ko je bil
silno lačen, je zahteval od velikega
duhovna posvečenih kruhov; Jožef pa
je dajal kruha Sinu Davidovemu, ko je
ta lačen bil; in ves vesel in zadovoljen,
da je v osebi Jezusa Kristusa smel
hraniti in rediti Boga, človeka in
kralja, ni iskal v tem svoje slave,
ampak ljubil je poniževanje in težave.

Sej mu pa tudi nikakoršnih dru¬
gačnih misel ni pripustila njegova pra-

145

vičnost, ki ga je vedno zvesto vodila.
In kako bi se bil povzdigoval on, ki
je vidil Boga se toliko ponižati? Bi
bil li maral prevzeti pervi prostor v
kraljestvu Mesijevem, ko je vedel, da
njegovo kraljestvo ni kraljestvo tega
sveta ? Bi bil li mogel le kaj misliti na
blišobo tega sveta, ko je Gospod vsega
stvarjenja prostovoljno se toliko po¬
nižal in je stanoval pri revnem roko¬
delcu ter se preživi! od truda nje¬
govih rok?

Jožefu je bila (kakor tudi Mariji)
ena naj večih milost Božjih ravno
njegovo prostovoljno poniževanje. Ve¬
del in spoznal je, da je kakor zagrinjalo,
podoba, namestnik večnega Očeta nje¬
govemu edinorojenemu Sinu; in to
spoznanje ga je neizrečeno globoko po¬
nižalo, poterlo. Vedno je pred očmi
imel imenitnost in visokost svoje službe;
zato se je tako rekoč skril ali v spo¬
znanji svoje nevrednosti sam v sebi ne¬
kako zgubil, kolikor je bilo to v njegovi

Vijolice. 7

146

moči. Pobožnim dušam je ukazovanje
in zapovedovanje hujši, kakor pokor-
šina; veliko težje jim je, zapovedati,
kakor ubogati. In tako je svetega
Jožefa vse njegovo življenje poniževala
ta dolžnost, da je Jezusu zapovedoval,
in je bil tako gospodar svojemu Bogu.
Vsak mašnik, ki je le nekoliko ponižen,
se mora v ponižnosti nekako pogrezniti
tisti prevzvišeni trenutek pred povzdi¬
govanjem, ko na njegove besede Zve¬
ličar sveta z nebes na altar stopi;
zato se v vsi ponižnosti verže na svoje
kolena in moli svojega Boga v podobah
kruha in vina. In sveti Jožef je celih
trideset let enako imenitno službo
opravljal. Opravljal je tisto prestrašno
službo, ktere se mašnik le en trenu¬
tek, po Gospodovem povelji posluži.
Sveti Jožef je Gospodu zapovedoval.

Majhna Nazareška hišica je bila
sv. altarna miza. Besede Jožefove so
bile nekako podobne besedam, ktere
izgovori mašnik pri spremenjenji kruha

147

in vina v Telo in Kri Jezusa Kristusa.
O kako posebno svetost zahteva tako
imenitna, tako visoka služba! V Bogu
biti, obsijan v njegovi luči, je naj
viši stan, naj viši poklic, kterega se
umerljivi človek vdeležiti zamore.

O naj veči vseh svetnikov, o naj
ponižnejši vseh mož, ki vse premoreš
pri Jezusu in pri Mariji; o sprosi
tudi meni to veliko milost, da bom,
kakor si ti, njima enak, v resnični,
sveti ponižnosti.

Duhovna vaja:  V čast svetemu
Jožefu glej, da se danes v eni ali drugi
priložnosti kaj ponižaš. Spomni se,
da s svojim napuhom si svoji duši
že, Bog ve koliko, škodoval. Le greh
je tvoje delo; drugo pa je Božje.

Zgled.

Čudno ozdravljenje.

Dobra sprednica iz Belgije piše
svoji prijatlici v drugi nunski samostan:

7 *

148

Ker mi je dobro znano, kako
visoko častiš svetega Jožefa, se mi
zdi, da bi ne bilo prav, ko bi ti ne
razodela nove milosti, ktero nam je
skazal naš mogočni in dobrotljivi
varh, sveti Jožef.

Ena naših ljubih sester je že
dalje časa bolehala, da je bila zares
popolnoma slaba. Njena bolezen se
je tako zabernila, da smo jo previdili
s sv. zakramenti. S posebno pobož¬
nostjo jih prejme 25. Kimovca 1863.
Kmalo jo tako hudo napade, da nismo
imele nobenega upanja več, da bi še
ostala. Umirati je začela. Vendar
se zopet zave in priserčno želi, da bi
na priprošnjo svetega Jožefa še ozdra¬
vela. Poprosi, da jej prinesemo ču¬
dodelno podobo svetega Jožefa, ktero
v samostanu imamo. Priserčno nas
prosi, naj molimo za njo. Da smo
jej vstregle, smo pričele še tisti dan
devetdnevnico v njen namen. Štiri¬
krat so ubogo revo napadle smertne

149

težave; vselej pa se zopet zave in
vselej s terdnim zaupanjem zaterjuje,
da sveti Jožef jej bo sprosil ljubo
zdravje.

Zadnji dan devetdnevnice — čast
Bogu in svetemu Jožefu! — čuti, da
je zdrava. Poprosi, da jej damo jesti.
Po tako dolgi in hudi bolezni je, ko¬
likor se jej poljubi. Zdaj vstane brez
vse ptuje pomoči in je popolnoma
zdrava.

17 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef mož molitve.

Kteri se pobožnosti popolnoma
vdajo, si eni zvolijo posebno delavno
življenje, da z veliko vnemo opravljajo
dela usmiljenja; drugi si zvolijo pre-
mišljevavno življenje, da so vedno v
Bogu zbrani v sveti molitvi. Malo

150

njih je, kteri bi hodili obojno pot.
Med temi pa je v pervi versti ravno
sveti Jožef. Živel je med svetom.
Njegov stan, njegovo rokodelstvo je
zahtevalo, da je mnogo občeval s
svojim bližnjim. Pri tem pa ni po¬
zabil nikdar pričujočnosti Božje. Nje¬
govo življenje je bilo vedna molitev.
In kaj bi bil v družbi nebeškega
kralja druzega počel, kakor da je
premišljeval le nebeške reči. Ko je
Jezus rastel v starosti in modrosti,
je rastel Jožef v zbranosti svojega
duha in v zedinjenji z Bogom. Z
zunanjimi rečmi se je le toliko vkvarjal,
kolikor je bilo potrebno, da je pre-
živil sveto družino.

Sv. Bernardin Senenski pravi:
Ta sveti očak je dosegel naj viši
stopnjo premišljevavnega življenja.
Blagodarjen je bil z notranjim raz¬
svetljenjem sv. Duha in s predra¬
gimi darovi presvetega Jezusovega
Serca.

151

Glejte, ki hočete res pobožno ži¬
veti, ni vam treba iskati zgledov pre-
mišljevavnega življenja le po pušavah
in samostanih. Stopite k tesarskemu
stolu svetega Jožefa, pojdite v delav¬
nico njegovo, in vidili bote tam v vsi
popolnosti, kar bi zapazili v egiptovskih
in tebajskih pušavah le nepopolnoma.
Tu bote vidili revnega delavca, ubo-
zega tesarja, ki s svojimi rokami teše
in žaga; njegovo Serce pa je v pri-
serčni molitvi zbrano. On, ki terdo
dela, se med težavnim delom s svojim
Bogom pogovarja. Vidili bote tam
Jožefa in Marijo, ki se z zunanjimi
rečmi vkvarjata, navadne dela oprav¬
ljata, pa sta vsa v Bogu zbrana, le
njega hvalita, molita in ljubita.

Kakor ona dva zlata Kerubina,
ki sta na skrinji zaveze kleče vedno
v svetiše gledala, tako sta Jožef in
Marija, v sveti molitvi goreča kakor
Serafini, v Jezusa Kristusa svoje oči
obernjene imela. Tudi naj manjši,

152

naj slabši dela sta v čisti ljubezni
do njega opravljala. Vse njuno djanje
in nehanje je bilo vedna presveta
molitev.

O vi vsi, ki v svetu živite in
se s svojimi vsakdanjimi opravili tako
radi izgovarjate, da svojih molitev
lepo opravljati ne morete, o pridite in
učite se, da se molitev lahko strinja
z delom in s spolnovanjem svojih
dolžnost. Vi pa, pobožni Marijni otroci,
ki vsak dan svoje molitve lepo oprav¬
ljate, obernite se k svetemu Jožefu,
naj vam sprosi to milost, da bote za-
naprej še bolj z zbranim sercem molili.

Molitev, slehern dan v svojem
času opravljena, naj nas postavi v
pričujočnost Božjo; in ravno misel
na pričujočnost Božjo, večkrat čez
dan ponovljena, naj nas k molitvi
nagiba. In to življenje svete ljubezni,
da se v molitvi z Bogom pogovarjamo,
tako pobožno življenje, ki lastno lju¬
bezen v nas zatira in mori, naj se

153

razliva iz molitve, kakor iz središa,
na vse, kar smo storiti dolžni. Misel
na Boga naj navdaja vse naše djanje,
kakor napaja pohlevni dež suho zemljo,
ter jo rodovitno stori. Urni, ljubeznjivi
pogled k Bogu poživi vsega človeka,
potolaži in pogasi njegove strasti, daje
v resnobnih početjih razsvitljenje in
pravi svet, podverže sčasoma svoje-
glavnost, da postane duša mirna, po-
terpežljiva in Bogu vdana.

Da si pridobimo tega duha svete
molitve, imamo naj boljši pripomoček
v tem, da se navadimo in nikdar ne
pozabimo, da smo zmiraj v Božji
oblasti. To si moramo v serce vtisniti,
da vsak trenutek je dar Božji; da
imamo le, kar nam on v svoji mi¬
losti in ljubezni da; da ga v dvomih
za svet vprašamo, zlasti kadar je ur¬
nega sklepa potreba. Ako nam serce
vpada in čednost omahuje, se moramo
hitro k Bogu zateči, ga pomoči pro¬
siti in se k njemu povzdigniti. Tega

7 **

154

zlasti pozabiti ne smemo, kadar vidne,
časne, nečimerne reči naše serce va¬
bijo in motijo ter nas s prave poti
skrivej, natihoma vlečejo; in kadar
prestrašeni zapazimo, da smo Boga po¬
zabili in se od njega odvernili.

Taka vaja, da smo vedno v pri-
čujočnosti Božji, ohrani našo dušo v
veliki čistosti; in duša naša bo
spoznala navdajanje svetega Duha v
miru, v tolažbi in v prelepi prostosti,
ki je gotovo plačilo naši vdanosti
svojemu Bogu.

O presrečni Jožef, ki si pri
vsem svojem delu bil vedno v Bogu
zbran, ti zgled in varh pobožnim
dušam, prosim te, sprosi še meni
duha molitve; stori, da bom molil
verno, ponižno in stanovitno, kakor si
ti vedno, pri vseh svojih opravilih,
mislil le na svojega Boga.

Duhovna vaja:  Prizadevaj si z
vso močjo, da si danes po zgledu

155

svetega Jožefa, kolikor ti je le mogoče,
v Bogu zbran.

Zgled.

Kako dober svetovavec je sveti Jožef.

Le Bog sam ve, kaj je v svoji
modrosti nam odločil. V Božjem Sercu
je zapisano, kaj je on nam namenil.
Pač bi bilo včasih veliko vredno, ko
bi mi mogli v Božje Serce pogledati,
in tam brati, kaj nas vse čaka. So
namreč zadeve in okolišine v našem
življenji, ko je silno težko, pravo ve¬
deti in naj boljši zadeti. Naj bo kdo
še tako moder, vendar mu le spodleti.
Ali mi smo presilno daleč od Boga
in je njegov namen tako globoko skrit,
da nihče, tudi naj viši angel, vedeti
ne more, kaj je Bog nam odločil. To
ve le Bog sam in tisti, kteremu Bog
razodeti hoče.

Kolikor bolj pa smo z Bogom ze¬
dinjeni, toliko bolj bomo pa tudi spo-

156

znali njegove namene. In sveti uče¬
niki terdijo, da Bog svojim prijatlom,
svetnikom v nebesih, pripusti večkrat
pogledati v njegovo Serce; da svetniki
berejo in spoznajo v Bogu, kaj je
Bog odločil na zemlji tistim ljudem,
za ktere svetniki posebno prosijo; da
po tem tudi svoje priprošnje vravnajo.

Da pa Bog posebno svetemu Jo¬
žefu to milost skazuje, da spozna
skrivne namene Božje oziroma člo¬
veškega rodu na zemlji, je celo v sv.
pismu zapisano. Bog je naj skrivnejši
sklep svojega Serca, včlovečenje svo¬
jega Sina in razodenje njegove Božje
natore, naj poprej naznanil Mariji, pre¬
čisti Devici; potem pa svetemu Jožefu.

Zato pa tudi sveti Jožef svojim
ljubim častivcem v dvomih in v ne¬
varnostih ve naj bolji svet dati; da
za „Materjo dobrega sveta" noben
drugi svetnik ne tako.

Mlada deklica dobre hiše, Ana,
je po prečudni naredbi Božji bila sama

157

sebi prepušena. Starši so jej pomerli;
vse premoženje se je pogubilo.

Daleč na ptujem ni imela druzega
nič, kakor pošteno serce, terdno za¬
upanje na Boga in za vsako delo pri¬
pravne roke.

Hudo je bilo revni siroti. Zlasti
perve leta je lakoto in veliko pomanj¬
kanje terpela. S šivanjem in z drugim
trudom si je vsakdanji kruh služila.

Nenadoma pride neki dan ptuj,
neznan človek in jo snubi. Bil je
precej stareji, kakor Ana; vendar mož
naj boljših let. Vse ga hvali in po¬
vzdiguje. Učen, posebno priljuden in
še silno bogat je menda. Še le kake
dve leti je, kar je od daleč prišel v
to mesto. Bil je vdovec in imel je
več majhnih otrok.

Kako je ta bogati, imenitni in
sploh toliko čislani ptujec se ozerl
na ubogo siroto Ano?

Pravega vzroka jej ni razodel.
Ker se je revna deklica temu zelo

158

čudila, jej ženin pravi, da njeno tiho
in pobožno obnašanje in njen razum
je vzrok te ponudbe. In ravno ona
bi bila dobra mati malim otročičem,
ki matere svoje več nimajo in ona
bi bila zares sreča njegovi hiši. Bo¬
gastva in zunanje blišobe on ne po¬
trebuje.

Sam, pa tudi z otroci je v revno
Ano silil, da bi mu prej ko prej ob¬
ljubila, da ga hoče vzeti.

Velika je bila zadrega. Misel:
Preskerbljena bom za zmiraj in kakor
je vse kazalo, prav dobro. Bolj, kot
vse drugo, je pa prevzelo mehko in
občutljivo serce njeno, ko je vidila
majhne, zapušene otroke, ki so se z
vso otroško ljubeznijo je oklenili, da
bi jim priserčno rada bila dobra,
skerbna mati. Sej je reva skusila,
kako hudo je brez matere biti med
hudobnim svetom.

Pervo, kar je Ana po tej več¬
kratni in silni ponudbi storila, je bilo,

159

da je svojega pobožnega in previdnega
spovednika za svet vprašala. Spovednik,
ki ženina ni poznal, le hvaliti ga je
slišal, ni odsvetoval; pa tudi jej ni
prigovarjal. Svetoval je pa pametni
in dobri devici, naj za štiri tedne
odloži, da si to važno reč dobro prevdari.
Silni ženin se je v to kaj nerad vdal.
Ali modra Ana je pri tem ostala,
ter mu še naročila, da ves ta čas
je ne sme obiskati in jej ne sme nič
pisati.

In zdaj, kaj stori deklica ? Oberne
se z vso pobožnostjo k Bogu ter prav
priserčno moli, naj bi jej mili Bog
svojo voljo naznanil, da po preteklih
štirih tednih ve storiti za celo življenje
toliko imenitno stopnjo.

Hudo, britko, tesno jej je bilo
serce. Sama je na širokem svetu;
nobenega svojega človeka nima — in
zdaj je lahko preskerbljena. Ubogi
otročiči, kterim bi bila dobra mati —
sreča, ktera se jej tako nenadoma po-

160

nuja — vse to neizrečeno prigovarja
njenemu nepopačenemu sercu.

Od druge strani pa tudi vidi
šumeče življenje med svetom, v ktero
bi mogla po tej zavezi priti, in nek
čuden, nerazumljiv strah pred ženinom,
kedar se je spomnila nanj; to jo je
vselej pretreslo in neka groza pred
tem človekom jo je obšla.

Kdo jej bo pomagal? kdo v tej
zadregi svetoval? Od mladosti že pa
je imela posebno zaupanje v svetega
Jožefa in vsak dan se mu je izroče-
vala. In sklenila je, njega prositi;
in njegovi priprošnji se vso vnovič
izroči. Po svoji navadi je tudi pri
svojem delu bila vsa v Bogu zbrana.
Še bolj priserčno je molila in še več¬
krat se je ozirala na podobo svetega
Jožefa, ktero je pred seboj na steni
imela. In vselej, kadar je to lepo podo¬
bo pogledala, je bila mirno potolažena.

In glej! komaj en teden je tako
priserčno molila in k svetemu Jožefu

161

zdihovala in ga za svet popraševala; in
njen strah in njena boječnost pred to
zavezo je bila vedno večji; dan na dan
se jej je silni ženin bolj studil. In ni še
preteklo štiri tedne, je že za terdno se
odločila, da se stanovitno odpove, vsa
prepričana, da je tako volja Božja, da
si s tem časno in večno srečo zagotovi.

Imeniten bogatin je bil, se ve
da, razžaljen in ves razkačen. Ana
pa je bila zopet vsa mirna in je ve¬
selo živela v svoji revšini. Njen snubač
je kmalo potem drugod se oženil in
z vso svojo družino spet na ptuje šel.

Ni še preteklo pol leta, in po¬
štenje, bliš in nezmerno bogastvo tega
nadležnega ptujca se je odkrilo, da
je bilo vse — gerda sleparija. Bil je
brezveren lahkoživec, prederzen giz¬
dalin, in prav žalostne reči so se go¬
vorile o njem.

O kako priserčno hvaležna je bila
poštena Ana svojemu varhu in sve-
tovavcu, svetemu Jožefu!

162

Ene kvatre poznej, ko je svet
o tem goljufu govoril, pa pride drug
snubač, pošten mladeneč dobre hiše
domačega kraja. Zopet vpraša po¬
božna Ana svojega spovednika za svet
in se ravno tako izročuje svetemu
Jožefu, naj bi jej sprosil razsvet¬
ljenje. Po priserčni molitvi in po
mirnem premisliku da Ana svojo be¬
sedo in kmalo se preseli kot srečna
žena v pošteno hišo svojega dobrega
moža, ki mu je bilo ime Jožef. Lepi
venček, kterega je čista nevesta pri
svoji poroki po pravici na glavi imela,
je v dragi spomin ohranila in preč po
poroki ga je lepo ovila okoli male
podobe svojega dobrega varha, sve¬
tega Jožefa, ter vse skupaj v lično
tablico spravila. Pod podobo pa je
zapisala te besede: V tebe, o Gospod,
sem zaupala — in vekomaj ne bom
osramotena.

In nikdar ni obžalovala te sto¬
pinje, ki jo je pod varstvom svetega

163

Jožefa storila. V njenem mirnem in
srečnem zakonu pa še vedno raste
zaupanje v svetega Jožefa in vsa hiša
je izročena varstvu temu velicemu svet¬
niku. — Ite ad Joseph! Izročujte se
tudi vi svetemu Jožefu!

18 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef v voljo Božjo ves

vdan.

Za Marijo ni bilo človeka na
zemlji, ki bi bil dosegel tako visoko
veljavo, kakor sveti Jožef. Pa ga
tudi ni bilo nobenega, kteri bi se bil
s toliko ljubeznijo in s toliko vdanostjo
podvergel presveti volji Božji, kakor
je bil ta veliki svetnik Božji. On je
bil prav služabnik Božje previdnosti
ter je hotel njen sveti suženj biti.
Vso veljavo, ktero je imel kot pogla-

164

var svete družine, je v ponižni in
resnični vdanosti nazaj dal njemu, ki
ga je z njo tako visoko počastil. V
spolnovanji svoje preimenitne službe
je mogel zaupati na vso mogočo po¬
moč; pa skušal je večkrat veliko za-
pušenost.

Lahko, zares sladko je, se pre¬
pustiti vsega Božji previdnosti, dokler
nas le z dobrotami osipa. O presladko
je bilo tudi svetemu Jožefu in lahko
je bil presveti volji Božji ves vdan,
ko so pri zibelki njegovega Božjega
rejenčika klečali kralji iz Jutrovega
in mu svoje imenitne darove ponudili,
ki so iz daljnih krajev prišli in molili
njega, ki jih je po luči skrivnostne
zvezde k revnim jaslicam pripeljal. —
Kako britko, obupljivo, težko pa bi
bilo manj pravičnemu možu, ko bi bil
vidil to Božje Dete zaničevano, pre¬
ganjano in vsem nevihtam podverženo.

Jožef pa posluša le povelje Božje
ter se volji Božji vsega vda. On ne

165

posluša nadležnega ugovarjanja, kte-
rega mu je lahko natora in lastna
ljubezen dajala.

Na edino, pervo povelje zapusti
svojo domovino, svoje delo, svoje maj¬
hno pohištvo in se poda v ptujo nezna¬
no deželo. Svoj mir in pokoj, vse za¬
veze s svojimi znanci rad daruje, da le
spolni povelje Božje in reši Sinu Božjega.

Da je Abraham na pervo besedo
Božjo zapustil svoj rojstni kraj, in
je urno ubogal povelje Gospodovo;
to je vse hvale vredno. Ali temu se ne
moremo ravno posebno čuditi. Bog mu
je obljubil rodovitno deželo, ktera bo
njemu in njegovemu zarodu v last. Sve¬
temu Jožefu ni bil naznanjen noben kraj,
kjer bi prebivati mogel. Imenovan mu
je bil le Egipt; odkazana mu je bila
le ta neverna, ajdovska dežela, kjer
je bilo zvoljeno ljudstvo Božje tako
neusmiljeno preganjano in zatirano.

In vendar on urno uboga. In
kar je zares prečudno; on živi tudi v

166

Egiptu zadovoljin, kakor v Judeji;
on živi med neverniki, med maliko-
vavci, zadovoljin, kakor pri svojih
znancih in prijatlih. On se je odpo¬
vedal ne le svoji domačiji, ampak
odpovedal se je tudi vsem sladkim
tolažbam, ki jih je doma vžival.
Tako velika je bila vdanost tega
pravičnega moža v naredbe Božje
previdnosti. On hoče le samo to, kar
Bog hoče. Volja Gospodova in volja
njegova je le ena volja. Ukazano mu
je bilo, naj gre iz Judeje v Egipt;
in on urno gre. Ukazano mu je
bilo, naj Egipt zapusti in gre zopet
na Juduvsko. In ko mu je angel to
povelje prinesel, je Jožef ravno tako
mirno spal v ptuji deželi, kakor bi
bil v svoji hiši, kakor bi bil med
svojimi znanci in prijatli.

O kako srečni bi mi bili, kako
urno bi mi sveti bili, ko bi
po zgledu svetega Jožefa v vseh
rečeh, brez vsega ugovora, brez

167

vse izjeme in vselej se vdali češeni
volji Božji.

Darujmo se torej po njegovem
zgledu presveti volji Božji; drugače
nimamo nobenega deleža njegovega
daru. In ko bi pri tem postali tudi
žgavna daritev, dar, kterega bi ogenj
vsega povžil; raji naj se v pepel
spremenimo, kakor bi se ustavili temu,
kar Bog hoče.

Le v sveti volji Božji zadobi
človek pravi mir in pokoj. V življenji
nesrečnih strasti in lastne ljubezni
misli človek danes to, jutri zopet to;
eno po noči, drugo po dnevi; to v
žalosti, vse drugačno v veselji; nekaj
ko se nam upanje smehlja, vse dru¬
gače spet, ako nobenega upanja ni.

Da se temu vsakdanjemu spre¬
minjanju, tej nestanovitnosti, tej ne¬
enakosti odtegnemo, da se te neza¬
dovoljnosti znebimo, je edin pripomoček
ta, da se volji Božji popolnoma vdamo.
Kakor je Bog pri vsem spreminjanji,

168

ki je zunaj njega, vedno enak, ne¬
spremenljiv; tako miren, vedno enak
je tudi človek, ki se presveti volji
Božji vsega zroči in vda.

V voljo Božjo vdanemu ni treba
iskati posebnih vzrokov, ni treba po-
praševati, zakaj in kako ? čemu je to
ali uno tako? Le lastna ljubezen tako
poprašuje in verta. Edin, naj viši
vzrok je, ker Bog tako hoče. Volja
Božja, sama na sebi sveta, je zadostni
vzrok.

Vendar pa moramo pazljivi biti,
da v lenobi, ali v nekaki obupljivosti,
ali v goljufivem miru ne išemo volje
Božje.

Volja Božja nas umiri! ali mi
moramo storiti, kolikor naše moči
premorejo. Volja Božja nas mirne
ohrani v žalosti in v vesolji, kakor
dopade njemu, ki naj bolje ve, kaj
nam dobro de. Mi smo mirni, ne v
svoji lastni zadovoljnosti, ampak v
dopadajenji dobrega Očeta, ki dela z

169

nami, kakor mu dopade. Kaj je na
tem, kako se nam tu na zemlji godi?

Le edino prošnjo imamo. In ta
je, o Gospod! da bivamo vse dni
svojega življenja v tvoji hiši, da vi¬
dimo radost Gospodovo in gledamo
tvoj sveti tempelj, in te hvalimo vso
dolgo večnost!

Začnimo že tukaj, v tem življenji
in prepevajmo z Davidom, ali s Kri¬
stusom samim slavno pesem presveti
volji Božji.

„Glej, Gospod! tukaj sem; prišel
sem, da spolnim voljo tvojo!"

Duhovna vaja:  Skerbi, da se res
dobro spoveš in lepo pripraviš na god
in praznik svetega Jožefa.

Zgled.

Zakaj in kako sveti Jožef križ podaljša?

V majhnem mestu je živela vdova
s svojo hčerjo, ki je bila dobra, po¬
božna deklica, tolažba in veselje svoji

Vijolice, 8

170

stari materi. Obedve ste imele poprej
boljši čase. Razne nesreče pa so ji
pripravile ob vse, in so ji pahnile v
toliko revšino, da ste se zares prav
revno preživile. Svoj kraj ste zapustile,
da bi v tem malem mestu, ptuje in
nepoznane, svojo revšino skrivej pre¬
našale. Majhno sobico pod streho vi¬
soke hiše v samotnem kraji ste najele.

Uboga mati je skorej oslepela,
ker vedno je jokala. Ni bila za no¬
beno delo več. Mlada, dobra hčerka
je pridno delala in šivala za veliko
kramarijo. Celi Božji dan in dolgo
v pozno noč se je trudila; pa vendar
je komaj toliko zaslužila, da ste se
prav revno preživile.

Lahko bi si bila deklica kako
službo dobila, kjer bi bila več si
prislužila; ali dobro je vedela, da za
njo je bolje, da je na skrivnem pri
svoji dobri materi, kakor med hudob¬
nim svetom, kjer je toliko nevarnost.
Velikrat ste lakoto in mraz terpele;

171

vendar ste bile vse vdane v voljo
Božjo.

Eno pa je ubogo mater vedno
težilo. Kaj bo z njenim otrokom?
Moje ure, si misli postarna žena, so
štete; kmalo me bo Bog poklical iz
te solzne doline; kaj bo pa potem z
mojim ubogim otrokom ? O da bi bila
moja hči preskerbljena! o da bi imela
skerbnega moža! Pa kdo bi se le ozerl
na revno siroto v tem ptujem mestu,
kjer nimate ne žlahte, ne prijatlov!
Le res čudež bi bil, da bi uboga hči
dobila moža, kakoršnega je skerbna
mati želela.

Ta uboga mati je posebno častila
svetega Jožefa. Večkrat je brala, kako
prečudno sveti Jožef pomaga in kako
v naj večih stiskah svojim častivcem
pomoč Božjo sprosi. Na misel jej
pride, da bi tudi ona svoje materne
želje za svojega ljubljenega otroka
svetemu Jožefu izročila. Začne torej
v ta namen devetdnevnico k svetemu

8 *

172

Jožefu. In to večkrat ponovi. Nič pa
ne pove tega svoji hčeri, ki tudi
nikdar na možitev še mislila nič ni.
Ali devetdnevnice in druge molitve
— vse je zastonj. Noben ženin se
ne oglasi.

Bilo je konec Sušca 1865. Mati
priliva cvetlici na oknu, ki je bila
skorej edina in sama lepotija revne,
sicer pa prav snažne kamrice pod
streho. Ko se pri tem ozre na piano
in vidi, da v spomladanskem času se
zopet vse oživlja, globoko zdihne in
si misli: Oh, spet je prišla ljuba
spomlad, vse se zbuja v novo življenje,
povsodi se kaže upanje in veselje;
le mene tare britkost in skerb, in
moje ubogo dete se bo končalo z
delom in vednim čuvanjem, da se
preživiti moreve. Nama pač ne pri-
cveti nobena spomlad več tu na
zemlji.

Velika nezaupnost prevzame po-
terto serce uboge vdove, in sama ne

173

ve, kako in kdaj si izterga z vrata
podobico svetega Jožefa, ktero je
vedno nosila, ter jo verže čez okno.
„Ker mi nič ne pomagaš, te ne bom
več nadlegovala" prešine, kakor ve¬
lika skušnjava njeno preužaljeno dušo.

Pa tisti trenutek je spoznala
svojo krivico in silno jej je žal. Ko
v svojem sercu milo prosi svetega
Jožefa, naj jej odpusti, gleda čez okno,
kam bo svetinjica padla. Nek človek
se pripogne in gleda podobico, pa se
ozre na kviško in vidi ženo, ki gleda
čez okno, ter prav sodi, da tej je
podobica svetega Jožefa padla na tla.
Urno stopi v hišo in hitro prekorači
šest stermih stopnjic, ter je pod viso¬
ko streho v mali sobici in svetinjico
nazaj odrajta. Mlada deklica, ki je
zraven matere sedela, se plašno ozre
v ptujca, ter se mu prijazno zahvali,
da je tako dober.

Ljubeznjivo obnašanje, mil pa
bled obraz je osupnil mladega moža.

174

Vidil je, da v mali sobici je vse čedno
pospravljeno, v naj lepšem redu, in
mislil si je, da tu mora biti nezadol-
žena revšina, Lepo, spodobno pozdravi
mater in otroka, ter gre, ves za¬
mišljen po šesterih stopnjicah nazaj.
Vleklo ga je nekaj, sam ni vedel
zakaj ? in šel je, ne naravnost domu,
kakor je bil namenjen, ampak v bližnjo
cerkev pred altar svetega Jožefa.

Kaj se je tam z njim godilo,
kaj in kako je v svoji otroški mo¬
litvi prosil in priporočeval svojemu
dobremu očetu, svetemu Jožefu, tega
ne vemo. — Ene mesce pozneje pa
je bila mala sobica pod visoko streho
prazna. Revne osebenke ste se pre¬
selile v lepo hišo v predmestje, in
uboga šivilja je v njej gospodinjila kot
srečna žena mladega moža, ki je na¬
šel podobico svetega Jožefa. In ta
je bil eden naj bolj čislanih mestnja-
nov, in kar je še veliko več, veren
in pobožen kristjan.

175

Zakaj je pač sveti Jožef tema
revama tako dolgi križ tesal? Zakaj
jima ni poprej pomagal?

Predenj na to odgovorim, po¬
mislimo, da Jezus Kristus je tudi
tako delal. Večkrat so ga nadložni
morali dolgo prositi, preden jih je
uslišal. Kanaansko ženo je pustil, da
je za njim tekla in nadležno vpila, da
bi ozdravil njeno hčer. Zakaj je bil
tako terd ubogi vdovi, ko je pa včasih
čudež storil, ko ga še nihče prosil ni ?

Cerkveni učeniki pravijo, da ta
žena je imela premalo žive vere, pre¬
malo vdanosti v voljo Božjo. In to
vero je hotel Gospod v njej oživiti s
svojim odlašanjem. In to je tudi do¬
segel. Žena ga je imenovala le »sinu
Davidovega". Potem ga je klicala:
»Gospod!" In slednjič »ga je molila".
In zdaj jo je Gospod uslišal.

Tako je storil tudi sveti Jožef v
današnji prigodbi. Žena je bila pre¬
malo vdana v voljo Božjo. Njena

176

molitev je bila premalo zaupljiva. Po¬
stala je celo nevoljna, in to hudo.
Ko je pa svojo notranjo nevoljo poka¬
zala, je spoznala svoj greh, ga priser-
čno obžalovala, in pomagano jej je bilo.

Tu imamo dober nauk vsi. Ako
morebiti že dolgo in dolgo kaj prosiš,
pa vendar nisi uslišan, je pač lahko
vzrok to, da še kaj pregrešnega v svo¬
jem sercu imaš. Da nisi uslišan, to naj
te prisili, da sam sebe vprašaš, zakaj
nisi uslišan? kje tiči zaderžek? kaj ti
opovira? In Gospod Bog, ako resnično
voljo imaš, ti bo prav debelo pred oči
postavil zaderžek, te bo opomnil in
rekel: Zakaj pa ti ne storiš tega, kar
že tako dolgo tirjam od tebe?

Vidiš, keršanska duša! tako Bog —
tako sveti Jožef tvoj križ teše in teše z
naj boljšim namenom, ki ga s teboj
ima. On ti hoče odvzeti naj poprej pre¬
grešni križ. Ko boš tega odložil, ne boš
dolgo čakal, in odvzel ti bo tudi druzega.

177

19 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef m svoj god nič ne
odreče.

Gotovo je dobro in koristno, da
vsak dan častimo svetega Jožefa. Zla¬
sti pa ne smemo pozabiti, da ga po¬
sebno počastimo in mu svojo vdanost
skažemo tisti dan, ko vesoljna cerkev
obhaja njegov častiti god in praznik.
Dobri otroci se vselej vesele dneva,
ki se vsako leto povračuje, da smejo
glasno razodeti vse želje svojega serca
tistim, ktere zares ljubijo. Tako naj
tudi otroci svetega Jožefa ta lepi dan
svoje oči in svoje serca povzdigujejo
proti nebu, da premišljujejo svojega
dobrega očeta, svetega Jožefa, in se
veselijo veličastva, kterega mu je
Gospod v delež dal.

Še en nagib je, ki naj nas spod-
bada, da njegov god slovesno obha-

8 **

178

jamo, in ta dan še s posebnim za¬
upanjem k njemu pridemo in mu
svoje nadloge potožimo. Ta dan, ki
je Marijnim otrokom in zvestim slu¬
žabnikom Kristusovim tako drag in
prijeten, deli sam Sin Božji obilnejši
in radodarnejši svoje milosti in bo¬
gati v vsi polnosti nje, ki svoje po¬
božno češenje skazujejo njegovemu
presvetemu redniku.

Poslušajte, kako sveta Terezija
to resnico očitno terdi in dokazuje:
„Ne spominjam se, pravi ta velika
častivka svetega Jožefa, da bi ne bila
uslišana, karkoli sem, ene leta sem,
svetega Jožefa na praznik njegovega
godu prosila. In ako je bila ktera
moja prošnja tako nepopolna, da ni
bila v čast Božjo, jo je on prečudno
zasukal, da sem še veči milost do¬
segla. O kaj vse bi vam mogla
pred oči postaviti, da bi naštela
vse posebne milosti, s kterimi me
je mili Bog obsul, in bi popisala

179

vse nevarnosti, dušne in telesne,
kterih me je rešil na priprošnjo tega
velicega svetnika".

In vse to je prav natorno. Kje
je oče, ki bi na svojega godu dan, ne
bil, raji ko drugi čas, pripravljen,
svojim otrokom odpustiti vse napake
in nespodobnosti, s kterimi so ga mo¬
rebiti razžalili? Kje je dober oče,
ki bi ta svoj dan ne dovolil rado¬
darno, karkoli bi ga njegovi otroci
prosili ?

O, saj če le izgovorimo to sladko
Ime „Jožef", že je naša duša veselo
napolnjena z mislijo na naj boljšega
očeta, ki je toliko bolj usmiljen, ko¬
likor svetejši je. Ako njegovo podobo
z živo vero premišljujemo, se razširi
nam serce, ter se napolni s terdnim
zaupanjem; in naša duša je nebeško
vesela.

Verni kristjani vidijo v svetem
Jožefu čez vse dobrega, premilega
očeta, ki je poln ljubezni do nas.

180

S?. Cerkev nas v tem poterjuje, ko
nas vabi, da se v vseh svojih potre¬
bah s terdnim, neomahljivim zaupa¬
njem obračamo in zatekamo k temu
častitemu očaku, ter nam ga kaže
kot vir presladkega upanja in za Je¬
zusom in Marijo naj mogočnejšega
srednika vseh milost Božjih.

O koliko lepega in zares spod-
budljivega nam pripovedujejo sv. očetje
in cerkveni učeniki, kako dober, Iju-
beznjiv in usmiljen nam je sveti Jo¬
žef! Oni nam nikoli zadosti dopove¬
dati ne morejo, kako rad nam on na
pomoč pride v vseh nadlogah in po¬
trebah našega življenja; in kako mo¬
gočna je njegova priprošnja za nas
pri Jezusu Kristusu, da nam zamore
sprositi naj veči, naj potrebnejši, in
naj drajši darove Božje.

Duhovna vaja:  Danes se posveti
in daruj svetemu Jožefu.

181

Zgled.

Sveti Jožef pomaga novo cerkev zidati.

Tega ne moremo misliti, da bi
svetniki tam gori v nebesih se nič
ne zmenili, kaj mi tu na zemlji po¬
čenjamo, kaj za ljubega Gospod Boga
storimo, ali kaj zoper njega delamo.
Ko bi na to čisto nič ne porajtali,
bi mi lahko rekli, da nimajo no¬
bene ljubezni do Boga in da so zdaj
gori v nebesih slabeji, kakor so bili
tu na zemlji. Tega pa od svetnikov
misliti ne moremo in tudi ne smemo.
Gotovo je, da svetniki v nebesih se
vedno zanimivajo za vse, kar mi tu
na zemlji dobrega storimo. To da
svetniki ne delajo tako, kakor na¬
vadno ljudje na zemlji, ki le svojo
radovednost pasejo in zato po novicah
stikajo. O ne. Svetniki so še zdaj
tam gori v nebesih delavni, kakor so
bili tu na zemlji, ter se potegujejo

182

za čast Božjo. Oni, kolikor premorejo,
se ustavljajo vsemu hudemu. In to
naj bolj s tem, da Boga prosijo, naj
Vsegamogočni sam, v zveličanje ver¬
nih, svoje kraljestvo na zemlji bla¬
goslovi, varuje in množi, sovražnike
tega kraljestva pa odverne in poniža.

In to je za nas posebno tola-
živna resnica, da vemo, da nismo
sami, kadarkoli delamo, terpimo ali
molimo v čast Božjo; ampak kadar¬
koli pravoverni kristjan v povikšanje
Božjega kraljestva kaj stori ali dela,
se nebeški prebivavci vselej na njega
in na njegovo delo ozirajo in paz¬
ljivo spremljajo izid njegovega početja.
Pa ti ljubi svetniki, prijatli Božji,
naši bratje in naše sestre nam tudi
na pomoč prihitijo pri vseh naših
dobrih delih.

Ako torej ti, preljubi kristjan!
tje gori v sveto domovino, tem našim
prijatlom pošlješ kako prošnjo, naj
ti pomagajo pri tvojem poštenem in

183

dobrem, in koristnem početji; se smeš
zanesti, da si prav storil, in tvoja
prošnja ne bo zaveržena, ne bo zastonj.
In ako ti o svojem času res pomoč
dobiš, in se vse po tvoji volji izide,
je to včasih prav čudno — je res
čudež. Ali vse to, glej! je zlo tako,
kakor se zgodi, da vojak ali pa šolar
na ptujem po pošti dobi denar, po
kterega je svojim na dom pisal.

Po tem, kar sem tu povedal,
na kar pa mi sploh premalo poraj-
tamo, bomo lahko razumeli, kar hočem
še zdaj povedati.

Bilo je leta 1848. V sredi ne¬
zmernih pervotnih amerikanskih goj-
zdov se naselijo Bogu posvečeni možje.
Veliko so prebili, noč in dan v težkem
delu na planem, so kos gojzda pose¬
kali in si za silo male koče z brun
napravili. In zdaj pričnejo svoj sv.
misijon, v Imenu Božjem in pod mo¬
gočnem varstvom svetega Jožefa. In
prav so storili. Sveti Jožef jih je

184

prečudno podpiral, da njihov trud ni
bil zastonj, da je rodil prav obilni sad.

Tako preteče pet, šest let. Šola, s
ktero so misijonarji pričeli, je veliko,
veliko dobrega obrodila. Napravili so
tudi leseno kapelico, v kteri so ob¬
hajali službo Božjo in v kteri je bil
Jezus Kristus v presvetem Zakramentu
shranjen. In zdaj mislijo, kako bi
Gospodu postavili čedno in spodobno
hišo, kako bi zidali lepo cerkev.
To pa ni kaj malega. Pripomočkov,
bi se lahko reklo, nikakoršnih ni ; de¬
lavci so tam silno dragi. Zidar ali
tesar ima navadno po dva dolarja na
dan, to je po našem denarji čez štiri
goldinarje. In vendar pobožni misijo¬
narji ne obupajo, ter se spravijo na
veliko delo s terdnim zaupanjem na
pomoč Božjo in na priprošnjo svetega
Jožefa.

Dva misijonarja se podasta na
biro ali na koledo. Težavna je bila
pot. Marsikaj britkega sta skusila;

185

ali v zaupanji, da sveti Jožef ji pod¬
pira ; sta toliko nabrala, da drugo
leto z zidanjem nove cerkve pričnejo.
Urno se zidovje vzdiguje, veselo vse
napreduje; ali v sredi dela so morali
odjenjati. Denar je potekel, predenj
so na to mislili 5 novih dohodkov pa
ni bilo nobenih. Sprednik ali vodja
misijonarjev je bil v veliki skerbi in
neznanski zadregi. Ta mož je pa
imel prav otroško zaupljivo ljubezen
do svetega Jožefa. In kmalo so se
razgernili temni oblaki njegovega serca,
kakor solnce prežene jutranje meglice.

Imel je ta misijonar majhne podo¬
bice svetega Jožefa, ktere je rad za-
murskim otrokam v teh nezmernih le¬
sovih delil. Vzame v tej svoji sili eno
teh majhnih podobic; pade na svoje
kolena, in priserčno prosi in nadlegva
svetega Jožefa, naj on to obupljivo
zidanje cerkve v svoje mogočne in mile
roke prevzame in srečno dokonča. Ob¬
ljubi pa tudi, ako ga bo sveti Jožef

186

uslišal, da bo vsako sredo njemu v
čast obhajal sveto mašo, da bo svoje
brate le še bolj vnemal, da bodo sve¬
tega Jožefa častili in da bo z njimi
vsako leto celi mesec Sušeč slovesno
obhajal.

Po tej priserčni molitvi in po
teh storjenih obljubah gre dobri mož
v svojo malo sobico poln zaupanja na
njega, kterega je tako otroško pomoči
prosil. Usede se in piše več pisem
premožnim in dobrim ljudem, s kte-
rimi je bil še v mladih letih znan.
Te pisma, preden jih razpošlje, položi
pred podobo svetega Jožefa,

Čez nekaj dni je došlo več od¬
govorov pobožnemu misijonarju. Pervo
pismo mu je poslal zvest katoličan
iz mesta sv. Ludovika; v njem je bilo
dva tisoča dolarjev. Štirnajst dni po¬
zneje je dobil iz dolnje Amerike pismo
in štiri tisoč dolarjev. V kratkem je
dobil toliko, da je poplačal ves dolg,
in o vseh Svetih je bila cerkev že

187

pod streho. Vsak teden je priromalo
kako pismo 5 in kar je bilo čudno,
večidel v sredo.

O kako hvaležni so bili ti dobri
misijonarji! Še bolj zaupljivo so se
obračali v vsih težavah in potrebah
k njemu, čigar pomoč so tako pre¬
čudno skusili v tej za Božjo čast pre-
imenitni zadevi!

20 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Priserčnost Jožefova proti Jezusu.

Preblažena Devica Marija, neo-
madežana Božja porodnica, ktero sv.
cerkev Mater lepe ljubezni imenuje,
je Jezusa Kristusa naj bolj ljubila.
Za njo pa ga noben svetnik ni toliko
ljubil, kakor sveti Jožef. Ko je ta
presrečni očak v osebi svojega Zve¬
ličarja ljubil svojega sina, je bila

188

ta njegova ljubezen gotovo zato ne¬
skončno pomnožena, ker je ta Sin
Bog sam bil; torej vse ljubezni vredni
Sin.

Ljubezen naša do vstvarjenih reči
je omejena, je zaderževana z ljubez¬
nijo, ktero smo Bogu dolžni. In raz¬
ličnost reči, ktere ljubimo, deli naše
serce; in deli in slabi ob enem tudi
naše nagnjenje. Kdor se v ljubezni
do Boga vname, ne bo tega sveta
toliko ljubil; in kolikor bolj njegovo
serce v ljubezni Božji gori, toliko bolj
se mu ljubezen do posvetnih reči ohladi.
In kdor je v posvetno nečimurnost
ves zateleban, njemu ljubezen do Boga
ugasne; ker je svoje serce dal svetu,
in Bog v njem prostora nima.

Jožefu se tega ni bilo treba bati.
Cilj in konec njegove Božje in na-
torne ljubezni je bil eden, je bil nje¬
gov Sin in njegov Bog. V njegovem
sercu se je strinila oboja ljubezen,
ki je njegovo nagnjenje do Jezusa

189

vedno bolj in bolj vnemala. Njemu
je bilo vsakdanje delo sveta vnema
pobožnosti. Vse njegove misli in želje
so bile svete, če se je bal, se je
bal za Jezusa, če je kaj želel, je
želel za Jezusa, če je kaj terpel, je
terpel za Jezusa. Pogovori, ktere je
z njim imel, so bili molitev; dolžnosti,
ktere je proti Jezusu spolnoval, so
bile daritev.

O presrečni oče, ki je zamogel
ljubezen nebeško in pozemeljsko zedi¬
niti! O presrečni oče, ki je svojega
Sina čez vse ljubiti zamogel; pa se
mu ni bilo bati, da bi ga preveč ljubil!
— O kakšen Sin! — velik Bog, je
to nebeško Dete!

Jožef in Benjamin, dragi spomin
ljubeznjive Rahele, sta bila svojemu
očetu Jakobu danes v veselje, jutri
v žalost; kakor je Bogu dopadlo, da
je ta sinova dal, pa ji zopet vzel
njemu, ki ji je nekoliko preveč lju¬
bil. — Lepota Absalonova je preše-

190

dala njegovemu očetu Davidu. —
Salomon ni zmiraj vžival ljubeznjivosti
svoje matere. — Tvoj Sin pa, o pre¬
srečni Jožef! je bil veliko bolj Iju-
beznjiv, kot Izak; veliko drajši, kot
Benjamin; veliko čistejši, kot Jožef;
in veliko modrejši, kot Salomon, ter
je bil vreden vse mogoče ljubezni.
Po previdnosti Božji si bil njegovega
rodu. To čast so imeli sicer tudi ne-
kteri aposteljni; pa le ti si bil odme-
njen.tersi bil čisti ženin njegovi nebeški
Materi, in si bil njemu v bližnji žlahti;
si mu bil rednik in varh. Ti edini si imel
ime, pravice in dolžnosti očetovske; in
ti si mu imenitnost kraljevega rodu
pred svetom dal. — Po tebi, o veliki
očak! je bil Jezus spoznan Sin Davi¬
dov, dedič njegovega kraljestva. Večni
Oče ga je rodil od vekomaj sem. Ma¬
rija, preblažena Devica, ga je rodila
v času. Ti pa si bil s svojo angel-
sko-čisto zavezo s kraljico vseh devic,
njegov postavni oče.

191

O srečni, presrečni Jožef! moje
serce je ginjeno, ko premišljujem, kako
si ti svojega preljubeznjivega in če-
šenega Jezusa ljubil in molil; kako
si častil in mu bil ves vdan.

O kako je tvoje serce nebeške
radosti se veselilo, ko si, v svoji živi
veri, v njegovem umerljivem in ter-
pljenju podverženem telesu vidil, kako
so se razvijale veličastne popolnosti
njegove duše, kako se je razodeval
bliš njegove Božje natore; enako solncu,
ki, zakrito za oblaki, s svojimi zla¬
timi žarki prelepo žari!

Morebiti te je včasih obletel sv.
strah, ko si se spomnil veličastva nje¬
gove Božje natore, ter si ga od nje¬
govega rojstva sem molil svojega Boga;
ob enem te je pa gnala ljubezen, ker
ti s človeško natoro zagernjeno Božje
bitje ni branilo, da si se mu zaupljivo
bližal. Sej se je Sin Božji ravno zato
s človeško natoro oblekel, da se mu
brez vsega zaderžka bližamo. V tem

192

svetem boji je bila ljubezen močneji,
kakor strah; in če je tudi spošto¬
vanje ljubezni se ustavljalo, je vendar
vselej ljubezen tvoje serce prevzela,
ter se razodevala v novem rado-
vanji in v očetovski priserčnosti, s
ktero si objemal to predrago, nebe¬
ško Dete.

Duhovna vaja:  Danes daj kaj
malega vbogajme, ali pa si kaj pri-
tergaj v čast svetemu Jožefu.

Zgled.

Čudno ozdravljenje.

Vodja bratovšine svetega Jožefa
v mestu Angers na Francoskem piše:
Mladenču z Marcile so se pljuča vnele.
Ozdravel je; ali kmalo ga vnovič še
huje pljučnica napade. Pet celih te¬
dnov je bil v smertni nevarnosti.
Zdravniki si niso nič več obetali, člo¬
veško soditi so vsi mislili, da bo

193

umeri. Nikakoršne hrane več ne pre¬
nese. Tako je opešal, da se ni mo¬
gel na naslonilu tako dolgo po koncu
deržati, da bi mu bili posteljo pre-
stlali. Vsi zdravniki niso vedeli nobene
pomoči več. In ravno ta zdravniška
onemoglost naj bi pomoč svetega Jo¬
žefa prav očitno razodela.

Sestra bolnikova je prišla po
svojih opravkih k prav gorečemu ča-
stivcu svetega Jožefa. Ker je bila
silno užaljena, je dobri mož spoznal,
da mora reva veliko britkost imeti
na svojem sercu. Kmalo je tudi zve¬
del, kaj je vzrok njenih obilnih solza.

„Tvoj brat je Jožef, reče tolaživno
ubogemu dekletu; zakaj se pa ne za¬
tečeš k njegovemu patronu? Obljubi
in prični devetdnevnico v čast svetemu
Jožefu. V saboto obhaja sv. cerkev
njegov praznik. (Bil je praznik ali
spomin Marijne poroke z Jožefom.)
Ta praznik naroči eno sveto mašo v
čast svetemu Jožefu, in le terdno
Vijolice, 9

194

zaupaj". Mlada deklica nima nič pra¬
vega zaupanja. Ona ni poznala velike
moči tega svetega očaka. Zvesti in
ves vneti častivec svetega Jožefa jej
pove več zgledov, kako je sveti Jo¬
žef prečudno pomagal. In jo poterdi;
ker nič bolj ni želela, kakor to, da
bi njen brat še ozdravel. Kakor jej
je naročil, vse je obljubila, da hoče
na tanko storiti.

Prečudno veliko zaupanje, ktero
je ta mož v svetega Jožefa imel, je go¬
tovo veliko pripomoglo, da se je moč
svetega rednika Jezusovega na te male
obljube in ponižne prošnje očitno po¬
kazala. In te obljube, ktere je sestra
bolnikova storila, še niso bile spolnjene;
že je bilo ozdravljenje gotovo. Tisto
uro, ko je deklica se menila s tem mo¬
žem (to je bilo več ur dalječ od nje¬
nega doma), je bolniku odleglo. Bil je
umirjen in nekoliko terdnejši.

Njegova mati, ki je pri njem
ostala, mu je hotla prestlati. Bolnik

195

se sam vzdigne, ter se brez pomoči
po koncu derži. „Sej me nič več
ne boli, pravi. Tu mi je lahko, reče
kazaje na svoja persa. Dajte mi mojo
obleko5 jaz se bom oblekel." Hočejo
mu pomagati. „Pustite, sej se bom
sam lahko oblekel. Sej sem zdrav. Sej
bom sam šel". Dali so mu jesti. In
bil je prečudno ozdravljen.

21 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef je povzdignjen nad
vse svetnike stare in nove zaveze.

Med vsemi svetniki stare zaveze,
tudi med naj slavnejšimi je v časti
sveti Jožef pervi; akoravno je v času
pri zadnjih. Gospod Bog mu je od¬
kril in razodel skrivnosti, ktere so
drugi izvoljeni le v temoti podob gle-

9 *

196

dali. On je vžival tolažbo in milost,
po kteri so vsi pravični stare zaveze
tako željno hrepeneli.

Ti veliki očaki, ktere modri ve¬
ličastne v svojem rodu imenuje, nimajo
toliko časti, ne tolike slave, kakor
sveti Jožef. On je vse visoko pre¬
segel v časti in v moči, v modrosti
in svetosti, v preblaženi smerti in v
svojem zarodu.

On je Bogu dopadljivši, in v
nebesih višej povzdignjen, kakorHenoh.
Sej je bil pravičnejši, kakor Noe v
sredi grešnikov. Zvestejši je spolno-
val voljo Božjo, kakor Abraham. On
je bil bogatejši oblagodarjen, kakor
Izak. On je imel obilniši ljubezen
do bližnjega, kakor Jakob. On je
bil Bogu in ljudem ljubeznjivši, kakor
Mojzes. Očetovska čast, njemu po¬
deljena je bila imenitnejši, kakor čast
višega duhovstva Aronova. Sej je
bil bogoljubnejši kakor David; službi
Božji bolj vdan, kakor Samuel; mo-

197

drejši, kakor Salomon; častitljivši, ka¬
kor Elija; mogočnejši, kakor Elizej;
Božji volji bolj podveržen, kakor
Ecehija. Vse te prelepe in imenitne
lastnosti so združene v svetem Jožefu,
redniku Jezusovem in ženinu Marijnem.

Vsi ti sveti možje so bili pred-
podobe, preroki, napovedovavci, slu¬
žabniki obljubljenemu Mesiju. Pa ve¬
liko veči milosti, veliko imenitniši
sprednosti so zaljšale može Matere
Božje, ker je kot Marijin mož bil
odločen rednik Sinu Božjemu.

Sv. pismo pravi: „Dobra žena,
dober dar; ona bo delež bogaboječim
in dana možu zavoljo njegovih dobrih
del“. (Sir. 26, 3.) Dobra žena je torej
plačilo zvestemu možu. Zares srečen
mož, ki ima dobro ženo; Bog ga ljubi
in mu ravno s tem pokaže svoje do-
padajenje, ker njegovo pravičnost pla¬
čuje z dobro ženo. In po tem smemo
soditi, da je sveti Jožef naj pravičniši,
naj svetejši mož, ker mu je Bog

198

zmed vseh žen dal naj boljši, naj
svetejši, naj pravičnejši ženo, ker mu
je Bog v ženo dal živi zaklad vseh
milost, očitno svetiše vseh čednost.
Ko bi bila kje ktera Devica čistejši,
kakor Marija, bi bila gotovo ona in
ne Marija, zvoljena Mati Jezusa Kri¬
stusa. In ko bi bil kje kteri mož
svetejši in čistejši, kakor Jožef, bi bil
gotovo on in ne Jožef, zvoljen ženin
preblaženi Devici. Ker je bila ravno
Marija, in nobena druga, zvoljena
Mati Božja, po pravici sodimo, da je
ona med vsemi ženami naj svetejši.
In da je Jožef zvoljeni ženin Marijin,
ravno tako po pravici sodimo, da je
on naj svetejši, naj popolnejši med
vsemi možmi, da ima vse čednosti, ki
so slava vsem starim očakom, in da
ima te čednosti v naj popolniši stopnji.

In kaj hočemo reči od svetnikov,
ki so živeli za njim, v novi zavezi?
Aposteljne je Gospod visoko počastil,
da jih je imenoval prijatle svoje, celo

199

brate svoje. Drugi svetniki so veseli,
da se smejo imenovati služabnike Božje.
Jožef edin pa je imenovan „oče a .

Aposteljni so v začetku sv. cer¬
kve preskerbovali in hranili uboge;
Jožef pa je redil in hranil Jezusa
samega. Aposteljni so skerbeli, da
je Gospod v sercih pravovernih rastel.
Skerb in delo Jožefovo pa je bilo
vedno v to obernjeno, da je Jezus
telesno rastel in vedno močnejši pri¬
hajal.

Vsa velikost in imenitnost apo-
steljnov Gospodovih je bila v tem, da
so oznanovali sv. evangeli, da so učili
narode, da so grešnike spravljali z
Bogom, in da so bili namestniki Božji.
Posebna čast in imenitnost svetega
Jožefa pa je v tem, da je zvoljeni
oče včlovečeni Besedi Božji, da je
družej, ženin kraljice nebeške, da
je kralju vseh angelov dal presveto
Ime Jezus, in da je redil odrešenika
sveta. K temu še lahko pristavimo,

200

da je sveti Jožef pervi, ki je Jezusa
Da Egiptovskem io na Judovskem kot
obljubljenega Mesija oznanil, da je
bil namestnik večnega Očeta njego¬
vemu edinorojenemu Sinu tu na zemlji;
da je bil sodelavec Zveličarjev v odre¬
šenji človeškega rodu in da je kot
mož Marijin nadomestoval nebeškega
ženina, svetega Duha.

Duhovna vaja :  Danes tudi še daj
kaj malega vbogajme, ali pa si kaj
pritergaj v čast svetemu Jožefu.

Zgled.

Poplačano zaupanje.

Iz Belgije je dobil vrednik časo¬
pisa Propagateur-a, ki posebno češenje
svetega Jožefa pospešuje, to le pismo:

Ves prevzet priserčne zahvale
spoznam veliko moč in dobroto časti¬
tega očaka, svetega Jožefa. Dve leti
sem čutil velike bolečine v želodcu;

201

dan na dan sem bil slabeji. Zadnji
adventni čas sem se vnovič premrazil,
in uleči sem se moral. Več zdravnikov
sem popraševal ; združeno so se posve¬
tovali o moji bolezni. Ali vse je bilo
zastonj; nihče mi pomagati ni mogel.
Nobene hrane nisem mogel več vžiti;
prestrašno sem shujšal, da me niso
več poznali. Opravljal sem devet-
dnevnice v čast preblaženi Devici; in
tudi svetemu Jožefu v čast mesca
Sušca, ki je svetemu Jožefu posvečen.
Ali moja bolezen je le še hujši pri¬
hajala. Moje zaupanje pa me le še
ni zapustilo. Vnovič se zatečem k
svetemu Jožefu, k mogočnemu ženinu
preblažene Device. Pričel sem novo
devetdnevnico pred praznikom njego¬
vega varstva, ki je tretjo nedeljo po
veliki noči. Preden pričnem to de¬
vetdnevnico, obljubim, če bom uslišan,
bom to drugim razglasil, da se še drugi
s toliko večjim zaupanjem v svojih
nadlogah k svetemu Jožefu zatekajo.

9 **

202

Tudi sem obljubil v zahvalo, če bom
uslišan, dati nekaj vbogajme in najeti
deset sv. maš v čast Jezusu, Mariji in
svetemu Jožefu.

V četertek, pred praznikom sve¬
tega Jožefa sem bil toliko slab, da so
vsi mislili, da bom umeri, in previdili
so me s sv. zakramenti. Drugi dan
sem bil le še slabeji; tako, da so mi¬
slili, da eno uro ne bom več živel.
Usmiljena sestra, ktero so mi v po¬
strežbo dali, mi ponudi nekaj jedi.
Iz pokoršine sem vzel, kar mi je dala.
Tisti dan čisto malo; drugi dan ne¬
koliko več. Odleglo mi je, bil sem
vedno močneji, in deseti dan po spre¬
jetih sv. zakramentih sem smel že vstati
in sem se že v svojem vozu vunkaj
peljal. O čast in hvala mojemu dobremu
in velikemu varhu, svetemu Jožefu!

203

22 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef, pravičen mož.

Kdo z veseljem ne gleda in kdo
radostno ne premišljuje prelepe in
toliko mile podobe svetega Jožefa!
O kako veličasten mož je! kako milo
je nebeško Dete na njegovem naročji,
in kako lepo se oklepa njegovega
vrata! Kje je pošten človek, da bi mu
ne dopadla podoba svetega Jožefa?

Sveti evangeli nam tega častit¬
ljivega očaka s temi besedami opiše:
»Joseph autem, cum esset justus" —
»Jožef pa ... j e bil pravi  če  n“.
(Mat. 1,19.) S tem je vse dopovedano.
Jožef je bil pravičen. Ali kdo bo to
neomadežano pravičnost njegovo za¬
dostno opisal? kdo jo bo spodobno po¬
hvalil? Kdo nam bo po vseh straneh
pokazal to predrago in toliko potrebno
lastnost hišnega očeta? Kraljevi pre-

204

rok David je to prevzel. S preroško
vnemo opisuje imenitnost in slavo pra¬
vičnega v svojem 111. psalmu. In
vse besede te svete pesmi veljajo sve¬
temu Jožefu. Spremimo preroka v tem
prečudnem popisu. Skorej bi človek
mislil, da prerok je v daljavi več sto¬
letij gledal ponižno hišico Nazareško
in je vidil v njej svetega Jožefa, ki
je popolno ogledalo vsem, ktere je
Gospod Bog odločil in postavil, da
vodijo in preskerbujejo družine. Pre¬
rok začne ta psalm in pravi: „Blagor
mu, kdor se boji Gospoda ; on bo imel
prav veliko dopadajenje nad njegovimi
zapovedmi!" Kako lepo velja vse to
svetemu Jožefu! On je mož, kteremu
je zapoved Gospodova vse. Ta zapo¬
ved mu je vodilo, mu je pravilo, mu
je vse življenje. Zapoved Gospodova
ga vodi povsodi in vselej; kedar po¬
sluša sporočilo angelovo ali povelje
deželnega poglavarja; kedar naj za¬
pusti svojo domovino in kedar naj se

205

verne nazaj; kedar naj roma k veli¬
konočnim praznikom v Jeruzalem; ali
kedar naj gre v Nazaret nazaj. Vso
svojo voljo je podvergel zapovedi Go¬
spodovi. Prerok celo pravi, da ima
prav veliko dopadajenje nad Gospo¬
dovimi zapovedmi. In ravno zato mu
kliče svoj: »Blagor mu

O da bi zamogli blagrovati vsa-
cega hišnega očeta! Zakaj pa ne
moremo reči slehernemu gospodarju:
Ti si srečen — blagor ti ? In vendar
je to lahko in gotovo njemu, ki hodi
to pot in spolnuje pogoje prave sreče,
pravega blagra, ktere je spolnoval
sveti Jožef. »Boga se boj, in
spolnuj njegove zapovedi; ker
to človeka dela popolnega/
(Prid. 12, 13.) Vse drugo je le mala
reč. Vse drugo je spremenljivo; vse
zgine, in le zapoved Gospodova sama
ostane. Stori, kar si dolžan storiti;
potem naj bo karkoli hoče, so že
nekdaj zvesti in serčni možje rekli.

206

Jožef je bil torej srečen v mali
Nazareški hišici, in po vsi pravici s
kraljevim prerokom blagrujemo njega
in povzdigujemo njegovo slavo in
njegovo bogastvo: „Slava in bogastvo
je v njegovi hiši."

O kdo bi ne želel, imeti bogastva,
kterega je imel ta pravični? kdo bi
ne želel slave njegove hiše in sreče
njegove družine? Res temna, majhna
in revna je bila njegova hišica; pa
vendar ima pod svojo streho veličastvo
in bogastvo nebes in zemlje. Kolika
čast je bila dana svetemu Jožefu, ki
je bil zvoljen varh temu preimeuitnemu
zakladu.

On je zmed vseh mož odbran
in stvarnika nebes in zemlje lahko
svojega Sinu imenuje. Oh, učimo se
v tej nezmerni sreči svetega Jožefa,
v čem je prava slava, kaj je prava
čast. Slehern, če le hoče, se lahko
ravna po prerokovih besedah. Boga¬
stvo tega sveta ne prinese vselej časti,

207

ne da prave slave. Koliko je bogati¬
nov, ki svojo čast zapravijo ravno s
svojim bogastvom, ktero jih omehkuži,
jih popolnoma prevzame, da za nič dru-
zega skerbeti nimajo časa; in ravno ta
prevelika vdanost nečimernemu boga¬
stvu jih gerdo poniža. Kdor pa dela, ka¬
kor sveti Jožef, dobi pravo bogastvo, in
s tem bogastvom tudi čast in slavo.

Poglejmo še bolj natanko sve¬
tega Jožefa; sej to lahko storimo
pri svetlobi luči, ki ga obdaja. Sej
pravi že prerok od njega: „Luč je za¬
svetila v temi pravičnim." (Ps. 111, 4.)
Pot si je izvolil; steza mu je gotova.
Nikjer in nikdar nikoli ne zapazimo,
da bi bil le kolikanj odstopil od svoje
poti, da bi le kedaj omahoval. Vse
svoje življenje hodi s tisto gotovostjo,
ktero modri opisuje. Nebesa same ga
vodijo. Zvezde so mu njegov angel,
Marija in Jezus sam.

O preblaženi Jožef, veselim in
radujem se, da te je Bog tako visoko

208

povzdignil, da si vreden vse moje
ljubezni, vreden vsega mojega za¬
upanja. Vse svoje življenje te bom
ljubil in častil. In kadar svojih rok
ne bom v tvojo čast več povzdigo¬
vati mogel, kedar moj jezik ne bo
tvoje slave več ozuanovati mogel,
bom svoje zadnje ure v to obernil,
da bom iz dna svojega serca želel,
naj tvoje ime vedno bo na jeziku
tvojih častivcev, da sedanji rod in
vsi prihodnji rodovi tvojo slavo in
čast oznanujejo. To bodo vedno moje
priserčne želje, kjerkoli se bo slava
Jezusa in Marije širila, naj se ozna-
nuje tudi, kar si ti Jezusu in Mariji
storil ; naj se razodevajo tudi mi¬
losti, s kterimi sta te Jezus in Ma¬
rija bogatila; naj se prepeva in raz-
glasnje tudi moč, ktera ti je dana;
naj se opisuje slava, ktero tam v
nebesih že vživaš. Amen.

Duhovna vaja:  Preden se nocoj
k pokoju podaš, se prav priserčno

209

izroči svetemu Jožefu, ter ga prosi,
naj ti z vso svojo mogočno priprošnjo
sprosi to milost, da bo tvoja perva
spoved pri Bogu, kolikor moč veljavna.

Zgled.

Spreobernjenje na smertni postelji.

Sveti Jožef je zopet eno dušo
rešil, piše zvest častivec tega svetega
očaka. Nevarno bolan, kterega sem
bratovšini svetega Jožefa v molitev
priporočil, se je k Bogu obernil.
Nihče si ni upal temu revežu razodeti,
da je nevarno bolan, človeško soditi
nisem nikakor vedel, kako bi ga pri¬
pravil, da bi se z Bogom spravil in
se spovedal. Zatekel sem se k sve¬
temu Jožefu, ki je patron srečne
smerti. In kaj sem storil? Imam
majhno podobo svetega Jožefa. Vza¬
mem listek, zapišem nanj ime meni
drazega bolnika, za kterega dušo sem

210

se bal, ter položim ta listek k nogam
svetega Jožefa in zdihnem: „ Sveti

Jožef, to dušo izročim tvojim rokam;
tvoja skerb naj bo, da jo rešiš; sej
vendar ne moreš pripustiti, da bi se
pogubila!" Tri dni pozneje je bil
bolnik ves drugačen. Poprosil je sam,
naj pride spovednik, in ko se spove
in urno ne pridejo s svetim obhajilom,
pošlje dva človeka, naj hitro gresta
in povesta mašniku, da ga lepo prosi,
naj mu urno prinese sveto Popotnico.

Vsa njegova hiša in vsi pričujoči
so bili ginjeni, ko so vidili, s kako
živo vero in s kako pobožnim sercem
je bolnik prejel sv. zakramente. Le
svetemu Jožefu, mogočnemu patronu
srečne smerti, se mora zahvaliti za
svoje spreobernjenje.

211

23 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef je povzdignjen nad
devetere kore vseh angelov.

Sin Božji je v svojem včlovečenji
človeško natoro nase vzel in je tako
človeško natoro nad angelsko natoro
povzdignil. In takrat je on, vsega-
mogočni kralj nebes in zemlje, vsem
angelskim korom svojo Mater Marijo
kraljico dal. To je gotova resnica.
Nad angele pa je postavil tudi njega,
kterega je zmed vseh mož si zvolil
rednika, krušnega očeta, ter mu je s
tem priimkom skazoval vse tisto če-
šenje, ktero se je tako visoki službi
spodobilo. Kteremu Serafinu je bil
edinorojeni Sin Božji kedaj pokoren,
kakor je bil Jožefu ? Kteremu angelov
je kedaj rekel: Ti si moj oče?

Veliki angeli so navadni poslanci,
ktere Bog razpošilja, da opravljajo naj

212

imenitniši zadeve njegovega kraljestva
ter spolnujejo njegove naredbe in po¬
velja. Jožef pa je izvoljen, da je, kot
hišni gospodar, Jezusu in Mariji voljo
Božjo naznanoval, ter je tako z njima
Božje skrivnostne naredbe spolnoval.

Knezi so postavljeni, da podložne
vladajo. Jožef pa je dajal povelje
Zveličarju in njegovi nebeški Materi,
kterim so podložni vsi nebeški duhovi.

Oblasti spolnujejo, kar vsegamo-
gočni Bog v prid človeškemu rodu
odloči; in tako vsemu človeštvu stre¬
žejo. Jožef pa je stregel Jezusu in
Mariji.

Močem je Vsegamogočni odločil,
da po njegovi naredbi razne čudeže
delajo na tem svetu. Jožef pa je v
presveti družbi z Jezusom in Marijo
doprinašal djauja, ki naj bolj čudne
natorne prigodbe visoko presežejo.

Posebni posel gospostev je, da
skerbijo za kralje in kneze te zemlje.
Jožef pa je vladal in preskerboval njega,

213

ki je kralj vseh kraljev in tisto, ktero
imenujemo kraljico vseh angelov.

Sedeži nosijo veličastvo Božje ter
so vredno podnožje njegovi velikosti.
Kako lepo se spodobi ta čast svetemu
Jožefu, ki je nebeško Dete Jezusa na
svojih rokah, na svojem naročji nosil.

Kerubini vživajo Božjo vednost
in s svojim bistrim umom gledajo skriv¬
nosti Božje. Svetemu Jožefu so bile
odkrite naj imenitniši skrivnosti Božje
ljubezni.

Serafini vsi gorijo v sveti ljubezni,
v premišljevanji neskončne dobrote svo¬
jega Stvarnika. Navadno delo svetemu
Jožefu je bilo, da je gledal ognjiše
ljubezni Božje, da je na svoje očetov¬
sko serce pritisnil večno ljubezen samo.

Ako vse to skupaj premislimo,
smemo z učenim Kartagenom reči, da
sveti Jožef preseže v svetosti in časti
vse blažene duhove; in ravno zato jih
preseže tudi v zasluženji in v veličastvu,
akoravno je po svoji natori nižej, kot

214

angeli Božji. Tudi besede sv. Pavla,
ktere. piše Hebrejcem od Zveličarja
(1, 4.), lahko obernemo na Jožefa, in
rečemo, da je Gospod Bog svetemu
Jožefu več milost, več pravice in večji
veličastvo dal, kakor angelom, kolikor
viši ime in častitljivši službo mu je
dal, kakor angelom.

Stari cerkveni učenik Origen terdi,
opiraje se na spričevanje ustnega izro¬
čila, da je Jezus Kristus dal svetemu Jo¬
žefu ime „oče“,ter gaje imenoval „ oče¬
ta svojega", kakor Marijo svojo Mater.

O čast, o velikost, o slava, ktero
vživa sveti Jožef! tako zakliče pri tem
premišljevanji ves začuden sv. Bazilij.
Je li bil kedaj kteri človek; je li bil
kteri angel tako svet in tako popolen,
ki bi bil vreden tako visoke časti?
Le sveti Jožef sam je bil vreden, da
ga je svojega očeta imenoval on, ki
je pravega Očeta v nebesih imel.

O presrečni Jožef! veselim se
tvoje slave, in zaupanje moje na tvojo

215

mogočno priprošnjo se množi, ko pre¬
mišljujem, da te je Vsegamogočni po¬
vzdignil nad vse angele in svetnike.

Duhovna vaja:  Moli danes se¬
demkrat: „čast bodi Očetu ..v čast
sedmerim veseljem svetega Jožefa.

2gled.

Sad devetdnevnice.

Pobožen duhoven piše to le: Ene
mesce sem berem mali časopis, ki po¬
sebno češenje svetega Jožefa pospešuje;
in to branje mi je obilno koristilo.
Razni zgledi, ki kažejo mogočno pri¬
prošnjo svetega Jožefa, so me napeljali
k večemu češenju in zaupanju do tega
imenitnega očaka. Tudi svojim fara¬
nom priporočujem veči češenje sve¬
tega Jožefa.

Neka žena pri petdesetih letih
je cele tri mesce terpela neznane bo¬
lečine v svojih ledjih. Od prevelicih

216

bolečin je včasih cele noči prevpila,
da je svoje sosede budila. Svetujem
jej, naj prične devetdnevnico v čast
svetemu Jožefu, ter jej prigovarjam,
naj ima veliko zaupanje v tega sve¬
tega očaka.

Zadnji dan devetdnevnice, ravno
o polnoči, jo bolečine še huje napa¬
dejo. Na mah pa odjenjajo in reva
zaspi. Še le o poli štirih se prebudi.
Tako dolgo in tako mirno ni spala,
odkar je zbolela. Zdi se jej, da je
vsa prerojena, da je ozdravela. Kes
vstane in brez vse težave opravlja
svoje delo. In zdaj je popolnoma
zdrava.

Lahko si mislite, pristavlja du¬
hoven, kako priserčno želim, da bi
bila cela moja fara vedno pod var¬
stvom svetega Jožefa.

217

24.

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sprednost svetega Jožefa v ne¬
besih.

Nihče se ne more prederzniti,
da bi skrivnosti nebeške pretresal in
preiskava], ali da bi pretehtal zaslu-
ženja in stopnjo slave, ktero svetniki
v nebesih. vživajo. Vendar po zgledu
cerkvenih učenikov ne bomo nespa¬
metni , tudi ne prederzni, ako pre-
vdarimo sprednosti in pravico, ktero
ima naš preimenitni patron do naj
viši, do perve stopnje časti in slave
za tisto stopnjo, ktero ima tam v
nebesih, po nauku sv. cerkve, Marija,
njegova prečista nevesta.

Ako v luči sv. vere pazno pre¬
mišljujemo sprednosti, s kterimi je
Bog sam poslavil svetega Jožefa, bomo
prepričani, da ni bil bolj počešen no¬
ben svetnik, karkoli jih je živelo pred
Vijolice. 10

218

in po prihodu Sinu Božjega na to
zemljo.

Yse, kar je bilo dobrega, blagega
in lepega v človeškem rodu, zlasti še
pri judovskem ljudstvu, vse je bilo
zedinjeno v svetem Jožefu. Zmed
vseh Adamovih sinov je bil le Jožef
tisti, kteremu bi bil zamogel Bog vla¬
danje tega sveta naložiti; ker ga je
Vsegamogočni resnično izvolil in od-
bral, da je vodil in vladal njegovega
edinorojenega Sina, ki je bolj blag in
modrejši, kakor ves svet. Ne smemo
li po tem reči, da njegovo ime stoji
pervo zapisano v zapisniku svetnikov
in ljubljencev Božjih? Sej njega sv.
evangeli pervega „  svetega — pravič¬
nega" imenuje. Ako se drugi svetniki
nevredne, nepotrebne hlapce imenuje¬
jo; služba, ktero je opravljal sveti
Jožef, je bila preimenitna, oziroma
potrebna v ohranjenje in v izrejo
edinorojenemu Sinu Božjemu. Koga
bomo nad Jožefa postavili, ko mu je

219

bil naš Gospod Jezus Kristus sam
podložen in pokoren?

Včlovečena Beseda Božja, ki si
je izvolila v svojo Mater naj svetejši,
in naj bolj popolno zmed vseh žen;
si je odbrala tudi v svojega očeta
naj svetejšega zmed vseh mož.

Sv. Bernard tako le pravi o našem
prečastitem patronu: Ako si hočeš
nekoliko pred oči postaviti zasluženje
in velikost svetega Jožefa, misli le
na ime, kterega je bil vreden, misli
na ime: „Oče Sinu Božjega".

Spominjaj se imenitnega očaka
stare zaveze, kterega so v Egipt pro¬
dali, in vedi, da naš svetnik ni imel
le imena njegovega; ampak imel je
tudi svetost njegovo; imel je tudi
njegovo čistost, nedolžnost in terdno
zaupanje na Boga.

Jožef stare zaveze je bil po
nevošljivosti svojih bratov v Egipt
prodan; bil je predpodoba Jezusa Kri¬
stusa, kterega so njegovi ljudje pro-

10 *

220

dali in nevernikom izdali; Jožef nove
zaveze je pred grozovitostjo Herodovo
tudi bežal v Egipt, ter je nebeško
Dete nesel na svojih rokah v to de¬
želo zaslepljenih nevernikov.

Egiptovski Jožef je bil čist, ne¬
dolžen in zvest, da si je po pravici
prislužil zaupanje svojega gospoda;
sveti Jožef je poznal deviško čistost
Gospodove Matere, in sam deviško
čist, je zvesto ohranil njo, ki mu je
bila v varstvo izročena.

Jožef stare zaveze je bil od zgorej
razsvetljen, ter je vedel skrivne sanje
razložiti; Jožef nove zaveze je bil v
sanjah poklican, da je spoznal in se
vdeležil nebeških skrivnost.

Pervi je shranil vse preobilno
žito za potrebo hudih časov; ne za
se, ampak za ljudstvo, drugi je hra¬
nil kruh življenja, ki je z nebes prišel,
ter ga je hranil ne za se, ampak za
ves človeški rod.

221

Ne moremo in ne smemo torej
dvomiti, da je bil dober in zvest mož
naš sveti Jožef, kteremu je bila iz¬
ročena Mati Zveličarja našega ko ne¬
vesta. O bil je zares moder in zvest
hlapec, kterega je Gospod odbral to-
lažnika svoji Materi, rednika svoji
človeški natori in sodelavca v veliki
skrivnosti našega odrešenja.

Koliko kraljev, koliko prerokov
je priserčno želelo, viditi in niso vidili,
slišati in niso slišali tistega, kterega
sveti Jožef ni le vidil in slišal, kterega
je nosil in vodil, kterega je na svoje
persi pritiskal, kterega je objemal,
redil, varoval in hranil.

Jožef je hiše Davidove, tega zares
kraljevega rodu; žlahten po rodu, še
bolj žlahten po svoji duši; zares je
vreden sin Davidov. On je sin Da¬
vidov, ne le po mesu; še bolj po
svoji veri, po svoji svetosti in po
svoji bogoljubnosti. Bog ga je spo¬
znal in odbral, kot moža po svoji

222

volji, po svojem Sercu, druzega Da¬
vida, kteremu je zaupal naj veči, naj
svetejši skrivnost svojega Serca. Ka¬
kor Davidu mu je razodel naj bolj
skrite globočine svoje modrosti; vpe¬
ljal ga je v spoznanje tiste skrivnosti,
kterih ni odkril nobenemu knezu tega
sveta.

O presrečni Jožef, zvestoba, s
ktero si ti naredbam Božjim služil,
in tvoja ljubezen do Jezusa in Marije
te je povzdignila na stopnjo slave in
zveličanja, ktero vsi angeli občudujejo.

O moj preljubljeni patron in varil,
sprosi mi to milost, da hodim tisto
pot, ktero si ti hodil; da svojega Zve¬
ličarja in njegovo presveto Mater tako
častim, da bom s teboj vso večnost
pri njih se veselil.

Duhovna vaja:  Posveti vsako

sredo svetemu Jožefu, in se posebno
ta dan njegovemu varstvu izročuj.

223

Zgled.

Svetinjica svetega Jožefa.

Pobožna deklica Jozefina Peliko
piše to le mično prigodbo: Mladi pa¬
stirček Jožef Audier je pasel na Sov-
lierskih planinah na Laškem. Ako-
ravno mu je bilo Jožef ime, vendar
ni nič vedel od svojega lepega pa-
trona. Bival je po zimi s svojo čedo
blizo nas. Ker je bil priprost in po¬
šten mladeneč, smo ga vsi radi imeli;
in ker je znal brati, sem mu posodila
bukvice, v kterih je češenje svetega
Jožefa opisano. To branje ga je jako
zanimivalo in postal je prav pobožen
častivec svojega patrona. Tudi vse
svoje ljudi je pregovoril, da so po¬
sebno lepo častili našega svetega očaka.
To jesen je bilo dolgo časa deževno,
slabo vreme, in mladeneč je v visokih
planinah veliko preterpel pri svoji
čedi. Nakopal si je hude bolečine v
persih. To je ubozega pastirja tako

224

oslabilo, da ni bil revež za nobeno
delo več. Ker brez dela ga nihče ni
hotel pod streho, je bil silno užaljen.
V tej svoji nadlogi se spomni, da je
slišal in tudi sam bral, kako prečudno
je sveti Jožef že mnogim pomagal, ki
so v svojih križih in težavah k njemu
se zatekali. Poprosil me je, da bi mu
preskerbela kako malo podobico ali
svetinjico svetega Jožefa. Rada sem
mu postregla in dala sem mu blago¬
slovljeno svetinjico svetega očaka Jo¬
žefa. Ves vesel in z vernim sercem
prejme svetinjico; tako pobožno jo
poljubi, da me je ta pogled do solz
ginil. Dene trak, na kterem je vi¬
sela svetinjica, okoli vrata, pritisne
svetinjico na kraj, kjer je terpel naj
veči bolečine. In — o čudo! bolečine
zginejo; in to kar na mah. Bog je
njegovo priprosto, pa terdno zaupanje
hitro poplačal. — Do danes je zdrav
in bolečine se niso več povernile.

225

25 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Draga smert svetega Jožefa v
rokah Jezusa in Marije.

Smert pravičnih je vselej draga,
ona je začetek prave sreče, plačilo bo-
goljubnega življenja in zedini pravične
z Bogom, kteremu so zvesto služili.

Kako sladka in draga je bila še
le smert naj bolj pravičnega zmed
vseh pravičnih, ki je bil v tako tesni
zvezi z včlovečenim Bogom, z Jezusom
samim! Ko je celih trideset let živel
v družbi z Jezusom in z Marijo, poln
milost in zasluženja, ni manjkalo nje¬
govi pravi sreči druzega, kakor le to,
da je v njunih rokah svojo sveto dušo
izročil nebeškemu Očetu. Umeri je,
ko je svojega Boga kot svojega Sina
hranil, redil in zredil. Umeri je, ko
je svojega Jezusa z velikimi težavami
obvaroval mnogoterih nevarnost, ga

10 **

226

hranil v egiptovski sužnosti. Umeri
je, ko je bil priča prelepega zgleda
Božjega Sina, ko je vidil njegovo po¬
nižno življenje v tihi nazareški hišici,
ko je ohranil v svojem čistem sercu
vse besede, ktere je slišal iz njegovih
prečastitih ust.

Vesel izroči svojo dušo svojemu
Stvarniku j sej ima sodnika njega, kte-
rega je kot svojega Sina ljubil in kteri
mu je bil kot očetu pokoren. On pri¬
čakuje svojo obsodbo od njega, kteremu
je tukaj celih trideset let zapovedoval.

Kjer se Jezus le prikaže, urno
potolaži tudi zburjeno morje razdra¬
ženih sere. Pri smertni postelji Jo¬
žefovi pa stoji, da s preljubeznjivimi
tolažbami napolnuje njega, kteri ga
je kot svojega očeta ljubil. S kolikim
zaupanjem poda Jožef svojemu Božjemu
rejencu svoje roke, ki so zanj delale;
ki so ga tolikrat preljubo objemale
in nosile. Lahko mu je rekel: Te roke
so za te delale; so tebi stregle. O moj

227

Sin! Ko sera vse svoje življenje s teboj
preživel, bi mar se zdaj od tebe ločil?
Ne, ne; sveti raj, kterega sem tu vži-
vati pričel, bom tam nadaljeval. Smert
mi ne bo konec; smert mi bo še le za¬
četek moje sreče. Zapušam svojega Sina
in svojega Gospoda, da ga zopet najdem,
kterega sem zapustil. Meni bo vedno
ravno tisti, kakor mi je biti hotel.

O srečni, presrečni Jožef! O kako
rad se v duhu oziram na tega svetega
očaka, kako z umirajočimi očmi gleda
včlovečeno Besedo Božjo, ki ga svo¬
jega očeta imenuje; kako milo pogle¬
duje kraljico vsih angelov, ki ga svo¬
jega čistega ženina kliče! O kako
veličasten trenutek, ko se je vzdignil
zadnjikrat plamen sv. ljubezni, vkterem
je gorelo njegovo serce in se je sli¬
šalo, s kako nezmerno velikim tola¬
žilom je zadnjikrat izrekel presvete
Imena: Jezus, Marija!

O srečna smert, zares predraga
v očeh Božjih! O srečna smert, ktero

228

bi angeli zavidali, ko bi to mogoče
bilo! O srečna smert, preobilno plačilo
za tako sveto življenje!

O velik svetnik, moj presrečni,
moj ljubi oče! ko v duhu gledam, kako
umiraš, bi tudi jaz rad umeri s teboj.
O, in le to so moje preserčne želje,
da bi tudi jaz ravno tako umeri!

Ako pa hočem to posebno milost
doseči, dobro vem, da moram že zdaj
v svojem življenji sam sebi umreti in
po tvojem zgledu živeti; dobro vem,
da moram le za Jezusa Kristusa in
v Jezusu Kristusu živeti. To vedno
merjenje ali zatajevanje samega sebe
vzame naši smerti ves strah in vso
grenkost. S tem merjenjem bo telesna
smert le končanje naše daritve, bo
srečen dan našega rešenja.

O presrečni Jožef! moje serce
hrepeni po nebeški domovini. Stegni
svoje očetovske roke in podaj mi jih,
ako me mlačnost ali obupnost napada.
O podaj mi svoje roke in podpiraj

229

me, ko me britkosti in težave tega
življenja tlačijo. Stegni in podaj mi
svoje očetovske roke, kadarkoli me
skušnjave nadlegvajo, kadarkoli sem
v nevarnosti, da ne padem.

Stegni in podaj mi svoje roke
in brani in varuj me, ko bom trepe¬
taje stopil pred svojega večniga sod¬
nika, da mi po tvoji mogočni priproš¬
nji milost in usmiljenje skaže. O
sveti Jožef, ne zapusti me takrat!

j Duhovna vaja : Izroči se svete¬
mu Jožefu, preden se k pokoju podaš.

Zgled.

Sveti Jožef varh svete nedolžnosti.

O kako ljubeznjivi so majhni
otroci; zlasti ko so nekoliko že odrastli!
Kaj pa jih dela tako ljubeznjive, da
jih mora vsak rad imeti? Priprostost
in sveta nedolžnost, ktera se tako
lepo razodeva v lepem očesu; to jih

230

slehernemu prikupi. Zate je tudi naš
Zveličar toliko ljubeznjivo sprejemal
nedolžne otroke, ter se velikrat z
njimi radoval. Ali, o moj Bog! koliko
otrok ohrani ta neprecenjeni pa to¬
liko zdrobljivi zaklad? Prav veliko
otrok je, Bogu naj bo potoženo! ki
zgubijo nedolžnost svoje duše, ko se
pamet komaj nekoliko razvijati začne;
ravno takrat, ko bi ta imenitni dar
Božji moral čednost postati, ko bi
moral pokazati in obroditi sad, kakor
drevo po lepem cvetji pokaže svoj
obilen sad. Kakor pa je žalostno po¬
gledati drevo, kterega je o cvetji
huda slana osmodila ali nesrečna toča
oklestila; o še veliko bolj žalostno
je viditi komaj nekoliko odrastle otroke,
ki so pa že zgubili prelepo nedolžnost,
ktere nikdar nikoli več nazaj ne bo.

Pobožen duhoven, ki se je podal
v Afriko, da bi tam oznanoval sv. vero,
in se je z izrejo majhnih otrok veliko
trudil, piše te-le resnobne besede:

231

V nesrečni deželi, kjer prebivam,
je gerda pregreha ostudne nečistosti
otrokom prirojena. (O Bog hotel, da
bi tudi pri nas tako žalostno ne bilo!)
Žalostna skušnja me uči, pravi ta
misijonar, da zmed trideset otrok, od
dvanajstega do petnajstega leta, je
komaj eden tako srečen, da je še ne¬
dolžen. Vsi drugi že od svojega sed¬
mega leta počenjajo hudobije, ktere
bi se še imenovati ne smele. Res bi
bilo potreba pravega čudeža, da bi
kdo te mlade, usmiljenja vredne žertve
peklenskemu rabeljnu spulil.

Bog sam me je napotil, da sem
se lotil pripomočka, ki je v zatrenje
te hudobije prav zdaten. Priporočil
sem otrokom, naj vsaki večer skerbno
svojo vest izprašajo 5 potem pa naj
se priporoče svetemu Jožefu s kratko
priserčno molitvico.

Moč te kratke molitvice k čiste¬
mu ženinu kraljice vseh devic je bila
tako prečudna, da zmed devet in

232

dvajset otrok jih pet in dvajset celih
šestnajst mescev ni več zabredlo v po¬
prejšnjo pregreho, ki so se pobožno
svetemu Jožefu priporočevali. Ta pre¬
čudna prigodba zadostno spričuje, ka¬
ko rad in zdatno pomaga sveti Jožef
vsem, ki ga v skušnjavah na pomoč
pokličejo.

V vseh skušnjavah zoper prelepo
čednost, sveto čistost, se urno in vselej
zatekajmo k svetemu Jožefu, čistemu
ženinu Kraljice vseh devic.

26 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Častito vstajenje svetega Jožefa.

Kako nezmerno veselje je napol¬
nilo preblaženc serce svetega Jožefa,
kedar je njegov Božji rejenček stopil
pred pekel k dušam pravičnih, ki so

233

že dolgo in dolgo zdihovale po nje¬
govem prihodu!

Ko je bil konec življenja svetega
Jožefa zares prelep in je bil mrak
njegove predrage smerti z nebeško
blišobo Jezusa in Marije razsvetljen;
v koliki lepoti se je prikazal sveti
Jožef še le dan vstajenja v spremstvu
začetnika vsega življenja, ki je iz
lastne moči iz groba vstal; ko je
spremljal svojega Sina, ki je zmago¬
vito smert premagal!

Sej smemo za gotovo terditi, da
zmed vseh svetnikov, ki so po smerti
Jezusovi se v Jeruzalemu prikazali,
ni bil nobeden toliko vreden, kakor
sveti Jožef, da bi se smel bližati Sinu
Božjemu. In gotovo tudi nobeden teh
svetnikov se ta dan slave in zmage
ni prikazal v tolikem blišu in v to¬
likem veličastvu, kakor sveti Jožef, ki
je svetu tako skrito in neznano živel.

Ko so nebeški duhovi tega s pre¬
dragim kinčem milosti in slave Božje

234

ozaljšanega svetega očaka zagledali, so
te velike popolnosti vsi prevzeti, go¬
tovo vsi začudeni rekli: „Kdo je ta
srečni, ki pride s pušave tega sveta,
poln zveličanske radosti, naslonjen na
svojega ljubljenega ?“  In drugi angeli
so odgovorili: „Ta je oče našemu kra¬
lju, prijatel Jezusov, čisti ženin neo-
madežani Devici; izvoljen ztned tisoč
drugih. On je, ki ima posebne spred-
nosti in v blišu svetnikov vživa pla¬
čilo, vredno tistega, ki je nebesa obljubil
njemu, ki le kozarec vode v njegovem
imenu ubogemu poda".

V dan prečastitega vstajenja je bil
sveti Jožef ves blišeč v sredi svetnikov,
ki so spremljevali Zveličarja sveta.
In ko je Sin človekov, Jezus Kristus,
na desnico svojega nebeškega Očeta
se usedel, je kronal svojega rednika
s krono nebeškega veličastva, ter ga
je postavil na pervi sedež za tistim
sedežem, kterega je svoji preblaženi
Materi pripravil.

235

Sv. Bernardin Senenski pravi:
Zdi se mi, da slišim, kako presveta
Trojica nagovori Jožefa s tistimi pre¬
lepimi besedami, s kterimi je pozdra¬
vil hišni oče zvestega hlapca, ko
mu izročene talente še enkrat po¬
množi. „Čas je, o Jožef! pravi tro-
jedini Bog, ti zvesti in modri hlapec,
da te postavim čez veliko, ker si po¬
kazal tolike bisere svoje zvestobe ter
si svoje talente z mojo milostjo toliko
pomnožil. V nebesih boš prejel pla¬
čilo, ker si včlovečeno Besedo varo¬
val, branil, redil in si stregel mojemu
Sinu v njegovih otroških letih, ko je
reven, preganjan in zalezovan bil med
ljudmi. Zdaj boš vžival toliko veči in
višji stopnje večne slave, kolikor bolj
ponižno in skrito si živel z njim tu
na zemlji".

In Jezus, njegov rejenček, še pravi:
„ Postrežba, ktero mi je Jožef v mojih
otroških letih skazoval; ljubezen, s
ktero je meni in moji preblaženi Materi

236

služil; nevarnosti, ktere je prebil; delo,
s kterira se je trudil; pota, ktere je
zavoljo mene imel; — vse to je ne¬
izrečeno velike cene in veljave. Pa
še veliko več bi bil rad meni in moji
Materi storil, ko bi bilo treba".

In še pravi Jezus: „0 koliko
veljavo ima zaklad vseh milost, s kte-
rimi si ga ti, moj Oče, obogatil! Po-
oblastenje, s kterim me je vodil; po-
koršina, ktero sem mu skazoval, in
čast, ktero sem mu dajal; vse to je
nezmerne veljave.

Vse to je imenitno, spomina vred¬
no. Ali kaj je vse to oziroma na
ono, kar se mu spodobi v redu slave,
kjer bo vse, kar je po natori in mi¬
losti Božji dobrega, neskončno povik-
šano; kjer bo vse popolno?

Kakor je nebo daleč od zemlje,
tak razloček je med dobrotami, ktere
je že sprejel in ktere so mu še pri¬
hranjene ; tak razloček je med močjo,
ktero je imel nad menoj, ko sem bil

237

v revi in v smerti podveržen, in pa
med veljavo, ktero bo zdaj imel pri
meni, ko sem neumerljiv in poveličan;
in tak razloček je med spoštovanjem,
kterega sem na zemlji proti njemu
imel, in med častjo, ktero mu bom vso
dolgo večnost skazoval. — Tako ga
počasti Jezus, njegov nebeški rejenček.

O presladki Jezus! bodi vekomaj
hvaljen in češen zato. ker si tako vi¬
soko počastil njega, kteri te je tukaj
tako priserčno ljubil! S pomočjo tvoje
milosti ga hočemo tudi mi častiti in
ljubiti, kakor zasluži, ker si ga ti z
Marijo vred tako visoko v nebesih
povzdignil.

Duhovna vaja:  Veseli se posebno
danes slave svetega Jožefa, in prosi
ga, da ti sprosi to veliko milost, da
se tudi ti vdeležiš njegove slave. Zato
moli prav pobožno: Oče naš ... Cešena
si Marija... Čast bodi..,

238

Zgled.

O času kužne bolezni pomada sveti Jožef.

Iz Laškega se večkrat sliši mar¬
sikaj slabega in žalostnega. Hude pre-
kucije in nesrečne vstaje se sem ter
tje gode. Vendar vsa zvijača hudob¬
nih rogoviležev ni mogla spodkopati
bogoljubnosti priprostega ljudstva. Po¬
sebno se češenje svetega Jožefa le
množi in vterjuje v tej sicer zares
lepi, pa zavoljo gerdih rovarjev nesre¬
čni deželi. Veliko pobožnih hiš je,
ktere prav lepo častijo svetega Jožefa,
ter imajo podobe svetega Jožefa kaj
radi zraven podob naše ljube Gospe
in Matere Marije. Na Savojskem je
navada, da je večidel vsaka hiša v
posebno varstvo presveti družini iz¬
ročena. In ravno ta vdanost ohrani
ljudstvo teh krajev v tisti priprostosti
in poštenosti, da ga ptujci celo ob¬
čudujejo.

239

Mesec Sušeč, ki je svetemu Jo¬
žefu posvečen, obhajajo v večih cer¬
kvah z veliko slovesnostjo. Takrat
postavijo podobo svetega Jožefa na
očiten kraj, ali na altar, kterega
ozaljšajo, kolikor le premorejo. Ubogi
ljudje večkrat s prižganimi svečami
klečijo in molijo pred podobo svete¬
ga Jožefa; in s tem pokažejo svojo
živo vero in terdno zaupanje na po¬
moč tega imenitnega patrona. Bog
Sin dopadljivo gleda tako češenje,
ktero dobri ljudje skazujejo njego¬
vemu redniku. Pa jim tudi to lepo
pobožnost velikrat prečudno poplača.
Nihče ne more našteti telesnih in
dušnih dobrot, ktere mili Bog tako
bogato deli tem zvestim kristjanom.

Bilo je o poletji 1862. leta.
Huda kužna bolezen je razsajala po
velikem mestu Šamberi. Veliko mer-
ličev je bilo. Ko je ta šiba Božja
hudo žugala, je pobožen župnik pri
cerkvi sv. Petra sebi izročene kristjane

240

sklical v cerkev. V svoji veliki skerbi
jim je živo priporočal, naj se v tej
prestrašni nevarnosti priserčno izročijo
v varstvo ljubi Materi Božji in sve¬
temu Jožefu. Razne pobožnosti so
pričeli v čast prečisti Devici in nje¬
nemu ženinu, svetemu Jožefu. Velika
množica vernih kristjanov je celih
sedem tednov hodila v cerkev. Gospod
Bog se je milostljivo ozerl na kliče-
joče ljudstvo in je uslišal prošnje,
ktere so pošiljali k njemu na mogočno
priprošnjo nebeške Matere in svetega
Jožefa, Tri mesce je razsajala huda
šiba Božja po velikem mestu. In nihče
ni umeri v tej fari sv. Petra, ki je
štela nad tri tisoč duš. In tudi pre¬
cejšnje število vojakov je tam stano¬
valo. Zvonovi drugih far so pogosto
oznanovali žalostno in hitro smert
meščanov; v fari sv. Petra pa so le
zvonili, da so verne v cerkev vabili.

Po tej prečudni pomoči svetega
Jožefa so tega velicega svetnika še

241

bolj častili in v vseh imenitnih za¬
devah se radi k njemu zatekajo ter
pri Mariji in svetem Jožefu pomoči
išejo in jo tudi dobijo.

Tudi mi posnemajmo ta zgled,
ter v svojih brhkostih in težavah
išimo pomoči pri nebeški Materi Ma¬
riji, in pri redniku Gospodovem, ker
vemo, da priprošnja njuna je zares
mogočna.

27 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Posebna slava svetega Jožefa v
nebesih.

Veliko stanovanj je v hiši Očeta
nebeškega. Srečni prebivavci te hiše
nosijo vsak svojo prelepo krono, ktera
je vsakemu po njegovem zasluženji
odmerjena in narejena. Nihče zmed
nebeških prebivavcev pa ni dosegel

Vijolice. 11

242

slave, ktera je bila odločena redniku
edinorojenega Sinu Božjega. Nihče
nima tako lepe, tako imenitne krone,
kakor čisti ženin preblažene Device
Marije, zvoljen zmed vseh svetnikov
stare in nove zaveze, ki je bil varh
in vodnik kraljice vseh angelov.

Ako je Marija, Mati Božja, po¬
vzdignjena čez vse druge stvari, ko¬
lika slava se spodobi tudi svetemu
Jožefu, kterega nebeška Kraljica sama
imenuje „očeta“ Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa? Kako blizo sedeža
svoje Matere je povzdignil včlovečeni
Sin Božji njega, kterega je klical s
presladkim imenom „oče“, in kteri
je njega s prečudno močjo, pa s še
večim začudenjem klical svojega Sina!

Jožef je prestal pervo preganjanje,
ktero se je zoper začetnika sv. cerkve
vzdignilo, ter ga je z nevarnostjo svo¬
jega lastnega življenja rešil. On je
presegel čistost nedolžnih devic. On
je vpeljal pušavnike egiptovske, ko je

243

Gospoda v predpodobo v Egipt nesel. On
je z milostjo vterjen aposteljnom uče¬
nika zredil. On je bil bolj srečen, kot
Janez Kerstnik, ker je dolgo časa vodil
njega, kterega je Janez ljudem pokazal.

On je vez, in zares sv. vez, ki
veže staro in novo zavezo. On je
zadnji starih očakov in pervi učenec
Jezusov. Po njegovih rokah streže
stari in novi zakon svojemu Stvarniku
ter mu ponudi, kar po človeški natori
potrebuje. On je poslanec obeh cer¬
kva, stare in nove, ter ima v svojih
rokah postavo Sinajsko in Evangelij
Kristusov in daruje kralju vseh sto¬
letij češenje vseh časov, če tudi ni
Aronovega rodu, vendar opravlja službo
višega duhovna. On ima ključe sve-
tiša in tudi pravico to svetiše odpirati.
On je molil in prosil za vse ljudi v
svetišu pred skrinjo nove zaveze. On
je visoko nad angele povzdignjen, ker
je tu na zemlji kot ženin Marijin
nadomestoval sv. Duha in kot rednik

11 *

244

Jezusov pa Očeta nebeškega, čuditi,
res stermeti moramo v premišljevanji
tolike slave, in spoznati moramo, da
ne človeški, ne angelski jezik ne more
dopovedati visokosti in velikosti, ki
preseže vse vstvarjeno. In kdo nam
bo pač zadostno dopovedal, kdo nam
opisal neizrečeno srečo in neskončno
slavo, ktero sveti Jožef zdaj tam v
nebesih vživa?

Ako že mi, ker smo otroci Božji,
upati smemo, da bomo Bogu podobni,
ne po natori, ker to ni mogoče, ampak
v slavi in veličastvu, ko ga bomo z
obličja v obličje gledali; koliko srečo
bo vžival še le sveti Jožef, ki je po
svoji očetovski pravici povzdignjen nad
vse ljudi? Po pravici lahko terdimo,
da slava in sreča svetega Jožefa je
nezmerno popolniši, kakor drugih svet¬
nikov, in da gleda in spozna veliko
čistejši Božje bitje in da v njem vživa
vse, kar njegovo, nebeške sreče pre¬
napolnjeno serce poželi; in to vse v

245

veliko veči in popolnejši meri, kakor
drugi svetniki.

V veličastvu nebeškem je sveti
Jožef povzdignjen, kakor je bil Jakobov
sin pri kralji egiptovskem.

Ko vsegamogočni Bog poklada
svoje zaklade v Marijne roke, jih ta
veličastna kraljica rada prepusti ro¬
kam svojemu prečistemu ženinu.

V visokosti svoje neskončne slave,
ki vse preseže, kar si mi le misliti
zamoremo, posluša častiti oče, sveti
Jožef, prošnje Marijnih otrok, ter jih
podpira pri svojem Božjem Sinu z
močjo svoje nezmerne veljave. In ta
njegova veljava, zmirej enaka, je nad
vse mogočna; kakor je tudi dobrota
njegova nad vse velika, da se na nje¬
govo priprošnjo vselej zanesti smemo.
Zaupljivo se torej k njemu zatekajmo.
Prosimo ga, naj nas kot svoje otroke
varuje, in naj nam v življenji in ob
naši smertni uri sprosi tiste milosti,
kterih potrebujemo.

246

Duhovna vaja : Po zgledu svetega
Jožefa se odtergaj vseh posvetnih reči,
vsaj v duhu, in hrepeni po nebesih.

Zgled.

Sveti Jožef usliši petna jstletno deklico.

Vse, dalječ na okrog je tiho in
mirno, polnoči je ura odbila, V tej
polnočni tihoti se sliši le jok in zdi-
hovanje iz uboge hišice pobožnega baj¬
tarja na spodnjem Laškem. In to je
bil premili jok komaj petnajst let stare
Nežice, ki je svojemu umirajočemu
očetu stregla. Ubogo dete svoje dobre
matere ni nikdar poznalo. Oče jo je
skerbno zredil; pa ta dobri oče jo
zdaj zapuša, da bi uboga zapušena
sirota sama ostala. Pol ure poprej
je ljubi Bog obiskal to revno kočico.
Umirajoči oče je prejel sv. popotnico
z vso pobožnostjo. Pa nekaj minut
sem je tako oslabel, da vsak trenutek,
zdaj, zdaj bo ugasnilo njegovo blago

247

življenje. Nežika derži na svojih rokah
umirajočega očeta, da bi mu s svojo
otroško ljubeznijo dihanje lajšala. Splze
dobrega otroka so telde na njegov
obraz in po njegovih persih; ali umi¬
rajoči ni tega več čutil. Vse je revno
hišico zapustilo; le ena uboga soseda
je bila še v hiši te obilne žalosti.

Ko se dan zaznava, se ob štirih
zjutraj oglasi zvon v bližnji farni cerkvi.
»Kaj pa zvoni?“ vpraša Nežika sosedo.
„Li ne veš, da je danes praznik in
god svetega Jožefa?" pravi stara ženica.
„0 sveti Jožef!“ zakliče Nežika, in
pade na svoje kolena. »Ljubi sveti
Jožef, pomagaj! O ti moraš pomagati!
Sej lahko pomagaš! Reši mojega oče¬
ta!" In revna deklica je čutila v svo¬
jem sercu terdno zaupanje na mo¬
gočno pomoč svetega Jožefa. Urno
vstane, se skloni k umirajočemu očetu,
ter mu na uho glasno zavpije: »Oče,
sveti Jožef vam bo pomagal! Vi ne
smete umreti!" — In, o čudež otroške

248

molitve! umirajoči se zopet zave. Še
je preležal nekaj dni in nekaj noči;
ali upanje uslišane molitve je poživilo
njega in njegovo dobro hčerko.

Zopet so zvonovi napovedali drug
praznik, pervega po prazniku svetega
Jožefa, ki je bil posvečen Materi Božji.
Med množico, ki je hitela v hišo Božjo,
je bil tudi oče dobre Nežike, ki je,
opiraje se na svoje ljubo dete, per-
vikrat šel v cerkev, da se je Materi
Božji in svetemu Jožefu priserčno
zahvalil za tako veliko mu podeljeno
milost.

Kako lepo je tudi dobra Nežika
molila in Boga hvalila, si lahko mi¬
slimo. Gotovo sta oba svetega Jožefa
še bolj zanaprej častila in se njego¬
vemu varstvu vedno priporočevala.

249

28 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Sveti Jožef v arh in patron vsem
kristjanom.

Bog je po modrih sklepih svoje
previdnosti v pervih časih sv. cerkve
nekako prikril imenitne sprednosti
tega velicega svetnika. Takrat je bilo
potrebno, da se je postava milosti Božje
vterdila in sveti evangelij po vsem
svetu razširil. Lahko bi se bilo obe-
dvoje združilo, ali oslabljeni človeški
duh bi se bil lahko spodtikal in po-
hujšal nad sprednostmi svetega Jo¬
žefa takrat, ko se je vera v včlove-
čenega Sinu Božjega morala še le
vterditi, in so zapovedi nove postave
sv. ljubezni se še le oznanovati začele.

Zdaj pa so prišli srečni časi,
ko je Bogu dopadlo, da se razodeva
veličastvo častitega ženina neomade-
žane Device Marije in rednika Go¬
li**

250

spoda našega Jezusa Kristusa, in se
njegovo češenje po vsi zemlji hitro
širi in množi. Tako piše že pobožna
nuna Marija Agreda (tom. VIII. 277).

češenje svetega Jožefa se je
pričelo prav očitno na Francoskem.
Pobožni Francozi so tudi pervi bili,
ki so presveto Serce Jezusovo očitno
častili. V mestu Avignon-u se je vz¬
dignila perva bratovšina svetemu Jo¬
žefu v čast. Pervo očitno češenje je
naš veliki svetnik, sveti Jožef, prejel
v deželi, ktera je posvečena bila s
pričujočnostjo sv. spokornice Magda¬
lene, kjer je skerbna Marta perve
device zbirala in učila, in kjer je bil
od mertvih vstali Lazar pervi škof.

In od tam se je češenje svetega
Jožefa urno razširilo po vsem ker-
šanskem svetu. Imeniten Gerzon je
bil velik učenik tega češenja; sv. Te¬
rezija je bila pravi apostelj svetemu
Jožefu; sv. Frančišek Salezij je to
češenje med ljudstvo vpeljal. Karme-

251

liti in Jezuiti so s sv. vnemo ga ši¬
rili. In današnje dni se urno urno
množi.

Bogoljubne duše imajo v tem
češenji svojo duhovno hrano, delavno
ljudstvo se ga z veseljem poprijema,
mlado in staro časti svetega Jožefa.
Dušni pastirji izročujejo temu mogoč¬
nemu priprošniku sebe in sebi izro¬
čene čede. Duhovni redovi in po¬
božne družbe si ga volijo svojega
patrona. Veliki in mali, stari in mladi,
svetni in duhovski, šole, bratovšine,
bolnišnice in drugi dobrotni zavodi
častijo tega velicega svetnika in mu
svoje posebno češenje skazujejo. Ce-
šenje svetega Jožefa je današnje dni
zares splošnje, ne le po naših krajih,
ampak tudi po najdaljnih deželah,
kjer naši vneti in serčni misijonarji
tega imenitnega očaka časte in nje¬
govemu varstvu izročujejo divje na¬
rode, kterim se to češenje hitro pri¬
ljubi, da za Marijo, prečisto in ne-

252

omadežano Materjo Gospodovo, se naj
raji priporočujejo svetemu Jožefu.

To je posebna sprednost Marijna,
da je ne le prelep zgled, ampak da
je tudi Mati vsem pravovernim krist¬
janom. In to sprednost ima Mariji
enako le sveti Jožef. On je zmed
vseh nebeških svetnikov vsem Marij-
nim otrokom v prelep zgled. Vsi
imajo pa tudi pravico na varstvo
njegovo. Imenitni in žlahtni, sej je
bil sveti Jožef imenitnega, kraljevega
rodu. Delavni in rokodelci; sej je
sveti Jožef terdo delal in je v potu
svojega obraza sebe in svojo presveto
družino preživih Ubogi; sej je v
revšini živel in je svoje uboštvo voljno
prenašal. Device; sej je bil priča,
varh in posnemavec Marijnega devištva.
Tudi vsi očetje in vse matere, otroci
in učeniki imajo prelep zgled, pa tudi
mogočnega priprošnika svetega Jožefa,
sej je bil mož naj svetejši vseh žen;
je bil gospodar naj imenitnejši vseh

253

družin; on je bil rednik in učitelj
naj ljubeznjivšemu vseh otrok. Z naj
večim zaupanjem se k njemu zatekajo
še mašniki, ki imajo njemu enako
pravico, da se smejo dotikati, da smejo
nositi presveto Telo Jezusa Kristusa.

Vsi ljudje se smejo zatekati k
njemu, vsi imajo pravico do njegove
pomoči; sej je sveti Jožef rešil, pri
življenji ohranil njega, ki je Odrešenik
vsem ljudem. Gospod je rekel, kakor
nekdaj kralj Faraon Jožefu: »Glej!
postavil sem te čez vso egip¬
tovsko deželo".  (I. Mojz. 41, 41.)
Pojdite torej, o pobožni Marijni otroci!
pojdite vsi z zaupanjem k njemu, kte-
remu je bil vaš prihodnji sodnik po¬
koren. „Ite ad Joseph! — Pojdite k
Jožefu!" — Vi! ki v teh žalostnih
in toliko slabih časih z vsim svojim
trudom komaj preživite svoje velike
družine, potožite svojo skerb in svojo
revšino in svojo nadlogo njemu, ki
je svojo presveto družino preživil z

254

velikim trudom, ves vdan v nared-
be Božje previdnosti, tam v ptuji
egiptovski deželi, kjer ni imel nobe¬
nega znanca, nobenega prijatla, kjer
ni bilo nikakoršne pomoči, nobene
podpore; kjer je živel med samimi
neverniki.

In vi, ki to berete ali brati slišite,
spomnite se vseh milost in dobrot, ktere
vam je že sveti Jožef sprosil. Spomnite
se pretečenih nevarnost, nasprotnost,
ktere ste že prestali, nadlog, ktere
so vas že zadele. Spomnite se pre-
britkih trenutkov, ko ste v presilnih
težavah k njemu se zatekli. O, če ste
le hotli, ste že velikrat lahko spoznali,
kako dober in skerben oče je vam
sveti Jožef! Kako pa ste se mu za¬
hvalili ? Ste ga li ljubili in častili, kakor
zasluži kot vaš preljubi dobrotnik?
Mar ste ga po sprejetih dobrotah urno
zopet pozabili? Ako je tako; o pro¬
site ga, naj vam odpusti; sej je to res
gerda pregreha, nehvaležnost do svo-

255

jega dobrotnika. Obljubite mu, da
mu hočete v prihodnje hvaležni biti.
Zahvalite se mu že danes za vse pre¬
jete dobrote; skažite se mu prijetne
z dobrimi deli, in častite ga, kakor
se spodobi; in to bo naj bolje zago¬
tovilo, da vam bo novih še večih do¬
brot sprosil.

O presrečni Jožef! ti si tudi meni
oče; in jaz bom tvoje zvesto in vdano
dete. Sprejmi milostno, kar ti danes
darujem. Darujem ti svojega Duha,
da mi sprosiš to milost, da se vsega
Bogu samemu posvetim. Darujem ti
svoje besede in vse svoje djanje, da
mi pomagaš, da nikdar nič ne počnem,
kar bi bilo nedopadljivo tvojemu Bož¬
jemu Sinu, tvojemu rejenčeku. In za
to te prosim v imenu Jezusa in Marije.

Duhovna vaja : Prigovarjaj dru¬
gim in napeljuj jih, da pobožno ča¬
stijo sv. Jožefa.

256

Zgled.

Sveti Jožef ozdravi mlado deklico nalez¬
ljivih, gerdili gob.

Mlada deklica Margarita Boggio
je bila pri dobrih nunah v odreji. Pet
dolgih mescev je že preteklo, kar se
jej ji gerdo spahnilo po vsem životu.
Hude bolečine je reva terpela. Zdi¬
hovala je k svetemu Jožefu; ali pre¬
malo zaupanja je imela, da bi jej sveti
očak pomagal. Bolezen pa je vedno
strašnejši prihajala. Na eni roki
jej perst grozovito oteče. Ta huda
oteklina se urno, urno širi, da kmalo
vso roko prevzame. Njene prijatlice
jej svetujejo, naj prične devetdnevnico
v čast svetemu Jožefu. Prigovarjajo
in obljubijo, da hočejo vse z njo vred
moliti. Oteklo roko pa so pomazali
z oljem, ki je gorelo v lampici pred
podobo svetega Jožefa. In vsa ote¬
klina je na mah zginila, kakor bi jo
odpihal.

257

Zdravnik pride zadnji dan de-
vetdnevnice zopet pogledat. Ali pre-
čuditi se ne more, ko jo vidi popol¬
noma zdravo. „ Varuj se skerbno, jej
pravi, da se kar nič ne dotakneš teh
rutic in drugih reči, kar si jih vseh
pet mescev rabila. Pojdi in uči se
in delaj, „kakor si poprej; vsa nevar¬
nost je proč a .

29 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Moč svetega Jožefa, s Mero nam
v vseh potrebah pomagati zamore.

Sv. Tomaž Akvinski pravi, da
so svetniki, kterim Bog posebno moč
prepusti, da v nekterih potrebah lju¬
dem pomagati zamorejo. Tako kličemo
na pomoč sv. Roka, da nas s svojo
prošnjo obvaruje nalezljive kuge. Sv.
Alojzija častimo in se njegovi pripro-

258

šnji priporočujemo, da bi ohranili naj
lepši čednost, sveto čistost. Veljava
in moč svetemu Jožefu dodeljena, pa
je splošna. Njegova pomoč obsega
vse potrebe naše; naj si bodo ktere-
koli in kakoršnekoli. „ Sveti Jožef
nam v vsaki sili pomagati zamore,“
pravi sv. Tomaž. Sv. Bernard pravi:
»Božja volja je, da je njegova ne¬
beška Mati srednica v deljenji vseli
njegovih milost. “ Za Marijo je pa
sveti Jožef tisti svetnik v nebesih, ki
ima pri deljenji nebeških zakladov
naj več vpliva, naj veči delež.

Zato pa v današnjih časih ravno
češenje svetega Jožefa strinja vse
ljudstva, ktere sv. cerkev v svojem
naročji ima. Kjerkoli spoznajo in mo¬
lijo Sinu Božjega, tam se zročujejo
tudi priprošnji in mogočnemu varstvu
rednika Kristusovega. Navzeti otroške
ljubezni in terdnega zaupanja se po¬
božni kristjani zbirajo v bogoljubnih
družbah, in množijo se svete bratov-

259

šine pod mogočnim varstvom tega
velicega svetnika Božjega. Povsodi,
kjerkoli pravega Boga molijo, kjerkoli
Jezusa in Marijo častijo; povsodi tudi
slavijo s posebnim zaupanjem njega,
ki je v tako tesni zvezi z Jezusom
in z Marijo.

Tako visoko časti sv. cerkev
tega preimenitnega očaka! „0 Jožef,
ti čast nebeškim prebivavcem, ti upanje
naše, ti bramba temu svetu ! “ Kolika
visokost in kolika moč v enem člo¬
veku ! Zastonj pa tudi, za Marijo pre-
čisto Devico, išemo človeka, ki bi bil s
Sinom Božjim v tako tesni zvezi,
kakor je sveti Jožef. Jezus se je po¬
nižal, ter je bil svetemu Jožefu tu
na zemlji pokoren. Tam v nebesih on
časti njega, kterega je tu na zemlji
potreboval, kteremu je tu na zemlji
zaupal svoje otroške leta, kteremu
je zročil čast svoje deviške Matere.

Moč svetega Jožefa je neomejena,
ker njegova prošnja je mogočna; in

260

zato nas sv. cerkev vnema, da se s
terdnim zaupanjem zatekamo k temu
splošnemu patronu, ki s svojo pri¬
prošnjo vse premore pri Jezusu Kri¬
stusu, svojemu rejenčeku. Oj da bi
v teh splošnih nadlogah današnjih
žalostnih časov vsi verni z otroškim
zaupanjem ga na pomoč klicali; sej
bi bili uslišani. V vseh potrebah,
dušnih in telesnih, v vseh težavah, v
vseh nevihtah in v vseh resnobnih
trenutkih se zatekajmo k svetemu
Jožefu. Naše zaupanje ne bo nikdar
ogoljufano. Ko je egiptovsko ljudstvo
lakoto terpelo, in je v svoji nadlogi k
kralju prihitelo in ga kruha prosilo,
mu je kralj rekel: „Ite ad Joseph! —
Pojdite k Jožefu!" Tudi kralj nebeški
nam tako veli: Ite ad Joseph! — Poj¬
dite k Jožefu! In zvest varil Marijin
ima veči veljavo pri nebeškem kralji,
kakor jo je imel pri kralji Faraonu
Jakobov sin, ki je bil varh, oskorbnik
egiptovskih žitnic.

261

O ti serafinska mati Terezija, ti
si bila vsa vneta v češenji svetega
Jožefa 5 nikdar ga nisi zastonj kaj
prosila; o kako velike so bile tvoje
želje, da bi bila vcepila vsem ljudem
češenje in zaupanje do tega velicega
svetnika; tvoje priserčne želje se
zdaj spolnujejo. Svet je poln velikih
čudežev, ki se godijo na priprošnjo
tega velicega svetnika. Tvoji otroci
niso edini, ki se potegujejo za veči
češenje svetega Jožefa. Njihovo za¬
upanje se je razlilo v serce vseh
vernih; sej se vsi pobožni kristjani
zbirajo pri njegovih altarjih; po vseh
potih hitijo k njemu, kakor nekdaj
k egiptovskemu rešitelju, da mu po¬
tožijo svoje reve in nadloge. Vsi ga
častijo pribežališe grešnikov, pomoč¬
nika ubogih in zatiranih, upanje in
podporo vsem, ki njegove pomoči po¬
trebujejo.

Veliko je pozidanih lepih cerkva;
veliko je postavljenih dragih altarjev;

262

veliko je narejenih tabel in podob v
čast svetemu Jožefu, v hvaležni spo¬
min na njegovo priprošnjo sprejetih
neštevilnih dobrot. O vsi ti prežali
spominki glasno oznanujejo, da je sveti
Jožef skerben in radodaren delivec
vseh nebeških zakladov.

Bog Sin, ki meri zasluženje svet¬
nikov in potem na njihovo priprošnjo
deli več ali manj svojih milost, pri¬
prošnji svojega rednika ni postavil
nikakoršne druge meje, kakor svojo
lastno dobroto. Jezus Kristus mu do¬
voli vse, karkoli ga prosi; pa mu do¬
voli tako rad in tako urno, kakor da
bi bila priprošnja Jožefova očetovsko
povelje. Jezus tudi tam v nebesih
svojega rednika kliče s presladkim
imenom „oče“, ter mu pripuša vse
pravice, ktere so s tem lepim imenom
sklenjene. Ravno s to pravico ga ne¬
skončno visoko povzdigne; ne le nad
vse druge svetnike, ampak tudi nad
vse kore angelske. Postavil ga je

263

srednika med seboj in med ljudmi,
kakor je Jezus naš srednik pri ne¬
beškem Očetu. Zagotovil mu je, da
bo uslišal vse prošnje njegove.

Duhovna vaja:  V vseh časnih
potrebah se zateci k svetemu Jožefu
in iši pri njem pomoči.

Zgled.

Sveti Jožef, oče zapušenim.

Že v starodavnih časih je bil sveti
Jožef dober in skerben oče zapušenim.
Na Dunaji je eno predmestje, ki mu
Nemci pravijo Laimgrube; po naše
bi se reklo „na gliniker  tam so
nekdaj glino ali ilovco za opeko ko¬
pali. Tam je bila v sedemnajstem
stoletji majhna hišica, v kteri je pre¬
bival star, pa takrat dobro znani
muzikant Pavel Merten. Stregla mu
je šestnajstletna hčerka Jožefa, ki je
bila pridna, bogoljubna deklica, po¬
sebno v šivanji dobro izurjena.

264

Takrat je pa grozoviti Turk okoli
Dunajskega mesta dolgo časa ležal in
divje razsajal. Ne oče ne hči nista
imela kaj zaslužka. Huda vojska ni
bila ugodna veseli muziki; pa tudi
šivilje niso imele kaj dela.

Velika revšina seje vsilila v malo
hišico; in stari oče in mlada hčerka
sta večkrat lačna se ulegla na terdo
posteljo. Neki dan, ko je revšina le
prehudo pritiskala in je stari oče ob-
upljivo tarnal, je dobri Jožefi zares
hudo bilo. Zato pravi: „Oče, jaz si
bom kako službo poiskala; vendar si
bom kaj prislužila in vam kak griž-
ljej prihranila".

»Tako? se zagrozi stari, še za¬
pustiti me hočeš? ti nesrečno dete;
kdo mi bo pa kaj postregel? Iz tega
ne bo nič“.

»Ali, ljubi moj oče, pravi dobra
Jožefa, za zdaj ne vem si drugače
pomagati. Sej veste, da je že dolgo,
kar sem pisala možu svoje pokojne

265

botre; pa še zdaj ni nobenega od¬
govora".

„ Rad verjamem, zagodernja stari,
bi bila raji ne vem komu pisala, kakor
temu gerdemu skopuhu".

,,Qče, pravi hčerka, prosiva mo¬
jega svetega patrona; on nama bo pri
Bogu pomoč in delo sprosil."

„ Misliš? reče oče osorno. Ne
vem, da bi ta ubogi tesar tam gori
imel kaj več veljave, kakor bogatini
na zemlji, ki sami dobro jedo, pa se
za reveže ne zmenijo. Pa le piši mu,
če meniš, da bi kaj pomagalo", reče
nekako zaničljivo.

„Oče, reče veselo bogoljubna de¬
klica, to je pa kaj dobra misel; in
moj golobček bo pa pismo nesel; sej
mu tako nimam kaj jesti dati".

Jožefa se res usede, pa napiše
na mali listek tele besede: „Sveti
Jožef! Usmili se nas! nobenega dela,
pa tudi nič hrane nimamo. Prosi, o
prosi Boga; da mi pošlje kako delo;

Vijolice, 12

266

moj oče so lačni! Tvoja zvesta Jo¬
žefa Merten, muzikantova hči in ši¬
vilja. Laimgrube, tista hiša na voglu
ulic".

Ta mali listek zavije in s tanko
nitko ga priveže na vrat razstradanemu
golobčeku, odpre okno, in golobček zleti
s pismom na piano.

Eno uro pozneje nekdo na vrata
poterka. Oče se oglasi in v hišo stopi
mlad, čedno oblečen gospod.

»Ni li tukaj šivilja Jožefa Mer¬
ten?" vpraša ptujec.

»Je. Kaj pa hočete?" pravi stari
muzikant, in nezaupljivo meri ptujca.

»Jaz sem Jožef Hirtl, pravi pri¬
jazno mladi gospod; sem mestnjan in
kupčujem z žlahtnimi kamni. Sveti
Jožef, kterega visoko častim, mi je
naročil, da rešim pismo, ktero mu je
vaša pobožna hči pisala. Jaz potre¬
bujem več novega perila, in vaša Jo¬
žefa bi mi ga napravila. Pa tudi v
čast Božjo muziciram v cerkvi karme-

267

litov, in rad bi se v muziki bolj še
izuril. Bi li ne hotli vi me učiti?"

„0 pa kako radi?" zakliče za-
rudečela deklica.

In dobri ptujec pravi: „Na to vam
moram aro dati; ker navado imam,
da nobenega dela ne dam in ne pre¬
vzamem brez are." In on položi pet
svitlih cekinov na mizo.

„0b, oče! vidite, kako dobro je
sveti Jožef odgovoril na moje pismo!
vedno mu bom hvaležna", reče dobra
Jožefa.

In ptuji gospod pristavi: „Le
vselej stori tako, in nikdar brez to¬
lažbe in brez pomoči ne boš. Moj
hlapec bo prinesel platna in tudi mero
za perilo, da mi urno kaj napraviš.
Vi oče, pa precej jutri pridite k meni,
da me v muziki učite. Tu vam je
še moj napis, da me lahko dobite;
sej ne morete zgrešiti; na hiši moji
je namalana precej velika podoba
svetega Jožefa."

12 *

268

In ptujec ji prijazno pozdravi
in odide.

Solze priserčne zahvale oblijejo
pridno deklico, ki se oklene svojega
očeta, ki obžaluje svoje poprejšnje
obupljivo obnašanje in skesano pobesi
svoje oči.

In kako je sveti Jožef tako urno
in tako prečudno odgovoril na otroško
pismo uboge deklice?

To se je takole zgodilo. Razstra-
dani golobček ni mogel deleč leteti,
in nenavadno breme na vratu, Joze-
fino pisemce, ga je oplašilo, da je
zletel skozi odperto okno v hišo, ki
ni bila ravno deleč od tam. Gospo¬
dar hišni, ravno kupec Hirtl, ostermi,
ki vidi na spehanem golobčeku pri¬
vezani listek. Urno ga razvije, in
ves prevzet te čudne prikazni, ga
milo pa tako otroško zaupljivo pi¬
semce tako gane, da precej sklene,
to zaupanje na svetega Jožefa po¬
plačati.

269

Pa to še ni bilo vse. Bogatemu
kupcu se je tudi stari muzikant pri¬
kupil in tako je pri večkratnem sha¬
janji dober mož se vedno bolj pre¬
pričal, kako dobra in bogoljubna je
njegova hčerka Jožefa. Se ve da mu
je tudi Jožefa bila hvaležna za ve¬
like dobrote, ktere' je mladi gospod
njej in ostarelemu očetu skazoval. In
nektere mesce pozneje je bila revna
deklica, ki je svetemu Jožefu tako
otroško zaupljivo pisemce pisala, sre¬
čna žena bogatega kupca, Jožefa Hirtl.
V spomin svoje hvaležnosti za tako
prečudno pomoč je postavila čedno
podobo svetega Jožefa na malo hišico,
v kteri je s svojim starim očetom v
veliki revšini poprej prebivala.

270

30.

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

V skušnjavah se zatekajmo k
svetemu Jožefu.

»Vojska je človekovo življenje
na zemlji," pravi že Job. (7, 1.)
Akoravno pa so neštevilni sovražniki,
ki neprenehoma naše pogube išejo,
nas vedno napadajo, je pa vendar moč¬
nejši in obilnejši pomoč, ktero nam
mili Bog daje. Svojim sv. angelom nas
je zročil, nebeške varhe nam je dal,
ki čujejo nad nami, ki nas varujejo.
Za Marijo, nebeško kraljico, je nam
sveti Jožef pervi pomočnik. On nam
najložej pomaga, da premagamo vse
nasprotja, ki se naši popolnosti ustav¬
ljajo. On nas varuje; on nam po¬
maga v najhujših zadevah, v največih
nevarnostih našega življenja. Ako le
njegovo ime pobožno zgovorimo, se

271

satan prestraši in zbeži. Med priimki,
ktere mu daje sv. cerkev, je tudi, da
ga imenuje „premagovavca pekla".

O, z zaupanjem se zatekajte k
njemu vi, ki nimate žive vere, ki vam
sv. vera peša, ki ste bili morebiti pre¬
malo podučeni v sv. resnicah, ali ste
bili v slabih drušinah ali po nespa¬
metnem branji praznovernih in pogu-
bivnih bukev svojo vero omajali, o
prihitite k njemu, ki je na angelovo be¬
sedo veroval nerazumljive reči, in ni
nič dvomil, nič pomišljeval. Ite ad
Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Vsi, ki ste v preveliki nevarnosti,
da bi vas notranje nevihte razburjenih
strasti ne pokončale, ne pogubile, o
le urno se obernite k njemu, ki je s
svojo angelsko čistostjo zaslužil, da
je bil ženin neomadežani Devici, že¬
nin nebeški kraljici Mariji. Ite ad Jo¬
seph! — pojdite k Jožefu!

Pojdite k Jožefu vi, ki ste v
svojo veliko nesrečo Jezusa z grehom

272

zgubili, pa zdaj verige svojih pregreh
pretergati hočete in zopet išete svojega
nebeškega zaklada. Pojdite k Jožefa!
On vas bo učil, on vam bo pokazal,
kako išite Jezusa; on vam bo po¬
magal , da obžalujete resnično svojo
nezvestobo in da ga stanovitno in serčno
išete in ga zopet najdete; kakor ga
je on v tempeljnu našel.

Ako vas dolga bolezen nadlegva
in vas v nevarnost tira, da bi je po-
terpežljivo ne prenašali, da bi vaše
zaupanje v sv. previdnost Božjo oma¬
govalo, o pojdite k Jožefu! On ima
milo serce; vaša reva in nadloga ga
očetovsko skerbi, in on vam bo sprosil
ljubo zdravje ali pa milost Božjo, da
svoje težave prenašate z vso vdanostjo
v voljo Božjo in jih tako modro v
svoj prid obračate, ter si s časnimi
nadlogami večne zaklade nabirate.

Yi, ktere milost Božja k čezna-
tornemu življenju vabi ter vas s po¬
sebnimi sprednostmi osrečuje, da imate

273

veselje v pobožni molitvi, in v no¬
tranjem življenji vživate radosti, kte-
rih nečimurni svet ne pozna; pa v
nevarnostih, ktere vas napadajo, v
temnih in dvomljivih potih, na ktere
zadenete, večkrat ne veste, kaj bi
storili, kaj bi počeli, in nikogar ni¬
mate, ki bi vas razumel, vam sve¬
tovati zamogel; o, obernite se k sve¬
temu Jožefu! poprašajte njega! On
je celih trideset let bil v šoli včlo-
večene Besede Božje; on se je na¬
učil vse skrivnosti notranjega življenja$
on je zajemal svojo pobožnost pri
obilnem studencu modrosti Božje; zato
je zadobil moč, da dobro vč voditi
bogoljubne duše po poti resnične po-
polnamosti.

Vsi, bodite si karkoli, vsi se za¬
tekajte k ženinu Matere Božje in za-
dobili bote pri tem velikem svetniku
moč, tolažbo, razsvetljenje in mir, ali
karkoli potrebujete v vseh zadevah
svojega življenja.

12 **

274

Vedite in k sercu si vzemite, da
radodarnost svetega Jožefa je tako
velika, da preseže vse vaše nade. On
deli svoje darove v toliki obilnosti,
da vselej več da, kakor ga kdo prosi.

Veliko bolj po pravici nam on
pravi, kar je nekdaj rekel sin starega
očaka Jakoba, ko je klical svoje brate
v Egipt: n Pridite k meni, in vam
bom dal vsega egiptovskega blaga, da
jeste, kar je naj boljšega v deželi .. .
hitite in prav kmalo pridite!... zakaj
vse egiptovsko blago bo vaše.“ (I.
Mojz. 45, 18—20.)

O sveti Jožef! ti oče in
varh vsem devicam, ti zvesti
čuvaj, kteremu je Bog Jezusa,
nedolžnost samo, in Marijo, De¬
vico vseli devic, zročil; oh, pro¬
sim in zarotim te pri Jezusu in
Mariji, pri tej dvojni, tebi tako
dragi zastavi, stori, da bom

275

obvarovan vsega pregrešnega
madeža, da s čistim sercem in
neomadežanim telesom v podobi
svetosti vedno služim Jezusu
in Mariji. Amen. (100 dni od¬
pustka. Pij IX. 4. Sveč. 1863.)

Duhovna vaja:  V vseh skušnjavah
in težavah se zaupljivo zatekaj k sve¬
temu Jožefu.

Zgled.

Sveti Jožef omehča križ naj teršega lesa.

O koliko križev je na tem svetu!
Bolezen, revšina, zapušenost, prevar-
jeno upanje, nesrečni zakoni, hudobni
otroci ...,  o kdo bi naštel vse križe ?
Vsa ta zemlja je le velik gojzd samih
križev, da vsak človek svojega ima;
nekteri jih imajo še po več.

Ako pa prav premislimo, moramo
spoznati, da je le en sam resnični
križ, ki vsem zares težko dč, ki vsem

276

hudo preseda. In ta križ je nesrečni
greh, ki je presvetega vseh svetih,
ki je Sinu Božjega samega na križ
pribil.

Greh sam, lastni in ptuji, ta ne¬
srečni greh je zares in edini pravi
križ. Greh izhaja iz očeta vse hudo¬
bije, iz satana; in le greh je vzrok
časne in večne nesreče naše. Britkosti
in težave, vse, kar se nam težkega
zdi, je iz rok očeta nebeškega; in če
je še tako grenko in nam britko, je
vendar le draga svetinja, ki bo nam
v večno srečo in nebeško slavo, ako
le radovoljno prenašamo.

Gotovo je torej, da sveti Jožef
svoj obeljč, svojo žago, svoje dleto,
svoje kladvo in svojo sekiro naj raji
v roko vzame, ako zamore grešni križ
posekati in vse grešne gerče pogladiti.
To mu je naj ljubši delo. Sej nje¬
govega očetovskega serca nobena reč
toliko ne rani, kakor če vidi, da z
velikimi hudobijami se žali njegov Božji

277

rejenček, in da Jezusova predraga kri
zastonj teče, se z nogami tapta.

To nam poterdi tale prigodba:

Bilo je leta 1876. V Marseille
na Francoskem nevarno zboli star mož.
Strah njegovih ljudi je bil velik in
opravičen. Mož je bil že 82 let star,
in kar je bilo naj huje in naj bolj
žalostno, je bilo to, da celih 60 let
se za svojo dušo nič zmenil ni. Vso
molitev in vse duhovne opravila je
revež opustil. Koliko so njegovi lju¬
dje molili za njegovo dušo in kako
britko zdihovali, to le Bog sam ve.
Ali zdelo se je, da vse nič ne pomaga.

Njegova dobra žena je bila že
umerla. Ni tega doživela, da bi bila
priča spreobernjenja njegovega. Stareji
hči, ki je zares otroško ljubila svo¬
jega očeta, je bila v samostanu — nuna
— da bi se popolnoma Bogu posvetila
in toliko bolj priserčno za očeta prosila.

Ko ta starček nevarno zboli, so
njegovi ljudje vse poskusili, da bi ga

278

pripravili in pregovorili, da bi se vendar
z Bogom spravil. Vse je bilo zastonj.
»Pustite me, je vselej merzlo odgovoril,
jaz nočem nič slišati od vere, ktera
mi je mojo naj ljubši hčer vzela."
Oče namreč ni bil pri volji, da bi nje¬
gova hči nuna bila. Akoravno je star¬
ček nevarno zbolel, vendar je zopet
kmalo ozdravel. Živel pa je po svoji
stari navadi vse posvetno in se za
Boga zopet nič zmenil ni.

Njegovi so le še molili zanj. V
drugič ga je roka Gospodova zadela.
Konec Svečana zopet zboli in vse znam-
nja so kazale, da ne bo več vstal.

Njegovi ljudje, v veliki skerbi za
njegovo ubogo dušo, so naprosili po¬
božnega mašnika, da je obiskal sta¬
rega bolnika. Ali starček se še ne
zmeni ne z njim. In ko nekaj dni
pozneje še enkrat pride, ga z gerda
spodi.

Skerb in žalost dobrih otrok je
bila vedno veči. Vsak posebej je po-

279

skušal predreti prestrašan led neob¬
čutljivega serca. Noben jok in stok
ni nič pomagal. Vse je bilo zastonj.

Njegova druga hči, ki je bila
omožena, se britko joka pri postelji
svojega očeta. Še enkrat poskusi.
Milo in priserčno užaljena pravi: „Oh,
moj oče! veste, kako vas vsi ljubimo,
in vsi smo vam hvaležni za dobrote,
ktere imamo od vas. Ali ravno tako
velika je naša žalost, ker se ustav¬
ljate tolažbam sv. vere in se z Bogom
spraviti nočete. Oh, mi vsi upamo,
da nas naša ljuba mati gori v nebesih
čakajo; vsi želimo, da bi se z njimi
skupaj vso večnost veselili! Oh, ali
se vi sami hočete vekomaj od nas lo¬
čiti. O ljubi oče! sej tega nočete;
sej tega storiti ne morete!“

Umirajoči je le še terdovraten. In
ko domači mašnik pride in mu ljubo pri¬
govarja, ga ljubezni in usmiljenja križa¬
nega Jezusa opomni, in mu pokaže brit¬
ko matro, jo bolnik jezno od sebe odbije.

280

Zdaj jim ne ostane druzega, kakor
sama molitev. Le sam Bog jim za-
more še pomagati. Noč in dan pri-
serčno molijo za nesrečnega terdo-
vratneža. Posebno pa kličejo k sve¬
temu Jožefu, ki je patron umirajočim.
Storili so tudi obljubo, da hočejo v
čast svetemu Jožefu lep dar odrajtati,
če bodo uslišani.

Še eno so poskusili, da bi le
nič ne opustili, da bi terdobo umira¬
jočega starčeka vendar kako prema¬
gali. Njegova stareji hči je bila, kakor
že vemo, nuna. Stari oče jo je po¬
sebno rad imel. Mislili so: Morebiti
bi ga ta hči kako pregovorila, ko
bi prišla iz samostana. Prosili so, da
je s privoljenjem samostanskih spred-
nikov smela samostan zapustiti. Mlada
nuna se v sveti pokoršini urno poda
na pot in drugo jutro, bilo je precej
deleč, stopi k postelji svojega starega
umirajočega očeta. Začudeno in pre¬
strašeno jo merzlo gleda. Vendar se

281

njegovo serce nekoliko omehča. In
premilim prošnjam pobožne hčere, ki
se je za dušo preslepljenega očeta
vsa Bogu darovala, se to zastarano
serce več ustavljati ne more.

Milost Božja je premagala greh.
In to je bilo delo svetega Jožefa 5
tu se je pokazala velika moč njegove
priprošnje. Ene ure pozneje je bilo
bolniku ljubo, da so pri njegovi po¬
stelji molili sv. rožni venec. Vsi,
otroci, domači in prijatli so priserčno
molili in prosili ženina preblažene
Device, da milostljivo konča svoje
sv. delo. Zopet pokličejo mašnika.
In bolnik ga prijazno sprejme. Sa¬
mega puste pri starčeku, ki opravi
dolgo spoved od celega svojega živ¬
ljenja. Tudi mu podelijo sv. poslednje
olje, kterega sprejme z vso pobož¬
nostjo vpričo svoje družine, ki je bila
po pravici potolažena. Svete Popot¬
nice mu niso mogli dati, ker nobene
stvarice več zavžiti ni mogel. Še je ene

282

dni živel. Veliko je terpel, pa vse
prav radovoljno.

„0 zdaj sem srečen 5 ves srečen!"
je zdihoval, ko so ga velike bolečine
napadle. Z vidno ljubeznijo je priti¬
skal podobo križanega Jezusa, ktero
mu je mašnik podal, ktero je nekaj
dni poprej od sebe odbijal. In tako
se je približal 25. dan Sušca, praznik
oznanjenja Devici Mariji. O polnoči
so klečali vsi otroci pri postelji svo¬
jega umirajočega očeta, ki je bil lepo
z Bogom spravljen. Še enkrat se ozre
na podobo križanega Jezusa in na
svoje klečeče otroke, kakor bi se
posloviti hotel, in njegova duša je šla
v roke svojega Stvarnika.

Sladko potolaženi in priserčno
hvaležni svetemu Jožefu, da je očetu
sprosil srečno zadnjo uro, so vstali
dobri otroci. —

Prigodba ta je precej dolga.
Vendar naj še eno besedo pridenem
nam v nauk.

283

Ako hočeš svetemu Jožefu na¬
praviti kako posebno veselje — mo¬
rebiti za njegov god — povabi ga
prav priscrčno, naj ti pomaga, da s
korenino podereš in razbiješ tisti križ
v svojem sercu, ki se mu greh pravi.
Ako imaš pa morebiti ktero drugo
dušo na zemlji, ktera ti je pri sercu
in jo resnično ljubiš, in za ktero že
dalje časa žaluješ, ker je zašla na
pot pogube in je Boga zapustila 5 o
ne obupaj. Le pojdi k Jožefu. On
ve; on je sam nekaj skusil, kaj se
pravi, brez Jezusa biti. Enkrat je
tudi on Sinu Božjega, svojega rejen-
čeka, zgubil; in ga je tri dni z ve¬
liko bolečino iskal. Zato ti bo gotovo
milostljiv; ker pozna tvoje britke ali
tudi skrite solze. Povabi ga, prosi
ga, če tudi nadležno, naj ti pomaga.
Prosi ga pa tako dolgo, neprenehoma,
da bo zgubljena duša zopet pridobljena
in večno rešena za nebesa.

284

31 .

Ite ad Joseph! — Pojdite k Jožefu!

Velika moč svetega Jožefa pri
Jezusu.

čast in slava pravičnih tu na
zemlji ni vselej primerjena zaslugam,
ktere imajo po svoji svetosti. Vse
drugače je to tam v nebesih. Tam
vživajo tisto čast in tako slavo, kakor-
šno so si zaslužili. Tam so sprejeti da¬
rovi pravično in dostojno plačilo, ki se
popolnoma vjema in strinja z zasluže-
njem, kterega so si pridobili s svojo sve¬
tostjo tu na zemlji. Kolikor veči, koli¬
kor popolniši so bile njihove čednosti v
tem življenji, toliko prijetniši in dopad-
ljivši so očem Božjim, in toliko viši
stopnjo moči in veljave jim je Vsegamo-
gočni odločil tam v večnem kraljestvu.

Po teh gotovih resnicah lahko
sodimo, kako velika je moč našega
patrona, svetega Jožefa, pri Bogu, in

285

kako po pravici zasluži vse zaupanje
naše. Ker je bil vedno in vselej v
Božjo voljo ves vdan, je bilo vse nje¬
govo življenje nepretergana versta pre¬
lepih čednost. Z milostjo Božjo pre¬
napolnjen, je vedno nove darove ne¬
beške prejemal ter si je množil zaklad
svojega zasluženja. In ker je bil tako
v Božjih očeh naj pravičnejši tu na
zemlji, je tam v nebesih zdaj naj mo¬
gočnejši med vsemi svetniki.

Ker je bil rednik njemu, ki je
studenec vseh milost, koliko moč mora
imeti njegova priprošnja pri njegovem
nebeškem Sinu! Sej je njegovo lju-
beznjivost si prislužil, ko mu je toliko
let tako zvesto stregel in služil.

Ta neskončno dobrotljivi Bog, ki
toliko radodarno spolnuje vse želje
tistim, ki njega ljubijo; ta vsegavedni
Bog, ki je obljubil, da nas bo uslišal,
karkoli ga bomo v njegovem Imenu
prosili; on, ki ve naše naj skrivnejši
misli in želje, bi li kaj odrekel njemu,

286

kteremu vse dni svojega časnega živ¬
ljenja ni nič odrekel, in kteri si je
marsikaj pritergal, da ga je hranil in
redil ?

O koliko moč mora njegova pri¬
prošnja imeti, ker on prosi kot oče,
on prosi z očetovsko veljavo! Lahko
rečemo, da tudi svetemu Jožefu veljajo
besede, ktere je rekel kralj Faraon
egiptovskemu Jožefu: „Ti bodi čez
mojo hišo ... in postavil sem te čez
vso deželo". (I. Mojz. 41, 40. 41.)

K tebi torej, o veliki svetnik sveti
Jožef! se moramo zatekati; pri tebi
moramo pomoči iskati. Naš Gospod
in kralj je vse naše naj imenitniši
zadeve v tvoje roke položil.

Ko bi bil takrat, ko sta Jezus
in Marija tu na zemlji živela, kdo
kako posebno milost želel od nju pre¬
jeti, h komu bi se bil pač obernil?
koga bi si bil priprošnika volil, da bi
si ji bil naklonil, za se pridobil ? Brez
vsega dvoma bi se bil zatekel k sve-

287

temu Jožefu. Sej je bil sveti Jožef
ženin Marijin, rednik — oče Jezusov;
torej je imel veliko veljavo pri Jezusu
in pri Mariji. Vsak bi se bil s terd-
nim zaupanjem zanesel, da bo gotovo
dosegel, karkoli bo po priprošnji Jo¬
žefovi želel.

Zdaj pa je ta veliki svetnik v
nebesih, za Marijo naj bližej Božjega
sedeža. Tam ima še ravno tisto veljavo,
ktero je na zemlji imel. In kakor
nebeški Oče svojemu Sinu Jezusu nič
ne odreče, ako mu Jezus pokaže svoje
prečešene rane, ktere je iz ljubezni
do nas prejel; tako tudi Jezus sve¬
temu Jožefu nič ne odreče, ako mu
sveti Jožef pokaže roke, ki so bile
tako srečne, da so njemu stregle in
ga hraniti smele.

O ve lepe, o ve svete roke, ki
ste bile tako srečne, da ste tu na
zemlji pripomogle, da je bilo življenje
našega Zveličarja ohranjeno; kako bo¬
gato ste zdaj tam v nebesih obdaro-

288

vane, da smete z Marijnimi rokami
vred deliti naj veči, naj imenitniši
zaklade nebeške.

Vsegamogočni Bog, da je svoje
svete poveličal, jim je svoje darove
razdelil5 enim je dal moč, bolnike
ozdravljati; enim je dal moč, hudobne
duhove izganjati; slehernemu je po
svoji modrosti odločil in dal en delež
svoje blaživne moči. Svetemu Jožefu
pa je izročil vse svoje bogastva, da
nam po njem vsi nebeški darovi v vsi
obilnosti tečejo.

Torej: Ite ad Joseph! — Pojdite
k Jožefu!

K sklepu te pobožnosti k svetemu
Jožefu se vsi posvetimo temu mogoč¬
nemu priprošniku. V duhu se verzimo
k njegovim nogam, pa mu obljubimo,
da hočemo, predenj bo to leto pre¬
teklo, kaj v njegovo čast storiti. Pro¬
simo ga, da nas blagoslovi, nas vedno
varuje in vodi ; zlasti pa, da nam po¬
slednjo uro na strani stoji, in nam

289

z Marijo, svojo preblaženo nevesto,
sprosi srečno smert in milostljivo sodbo
Božjo.

Duhovna vaja:  Kaj boš to leto
storil v čast svetemu Jožefu?

Zgled.

Sveti Jožef je denarje nazaj prinesel.

Današnje dni se sliši prav velikrat
opravičena tožba: „človek ne more
nikomur več zaupati; sej ga skorej
ni več poštenega človeka, da bi se nanj
zanesti mogel. Sej bi človek še rad ko¬
mu kaj posodil; ali ljudje ne vernejo
nič nazaj." Marsikdo zmed nas je že,
in morebiti po pravici, tako tožil. Več¬
krat pa tudi delavci svoje delo pošteno
opravijo, pa zasluženega plačila ne do¬
bijo ; ali pa morajo tedne in tedne ča¬
kati ; ali marsikteri posel se mora še
tožariti za terdo zasluženo plačilo.

Vsem, kterim terda hodi za časne
reči, za telesne potrebe, pa tudi vsem,

Vijolice, 13

290

kterikoli ste v nadlogah in britkostih,
se zatekajte k svetemu Jožefu po tem
zgledu.

Castivka svetega Jožefa je bila
v denarnih zadregah, kar je današnje
dni navadna nadloga. Ne ve si kako
pomagati. Gre k svoji prijatlici, ter
jo poprosi, naj jej pomaga. Pa tudi
ta ni ravno preveč imela. Odreče jej
pomoč in še pristavi, da je že veliko
izposodila; pa nihče skorej jej neverne,
in da bo marsikaj zgubila pri ljudeh,
kar si je s trudom in veliko skerbjo
prihranila. Prosivka vendar ne od-
jenja in le še prosi. Slednjič še
pristavi: „Posodi mi le še zdaj; in
šla bom v cerkev, pa bom svetega
Jožefa prosila, naj on zato skerbi, da
boš ves posojeni denar nazaj dobila."
In prijatlica jej res posodi, kolikor
je prosila.

In glej čudo! nektere dni pozneje
pridejo po pošti dvojni denarji, ktere
je una prijatlica že davno posodila

291

in ktere je že skorej da zbrisala,
ker ni imela nobenega upanja, da bi
jih kdaj nazaj dobila.

Dolžnica, ki je obljubila, da bo
svetega Jožefa prosila, da bo skerbel,
naj vse poravna, je to zvedela. In
prijatlica jej pravi, naj še naprej prosi
svetega Jožefa, da še drugi dolžniki
svojo dolžnost storijo. Ona pa opomni
svojo dobrotnico: „Tudi ti moraš

sama storiti, kar premoreš. Moraš
opominjati, pisati svojim dolžnikom;
potem bo že sveti Jožef svoje storil."
In res, ona zopet opominja in piše.
In ko je poprej velikrat vse opomi-
njevanje zastonj bilo, je zdaj več dolž¬
nikov poravnalo svoje dolgove. Tudi
taki so vernili, od kterih ni nič več
mislila kaj dobiti. In več teh dolgov
je bilo poravnanih ravno v sredo, ki
je svetemu Jožefu posvečen dan. Kdo
bi v tem ne spoznal dobrote našega
svetega patrona? Tudi una uboga
častivka svetega Jožefa je svoj dolg

13 *

292

že poravnala, sveti Jožef pa le še
njene prošnje ni pozabil.

Vsi torej, dolžniki in posojevavci,
ki ste v dušnih ali telesnih potrebah,
vsi se v vseh svojih nadlogah zaup¬
ljivo zatekajte k svetemu Jožefu. On
v vseh potrebah rad in lahko pomaga.
Sej mu je dobro znano, kako hudo
je v revšini in nadlogi živeti. Njegov
rejenček, Jezus Kristus, pa tudi nič
odrekel ne bo, za kar bo sveti Jožef
ga prosil.

Pobožna Katarina Emerih v svojih
skrivnostnih premišljevanjih piše, da,
ko je sv. družina v Egiptu živela, je
sveti Jožef terdo delal in tesaril, da
je preživil ljubega Zveličarja in pre-
blaženo Devico Marijo. Zopet enkrat
je premili mali Jezček nesel ptujim
ljudem majhno posodo, ktero je Jo¬
žef naredil. Ko pa Božje Dete nazaj
pride, pove, da so ljudje precej za¬
služka odtergali. Sveta družina je
bila ravno v veliki sili. In pobožna

293

devica Katarina Emerih pravi: „Sveti
Jožef je bil zelo žalosten “  Gotovo je,
da je sveti Jožef terpel veliko revšino,
da je bil velikrat v stiskah in nadlogah,
v veliki skerbi, kako bo preživil svojo
presveto družino. Torej po pravici
sodimo, da ima sočutno Serce, ako
ga mi v svojih nadlogah in potrebah
na pomoč prosimo. Sej je on v ena¬
čili britkostih živelj torej dobro ve,
kako hudo je.

Eno pa je, kar pozabiti ne
smemo. Pri svojih prošnjah ne poza¬
bimo, da se vselej sveti volji Božji pod-
veržemo. In drugo, kar tudi pozabiti
ne smemo, je, da tudi mi svoje sto¬
rimo. In kadar smo dosegli, kar smo
prosili, moramo pa zato tudi hvalež¬
ni biti. Torej kadarkoli na priprošnjo
preblažene Device Marije ali na pri¬
prošnjo njenega prečistega ženina
svetega Jožefa zaželeno dobroto do¬
bimo, bodimo hvaležni. Najlepši za¬
hvala bo, ako po prejeti milosti v

294

čast Materi Božji in svetemu Jožefu
sveto mašo najmemo ali opravimo.
Tudi prav je, da drugim povemo ali
razglasimo, kako nas je sveti Jožef
uslišal, kako nam je pomagal; zato,
da tudi drugi v svojih potrebah toliko
bolj zaupljivo k njemu se zatekajo.

Ako ti tvoj bližnji kako dobroto
skaže, kako hvaležen si mu! In ta hva¬
ležnost je lepa in zopet tebi koristna, ker
te bližnjemu prikupi, da ti zopet rad po¬
maga v novi potrebi. Mar bi pa čisto nič
ne storil svetemu Jožefu v čast v zahva¬
lo prejetih milost, ktere ti je sprosil in
ti tako pomagal, ko ti noben človek po¬
magati ni mogel ? Torej še enkrat: Ka¬
dar na priprošnjo ljube Matere Božje ali
na priprošnjo svetega Jožefa kako mi¬
lost dosežeš; ne pozabi, da si hvaležen
in tudi ti kaj storiš v veči. češenje Ma¬
rije in svetega Jožefa. Ne boj se; ne boš
tega zastonj storil. Povernjeno ti bo.

295

Izročilo.

O sveti Jožef! zavoljo svo¬
jih posebnih čednost, zavoljo
velikosti svojega veličastva in
svoje moči zaslužiš, da te nad
vse svetnike častimo, ljubimo in
na pomoč kličemo. Z ato te da¬
nes v pričo prečešene, presvete
Trojice, v pričo tvojega re¬
jenca Jezusa Kristusa in tvoje
prečiste neveste Marije, moje
preljube Matere, zvolim svo¬
jega priprošnika pri Jezusu in
Mariji, in svojega varha in
svojega očeta.

Za terdno sklenem, in tega
nočem pozabiti, da te bom častil
vse dni svojega življenja ter
bom, kolikorkoli bom premogel,
skerbel, da te bodo častili vsi,

296

ki so moji skerbi izročeni. O
moj preljubeznjivi oče! prosim
te ponižno, sprejmi me v svoje
mogočno varstvo, sprejmi me v
število svojih naj zvestejših slu¬
žabnikov. Pomagaj mi; podpiraj
me v vseh mojih delih; vodi me
po vseh mojih potih; govori za
me pri Jezusu in Mariji, in ne
zapusti me mojo smertno uro.
Amen.

—O <XgX®Oo—

Sedem nedelj,

svetemu Jožefu posvečenih.

Cešenje naše ljube Gospe, pre-
blažene Device Marije, se po vesoljnem
keršanskem svetu lepo razcveta in
množi. Kjerkoli pa pobožni kristjani
Marijo častijo in se njeni priprošnji

297

s prečudnim pridom izročujejo; povsodi
častijo tudi svetega Jožefa, prečistega
ženina nebeške kraljice in rednika Go¬
spoda našega, Jezusa Kristusa. Dobro
vedo pobožni Marijni otroci, da se
svoji nebeški Materi naj bolj prikupijo,
ako priserčno častijo njega, ki je Ma¬
riji tu na zemlji tako ljubeznjivo stre¬
gel, in zdaj v nebesih z njo vred tako
veliko veselje vživa.

Pobožni in učeni oče Faber pravi:
Za Bogom naj bo perva stopnja našega
češenja Marija; druga stopnja pa sveti
Jožef. Zato se pa zares urno množi
češenje tega častitega očaka, ki je
prelepa podoba in zvesti varh čistim,
pobožnim dušam. In tako češenje je
tudi: Sedem nedelj svetemu
Jožefu posvečenih.

Naše življenje je nestanoviten ko¬
lobar veselja in žalosti. In ravno v
veselji, kterega nam Bog napravi in
v terpljenji, s kterim nas obiskuje,
spoznamo svoje resnične prijatle. Pravi

13 **

prijatli se priserčno z nami veselijo,
pa imajo tudi resnično sočutje z nami.
Kogar res ljubimo, z njim se veselimo,
z njim pa tudi žalujemo.

Zato zvesti častivci svetega Jo¬
žefa radi premišljujejo njegovo sedmero
veselje in njegovo sedmero terpljenje;
in to pobožnost opravljajo sedem nedelj
zaporedoma.

Sv. očetje papeži, ki so zadnje
čase vladali sv. cerkev, so to lepo
pobožnost z mnogoterimi odpustki obo¬
gatili, da verne kristjane v češenji
svetega Jožefa vnemajo.

Že papež Pij VII. je 9. Grudna
1819 vsem vernim, ki s skesanim
sercem opravljajo molitve v čast sed¬
merega terpljenja in veselja svetega
Jožefa, dodelil enkrat na dan 100 dni
odpustka; 300 dni odpustka pa vsako
sredo, in vsak dan o devetdnevnici
pred velikim praznikom svetega Jo¬
žefa (19. Sušca), in pred praznikom
njegovega varstva (tretjo nedeljo po

299

veliki noči). Popolnoma odpustek pa
zadobijo vsi, ki ta dva praznika prej¬
mejo sv. zakramente in te molitve od¬
molijo. Kteri pa vsak dan te molitve
opravljajo, se lahko vdeležijo popol¬
nega odpustka en dan v mescu, ktere-
gakoli si z volijo, a ko prejmejo sv. za¬
kramente in v namen sv. očeta molijo.

Papež Gregor XVI. je 22. Pro¬
sinca 1836 dodelil te odpustke vsem
vernim, kteri sedem nedelj zaporedoma
opravijo te molitve. In sicer 300 dni
vsako nedeljo; zadnjo nedeljo pa po¬
polnoma odpustek, ako se spovejo in
sv. Obhajilo prejmejo.

Sv. oče Pij IX. pa je dovolil
1. Svečana in 22. Sušca 1847 po¬
polnoma odpustek vsako teh sedem
nedelj, ktere si kdo, kedarkoli čez
leto, odloči v posebno češenje svetega
Jožefa; samo, da morajo zaporedoma
biti, in da verni te molitve opravijo
in sv. zakramente prejmejo in v očitni
cerkvi v namen sv. očeta molijo.

300

Kteri pa brati ne znajo, ali teh
sedem molitev v čast sedmerih terpljenj
in veselj svetega Jožefa opraviti ne
morejo, zamorejo tam, kjer se ta po¬
božnost očitno ne obhaja, vendar teh
odpustkov se vdeležiti, ako molijo se¬
dem očenašev, sedem češenasimarij
in čast bodi ... in tudi druge pogoje
spolnijo.

Sv. oče Pij IX. je hotel tako v
sercih pravovernih kristjanov obuditi
in pospešiti češenje čistega ženina
preblažene Device Marije. In prav
obilno so se poprijeli pobožni krist-
janje te lepe duhovne vaje. Pa tudi
neštevilne so milosti, prečudne so
ozdravljenja in spokorjenja, ktere so
pravoverni s to pobožnostjo dosegli.

Prav in koristno je, s to pobož¬
nostjo častiti svetega Jožefa in se
njegovi mogočni priprošnji priporočati,
kadar kdo želi kako posebno milost,
telesno ali dušno dobroto pridobiti.
V sleherni, dušni ali telesni potrebi

301

po tej poti naj bolj gotovo pomoč
zadobimo. Vsako teh odbranih nedelj
opravi spodej postavljene molitve v
čast sedmerim terpljenjem in veseljem
svetega Jožefa. Te nedelje pa morajo
zaporedoma biti.

Kdorkoli ljubi in časti Marijo,
ljubi in časti tudi svetega Jožefa; in
spodobi se, da svojemu imenitnemu
patronu in varhu saj enkrat vsako
leto skažemo s to lepo pobožnostjo
svojo ljubezen, svojo vdanost in svojo
hvaležnost za dobrote, ktere nam je
sveti Jožef že skazal. In ravno ta
hvaležnost bo zdaten in gotov pripo¬
moček, da bomo na njegovo priproš¬
njo dosegli nove milosti Božje.

302

Molitve

v čast sedmerih žalost in sedmerih veselj
svetega Jožefa.

1 .

0 prečisti ženin presvete Device
Marije, častiti sveti Jožefi Kakor ve¬
lika je bila skerb in britkost tvojemu
sercu, ko nisi vedel, bi li svojo neo-
madežano nevesto vzel k sebi ali jo
zapustil 5  tako neskončno pa je bilo
veselje, ko ti je Gospodov angel ve¬
ličastno skrivnost včlovečenja razodel.

Zavoljo te tvoje žalosti in
zavoljo tega tvojega veselja te
prosimo, tolaži in napolni naše
serca zdaj in v naših smertnih
bolečinah s tolažbo pravičnega
življenja in sv. smerti, ki naj
bo podobna smerti tvoji v pri-
čujočnosti Jezusovi.

Oče naš .. . češena si Marija ...
čast bodi Očetu ...

303

2 .

O presrečni očak, častiti sveti
Jožef! izvoljeni rednik včlovečene Be¬
sede! žalost, ktero si občutil, ko je
bilo Dete Jezus v toliki revšini rojeno,
se je zdajci premenila v nebeško ra¬
dost, ko si zaslišal hvalno angelsko
petje in si vidil slavo razsvetljenega
svetega večera.

Zavoljo te tvoje žalosti in
zavoljo tega tvojega veselja te
prosimo, sprosi nam to milost,
da bomo po dokončanem popo¬
tovanji tega življenja vredni, da
bomo poslušali hvalno petje an¬
gelsko in vživali blišobo nebe¬
škega veličastva.

Oče naš . .. češena si Marija .. .
čast bodi Očetu ...

3 .

Pokorni spolnovavec Božje zapo¬
vedi, častiti sveti Jožef! predraga Kri,

304

ktero je Božje Dete, naš Zveličar pri
obrezovanji točilo, je tvoje serce pre¬
sunilo 5 pa ime Jezus, ktero si mu ti
dal, je tvoje serce utolažilo in z ve¬
seljem napolnilo.

Zavoljo te tvoje žalosti, in
zavoljo tega tvojega veselja te
prosimo, sprosi nam to milost,
da se svoje življenje obvarujemo
vsega greha, in s presladkim
Imenom v svojem sercu in v
svojih ustih se ločimo s tega
sveta.

Oče naš...  češena si Marija . . .
čast bodi Očetu ...

4 .

Prezvesti svetnik, ki si se vde-
ležil skrivnosti našega odrešenja, ča¬
stiti sveti Jožef! Simeonovo preroko¬
vanje o terpljenji, ktero bo zadelo
Jezusa in Marijo, ti ji smertne bolečine
napravilo; pa z blaženim veseljem si

305

bil napolnjen, ko si spoznal zveličanje
in častitljivo vstajenje neštevilnih duš,
ki so se ga vdeležile po prerokovanji
tega terpljenja.

Zavoljo te tvoje žalosti, in
zavoljo tega tvojega veselja
te prosimo, sprosi in pridobi
nam to milost, da bomo prišteti
njim, ki bodo po zasluženji
Jezusovem in na priprošnjo
Marijno častitljivo od smerti
vstali!

Oče naš ... češena si Marija ...
čast bodi Očetu ...

5 .

Cujoči varil in priserčni prija-
tel včlovečenega Sinu Božjega, častiti
sveti Jožef! kako si se trudil, da
si Sinu Najvišega hranil in redil,
zlasti še, ko si z njim v Egipt bežati
moral; pa kako velika je bila tvoja
tolažba, ko si svojega Boga vedno

306

pri sebi imel in si vidil, kako so se
rušili pred njim egiptovski maliki.

Zavoljo te tvoje žalosti in
zavoljo tega tvojega veselja te
prosimo, sprosi nam to milost,
da se peklenskega sovražnika,
zlasti v begu nevarnih prilož¬
nost, ogibamo, in da se v našem
sercu vsi maliki posvetnega na¬
vezovanja zrušijo, da se Jezusu
in Mariji popolno vdamo, da le
za nji živimo in z njima srečno
umremo.

Oče naš ... češena si Marija ...
čast bodi Očetu ...

6.

Pozemeljski angel, častiti sveti
Jožef! stermeče si gledal, kako je
kralj nebeški tvojim migljejem bil
pokoren. Ko si nazaj iz Egipta šel,
je bilo tvoje veselje skaljeno zavoljo

307

strahu pred Arhelajem; angel pa te
je potolažil in veselo si prebival v
Nazaretu z Jezusom in z Marijo.

Zavoljo te tvoje žalosti, in
zavoljo tega tvojega veselja te
prosimo, sprosi nam to milost,
da bodo naše serca proste vse¬
ga škodljivega straha, in da se
vedno veselimo v miru dobre
vesti, da z Jezusom in z Marijo
sklenjeni živimo in z njima zdru¬
ženi se s tega življenja ločimo.

Oče naš ... češena si Marija ...
čast bodi Očetu ...

7 .

Podoba vse svetosti, častiti sveti
Jožef! ko si brez svojega zadolženja
Dete Jezusa zgubil iu si ga s pre¬
veliko žalostjo tri dni iskal, da si
z veseljem in radostjo v tempeljnu
med učeniki našel njega, ki je živ¬
ljenje tvoje.

308

Zavoljo te tvoje žalosti, in
zavoljo tega tvojega veselja te
prosimo z ustmi in s sercem,
govori za nas, da nikdar z ve¬
likim grehom Jezusa ne zgu¬
bimo. Ako bi se pa to v našo
preveliko nesrečo zgodilo, nam
sprosi, da ga neutrudljivo z ne-
pretergano bolečino išemo, da
ga zopet dobimo in se njegove
milosti veselimo zlasti še v tre¬
nutku naše smerti, da z njim v
nebesa gremo, ga vso večnost
vživamo in s teboj slavo njego¬
vega usmiljenja prepevamo.

Oče naš ... češena si Marija ...
čast bodi Očetu ...

Jezus je nastopil takrat svoje
trideseto leto5 in menili so, da je
sin Jožefov.

309

Prosi za nas, sveti Jožef!

Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

O Bog, kteri si v svoji nam
nerazumljivi previdnosti svete¬
ga Jožefa zvolil ženina svoji
presveti porodnici; prosimo te,
dodeli nam, da nam je priproš-
nik v nebesih on, kterega tu
na zemlji svojega varha ča¬
stimo’, ki živiš in kraljuješ od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Devetdnevnica

v čast svetemu Jožefu.

(Ako imaš kaj posebnega na
svojem sercu, te tare velika britkost

310

ali težava, ali bi kako posebno milost
rad prejel; priporoči to svojo pri-
serčno željo svetemu Jožefu. Po stari
keršanski navadi opravi njemu v čast
devetdnevnico, to je devet dni zapo¬
redoma prosi svetega Jožefa, naj bo
tvoj priprošnik, tvoj srednik pri Bogu.
In ako je tvoji duši v zveličanje, boš
gotovo uslišan. In v ta namen opravi
naslednje molitve:)

Priprava.

(To molitev vsak dan moli.)

Z otroškim sercem pridem
k tebi, o sveti Jožef, ti zvesti
rednik mojega Zveličarja Je¬
zusa Kristusa! in te priserčno
prosim, da mi v sedanji brit-
kosti pomagaš in za me prosiš.
Terdno zaupam, da s svojo
mogočno priprošnjo vse pre-
moreš pri Bogu, ki te je iz-

311

volil rednika svojemu prelju¬
bemu Sinu.

O presrečni svetnik! ki si
nebeško Dete z njegovo Ma¬
terjo vred obvaroval zalezo¬
vanja njegovih sovražnikov, ki
si ga z neutrudljivo delavnostjo
redil, ga na vseh potih z oče¬
tovsko skerbjo spremljeval in
obvaroval; zavoljo Jezusa in
Marije sprejmi tudi še mene v
svojega rejenca in pomagaj mi
zdaj v moji zadregi s svojo
mogočno priprošnjo. Neskončno
dobri Jezus, ki te je tu na
zemlji kot svojega očeta ljubil
in častil, ti tam v nebesih nič
odrekel ne bo. O koliko pobož¬
nih duš, ki so v svojih brh¬
kostih in stiskah k tebi se za¬
tekle, je že v svojo tolažbo spo-

312

znalo, kako dober, kako mil in
radodaren si. Vsi, ki so pri tebi
pomoči iskali, so se prepričali,
kako koristno in zdatno se za
nje poteguješ ; vsi so spoznali,
kako mogočen si in kako rad
pomagaš njim, ki s potertim in
žalostnim sercem pomoči in re-
šenja išejo pri tebi.

Zato se tudi jaz zatečem k
tebi, o prečastiti rednik Jezusov,
o prečisti ženin Marijin, ter te
ponižno prosim, zavoljo pri-
serčne ljubezni, s ktero si tu
na zemlji ljubil Jezusa in Ma¬
rijo, mi pomagaj v tej moji ime¬
nitni zadevi in po Jezusu in
Mariji mi sprosi od večnega
Očeta to milost ....  Ako le
eno besedo rečeš zame, bo moj
usmiljeni Jezus milostljiv meni

313

in me bo blagoslovil in po¬
krepčal in umiril mojo nepo-
kojno dušo. Vesel bom potem
njega in tudi tebe in tvojo pre-
blaženo nevesto, mojo preljubo
Mater, hvalil in častil. Amen.

(Zdaj moli trikrat: Oče naš ...
češena si Marija... čast bodi Očetu ...
v čast Jezusu, Mariji in svetemu Jo¬
žefu. Moli še, ako ti okolišine dopustijo,
litanije k svetemu Jožefu ali ktero
drugo molitev, ktero si zadej v teh
bukvicah zvoliš. Potem pa še na¬
slednjo :)

Molitev.

O sveti Jožef! tebi je bil
Jezus tu na zemlji pokoren,
skazoval ti je vedno posebno
ljubezen in spoštovanje; tudi
zdaj ti nič odrekel ne bo tam
v nebesih, ker ti plačuje z

Vijolico- 14

314

večno slavo tvoje zasluženje.
O ljubi moj sveti Jožef! prosi
torej za me, in pred vsem mi
sprosi to milost, da resnobno
zaničujem in se skerbno varu¬
jem vsega greha; zlasti pa še
tega . . . Potem mi sprosi, da
bogoljubno živim, vseh nevar¬
nost in grešnih skušnjav se
ognem; in ako je Božja volja
in je meni v zveličanje, sprosi
mi tudi to milost, za ktero te
posebej te tebi posvečene dni
prosim . . . Vendar se v tem
in v vsem vsega in popolnoma
podveržem naredbi in previd¬
nosti Božji. Amen.

Sklep.

O sveti očak! veš torej
zdaj, kaj me skerbi in teži,

315

znana ti je moja stiska in brit-
kost. Še enkrat položim svojo
prošnjo v tvoje očetovske roke.
Ti pa jo izroči svojemu pre¬
ljubemu rejenčeku; podpiraj in
priporoči jo posebej s svojo
mogočno priprošnjo. In kakor
bo njegova presveta volja Božja,
naj se zgodi! Njegova presveta
volja naj bo hvaljena in češena
na vse večne čase! Amen.

V vsem, kar mi mili Bog
pošlje, če tudi križ in terpljenje,
in vselej bom hvalil in prepeval
usmiljenje Gospodovo, ki je
večno. Zato te še posebej pri-
serčno prosim, o moj pomočnik
in varh, sveti Jožef! sprosi mi
vdanost v voljo Božjo, poter-
pežljivost v terpljenji in pa

14 *

316

srečno zadnjo uro, da te enkrat
pri tvojem Božjem Sinu v ne¬
beškem veličastvu hvalim in ča¬
stim, na vse večne čase. Amen.

Molitev k svetemu Jožefa.

(V kaki posebni zadregi.)

O sveti Jožef! moje za¬
upanje v tebe je veliko. Dobro
vem, da vse premoreš pri Je¬
zusu, svojemu rejencu. On, ki
ti je tu na zemlji pokoren bil,
ti tam v nebesih dodeli vse,
karkoli ga prosiš.

Zato tebi izročim svojo
britkost; in za terdno pričaku¬
jem, da mi boš pomagal. Povej
mojemu Zveličarju, kaj me teži,
in sprosi mi to milost ... Ob
enem mi pa sprosi tako vda¬
nost v voljo Božjo, kakoršno si

317

ti "tu na zemlji imel. Tudi mi
sprosi resnično ljubezen do Bo¬
ga, da mi bo vse v dobro teknilo.

O da bi moja naj veči sfeerb,
da bi moje edino hrepenenje bilo,
spoznati in zvesto spolnovati
voljo Božjo! K temu me vnemaj
s svojim zgledom in me podpi¬
raj s svojo mogočno priprošnjo.
In zdaj vso svojo britkost z
otroškim zaupanjem izročim tvo¬
jemu očetovskemu sercu; in
mirno in vdan v voljo Božjo
hočem pričakovati spolnjenje
tvoje priprošnje. Amen.

Druga molitev k svetemu Jožefo.

(V kaki veliki sili moli devet dni zaporedoma
ter se izroči svetemu Jožefu.)

Sveti Jožef, ti od Boga
z voljeni varh in rednik Božjemu

318

Detetu Jezusu, zvesti ženin Ma¬
teri našega Zveličarja! z otro¬
škim sercem se zaupljivo zatečem
k tebi, svojemu zvoljenemu pa-
tronu in priprošniku pri Bogu,
ter te v svoji sili ponižno pro¬
sim, podpiraj me s svojo pri¬
prošnjo, da bo Bog uslišal mojo
molitev in mi pomagal v sedanji
nadlogi.

Vem in spoznam, da sem
grešnik in da nisem vreden, da
bi se Bog ozerl na me. Zato
se obernem k tebi 5 bodi mi do¬
ber priprošnik. O sveti Jožef!
ti si v svojem življenji veliko
skerbi, britkost in terpljenja
imel. Dobro torej veš, kako
hudo je potertemu in užaljene¬
mu sercu. Sej tudi tvoje po-
zemeljsko popotovanje je bilo

319

s ternjem posuto; tudi ti si z
Jezusom in z Marijo živel v
britkosti in težavah; o zato za¬
upljivo kličem k tebi, bodi mi
pomočnik, bodi mi priprošnik pri
Jezusu, tvojem Božjem Sinu.

O veliki in mogočni priproš¬
nik ! ti si tako blizo pri sedežu
Božjem; tvoja priprošnja je mo¬
gočna pri Bogu; zato mi moje
poterto in užaljeno serce tako
glasno in zaupljivo pravi: „Pojdi
k Jožefu, k pravičnemu, kte-
remu je bil izročen sam Sin
Božji in nevesta svetega Duha.
O sveti Jožef! svoje roke po¬
vzdigujem k tebi in te priserčno
prosim: Oh, ozri se z visokih
nebes na me in potolaži in u-
miri moje zbegano serce.

320

Na pervo mi sprosito milost,
da ljubim svojega Boga s tako
čisto in priserčno ljubeznijo, s
kakoršno si ga ti vselej ljubil.
Sprosi mi solze prave pokore,
da svoje storjene grehe resnično
obžalujem. Obudi v meni živo
vero, terdno zaupanje in gorečo
ljubezen. Sprosi mi pa še posebej
to milost, za ktero te v britkosti
svojega serca zdaj prosim . . .

Sveti Jožef! ti si jih brez
števila prečudno uslišal, ki so v
svoji britkosti, v svoji nadlogi
ali težavi k tebi se zatekli $ oh,
boš li mene pervega odpravil?
O tega ne! Imej usmiljenje z
menoj v tej moji britkosti, v kteri
kličem k tebi, in se zaupljivo
zanesem na tvojo mogočno pri¬
prošnjo.

321

In da bo moja prošnja Bogu
dopadljiva; zato v imenu Jezu¬
sovem molim trikrat: Oče naš...
češena si Marija . . . čast bodi
Očetu . . .

Tridnevnica

v čast svetemu Jožefu.

(Med tridnevnico v čast svetemu
Jožefu si živo pred oči postavimo pre¬
srečno Nazareško hišieo. Mislimo si,
da smo tako srečni, da smo v sredi
presvete družine, da nas vodi sveti
Jožef, kot dober, skerben hišni gospodar.
In njemu izročimo svojo dušo in svoje
telo, da skerbi za nas v življenji in
našo smertno uro.)

14 **

1. dan.

322

Pomisli, kako dobro je, ako te
vodi sveti Jožef.

1. Naj viši čast, ktero kedaj
človek doseči zamore, je čast, ktero
ima preblažena Devica Marija, ker je
Mati Božja. Njej naj bližej je pa
rednik Jezusov. Ker je pa vsegamogočni
Bog svetega Jožefa k tej časti po¬
vzdignil, mu je ravno zato tako velike
in posebne milosti dodelil, da za Ma¬
rijo ni nihče toliko pripomogel, da je
Jezus na to zemljo prišel, kakor ravno
sveti Jožef.

Po misli cerkvenih učenikov je
sveti Jožef zaslužil s svojo svetostjo,
da je bil rednik Jezusu in ženin njegovi
presveti Materi Mariji. In potem je
bilo njegovo zasluženje primerjeno nje¬
govi visoki službi, njegovi imenitnosti;
in njegova visokost je bila tako ime¬
nitna, da Vsegamogočni nobene stvari

323

ni mogel tako povzdigniti, ki bi ne bila
Jezusu podobna in Mariji enaka.

Ako ga je Bog tako visoko po¬
vzdignil, koliko spoštovanje, koliko če-
šenje smo še le mi dolžni temu pre¬
slavnemu očaku?

O veliki svetnik! sprejmi
moje ponižno počešenje, sprejmi
moje priserčne vošila! In ti, o
neskončno modri Bog, bodi hva¬
ljen in česen, da si zmed vseh
druzih zvolil svetega Jožefa in
mu odločil to prečastno službo!
Iz dna svojega serca se ti
zahvalim za to.

2. Ker je pa sveti Jožef tako
visoko postavljen, ker ga je Bog sam
tako visoko povzdignil, je pa gotovo,
da za Marijo nima nihče več moči do
Jezusa, kakor ravno on; pa tudi to
je gotovo, da za Marijo nihče toliko
ne hrepeni po zveličanji naših duš,

324

kakor sveti Jožef. In zares! kako bi
nek Jezus kaj odrekel njemu, kterega
svojega očeta imenuje? Kakor očetovo
povelje sprejme Jezus prošnje, s kte-
rimi sveti Jožef za nas prosi. Sveti
Jožef ne prosi, pravi učeni Gerzon,
on vreduje.

Sveti Jožef pa tudi ve, da ravno
zato je bil tako visoko povzdignjen,
zato je imenovan oče Zveličarja na¬
šega, da zveršuje delo zveličanja. In
zato ima priserčne želje, da bi rešil,
da bi zveličal naše duše. Za nas bije
njegovo serce, za nas prosi in skerbi;
vsa njegova moč in vsa njegova lju¬
bezen je obernjena le za nas; če se
le mi ne ustavljamo, če le mi ne¬
vredni nismo njegove očetovske skerbi.

O kako dobro, o kako koristno
je torej, ako se svetemu Jožefu posebno
posvetimo, ako v njegovem varstvu
živimo in v družbi Jezusa, Marije in
svetega Jožefa umremo! Sej ni veči
časti, ne veči sreče na zemlji.

325

O moj Bog, žal mi je, da
sem si do zdaj tako malo pri¬
zadeval, da bi bil vreden te
velike milosti, te posebne sreče.

3. (Ta sreča, ta milost pač za¬
služi, da se mi nekoliko potrudimo
za njo. Pričnimo s tem, da odvernemo
vse, kar bi žaliti zamoglo njega, ali
njegovega nebeškega Sina, ali njegovo
prečisto nevesto. Imejmo pa priserčne
želje, da bi bili pri skerbi za svoje
zveličanje vredni njegove ljubezni in
njegovega očetovskega varstva. Od¬
krijmo in pokažimo mu nevarnost,
v kteri smo zavoljo svoje lastne sla¬
bosti in zavoljo sile svojih sovražnikov,
ki vedno preže, kako bi našo dušo
pogubili. Prosimo ga priserčno in
neprenehoma, naj nas sprejme v sveto
družino, da smo pod njegovim vod¬
stvom v gotovem zavetji, da služimo
Jezusu in Mariji in z vso skerbjo de¬
lamo za zveličanje svoje duše.)

326

O sveti Jožef, dodeli mi to
veliko milost, in sprejmi me v
svoje posebno varstvo! O veliki
očak, ako me sprejmeš med
svojo družino, ti obljubim, da
se hočem podvreči vsemu, kar¬
koli boš zapovedal. Tvoje po¬
velja hočem spolnovati$ vse
svoje moči bom napel, da bom
hodil po stopinjah tvojega pre-
ljubeznjivega Sina Jezusa Kri¬
stusa, in tvoje prečiste neve¬
ste Device Marije, ko bom za te¬
boj hodil. O sveti Jožef, naj bom
tvoj zvesti služabnik! Amen.

2 .  dan.

Pomisli, kaj ti je storiti, da boš
med sveto družino vzet?

Ako se hočeš udinjati med sv.
Nazareško družino, ako hočeš biti

327

njen ud; moraš najpoprej vedeti,
kako v tej družini živijo, in kakšne
lastnosti moraš imeti; ali, ti moraš
vedeti, kteri so potrebni pogoji, da
boš tej presveti družini prištet?

1. Pervi pogoj je, da za terdno
skleneš, tiho, ponižno, pred svetom
skrito živeti. To pa zato, da boš po¬
snemati zamogel nebeško poniževanje
Jezusa, Marije in Jožefa. Ta sveta
družina hoče, da svet nič za te ne
ve, da te nihče drugi ne pozna, kakor
le Bog. Nihče naj o tebi ne govori,
in ti se za druge nič ne meni.

Zdaj pa dobro pomisli: Si li do
zdaj si prizadeval, da svoje serce od-
tergaš vsemu, kar svet ljubi, kar svet
visoko ceni? Zlasti še preglej, si li
vselej zavergel nečimurno željo, da bi
te svet hvalil, povzdigoval, od tebe
slavno govoril, da bi pred ljudmi kaj
veljal? Si li prizadevaš, da bi le Bogu
samemu dopadel? Imaš li kdaj resnične
želje, da bi bil pred svetom ponižan,

328

da bi bil svetu nepoznan, da bi živel
le na tihem? da bi svet o tebi nič
ne govoril ? In vendar moraš tak biti,
ako hočeš biti ud prečešene Nazareške
družine).

O .Jezus, vem in spoznam
da v tvojem ponižanji je tvoja
prava velikost in slava. Tudi
moje resnične želje naj za na¬
prej bodo le te, da bom s teboj
ponižan in zaničevan. O Jezus,
daj mi to milost na prošnjo tvoje
preblažene Matere in tvojega
presvetega rednika!

2. (Drugič moraš svojo lastno
voljo odložiti, po zgledu Božjega Zve¬
ličarja, ki je v vsem bil pokoren Ma¬
riji in Jožefu. Vse čudeže njegovega
skritega življenja do njegovega tride¬
setega leta, dopove sv. pismo s temi
besedami: „On jima je bil pokoren".
S tem nam pokaže veljavo in lepoto

329

sv. pokoršine. In perva naloga, ktero
mu je njegov nebeški večni Oče dal, ko
je na ta svet prišel, je bila, da ni druzega
nič storil, kakor le, kar mu je bilo za¬
povedano. In zdaj pomisli, kako je s te¬
boj ? Si li tudi ti pokoren, kakor tvoj
učenik in Gospod? Vse bogoljubne mi¬
sli, ktere imaš, vse povelja, ktere dobiš,
naj bo od ktere strani koli, so sredstvo,
kterega se Bog posluži, da nam svojo
prečešeno voljo razodeva, so pa tudi
prilike, ktere nam daje, da pokažemo
svojo vdanost, svojo pokoršino. — Si
li vselej te prilike dobro porabil? Ti
vest ne očita marsiktere zanikernosti,
morebiti celo kljubovanja in nepo-
koršine? Glej! Bog je pokoren slabemu,
umerljivemu človeku, ti pa ubog červ
te zemlje se pa ustavljaš naredbam in
zapovedim vsegamogočnega Boga. Ka-
košna zaslepljenost!

O Jezus, ozdravi me, in do¬
deli mi to milost, da se za na-

330

prej radovoljno podveržem tvo¬
jim naredbam, ter se vadim
vesele, urne in velikodušne po-
koršine, ktere si nas ti tako
lepo učil.

3. (To pa še ni vse. Da boš
imel potrebne lastnosti, ktere zahteva
služba v Nazareški hišici, moraš k po¬
nižnosti in pokoršini pridjati še čistost
serca. O tem moraš marsikaj popraviti
in prenarediti. Ako se usedeš pred
to prečisto in presveto ogledalo, ki
ga „Jezus, Marija, Jožef" imenujemo,
boš na svoji duši in na svojem telesu
marsikteri madež zapazil. — Le živo
se v duhu postavi v Nazareško hišico.
Sveto se oziraj in skerbno glej, in
vidil boš le prečisto in presveto ob¬
našanje, pobožno tihoto, neutrujeno
delavnost in vedno molitev. Tu ni
nobenega prostora radovednosti, ne po¬
svetnosti, ne lenobi. Vse je le o Bogu;
vse le za Boga).

331

O moj Bog 1 ! kako velik je
prepad, ki me loči od Jezusa,
Marije in Jožefa! In vendar že¬
lim biti ud te presvete družine;
s to družino hočem živeti in u-
mreti. O Jezus, Marija, Jožef!
pomagajte mi; ponižno vas pro¬
sim, pomagajte mi, da iztrebim
iz svoje duše vse, kar jo kaj
omadežati zamore! Pomagajte
mi, da bo moje serce enako va¬
šim presvetim Sercem! Jezus,
Mai ija, Jožef, sprejmite me, da
postanem resnični ud vaše pre¬
svete družine.

3. dan.

Premisli nagibe, zakaj moraš pri-
serčno Meti, da pod varstvom sve¬
tega Jožefa živiš v sv. družini.

1. Naj veči nesrečnež je, kdor
živi v trinoškem jarmu tega sveta.

332

Delež nesrečnim sužnjim tega sveta je,
da nečimurnost ljubijo, laži išejo, v
slepem dirjanji živijo in v obupnosti
umerjejo. Mar ni vsega milovanja
vredna duša, vstvarjena po podobi
Božji, vstvarjena za Boga, pa se peha
in peha, neumno povzdiguje, za votlimi
penami dirja, si upanje dela, zlate
gradove zida, ki jih nikdar ne bo do¬
segla, ki se noč in dan žene po ne-
čimurnosti tega sveta, ki je nikdar
nasitila ne bo, je nasititi ne more?
Mar me ne bo sram, da sem oslepljen
te posvetne nečimurnosti, iskal tudi
jaz le v minljivih stvareh svoje sreče ?
In pri vsem tem je moje serce ostalo
le prazno, nenasiteno, nemirno).

O moj Bog 1 , hvala ti bodi,
da spoznam svojo slepoto! O
srečna luč sv. vere, ki me uči,
da vse na zemlji je nečimurno!
Le tebe, o moj Bog, hočem lju¬
biti, le tebi hočem služiti! Zato

333

se odpovem za vselej vsemu po¬
svetnemu ter se vsega izročim
v skerbno vodstvo svetemu Jo¬
žefu. On mi bo pokazal, on mi
bo pridobil v družbi Jezusa in
Marije pravo srečo, ktere sem
tako dolgo zastonj iskal. O sveti
Jožef, ne zaverzi me!

2. (Je pa še druga, ravno tako
sramotna sužnost, ki je v tem, da je
človek suženj sam sebi, to je, suženj
svoje volje, svoje terme, svoje ošab¬
nosti. Kdor se blaženemu jarmu sv.
pokoršine ne vda, kdor se nikomur
voditi ne pusti, ldor le svojeglavno
živi, bo gotovo v to brezno zabredel.
Da se obvarujem te nesreče, hočem
stopiti v sv. družino, kjer je sveti Jo¬
žef gospodar, da v resnični pokoršini
ne zgrešim nikdar več pota svojega
zveličanja. Torej se odpovem vsem
željam neodvisnosti, vsi nepokoršini,

334

vsi svojeglavnosti. Po zgledu Jezusa,
Marije in Jožefa hočem pokoren biti,
pokoren do smerti.

3. Ako ravno ima naš Božji
Zveličar svoje veselje, biti med člo¬
veškimi otroci, „moje veselje je, bivati
s človeškimi otroci" (Preg. 5, 31.); je
pa ravno tako gotovo, da posebno ljubi
čiste duše, ktere s svojimi presladkimi
tolažbami osiplje, kakor nekdaj svo¬
jega ljubljenca sv. Janeza. To pa vemo,
da čistost duše je pogoja, ki je bistveno
potrebna vsacemu, kdor hoče živeti v
družini Jezusa, Marije in Jožefa. V
tej presveti družini so nam hranjene
vse ljubeznjive bogastva prečešenega
Jezusovega Serca; tu nas čaka vse
čisto veselje, ki teče iz tega neusah¬
ljivega studenca; tu nas čaka vsa
ljubeznjivost angelske kraljice in varha
prečiste neomadežane Device).

O moj Bog, da vendar ni¬
sem že poprej spoznal te ne-

335

zmerno velike sreče, biti v var¬
stvu svetega Jožefa, živeti
s presveto Nazareško družino!
Vem in spoznam, da nimam vseh
potrebnih pogojev, da bi lahko
stopil v družbo vse popolnosti,
kjer je ponižnost, pokoršina in
čistost sama. Pa, o moj Bog!
imej usmiljenje z menoj, bodi
milostljiv moji slabosti, in kar
ne premorem s svojimi močmi,
mi dodeli po zasluženji Jezusa,
Marije in Jožefa. Amen.

(Tridnevnico končaj, ako je le
mogoče, s sv. Obhajilom, in slednjič
se svetemu Jožefu posveti. Zato moli
naslednjo:)

Molitev.

Prečastiti sveti Jožef, pre¬
čisti ženin Matere Božje, rednik

336

Jezusov, varh vseh, ki se ti iz-
ročujejo! jaz I. se z vsim mo¬
gočim češenjem veržem k tvojim
nogam, v duhu tiste ljubezni,
ktero ti je izkazal večni Oče,
ko je tvoji očetovski skerbi iz¬
ročil svojega ljubeznjivega Sina
in njegovo presveto, čisto in
neomadežano, deviško Mater
Marijo, ter te danes v pričo
Jezusa in Marije, vpričo vseh
nebeških prebivavcev izvolim
za zmiraj svojega vodnika in
učenika.

Tvoji dobroti in tvojemu po¬
sebnemu varstvu priporočim in
izročim svojo dušo in svoje telo,
vse svoje djanje in nehanje, vse
trenutke svojega življenja, zla¬
sti še tiste, ko bo šlo za moje
večno življenje. Sprejmi me, o

337

prosim te, sprejmi in prištej me,
o moj ljubeznjivi oče, svojim
zvestim služabnikom, ne zaverzi
me, če sem tudi zares naj ne-
vrednejši zmed vseh tvojih ča-
stivcev!

Za terdno obljubim, da si
hočem prizadevati za vse ker-
šanske čednosti, zlasti še za ti¬
ste, ktere tako lepo zaljšajo pre¬
sveto Nazareško družino; in te
so: Ponižnost, pokoršina in
čistost. O velikisvetnik! bodi moč
mojim slabostim, upanje mojemu
trudu, tolažba mojemu djanju, pri-
bežališe mojim potrebam, pod¬
pora mojemu življenju in pomoč
o moji smertni uri. Naj si bom
kjerkoli in kakoršenkoli, vedno
naj bom tvoj. Tebe hočem kli-

Vijolice. 15

338

cati, tebe častiti, da boš Jezusa
in Marijo za me prosil. Noben
dan naj ne mine, da bi se
ne spominjal slovesne zaveze,
ktero ta trenutek storim in po-
terdirn. Vsak dan ti hočem slu¬
žiti; vsak dan te ljubiti; da te
enkrat vso večnost častim in
ljubim. Amen.

(Prav in koristno ti bo, ako vsak
dan opraviš to:)

Krajši molitev.

Preljubeznjivi sveti Jožef!
iz dna svojega serca ponovim
vdanost, s ktero sem se zave¬
zal, da hočem pod tvojim var¬
stvom, v tvoji presveti družini
Jezusu in Mariji služiti v poniž¬
nosti, pokoršini in čistosti. O ve¬
liki svetnik! sprosi mi to milost,

339

da nikdar ne pozabim, ljubiti
Jezusa in Marijo, da jima, ka¬
kor si ti, do smerti zvesto slu¬
žim. Amen.

Jezus, Marija, Jožef, vam
darujem svoje serce in svojo
dušo!

Jezus, Marija, Jožef, po¬
magajte mi v zadnjem smert-
nem boji!

Jezus, Marija, Jožef, naj se
moja duša loči z vami v miru!

(300 dni odpustkov.)

Teden,

svetemu Jožefu posvečen.

V nedeljo.

Pozdravim te, o preblaženi
svetnik! ti oskerbnik in varh

15 *

340

neprecenjenih, naj večih zakla¬
dov nebes in zemlje; ti rednik
njega, ki hrani vse stvari, ti
zvesti ženin Matere Božje, ki
si od vekomaj bil izvoljen v to
premastno službo, ki si bil to¬
liko srečen, da si redil, vodil
in objemal njega, po kterem je
toliko kraljev in prerokov hre¬
penelo, pa ga niso vidili. O
sveti Jožef! sprosi mi odpu-
šenje vseh grehov; sprosi mi
tudi to milost, da sem za na¬
prej vedno ponižnega in pripro-
stega serca, da si prislužim kraj
v nebeških stanovanjih. Amen.

V ponedeljek.

Pozdravim te, o preblaženi
sveti Jožef! ti si bil tako sre¬
čen, da si toliko let tu na zemlji

341

v premili prijaznosti živel z Bož¬
jim Sinom, ki ti je v prečudni
ponižnosti bil pokoren in te je
tako po otroško ubogal. Pre¬
lepo te prosim, sprosi mi to
milost, da vselej pobožno mo¬
lim. Bodi mi vodnik in učenik,
da ponižno z Bogom občujem,
da svojega serca na posvetno
nečimurnost ne navezujem, in
da z vso vnemo pazim na to,
da spolnujem voljo njega, ki
me je za se vstvaril, in ki me
s svojo pomočjo podpira, ako
je le pripravljeno moje serce.
Amen.

V torek.

Pozdravim te, prečisti ženin
Device Marije! ti edini si imel
to prednost, da si bil varh,

342

spremljevavec in ženin njej,
ki je kraljica nebes in zemlje,
ki je resnična Mati Sinu Bož¬
jega. Pridobi mi s svojo mo¬
gočno priprošnjo popolno čistost
serca, duše in telesa. Prosi pa
tudi nebeško kraljico, da me
vzame v svoje posebno varstvo;
da me sprejme v svojega po¬
hlevnega otroka. Amen.

V sredo.

Pozdravim te, o preljubez-
njivi sveti Jožef! ti si Božjemu
Sinu vse svoje moči posvetil; ti
si mu z vso ljubeznijo stregel;
ti si ga z vsim potrebnim pre-
skerbel 5 si ga na težavnem potu
v Egipt spremil; vse očetovske
dolžnosti do njega si na tanko
spolnoval. Sprosi mi to milost,

343

da v svojem sercu čutim in
vedno premišljujem, kaj je naš
Božji Zveličar v naše posve¬
čenje storil in preterpel; da
spomin njegovega terpljenja
nikdar iz mojega serca ne
zgine, da bom tudi deležen
sadu njegovega. Tudi to mi¬
lost mi sprosi, da bom na tanko
spolnoval vse dolžnosti svete
ljubezni do Boga in do bliž¬
njega. Amen.

V četertek.

Pozdravim te, o izvoljenec
Božji, preblaženi sveti Jožef!
ti si s presveto Devico v brit—
kosti svojega serca iskal svo¬
jega Božjega rejenčeka, ko je
vaji za en čas zapustil, dokler
ga nisi v Jeruzalemskem tem-

344

peljnu zopet našel. Potem si
priserčno z njim živel in si ga
s trudom svojih rok hranil in
preživih Ponižno te prosim,
s svojo priprošnjo in s pri¬
prošnjo svoje zveste neveste
mi sprosi nazaj vse milosti,
ktere sem s svojimi grehi iz¬
gubil; sprosi mi še posebno
to milost, da se z nobenim
razžaljenjem nikdar več ne
ločim od svojega Boga. Amen.

V petek.

Pozdravim te, o sveti Jožef,
ti ogledalo vseh čednost! ti si
poln zaslužen j, poln vseh čed¬
nost se ločil iz tega sveta.
Svojo dušo si izročil v roke
njemu, kterega si kot svojega
Sina izredil. Zdaj veličastno

345

kraljuješ z njim tam v nebesih.
O moj dobrotljivi oče! prosim
te, sprosi mi to milost, da me
ne zadene nagla in neprevi-
dena smert. Sprosi mi tudi to
posebno milost, da se, previ¬
den s sv. zakramenti, ločim
iz tega sveta, v živi veri, v
terdnem zaupanji in v goreči
ljubezni, pa z resničnim obža¬
lovanjem svojih grehov, da
milost najdem pred obličjem
svojega Boga, svojega Go¬
spoda in Sodnika. Amen.

V s aboto.

Pozdravim te, o presrečni
sveti Jožef, moj zvesti varh!
ti si imel veliko veljavo tu na
zemlji pri Sinu Božjem, včlo-

večenem zavoljo našega zve-

15 **

346

ličanja. Pa še veči veljavo imaš
zdaj tam v nebesih; tako da ti
nič ne odreče on, ki ti je tukaj
prostovoljno bil pokoren, ki je
že tukaj vse želje ti spolnil.
Tudi zdaj deli svoje milosti
vsem, za ktere ti prosiš. Zato
se ozri name, o moj dobrotljivi
oče, ker sem se tvojemu var¬
stvu posvetil, in sprosi mi pri
svojem Božjem rejencu ljube¬
zen, resnično pobožnost, no¬
tranjo zbranost in vse druge
čednosti, ktere so mi potreb¬
ne, da bogoljubno živim in
srečno umerjem in se vekomaj
s teboj veselim. Amen.

Navadne keršanske pobožnosti.

(Ko se prebudiš, se pobožno pre¬
križaj j potem zdihni:)

Čast Očetu, ki me je
vstvaril!

Čast Sinu, ki me je odrešil!

v

Čast sv. Duhu, ki me je
posvetil!

V imenu križanega Go¬
spoda Jezusa Kristusa pričnem
ta dan; on naj me blagoslovi,

348

varuje in pripelje v sveti raj.
Amen.

(Ko si se oblekel, pokropi se z
blagoslovljeno vodo, poklekni in moli:)

V imenu Očeta -j- in Sina
*j* in sv. -J* Duha. Amen.

Pridi, sv. Duh, in napolni
serca svojih vernih, in vžgi v
njih ogenj svoje ljubezni. Po¬
šlji svojega Duha, in oživeli
bodo; in prenovil boš obličje te
zemlje.

O Bog, ki si serca svojih
vernih z razsvetljenjem sv. Duha
podučil, daj, da v tem Duhu spo¬
znamo, kar je prav, ter se nje¬
govih tolažil vedno veselimo
po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

349

Moj Bog! k tebi se ozrem
to jutro; pervi zdihijej svojega
serca pošljem k tebi ter te pri¬
sebno prosim, posveti danes
vse moje misli, besede in djanja,
in milostljivo jih sprejmi v dar
moje ljubezni.

Moj Bog, verujem v te;
pomnoži mojo vero! Moj Bog,
upam v te; okrepčaj moje upa¬
nje ! Moj Bog, ljubim te iz ce¬
lega serca; vžgi mojo ljube¬
zen, da te vedno bolj in bolj
ljubim in raji umerjem, kakor
da bi te s kakim grehom raz¬
žalil! Molim te, o moj Bog!
z vso pobožnostjo, ki se tvo¬
jemu veličastvu spodobi. Za¬
hvalim te iz dna svojega serca
za vse milosti in dobrote, ktere

350

si mi že skazal; posebej še
se ti zahvalim za to, ker si
me nocoj to noč ohranil in me
vsega hudega obvaroval.

Moj Bog, naj spoznam tvojo
sv. voljo; in ti gospoduj in vodi
mojo voljo. Ves sem tvoj, in
tvoj hočem biti vekomaj.

Usmili se me, o Bog ! usmili
se me! Tvoja milost naj se raz¬
liva čez me, kakor jaz zaupam
v te! Gospod usliši mojo moli¬
tev, in moje vpitje naj pride
k tebi!

In ti preblažena Devica in
Božja porodnica Marija; in ti,
sveti Jožef, prečastiti rednik
Jezusa Kristusa; moj angel
varh, moj patron, in vsi izvo¬
ljeni Božji, prosite za me pri

351

sedežu Božjem, da mu danes
tako služim, kakor ste mu vi
služili, da bom enkrat tudi jaz
vreden, ga z vami vekomaj
častiti in hvaliti. Amen.

Angel Gospodov je oznanil
Mariji i. t. d.

O Gospod, daj vsem umer-
lim večni mir; in večna luč naj
jim sveti! Naj v miru počivajo!
Amen.

O sveti Jožef, varuj me;
varuj sv. cerkev! (50 dni odp.)

Sveti Jožef, prijate! pre¬
svetega Serca, prosi za nas!
(100 dni odp.)

Jezus, Marija, Jožef, vam
darujem svoje serce in svojo
dušo!

352

Jezus, Marija, Jožef, po¬
magajte mi v zadnjem smert-
nem boji!

Jezus, Marija, Jožef, naj se
moja duša loči z vami v miru!
(300 dni odp.)

(Kakor si začel dan z Bogom,
ga z Bogom tudi končaj. Ako ti je
kaj na tem ležeče, da svoje življenje
vedno boljšaš, in se pripraviš na
srečno zadnjo uro, opravljaj svoje
večerne molitve vselej kleče.)

Pridi sv. Duh in napolni
serca svojih vernih, in vžgi
v njih ogenj svoje ljubezni. Po¬
šlji svojega Duha in oživeli

353

bodo, in prenovil boš obličje te
zemlje.

Moj Bog 1 , iz celega svoje¬
ga serca te zahvalim za vse
dobrote, ktere si meni nevred¬
nemu danes in vse moje življenje
skazal. Vstvaril si me. Odrešil
si me po svojem edinorojenem
Sinu. Pravo vero in posveču¬
jočo milost svojo si mi dodelil.
Vsak trenutek mojega živ¬
ljenja je nov dar tvoje ne¬
skončne ljubezni, je nov dokaz,
da me zveličati hočeš. Kaj ti
hočem povcrniti za tolike in
tako mnogotere dobrote ? O
sprejmi mojo resnično in pri-
serčno zahvalo, in mojo oblju¬
bo, da ti hočem vedno hvale¬
žen biti.

354

Pa, o moj Bog 1  in moj
Gospod! kolikrat sem se zopet
danes pregrešil? kolikrat sem
te zopet razžalil? — O moj
Bog! žal mi je, iz celega serca
mi je žal, da sem tebe, pre¬
sladko in neskončno dobroto,
razžalil. Sovražim in zaničujem
vse svoje grehe in terdno skle¬
nem, da se hočem prej ko prej
spovedati in se s tvojo pomočjo
resnično poboljšati. Posebno se
hočem tega greha varovati....
in te priložnosti se ogibati....

O Jezus, moj Zveličar in
moj Odrešenik! v tvoje pre¬
sveto Serce izročim sebe in
vse svoje.

O Marija, Mati Božja, ti
brez madeža izvirnega greha

355

spočeta! prosi za nas grešnike
zdaj in našo sniertno uro.

O sveti Jožef! ti varh sv.
katoliške cerkve, varuj našega
sv. Očeta in nas!

Vsi angeli varhi in vsi svet¬
niki Božji prosite za me, da v
milosti Božji živim in umerjeni.

In duše vseh vernih mert-
vih naj po milosti Božji poči¬
vajo v miru! Amen.

v

Oče naš...  Cešena si Ma¬
rija . . . Verujem . . .

O ljubi sveti Jožef, varuj
me; varuj sv. cerkev! (50 dni
odpustka.)

Sveti Jožef, prijatel presve¬
tega Serca, prosi za nas! (100
dni odp.)

356

Jezus, Marija, Jožef, vam
darujem svoje serce in svojo
dušo!

Jezus, Marija, Jožef, po¬
magajte mi v zadnjem smert-
nem boji.

Jezus, Marija, Jožef, naj
se moja duša loči z vami v
miru! (300 dni odp.)

y  čast svetemu Jožefu.

(Ako ti je mogoče, bodi vsaki
dan pri sv. maši. Nič svetejšega, nič
boljšega nisi v stanu storiti. S to
nekervavo daritevjo prineseš Bogu dar,
ki v njegovih očeh neskončno veljavo
ima. Z daritevjo sv. maše njegovo
čast bolj poveličuješ, kakor z vsakim
drugim dobrim delom. Zraven pa
tudi lahko počastiš svojega patrona,
svetega Jožefa. In k temu naj ti
pomagajo naslednje molitve:)

Priprava.

0 moj Bog! v duhu resnične
molitve hočem biti pri tej sv.
maši. S tvojim mašnikom jo da-

358

rujem v tvojo slavo, v tvojo čast;
v zahvalo za vse meni pode¬
ljene dobrote in milosti; v za-
dostenje vseh mojih grehov; v
počešenje preblažene Device
Marije in njenega prečistega
ženina, svetega Jožefa; v zve¬
ličanje vsem, za ktere sem mo¬
liti dolžan; v blagor vsem ži¬
vim in v tolažbo ubogim dušam
v vicah.

Gospod, moj Bog! živo ve¬
rujem, da sv. maša je resnični
dar mesa in kervi Jezusa Kri¬
stusa, Sinu tvojega edinoroje-
nega. O da bi mogel pri tej
presveti daritvi biti, s toliko
pobožnostjo in s tolikim spošto¬
vanjem, kakor se tako visoki
skrivnosti spodobi! Gospod, do¬
deli mi k temu svojo pomoč! Ti

359

pa, o sveti Jožef, ti zvesta priča
in skerbni varh neskončne skriv¬
nosti včlovečenja Sinu Božjega,
sprosi mi to uro milost, da bom
pri tej skrivnostni daritvi s ti¬
sto priserčno ljubeznijo, ktere
je gorelo tvoje prečisto serce,
ko si Božje Dete na svojih ro¬
kah nosil. Amen.

Pristop.

Po prerokovanji stare za¬
veze je mogel biti Božji Zveličar
v Davidovem mestu rojen. In
res je bilo Božje Dete v Betle¬
hemu rojeno. Pa, oh! v revnem,
zapušenemhlevu! Marije in Jo-
žefa nikjer niso hotli pod streho
vzeti! „Zanje ni bilo prostora
v hiši,“ piše sv. Lukež. (2, 7.)

360

Res je, kar pravi sv. evangelist
Janez: „V svojo lastnino je pri¬
šel, in njegovi ga niso sprejeli. 44
(1, 11.) — Tudi jaz, o kolikrat
njegovega klica slišati nisem
hotel! kolikrat sem ga s svojimi
grehi, s svojo zanikernostjo
nehvaležno, nezvesto razžalil!

Kakor se mašnik, tam pred
altarjem, terka na svoje persi,
tako moram tudi jaz na svoje
pregrešno serce se udariti. O
sej spoznam svoj dolg — svoj
dolg — svoj veliki dolg! S
cestninarjem v -tempeljnu mo¬
ram klicati: „Gospod, bodi mi¬
lostljiv, meni ubogemu greš¬
niku! Usmili se me, o Bog!
po svoji veliki milosti, in po
obilnosti svojega usmiljenja iz¬
briši mojo hudobijo! 44  (Ps. 50.)

361

Ti pa, o sveti Jožef, sprosi
mi pri svojem Božjem rejenčeku
odpušenje vseh mojih grehov!
Sprosi mi tudi to posebno mi¬
lost, da svojega Boga nikdar
več ne žalim, da ga svojega
Gospoda in Odrešenika vedno
ljubim in njemu služim. Amen.

Gloria.

„Cast Bogu na visokosti,
in mir na zemlji ljudem dobre
volje! w  (Luk. 2, 14.)

Tako so prepevali nebeški
duhovi pri rojstvu Kristusovem.
Tudi jaz zedinim svoj glas s tem
veličastnim slavospevom, in v
svetem veselji zakličem: Go¬
spodu, našemu Bogu, naj bo
čast, hvala in zahvala zato, ker

Vijolice. 16

362

nas je obiskal! Vsem, tudi
meni je Kristus Jezus, Zveli¬
čar sveta, v Betlehemu rojen!

Z Marijo in z Jožefom, s
svetimi angeli in s pobožnimi
pastirji padem v duhu pred tebe,
o Božje Dete! Molim te kot
Sina nebeškega Očeta in kot
Sina preblažene Device. O ti
včlovečeni Bog! Jagnje Božje,
ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se me, in daj mi mir, kterega
si na zemljo prinesel.

Molitve.

Vsegamogočni, večni Bog,
ki si z volil svetega Jožefa, da
je hranil in varoval tvojega
Božjega Sina in njegovo pre-
blaženo Mater; hvalim in za-

363

hvalim teza vse milosti inspred-
nosti, ktere si temu prečasti¬
temu svetemu očaku skazal.
Prosim te, dodeli mi na prošnjo
tega velicega svetnika živo vero,
terdno zaupanje in gorečo lju¬
bezen do tebe. Daj meni in
vsem, ki so se moji molitvi pri¬
poročili, vse, kar potrebujemo
na duši in na telesi, in varuj
nas vsega hudega. Amen.

List.

Moj Bog! poklical si me k
spoznanju svoje svete postave,
ter si me tako odbral zmed ve¬
liko tisuč in tisuč ljudi, ki v te-
moti nevere še živijo. Z vsim
spoštovanjem in s hvaležnim
sercem hočem sprejeti vse svete

16 *

864

resnice, ktere so tvoji preroki
in aposteljni oznanovali in ktere
mašniki tvoje svete cerkve še
vedno učijo. Prosim te, dodeli
mi to milost, da ne poslušam le
tvoje postave, ampak da tudi po
njej živim. O da bi v tem po¬
snemal tvoje svetnike, tvoje iz¬
voljene, zlasti še Marijo in
svetega Jožefa; da bi stano¬
vitno hodil po njunem zgledu,
tebi zvesto služil in bi enkrat
vreden bil, vživati večno zve¬
ličanje ! Amen.

Evangeli.

O Božji Zveličar, ti si s
svojim naukom nam pot v ne¬
besa pokazal. Nihče ni tako
zveličansko učil, kakor ti; nihče

365

ni svojih naukov s toliko sve¬
tostjo in s tolikimi čudeži poter-
dil, kakor ti. Zares! le ti edini
imaš besede večnega življenja.

O moj Zveličar Jezus Kri¬
stus, daj mi to milost, da se ni¬
kdar ne sramujem tvojega sv.
evangelija. Povsodi in vselej
hočem tvoj sveti nauk očitno
spoznati ne le z besedo, ampak
tudi z djanjem.

Usmili se, o dobri pastir
naših duš, tudi krivovercev in
nevernikov, da se s tvojo po¬
močjo spreobernejo in v tebi in
v tvojem nauku svoje zveličanje
najdejo. Amen.

Vera.

Verujem v tebe, pravi troj-
edini Bog Oče, Sin in sveti

366

Duh, ki si vse vstvaril, vse
hraniš in vladaš, ki dobro pla-
čuješ, hudo kaznuješ. Verujem,
da se je Sin Božji včlovečil,
da nas je s svojo smertjo na
križi odrešil, in da nas sv. Duh
posvečuje. Verujem in spoznam
vse, kar si ti, o Bo g, razodel,
kar je Jezus Kristus učil, kar
so aposteljni oznanovali in kar
nam sv. rimska katoliška cerkev
verovati zapoveduje. Vse to ve¬
rujem, ker si večna resnica in
neskončna modrost, ki ne moreš
ne goljufati ne goljufan biti.
Iz celega serca se podveržem
vsemu, kar nam sv. cerkev po
svojem nezmotljivem,višjem uče¬
niku, rimskem papežu, verovati
veleva. V tej pravi katoliški veri
želim živeti in umreti. Amen.

367

Darovanje.

Vsegamogočni, večni Bog,
sprejmi ta dar, kterega ti s tvojim
mašnikom zedinjen darujem! Je
sicer ie kruh in vino; ali ta kruh
in to vino bo kmali spremenjeno
v pravo telo in v pravo kri Je¬
zusa Kristusa, tvojega Božjega
Sina. Ozri se torej milostljivo
in dopadljivo na ta čisti in neo-
madežani dar. Naj bo tebi v čast,
v poveličanje tvojim svetnikom,
nam pa v zveličanje in blagor!

S tem čistim darom ti pa
darujem tudi svoje revno in
grešno serce, ter te ponižno
prosim, posveti ga in očisti
ga vedno bolj in bolj vsega
greha; navdaj ga z resnič¬
nim kesanjem in vnemi ga

368

z ognjem svoje ljubezni. Vse
moje življenje naj bo, po zgledu
svetega Jožefa, tvoji službi po¬
svečeno. O Gospod! dodeli še
meni toliko vdanost in toliko zve¬
stobo, kakoršno si dal redniku
svojega Božjega Sina. Moj
Bog in moje vse, usliši me!

Predglasje.

Zares se spodobi in prav je,
da tebe, o veliki Bog! z angeli
in arhangeli, s kerubini in sera-
fini hvalimo in častimo, in te za
vse neštevilne dobrote, ktere si
nam in vsem ljudem že skazal,
zahvalimo in tvoje veličastvo in
tvojo velikost molimo.

Dovoli mi, o Gospod voj-
sknili trum, da se moj revni

369

glas zedini to sv. uro s hval¬
nim in zahvalnim petjem celih
nebes. Naj te hvalim, kolikor
premorem, za vse milosti, ktere
si svetemu Jožefu skazal, in za
vse sprednosti, s kterimi si ga
ozaljšal. Naj tudi jaz se pri¬
družim hvalni pesmi, ktero ti
neprenehoma pojejo vsi nebeški
kori: Svet, svet, svet si ti, o
Bog Sabaot! Nebo in zemlja
sta polna tvojega veličastva!
Hosana na višavah! Češen bodi,
ki pride v imenu Gospodovem!
Čast Bogu na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Že se bliža skrivnosti polni
trenutek, da bo kruh in vino
spremenjeno v pravo telo in

370

pravo kri Jezusa Kristusa. Ne-
kervava daritev nove zaveze bo
opravljena.

O neskončno dobrotljivi
Oče! kleče na svojih grešnih
kolenih te prosim, sprejmi ta
dar zavoljo Jezusa Kristusa,
Sinu tvojega, Gospoda našega.

Sprejmi ga, da bo stu¬
denec tvojega blagoslova celi
katoliški cerkvi; posebno še
našemu višjemu pastirju, pa¬
pežu I., vsem duhovskim in
deželskim gosposkam in vsem
spoznovavcem katoliške in apo-
steljske vere. Priporočim ti še
posebej ....

Bodi nam vsem milostljiv
in usmiljen po zasluženji in
priprošnji preblažene Device

371

Marije, svetega Jožefa in vseh
druzih svetnikov.

Zavoljo njih nam dodeli
svojo milost, nam daj svoj mir
in obvaruj nas večnega po¬
gubljenja, ter nas prištej svo¬
jim izvoljenim, da bomo z njimi
ena družina, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem.

Med povzdigovanjem.

O moj Jezus! verujem, da
si tukaj v podobi kruha res¬
nično pričujoč kot Bog in člo¬
vek. Molim te svojega Boga in
Gospoda. Jezus, bodi mi milost¬
ljiv! Jezus, bodi mi usmiljen!
Jezus, odpusti mi vse moje
grehe! Amen.

O presveta kri mojega
Zveličarja! verujem, da si

372

tukaj v podobi vina resnično
pričujoča. Ob, očisti me vseh
grehov! — O moj Jezus, o
moj Zveličar, naj tvoja pre¬
draga kri nad menoj zgubljena
ne bo! Amen.

Po povzdigovanji.

Glej! moj Bog in moj Oče,
tvoj edinorojeni Sin, nad kterim
ti vse svoje dopadajenje imaš,
je zdaj tu na altarji in se tebi
za nas daruje.

Njegova predraga kri kliče
k tebi, ne na maševanje, ampak
na usmiljenje. Ozri se torej mi¬
lostljivo na obličje svojega ma-
ziljeneca in usmili se nas!

In ti, o Božji Zveličar! bodi
hvaljen in česen na vse večne

373

čase za neskončno ljubezen,
ktero do nas imaš. Hvala ti
bodi, ker si se za nas včlove-
čil, da si nas s svojo smertjo
na križu odrešil. Zahvalim te
zavoljo tvojega častitega vsta¬
jenja in prečudnega vnebohoda
in za vse, kar si tu na zemlji
v zveličanje naše storil. S svo¬
jimi ranami si nas ozdravil, s
svojo smertjo si nam zopet živ¬
ljenje dal.

O Gospod! spomni se tudi
ubozih duš, ki v prestrašnem
plamenu v vicah za svoje grehe
se pokorijo. Posebno se spom¬
ni...  in tistih, ki so naj bližej
svojega odrešenja; in tistih,
ki naj več terpeti morajo. O
Gospod! daj jim sveti mir, in
večna luč naj jim sveti, da so

374

pri tebi z Marijo, z Jožefom in
z vsemi svetniki.

Oče naš.

Po tvojem Sinu opomnjen
in podučen si upam, da po¬
vzdignem svoje oči k tebi in
molim: Oče naš . . .

O Gospod! reši nas vsega
hudega na duši in na telesu.
Odverni od nas tudi vso časno
nesrečo, ki ni v zveličanje nam;
daj nam ljubi mir vse dni na¬
šega življenja. Dodeli nam moč
v sleherni skušnjavi; in reši
nas vselej naj hujšega zla, ne¬
srečnega greha. Amen.

Sv. Obhajilo.

O moj Božji Zveličar, zdaj
pojdeš v serce svojega maš-

375

nika, da dopolniš svojo presveto
daritev. Ti nisi le dar sprave
za naše grehe, ti si tudi skriv¬
nostna hrana našim dušam.

O kako rad bi te tudi jaz
prejel! O kako srečen bi bil, ko
bi to smel storiti! Ker pa danes
te neizrečene sreče nimam, naj
se vendar saj na duhovno s te¬
boj sklenem, ter priserčno hre¬
penim po tebi in po milosti tvoji.
Pridi moj Zveličar, oh, pridi v
moje serce, ti pravi ženin naših
duš; očisti in posveti ga, da bo
zmiraj, da bo večno tvoje. —
O sveti Jožef, ti presrečni mož!
ki si Božje Dete tolikrat na svo¬
jih rokah nosil, ga objemal in
poljuboval, o prosi za me, da mi
bo to duhovno Obhajilo, to du-

376

hovno zedinjenje s tvojim pre¬
milim rejenčekom v večni bla¬
gor in me poterdi v vsem do¬
brem. Amen.

Zadnje molitve.

Predobrotljivi nebeški Oče!
zahvalim te, da sem se vdeležil
daritve tvojega večnega Sina,
in prosim te, po zasluženji sve¬
tega Jožefa mi ohrani sadove
svete maše, kterih sem se zdaj
vdeležil. Odpusti mi pa vse
raztresenosti in pomanjkljivosti,
ktere sem po svoji človeški sla¬
bosti pri tej daritvi imel. Po
neskončnem zasluženji Jezusa
Kristusa in vseh tvojih svet¬
nikov nadomesti, kar moji revni
pobožnosti manjka.

377

Zadnji blagoslov.

Blagoslovi me, o moj Bog!
z roko svojega mašnika! Varuj
me na vseh mojih potih! vodi
in posveti vse moje misli, be¬
sede in djanja zdaj in vse dni
mojega življenja, da sem zmiraj
v ljubezni s teboj sklenjen.
Amen.

Blagoslovi me vsegamo-
gočni Bog *j* Oče, Sin in sv.
*j*Duh! Amen.

Sklep.

V tvoje posebno počešenje,
o sveti Jožef! sem bil pri tej
sveti maši. Tvojega Božjega
rejenca, Jezusa Kristusa, sem
po mašnikovih rokah daroval
nebeškemu Očetu. Gotovo je to

378

v tvoje veselje. Ako nisem bil
zbran in spodobno pobožen, mi
sprosi, da mi mili Bog odpusti
moje pregreške in moje sla¬
bosti. Daruj mi zato svojo po¬
božnost in zbranost svojega
duha, s ktero si mu tu na
zemlji služil.

Vernil se bom zopet k svo¬
jemu delu, da opravljam dolžno¬
sti svojega stanu, da po tvo¬
jem zgledu storim, kar je sveta
Božja volja. O bodi mi vedno
varh in vodnik, in pripelji me
v sveti raj, da s tvojo prebla-
ženo nevesto, našo ljubo Ma¬
terjo, in s teboj vživam večno
zveličanje. Amen.

preblaženi Devici Mariji.

Priprava.

Hebeški Oče! jaz ubog 1
grešen človek se bližam tvojemu
altarju, iri ti darujem čisti, neo-
madežani dar tvojega Božjega
Sina, da te iz dna svojega serca
zahvalim za vse prečudne mi¬
losti, s kterimi si ti v svoji ne¬
skončni dobroti ozaljšal Marijo,
Mater našega Odrešenika; in v
zahvalo tvoji očetovski ljubezni,
da si nam ubozim, zapušenim
Adamovim otrokom preskerbel
drugo boljši Mater, ki nam je

380

življenje in zveličanje dala. Po¬
nižno molim tvojo neskončno
usmiljenje in te prosim po tvo¬
jem edinorojenem Sinu, čigar
presveto darovanje se bo zdaj
nekervavo ponovilo, da mi do¬
deliš milost, da postanem zvest
učenec Jezusa Kristusa in pravo
ljubijoče dete njegove deviške
Matere. Sej si Marijo tako vi¬
soko povzdignil, jo Mater večne
Besede zvolil zato, da bi mi
ubogi grešniki imeli priprošnjo
pri večnem sodniku, ki ne bo
nikdar preslišal besede svoje
ljubljene Matere, ko se je to¬
liko ponižal, da je iz nje vzel
svoje presveto meso in kri.

O ljuba moja Mati Marija!
kot tvoje dete darujem nebe-

381

škemu Očetu tvojega Božjega
Sina v podobah kruha in vina;
ker vera, da naj veči veselje
tvoje je, da tvoji otroci prav
velikrat ponavljajo prečudno da¬
ritev odrešenja, ktero je tvoj
Božji Sin na križu opravil, in
da stavijo tako vse svoje za¬
upanje na Jezusa. Glej, o Mati
moja! tudi jaz zaupam in se za¬
nesem na neskončno usmiljenje
tvojega Božjega Sina, in po¬
božno in ponižno želim, se vde-
ležiti presvete daritve, ktero je
on v naše zveličanje postavil;
da tako tudi jaz zadobim zve¬
ličanje in blagoslov.

Pa jaz sem ubog grešnik.
Moja vest me toži, da sem ve¬
liko grešil pred nebeškim Oče-

382

tom, pred teboj o preblažena
Devica! in pred vsemi angeli
in svetniki, z mislimi, z bese¬
dami in z djanjem. Iz dna svo¬
jega serca obžalujem vse svoje
storjene grebe. Zal mi je, da
sem razžalil Boga, svojega do¬
brega Očeta. Zanaprej se ho¬
čem varovati, da ne bom pro¬
stovoljno prelomil nobene nje¬
gove svete zapovedi. Pomagaj
mi, o ljuba moja Mati! da to
presveto daritev tvojega Bo¬
žjega Sina z resnično skesanim
sercem nebeškemu Očetu da¬
rujem.

Sej si ti tolikrat svoje Bo¬
žje Dete na svojih rokah nosila
in ga nebeškemu Očetu daro¬
vala, o vzemi tudi danes, v tem

383

presvetem daru pričujočega
Boga v svoje roke, ter ga daruj
nebeškemu Očetu; ker tvoje
roke so naj čistejši, in prosi
ga za me, da po ravno tem
Jezusu Kristusu zadobim odpu-
šenje grehov in resnično sta¬
novitnost. Prosi, o Mati! svo¬
jega Sina, naj me ne sodi po
velikosti mojih pregreh, ampak
po velikosti svojega usmiljenja.

V sladkem zaupanji na tvojo
priprošnjo se hočem, kolikor
premorem, pobožno vdeležiti te
prečudne daritve.

Pristop.

Nebeška kraljica, Marija!
Jezus, tvoj Božji Sin, te je
posadil na svojo desnico, in ti

384

ne odreče nikdar nobene proš¬
nje. Zato se s terdnim za¬
upanjem oziramo k tebi, in te
ponižno prosimo, da nam sprosiš
to milost, da vredno obhajamo
to presveto daritev, v čast troj-
edinemu Bogu, v poveličanje
tvoje in v zveličanje svoje. S
to presveto daritevjo častimo in
hvalimo vsegamogočnega Boga
za vse milosti, s kterimi te je
obogatil. Z angeli in svetniki
se združimo v slavni in hvalni
pesmi, s ktero so tebe, v dan
tvojega vnebovzetja, vsi ne¬
beški duhovi sprejeli in častili.
Sprosi nam duha prave poniž¬
nosti in priserčne pobožnosti,
da smo spodobno pri tej pre¬
sveti daritvi. Amen.

385

Kirie eleison.

Jezus Kristus! v obilnosti
svojega usmiljenja se nisi za
nas uboge grešnike le popol¬
noma in vsega daroval; ampak
ti si nam dal tudi srednico, ki
je Mati usmiljenja. Ponižno
spoznamo, da smo s svojimi grehi
tvojo jezo zaslužili. Pa, o Jezus!
ne glej nas ubogih rev; ampak
glej svojo ljubo Mater Marijo;
glej njeno neizrečeno veliko za-
služenje; glej in poslušaj njeno
materno prošnjo za nas. Za¬
voljo svoje in naše Matere bodi
nam milostljiv in nas ne zaverzi;
dodeli nam pa to milost, da svoje
grehe resnično obžalujemo in
se poboljšamo. Usmili se nas;
o Gospod! usmili se nas!

Vijolico. 17

386

Gloria.

Trojedini Bog! Gospod voj-
skinih trum! nebo in zemlja sta
polna tvojega veličastva. V ne¬
besih te moli in poveličuje Ma¬
rija, kraljica, ki vodi vse ne¬
beške duhove. Na zemlji ozna-
nuje tvojo slavo po vseh kra¬
jih tvoja sveta katoliška cerkev.
Veselo se združimo z njo in
kličemo tudi mi: Velik in ne¬
skončno dobri Bog! bodi češen
in hvaljen za vse neštete dela
svoje vsegamogočnosti, svoje
modrosti in dobrote; zlasti za
naj lepši vseh svojih del, za
neomadežano, deviško Mater
Božjo Marijo.

387

Molitev.

Prosimo te, o Gospod! od¬
pusti vse grehe svojim služab¬
nikom, da, ki ti v svojih delih
ne dopademo, bomo na prošnjo
Matere tvojega Sina rešeni po
ravno tem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, Gospodu našem.
Amen.

List.

(Sir. 24, 11-13 in 13-21.)

Med vsemi temi sem pokoja
iskala, in sem hotla v Gospo¬
dovem deležu prebivati. Tedaj
je zapovedal in mi rekel Stvar¬
nik vseh reči, — in kteri me
je vstvaril, je počival v mojem
šotoru, in mi je rekel: V Jakobu
prebivaj, in v Izraelu imej svoj

17 *

388

delež in med mojimi izvoljenimi
se vkorenini ... In tako sem
na Sionu vterjena, in v svetem
mestu ravno tako počivam, in
v Jeruzalemu je moja oblast. In
vkoreninila sem se med častitim
ljudstvom, ktero je del mojega
Boga in njegov delež; in v
družbi svetnikov je moje sta¬
novanje. Kakor ceder na Libanu
sem povikšana, in kakor cipresa
na Sionski gori. Kakor palma
v Kadesu sem visoko zrastla,
in kakor zasajena roža v Jerihi.
Kakor lepa oljka na polji in
kakor javor ob vodi pri poti
sem visoko zrastla. Kakor cimet
in lepo dišeče mazilo sem di¬
šala; kakor izbrana mira sem
dajala prijeten duh od sebe w .

389

Pojasnilo:  Gospod Bog je
rekel preblaženi Devici: Posedi
od vekomaj tebi odločeno sta¬
novanje in tebi izročeni delež
kot perva med vsemi izvoljenimi.
V  nebesih preseže Marija s
svojim veličastvom vse angele
in svetnike, kakor ceder vse
druge drevesa. Tam se odli¬
kuje s svojim prelepim kinčem,
kakor vedno cveteča roža v
Jerihi. Od tam tečejo na njeno
priprošnjo vse milosti Božje
čez uboge Adamove otroke,
ktere Marija, kot košati javor,
pod svojo senco ima, in jih ka¬
kor cimet in izbrana mira s
prijetnim duhom svojih čednost
raz vesel uje.

390

Evangelij.

(Luk. 10, 39 — 42.)

„Tisti čas je šel Jezus v
neko vas, in neka žena, Marta
po imenu, ga je sprejela v svojo
hišo. In ona je imela sestro, po
imenu Marijo, kteraje tudi sedla
k nogam Gospodovim, in po¬
slušala njegovo besedo. Marta
pa si je dajala s postrežbo ve¬
liko opraviti, ter je pristopila
in rekla: Gospod, ti ni mar, da
me moja sestra samo pusti streči?
Reci jej tedaj, da naj mi pomaga.
In Gospod je odgovoril in rekel:
Marta, Marta, skerbna si, in
si veliko prizadevaš. Pa le
eno je potrebno. Marija je naj
boljši del izvolila, kteri jej ne
bo odvzet.“

391

Vera.

Mogočna nebeška kraljica
Marija! kakor si bila na zemlji
učenica aposteljnom, tako si tudi
zdaj v nebesih varhinja naši
pravi, edinozveličanski veri. Ti
si tista mogočna Gospa, od ktere
poje sv. cerkev, da si sama
vse krive vere in nevere za-
terla. Prosimo te torej, ohrani
nam in naši ljubi domovini tisti
čisti in Božji nauk, kterega je
učil tvoj Sin in so ga aposteljni
oznanovali. Varuj nas vse ne¬
vere in odverni od nas pogu-
bivno kugo krive in prazne vere.
Tebe je sv. Elizabeta srečno
imenovala, ker si verovala. Prosi
za nas, da bomo tudi mi srečni
v tem, da svete katoliške vere

392

nimamo le v sercu, ampak da
jo tudi z besedo in zlasti v
djanji kažemo. Ta sveta vera
naj nam bo vedno pravilo in
nagib vsemu našemu djanju in
nehanju. Amen.

Darovanje.

Presveta Devica Marija! v
vsem tvojem življenji tukaj na
zemlji ni bilo nobene ure, v
kteri bi ne bila mogla reči z
nevesto v visoki pesmi: „Moj
ljubi je moj in jaz sem njegova^.
Na tanko pa so se te besede
še le spolnile v dan tvojega
vnebovzetja, ko je Jezus, tvoj
Božji Sin, z vsem svojim ne¬
beškim veličastvom tvoj delež
postal, kakor si tudi ti z njim
popolnoma se zedinila v naj

393

višjem spoznanji in v naj višji
stopinji ljubezni Božje, kakor-
šna je le mogoča naj imenitnejši
stvari Božji.

To vemo, preblažena De¬
vica! da Bog se le tistim da,
kteri se njemu brez vse izjeme
vdajo, kakor si ti to vselej sto¬
rila. Ti pa veš, na koliko, celo
nepripušenih, reči je navezano
naše serce in naša spridena
volja. Zato te priserčno pro¬
simo , odtergaj naše serce s
svojo premogočno priprošnjo od
vsega, kar je pozemeljskega
in pregrešnega na njem. Očisti,
posveti ga, da bo vredno se
sklenilo z Bogu posvečenimi
darovi, in po tebi Najvikšemu
dopadljivo postalo. Amen.

17 **

394

Predglasje.

Zares vredno in pravično,
spodobno in zveličavno je, da
ti zmiraj in povsodi hvalo po¬
jemo, o sveti Gospod, vsega-
mogočni Oče, večni Bog, in te
pri spominu na preblaženo, vselej
neomadežano Devico Marijo ča¬
stimo, hvalimo in poveličujemo.
Ona je tvojega edinorojenega
Sina po obsenčenji sv. Duha
spočela, in brez omadežanja
svojega devištva je porodila
večno luč vsemu svetu, Jezusa
Kristusa, Gospoda našega. Po
njem hvalijo angeli tvoje veli¬
častvo in gospostva ga molijo,
nebeške moči se tresejo, in bla¬
ženi serafini ga združeno sla¬
vijo. Naj se njim pridružijo tudi

395

naši glasovi; in s ponižnim
spoznanjem kličemo tudi mi:
Svet, svet, svet si ti, o Gospod,
Bog vojskinih trum! Polne so
nebesa in zemlja tvoje slave!
Hozana na višavah! Češen bodi,
ki pride v imenu Gospodovem!
Hozana na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Jezus Kristus, ki boš v
nekterih trenutkih na mašnikovo
besedo prišel na altar in boš
s svojo vsegamogočnostjo kruh
in vino v se spremenil; ti si
z neskončnim zasluženjem svo¬
jega terpljenja in svoje smerti
nam pridobil vhod k tvojemu
Očetu in k vsem mogočnim za¬
kladom njegove milosti. Ker
smo pa revni grešniki, kazni

396

vredni, Bog  pa je svetost in
pravica sama; si nam pripravil
srednico, ki naj bo do konca
sveta pribežališe grešnikov in
Mati Božjih milost.

Zalo se obernemo k tebi,
o preblažena Devica in Mati
Božja Marija! in te zaupljivo
prosimo, sprosi s svojo mo¬
gočno priprošnjo vsem tiste mi¬
losti , kteribkoli potrebujemo.
Sprosi grešnikom odpušenje,
bolnim zdravje, maloserčnim
serčnost, žalostnim tolažbo in
zveličanje vsem svojim otrokom.
O sprosi že danes, naj Jezus
Kristus, tvoj Sin in naš Go¬
spod, dodeli svoje milosti vsem,
ki pobožno kličejo tvoje Ime;
on, ki je Bog, češen na veko¬
maj. Amen.

397

Med povzdigovanjem.

O Jezus, tebi živimo! O
Jezus, tebi umerjemo! O Jezus
tvoji hočemo biti živi in mertvi!

O presveta Kri, očisti nas!
O presveta Kri, operi nas! O
predraga Kri, dodeli nam večno
življenje! Amen.

Po povzdigovanji.

Jezus Kristus, edinorojeni
Sin nebeškega Očeta in z njim
enega bitja! koliko sladkost
občuti tvoja preblažena Mati,
ki te je tukaj na zemlji le v
človeški podobi gledala, pa te
zdaj tara v nebesih v neizrek¬
ljivi blišobi in v nerazumljivi
lepoti Božjega veličastva gleda!
Naše oko tvoje nebeške blišobe

398

prenesti ne more; zato si se
skril v podobe kruha in vina;
pa razun svoje vidne pričujoč-
nosti nam nisi nič odtegnil,
ker tu med nami si ravno tisti,
ki tam v nebesih kraljuješ, Bog
in človek, Jezus Kristus. Sam
si rekel: Blagor jim, ki ne vi¬
dijo, pa vendar verujejo!

Glej, mi vidimo le podobe
kruha in vina, pa vendar tako
terdno in živo verujemo, da si
ti sam tukaj, da smo priprav¬
ljeni, za to sveto vero umreti.
Sprejmi milostljivo to našo vero,
in dodeli nam, da ta naša vera
se enkrat spremeni v gledanje
tam, kjer z Bogom Očetom in
s sv. Duhom enak Bog živiš
in kraljuješ od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

399

Spomin mertvih.

Marija, Mati vseh vernih!
ti si usmiljena Mati ne le za-
pušenim Evinim otrokom, ki
iz te solzne doline k tebi zdi¬
hujemo in te jokaje kličemo;
ti obračaš svoje milostljive oči
tudi na tiste svoje otroke, ki
so gledanja Božjega že zago¬
tovljeni, pa ne še deležni. Zato
te ponižno prosimo, priporoči
uboge duše v vicah svojemu
Sinu; izroči mu jih, in spravi
jih z njim po njegovi presveti
Kervi, ktero je na lesu križa
tudi za  nje prelil in ktero on
v njihovo odrešenje še zdaj
vsaki dan po mašnikovih ro¬
kah svojemu nebeškemu Očetu
daruje. Spomni se, o Marija!

400

še posebej tistih duš, za ktere
sem jaz moliti dolžan. Amen.

Sv. Obhajilo.

Preblažena Mati Božja Ma¬
rija! tvoj Sin, naš Gospod in
Zveličar, nam je svoje meso
in svojo kri v zastavo večnega
življenja zapustil, ko je rekel:
Kdor je moje meso in pije
mojo kri, ne bo smerti vidil,
ampak bo imel večno življenje.
Ponižno te zdaj prosimo, po¬
magaj nam s svojo mogočno
priprošnjo, da nam ne bo v naše
pogubljenje, kar je on v svoji
sveti cerkvi postavil v naše
zveličanje. Mi sicer nismo, in
biti ne moremo tako vredno
stanovanje njemu, kakor si mu
po tolikih posebnih milostih

401

sv. Duha in po tolikem lastnem
zasluženji bila ti, o preblažena
Devica! Vendar nam je na tvojo
priprošnjo in z njegovo milost¬
jo mogoče, da prejmemo nje¬
govo presveto meso in kri ne
sebi v sodbo in pogubo; ampak
da v tem presvetem zakramentu
vzamemo v svoje serce njega,
ki nam je luč, ki nam je moč
in tolažilo, ki nam je vse. Zato
iz dna svojega serca zdihujemo
k tebi, o preblažena Devica!
da nam sprosiš to neskončno
veliko milost.

A ko se bomo v vredni pre¬
jemi svetega Obhajila večkrat
zedinili s tvojim Božjim Sinom,
nam bo to naj bolj gotova za¬
stava, da ga bomo enkrat s
teboj in z vsemi nebeškimi du-

402

hovi gledali, ljubili in vživali
na vse večne čase. Amen.

Sklep.

O sveti, trojedini Bog! ki
toliko bogato razlijaš svojo mi¬
lost in svoje usmiljenje vsem,
naj obilnejši pa še Mariji, svoji
preblaženi Materi; prosimo te
ponižno, podeli tudi nam nekoliko
drobtinec z bogate mize svoje.

Po tej nekervavi daritvi,
ktero smo v tvojo čast in v
češenje tvoje preblažene Matere
opravili, nam dodeli milost, da
tako živimo, da bomo enkrat
vzeti v stanovanje tvoje večne
slave. Amen.

Marija, z Jezusom zdaj

Nam ti svoj blagoslov daj!

—-

za duše v vicah.

Neizrečeno veliko dobrega storiš,
ako ves zadostivni sad svojih dobrih
del dušam v vicah daruješ. Še veči
ljubezen do ubogih duš v vicah boš
imel, ako njim daruješ tudi tiste do¬
bre dela, ktere drugi za te storijo.
Velikoserčno ljubezen pa imaš, ako
vse to dobro položiš v naročje pre-
blaženi Devici in Materi Mariji; naj
bi ona razdelila te sadove dobrih del
med tiste duše v vicah, za ktere si
dolžan moliti, ali kterim jih Božja
Mati dati hoče; ker ona bolje ve,
ktere duše rešiti iz vic je Bogu naj
dopadljivši.

404

To darovanje, ki se današnje dni
urno razširja med pobožnimi kristjani,
se imenuje: „Velikoserčna lju¬
bezen do duš v vicah“.

Rimski papeži so to „velikoserčno
ljubezen do duš v vicah“ poterdili in
z mnogimi odpustki obogatili. Sv. oče
Pij IX. so 20. List. 1854 za to lepo
obljubo odločili: »Vsak verni kristjan,
kdor to obljubo stori, kadarkoli za¬
krament sv. pokore in sv. Rešnjega
Telesa vredno prejme in navadne mo¬
litve za odpustke opravi, se vdeleži
popolnoma odpustka za duše v vicah.

Vsak ponedeljek (ponedeljek je
posebno dušam v vicah posvečen) dobi
tudi popolnoma odpustek, se ve da
mora biti vsaj brez smertnega greha,
ako je pobožno pri sv. maši, za uboge
duše v vicah. Ko bi pa v ponedeljek ne
mogel biti pri sv. maši, se tega odpustka
vdeležiti zamore tudi v nedeljo, ko je
že tako dolžan biti pri službi Božji.

405

In kdor to obljubo stori, zamore
dušam v vicah darovati vse odpustke,
kterekoli si pridobi

Ne pozabi, keršanska duša! kaj
pravi Jezus: »Kdor veliko ljubi, mu
bo veliko odpušenega. In kdor kaj
svojega da, bo stoterno prejel in večno
življenje dosegel". (Mat. 19, 29.) In
sv. Ambrož pravi: »Vse, karkoli du¬
šam v vicah iz ljubezni darujemo, bo
spremenjeno v naše zasluženje, in po
smerti nam ne bo le stoterno, ampak
dvakrat stoterno povernjeno". To je
tista potresena, zverhana mera, s ktero
Gospod meri tistim, ki so sami obilno
merili. »Dajte in se vam bo dalo;
dobro, natlačeno in potreseno in zver-
hano mero vam bodo dali v vaše na¬
ročje". (Luk. 6, 38.)

Ako hočeš torej veliko dobrega
si prislužiti, stori to velikodušno ob¬
ljubo, ter jo večkrat ponovi. Glej
pa, da nikdar nimaš smertnega greha,

406

ker bi v takem stanu bil revnejši, ka¬
kor so duše v vicah.

To obljubo zamoreš tako le
storiti:

Moj Bog! za uboge duše
v vicah ti darujem po Marijnih
rokah vse svoje zadostivne dela,
in tudi vse dobro, kar bi drugi
meni v življenji ali še po smerti
storili, zedinjeno z zasluženjem
Jezusa Kristusa, Marije Device
in vseh druzih tvojih svetnikov.
Amen.

Ko se zjutraj zbudiš, ali pri
jutranji molitvi, včasih tudi čez dan,
in zvečer ponovi vsaj v mislih to ob¬
ljubo; in imel boš nezmerni zaklad
v nebesih. Gotovo bodo duše, kterim
boš tako pomagal iz strašnih vic, za
te pri Bogu prosile, zlasti še, če se
njihovi prošnji priporočuješ.

407

Priprava.

0  presveta Trojica, en sam
Bog 1 ! sprejmi to presveto dari¬
tev Telesa in Kervi svojega
edinorojenega Sina, našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa, ktero
jaz nevredni po mašnikovih ro¬
kah darujem zdaj tvojemu Bož¬
jemu veličastvu. Darujem ti jo
zedinjeno z vsemi drugimi da¬
ritvami in z vsem zasluženjem
Jezusa Kristusa, Device in Ma¬
tere Marije in vseh svetnikov,
in zedinjeno z vsemi dobrimi
deli vsega sveta. Darujem ti
jo po namenu svete katoliške
cerkve: 1. v vedni spomin Jezu¬
sove smerti; 2 .  v dar moljenja
tvojega Božjega veličastva;
3. v zahvalo za vse, meni in

408

drugim skazane dobrote; 4. v
spravo in zadostenje naših gre¬
hov; 5. v zadobljenje tvojih
milost in dobrot, in v pomoč
in rešenje od vsega hudega.

Posebej pa še, o moj Bog!
ti darujem to in vse druge svete
maše za uboge duše v vicah.
In sicer za duše svojih staršev,
bratov in sester, znancev in
prijatlov, in posebej danes še
za to dušo . . .

Priporočim ti, o Gospod!
še: i. tisto dušo, za ktero zdaj
tvoj mašnik opravlja to sv. da¬
ritev; 2 .  tisto dušo, ktera je
tu na zemlji imela posebno lju¬
bezen do tega presvetega Za¬
kramenta; 3. tisto dušo, ktera
je skazovala naj veči češenje

409

preblaženi Devici Mariji in nje¬
nemu prečistemu ženinu sv. Jo¬
žefu; 4. tisto dušo, ki je naj
bližej nebes; 5. tisto dušo,
ktera je že naj dalje v vicah;
6. tisto dušo, ktera je naj bolj
zapušena, za ktero nihče na
zemlji posebej ue moli; 7 .  tisto
dušo, ktera naj več terpi; 8. tisto
dušo, ktera morebiti z mojim
zadolženjen v vicah terpi; 9.
tisto dušo, za ktero moliti sem
naj bolj dolžan; in 10. vse
tiste duše, ki bodo med to sveto
mašo pred sodnji stol stopile.

O milostljivi Bog! o usmi¬
ljeni Oče! po prošnji in zaslu¬
žen) i preblažene Device Marije,
sv. Jožefa, in vseh svetnikov
svojih spusti v gorečo ječo le

Vijolice. 18

410

edino kapljico predrage Kervi
svojega nebeškega Sina, ki bo
tu na altarji pri tej sveti daritvi,
in dodeli ubogim dušam v vicah
s to presveto Rešnjo Kervijo
tolažilo, ohladilo in skorej skorej
večni mir in pokoj. Amen.

Jezus, usmili se duš v vi¬
cah! — Marija, prosi za nje!

Pristop.

Daj jim, o Gospod! večni
mir*, in večna luč naj jim sveti!

(Ps. 64.) Tebi se spodobi
hvalna pesem, o Bog! na Sionu;
in tebi naj se opravi obljuba
v Jeruzalemu. Usliši mojo mo¬
litev ; k tebi naj pride vse meso!

Daj jim, o Gospod! večni
mir; in večna luč naj jim sveti!

411

K i r i e.

Gospod, usmili se jih! Go¬
spod, usmili se jih! Gospod,
usmili se jib! Kriste, usmili se
jih! Kriste, usmili se jih! Kriste,
usmili se jih! Gospod, usmili
se jih! Gospod, usmili se jih!
Gospod, usmili se jih!

Molitve.

V dan 'pogreba.  O Bog!
ki ti je lastno usmiliti se in
prizanesti; pohlevno te prosimo
za dušo tvojega služabnika I.,
ktero si poklical s tega sveta.
Ne daj je v roko sovražnikovo 5
ne pozabi je do konca; temuč
angeli naj jo spremijo in pe-
Ijajo v domovino večnega pa¬
radiža, da, ker je zaupala in

18 *

412

verovala v te, ne poskusi šibe
terpljenja, temuč vživa večno
veselje. Amen.

Za pokojnega mašnika.  O
Bog! ki si med aposteljskimi
mašniki svojega služabnika I.
okinčal z mašnikovo častjo, do¬
deli, da bo tudi tam v večnosti
njihovi drušini prištet.

Za pokojne starše.  O Bog!
ki zapoveduješ spoštovati očeta
in mater, milostljivo se ozri
na dušo mojega očeta in moje
matere. Odpusti jim vse grehe,
in dodeli, da jih enkrat vesel
vidim v večni luči.

Za vse verne duše v vicah.
O Bog, stvarnik in odrešenik
vseh vernih! dodeli dušam svo¬
jih služabnikov in služabnic

413

odpušenje vseh grehov, da mi¬
lostljivo odpušenje, ki so ga
vselej želeli, po bogaboječih
prošnjah dosežejo. Kteri živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom,
v edinosti sv. Duha, Bog ve¬
komaj. Amen.

List.

(Skriv. raz. 14, 13.)

„In sem slišal glas z neba,
kteri mi je rekel: Zapiši: Bla¬
gor mertvim, kteri v Gospodu
umerjejo! Odslej, reče Duh,
naj počivajo od svojega truda;
zakaj njih dela gredo za njimi. 44

Daj jim, o Gospod! večni
mir in pokoj; in večna luč naj
jim sveti! (Ps. 3.) V  večnem

414

spominu bo pravični; ne bo se
bal hudega naznanila.

Odreši, o Gospod, duše vseh
vernih mertvih vseh grešnih
vezi! Naj jim pride na pomoč
tvoja milost, da zamorejo uiti
sodbi maševanja in se veseliti
večnega zveličanja.

Poslednji dan.

1. Strašen dan bo dan pla¬
čila. — Zemlja se bo v prah
zdrobila, — priča David in Ši¬
bila. —

2 .  Grozen strah bo svet
obdajal, — kedar bo Sodnik pri¬
hajal; — k ostri sodbi človek
vstajal. —

415

3. Glasno bo trobenta pela,

— mertvim po grobeh donela;

— k sodbi vstati vsem velela.

4. Smert, natora bo ster-
mela, — kadar stvar bo oživela;

— pred Sodnika bo hitela.

5. Bukve bodo prinesene,

— dela bodeš bral storjene, —
dobre vse in nepoštene.

6. Tedaj bo Sodnik se vse-
del, — in karkolj je kdo naredil,

— vse, vse celi svet bo zvedel.

7. Kam se revež čem po¬
dati? — Kje zavetnika iskati?

— Komaj dobrim bo obstati.

8. Kralj nezmerne viso¬
kosti ! — reši svoje brez vred¬
nosti, — reši v moji me sla¬
bosti !

416

9. Truden hotel si hoditi,

— za me svojo kri preliti, —
daj k zveličanju to biti.

10. Svet Sodnik povrače-
vanja! — daj nam milost odpu-
šenja — še pred dnevom ma-
ševanja.

11. Da sem kriv, to sam
spričujem; — sam pred sabo se
sramujem; — pa zanesi, Bog!
zdihujem.

12.  Rane grešnici zacelil;

— tolovaja si zveselil, — si tud’
meni up dodelil.

13. Nisem vreden odpu-
šenja; — vendar Bog pomilo¬
vanja! — varuj ognja me jokanja!

14. K ovcam deni me
ovčico; — preč od kozlov siro¬
tko, — me postavi na desnico!

417

15. Ko zaveržene preklete

— pahnil v ogenj boš vjete, —
deni takrat me med svete!

16. Prosim te, o Jezus mili!

— serce revnega se usmili, —
skerbi za me v smertni sili.

17. Dan jokanja bo in
straha, — ko bo grešnik vstal
iz praha, — šla na sodbo duša
plaha.

18. Ti, o Bog! mu usmiljen
bodi! — milo ga, o Jezus sodi.
Duše v večni pokoj vodi! Amen.

Evangelij.

(Jan. 6, 51-55.)

Tisti čas je rekel Jezus
judovskim množicam: „Jaz sem
živi kruh, ki sem z nebes pri-

18 **

418

šel. Ako kdo je od tega kruha,
bo živel vekomaj; in kruh,
kterega bom jaz dal, je moje
meso za življenje sveta. Judje
so se tedaj prepirali med seboj,
rekoč: Kako nam more ta svoje
meso dati jesti? Jezus jim je
tedaj rekel: Resnično, resnično
vam povem: Ako nehote jedli
mesa Sinu človekovega in pili
njegove kervi, ne hote imeli
življenja v sebi. Kdor je moje
meso, in pije mojo kri, ima večno
življenje, in jaz ga bom obudil
poslednji dan“.

Darovanje.

Gospod Jezus Kristus, kralj
časti! reši duše vseh vernih
mertvih temniških kazen in glo-

419

bokega jezera; reši jih žrela
levovega; naj jih ne požre
brezno; naj ne padejo v temo;
ampak sv. Mihael z nebeško
zastavo naj jih pripelje v kraj
večne luči, ktero si nekdaj
obljubil Abrahamu in njegovemu
zarodu.

Darove in hvalne molitve
tebi, o Gospod! darujemo. Ti
jih sprejmi za one duše, kterih
spomin danes obhajamo. Daj, o
Gospod! da se iz smerti pre¬
selijo v življenje, ktero si nekdaj
obljubit Abrahamu in njegovemu
zarodu!

O Gospod, daj jim večni
mir in pokoj! In večna luč naj
jim sveti!

Odrešenik vseh vernih duš!
pošlji jim sv. arhangela Mihaela,

420

da jim razterga temotne verige,
in jih pelje v naročje Abraha¬
movo, v večno svetlobo.

Molitve.

V dan pogreba.  Prosim te,
o Gospod! bodi milostljiv duši
svojega služabnika I., za ktero
ti to daritev opravljamo, in za
ktero k tvojemu veličastvu po¬
nižno kličemo, da bo po tej
spravni daritvi vredna, iti v
večno življenje.

Za pokojnega mašnika.
Sprejmi, te prosimo, o Gospod!
daril, ktere darujemo za dušo
tvojega služabnika I., da, ker
si mu na tem svetu službo maš-
nikovo dodelil, ga pridruži tudi

v nebeškem kraljestvu v druž¬
bo svojih svetnikov.

Za pokojne starše.  O Bog 1 ,
čigar usmiljenje nima števila,
sprejmi milostljivo naše po¬
hlevne prošnje, in dušam na¬
ših staršev, kterim si dal spo¬
znanje svojega Imena, dodeli
po skrivnosti našega zveličanja
odpušenje vseh grehov.

Za vse verne duše v vicah.
Prosimo te, o Gospod! ozri se
potolažen na darove, ktere ti
darujemo za duše tvojih slu¬
žabnikov in služabnic; da, ker
si jim poklic keršanske vere
dodelil, jim tudi plačilo milostno
daruj! Po Kristusu Jezusu,
Gospodu našem. Amen.

422

Predglasje.

Res je, spodobi se, in dolž¬
nost je, prav je in dobro, da ti
vselej in povsodi hvalo dajemo,
sveti Gospod, vsegamogočni
Oče, večni Bog! po Kristusu,
Gospodu našem. Po kterem tvoje
veličastvo hvalijo angeli, mo¬
lijo gospostva, s trepetanjem
časte oblasti, nebesa in ne¬
beške moči in sveti Serafini z
združenim radovanjem slavijo.
Z njimi, te prosimo, naj tudi
naši glasovi pred tebe pridejo,
ki v ponižni molitvi kličemo:
Svet, svet, svet, Gospod Bog
Sabaot! Nebo in zemlja sta
polna njegove časti! Hozana
na višavah! Cešen bodi, ki

42B

pride v imenu Gospodovem!
Hozana na višavah!

Zavoljo neskončne ljubezni,
s ktero si nas od nekdaj lju¬
bil, o Oče nebeški! in zavoljo
britkega terpljenja in grenke
smerti tvojega edinorojenega
Sina, Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, te prosimo; ozri se
milostljivo na svojo sveto cer¬
kev, na njenega poglavarja,
rimskega papeža, na škofe in
na duhovne in vse cerkvene
stanove. Spomni se tudi na¬
ših staršev, bratov in sester,
znancev in prijatlov; pa tudi
onih, ki so posebej naši molitvi
se priporočili; posebno še ... .
Spomni se, o Gospod! tudi onih,
kteri so nas kdaj razžalili, ali

424

ktere smo mi kdaj razžalili ali
v nevoljo pripravili!

Vseh teh se usmili, o ne¬
beški Oče! po svoji modrosti
in po svoji sveti volji, ter jim
dodeli milost, da spoznajo, lju¬
bijo in častijo tebe in tvojega
ljubega Sina in sv. Duha zdaj
in na vse večne čase. Po ravno
tem svojem Sinu in po njego¬
vem neskončnem zasluženji se
pa tudi usmili vseh ubozih duš
v vicah, ki so naši prošnji pri¬
poročene, in vseh tistih, za
ktere ti hočeš, da naj molim
za nje. Dodeli jim milostljivo
odpušenje vseh kazen, da sko-
rej pridejo k tebi in te veko¬
maj ljubijo in slavijo, pa tudi za
me ubozega grešnika prosijo.

425

Povzdigovanje.

O Jezus, usmili se duš v
vicah! — O Jezus, bodi jim
milostljiv! — O Jezus, bodi
jim usmiljen! — O Jezus, od¬
pusti jim vse grehe in vse
kazni!

Po povzdigovanji.

Molitve »a duše v vicah.

1. O usmiljeni Oče, Bog vse
tolažbe! zavoljo drage Kervi,
ktero je prelil tvoj preljubez-
njivi Sin, naš Odrešenik Je¬
zus Kristus, ko je na Oljski
gori kervav pot potil, te pro¬
sim: Reši uboge duše iz ter-
pljenja v vicah. Zlasti te pro¬
sim za nje, za ktere se naj
manj moli. Reši in pelji jih v

426

svoje kraljestvo, v svojo svet¬
lobo, da te tam vekomaj hva¬
lijo, poveličujejo inčaste; meni
pa pri tebi sprosijo živo vero,
terdno zaupanje in gorečo lju¬
bezen ; in še posebej to milost,
da resnično obžalujem svoje
grehe in pobožno molim. To
te prosim po tisti molitvi, ktero
je Jezus Kristus opravil na
vertu Getzemani in po njego¬
vem kervavem potu, in po za-
služenji njegovega presvetega
Serca. Amen.

Oče naš ... Cešena si Marija ...

Gospod, daj jim večni mir!

In večna luč naj jim sveti!

2 .  O usmiljeni Oče, Bog
vse tolažbe! zavoljo drage
Kervi, ktero je prelil tvoj lju-

427

beznjivi Sin, naš Odrešenik
Jezus Kristus, pri strahovitem
bičanji, te prosim: Reši uboge
duše iz terpljenja v vicah. Zlasti
te prosim za tiste, ki so moje
rodovine. Pelji jih v svoje pre-
bivališe, da te tam s Sinom
in sv. Duhom gledajo in ljubijo
na vse večne čase. Meni pa
naj sprosijo to milost, da čisto
živim in se za svoje grehe tukaj
spokorim. To te prosim po Je¬
zusovem sramotljivem slačenji
in kervavem bičanji, in po za-
služenji njegovega presvetega
Serca. Amen.

Oče naš ... češena si Marija ...

Gospod, daj jim večni mir!

In večna luč naj jim sveti!

428

3. O usmiljeni Oče, Bog
vse tolažbe! zavoljo drage
Ker vi, ktero je prelil tvoj Iju-
beznjivi Sin, naš Odrešenik Je¬
zus Kristus, pri grozovitem kro¬
nanji s ternjem, te prosim: Reši
uboge duše iz britkosti in ža¬
losti v vicah. Zlasti te prosim
za tiste, za ktere moliti sem
naj bolj dolžan. Pelji jih v mir
in veselje večnega zveličanja;
obriši jim vse solze ter jih na¬
siti z obilnostjo svoje hiše; da
se tam brez konca v tebi ve¬
sele; meni pa sprosijo tiste
čednosti, ki so potrebne mojemu
stanu: Pravičnost, zmernost,
krotkost in popolnoma vdanost
v tvojo sv. voljo. To te prosim
po žalostnem kronanji, po za-

429

sramovanji Jezusovega kralje¬
vega Imena in zavoljo takrat
prelite njegove Kervi, in po
zasluženji njegovega presve¬
tega Serca. Amen.

Oče naš ... češeua si Marija ...

Gospod, daj jim večni mir!

In večna luč naj jim sveti!

4. O usmiljeni Oče, Bog
vse tolažbe! zavoljo drage Kervi,
ktero je prelil tvoj Ijubeznjivi
Sin, naš Odrešenik Jezus Kri¬
stus, pri sramotljivem križanji,
ktera je tekla iz ran na rokah
in nogah, te prosim: Reši uboge
duše iz strašnega plamena v
vicah. Zlasti te prosim za tiste,
ktere naj več in že naj dalje
terpe. Pelji jih v blišobo svoje

430

luči, da tam tebe in tvojega Sina
in svetega Duha hvalijo in
časte; meni pa sprosijo poniž¬
nost v sreči, zaupanje v nad¬
logi , o smertni uri pa dušno
tolažbo. To te prosim zavoljo
britkosti križanega Jezusa, tvo¬
jega Sina, zavoljo njegovih
peterih svetih ran in iz njih
prelite Kervi, ktera je tudi zdaj
na aitarji pričujoča, in po za-
služenji njegovega presvetega
Serca. Amen.

Oče naš ... češena si Marija ...

Gospod, daj jim večni mir!

In večna luč naj jim sveti!

5. O usmiljeni Oče, Bog
vse tolažbe! zavoljo drage
Kervi, ktero je prelil tvoj lju-

431

beznjivi Sin, naš Odrešenik
Jezus Kristus, ktera je slednjič
iz njegovega presvetega Serca
z vodo vred tekla, kadar so
mu po njegovi srnerti odperli
še njegovo stran, te prosim:
Iteši uboge duše iz temne ječe
v vicah. Zlasti te prosim za
tiste, ktere so v svojem živ¬
ljenji posebno častili presveto
Serce Jezusovo in neomadežano
Serce preblažene Matere nje¬
gove. Pelji jih v družbo svojih
izvoljenih, da pojejo z vsemi
zveličanimi duhovi nebeške pes¬
mi pred tvojim sedežem in
pred sedežem Jagnjeta Božjega.
Meni pa naj sprosijo otroško
češenje naj svetejših Sere Je-

432

zusa in Marije, in stanovitnost
v dobrem do konca mojega živ¬
ljenja. To te prosim zavoljo
prelite Kervi in vode iz Jezu¬
sove presvete strani, in zavoljo
zasluženja njegovega presve¬
tega Serca. Amen.

Oče naš ... Cešena si Marija ...

Gospod, daj jim večni mir!

In večna luč naj jim sveti!

Po sv. Obhajilu.

O usmiljeni Oče! poglej
duše v vicah; usmili se jih,
sej so delo tvojih rok! O Sin
Božji, Jezus Kristus, ti Zve¬
ličar sveta! glej, koliko terpe
uboge duše v vicah! Usmili
se jih; sej so cena tvoje Kervi!

433

O sveti Duh, ti naš tolažnik!
glej uboge duše v vicah! Usmili
se jih; sej so neveste tvoje,
s kterimi si se pri sv. kerstu
zaročil! O naj vikši, o naj boljši
Bog, usmili se jih!

O Marija, Mati vse milosti,
in vsi vi, nebeški prebivavci!
prosite za nje, da se skorej v
večnem miru z vami vesele!

Gospod, daj jim večni mir!

In večna luč naj jim sveti!

Sklep.

Molitev &a duše v vicah.

O uboge duše v vicah! naši
bratje in naše sestre! pripo¬
ročam vas usmiljenju presvete
Trojice. Pokrepčaj vas Bog

Vijolice. 19

434

Oče; odreši vas Bog Sin; po¬
tolaži vas Bog sv. Duh! Orosi
za vas Mati usmiljenja; poma¬
gajo naj vam vse daritve sv.
maš, vse sv. Obhajila in vsi
sv. odpustki. Pomagajo naj
vam vsi zdihljeji ubogih, vse
britkosti jetnikov, vse solze
bolnikov in umirajočih. Poma¬
gajo naj vam vsi darovi usmi¬
ljenja in vse dobre dela vseh
kristijanov. Pomaga naj vam
čistost, pokoršina in uboštvo
menihov in vseh pobožnih kri¬
stijanov. Pomagajo naj vam
moje priserčne želje, da ste
skorej vsega terpljenja rešene.
To vam dodeli usmiljeni Bog,
in vas vzemi v srečne nebesa

435

presveta Trojica! — Ve pa,
Jjube duše! hvalite Gospoda v
mojem imenu, in mi pomagajte
o smertni uri, da enkrat zdru¬
ženi slavo skupaj prepevamo
trojedinemu Bogu na vse večne
čase. Amen.

19 *

1. Molitev k svetemu Duhu.

Pridi, sveti Duh, in napolni
serca svojih vernih, in vžgi v
njih ogenj svoje ljubezni. Po¬
šlji svojega Duha, in oživeli
bodo; in ponovil boš obličje te
zemlje.

Usmiljeni Bog, ki nočeš
smerti grešnika, ampak da se
spreoberne in živi, ki si vedno
pripravljen, grešnika milostljivo
sprejeti; glej, kakor zgubljeni
sin pridem k svojemu Očetu,
ter te ponižno in skesano pro¬
sim, da mi odpustiš vse moje

437

grehe. Dodeli mi to milost, da
se dobro pripravim in vredno
prejmem zakrament sv. pokore.
Razsvetli moj um, da število
in velikost svojih grehov do¬
bro spoznam. Omeči moje serce,
da jih resnično obžalujem. Vodi
moj jezik, da se odkritoserčno
in čisto spovem in se resnično
s teboj spravim.

O sveta Marija, pribežališe
grešnikov, ozri se s svojimi
maternimi očmi na me; in prosi
za me!

O sveti Jožef, z otroškim
zaupanjem pridem k tebi in te
pohlevno prosim, sprosi mi s
svojo mogočno priprošnjo pri
Bogu to milost, da prejmem
zakrament sv. pokore v zve¬
ličanje svoji duši. Amen.

438

2 .  Izpraševanje vesti.

(Izprašaj svojo vest z vso skerbjo,
vendar brez vse plašljivosti, kakor bi
storiti želel zadnjo uro, vpričo vsega-
vodnega Sodnika. Preglej in pre¬
mišljuj desetere Božje in petere cer¬
kvene zapovedi, potem premišljuj se¬
dem poglavitnih grehov, grehe zoper
sv. Duha, vnebovpijoče in ptuje grehe;
pa tudi dolžnosti svojega stanu na¬
tanko preglej.)

(Premisli, kaj in kako si se pre¬
grešil zoper Boga:  Zoper vero,
upanje in ljubezen; z nevrednim ime¬
novanjem njegovega presvetega Imena,
s pregrešno prisego, s kletevjo, z ro¬
tenjem, z zaničevanjem svetih reči, z
zasramovanjem pobožnosti, z nevredno
prejemo sv. zakramentov, z onečeše-
njem praznikov, z opušenjem ali lenobo
v službi Božji, s slabo molitevjo, z
zanikerno obnašo pri sv. maši in pri

4B9

keršanskih naukih, z opušenjem postne
postave.)

(Potem pomisli, kaj in kako si
se pregrešil zoper svojega bliž¬
njega:  Kako opravljaš svoje dolž¬
nosti (ako si oče ali mati) do svojih
otrok, do svoje družine? Kako spo¬
štuješ svoje starše? Kaj si se pre¬
grešil oziroma življenja in zdravja
svojega bližnjega? Si ga v kaki greh
zapeljal, pohujšal? Ga nisi kaj po¬
škodoval na premoženji s tatvino, go¬
ljufijo, odertijo, ali kakor si bodi?
Se nisi lotil njegovega dobrega imena
z opravljanjem, obrekovanjem, natol¬
cevanjem, podpihovanjem ali s krivim
obsojenjem? Si se legal? Si bil hi-
navsk? Imaš kako sovraštvo? Jezo?
Nevošljivost ?)

(Pomisli tudi, kaj in kako si se
pregrešil zoper samega sebe:
Nisi bil napuhnjen, častilakomen, pre¬
vzeten? Bodi posebno vesten oziroma

440

nespodobnih, nečistih misel, želja, be¬
sed ali celo djanj. Nisi bil požrešen
v jedi in pijači? Te vsaka nasprot-
nost zdraži? Si nevošljiv? V spolno-
vanji svojih dolžnost len in zanikern ?)

Ko si vse svoje grehe tako pre¬
gledal, jih v duhu še enkrat preštej
in moli:

O moj Bog 1 ! koli krat in
kako hudo sem te zopet raz¬
žalil ! Koliko slabih nagnjenj
me obdaja! kako slabo se u-
stavljam svojim strastim! kako
slabo čujem nad svojimi čutili!
kako hudo me mika in nase
vleče vse posvetno! kako slabo
je moje duhovno življenje! Ko-
likrat sem že sklenil, da se
bom resnično poboljšal 5 in ven¬
dar vidim spet svoje stare pre¬
grehe nad seboj! O moj Bog!

441

k starim grehom sem še nove
pridjal.

O moj Bog! kako sem mo¬
gel vendar tako nehvaležen biti
proti tebi, ki si mi dal dušo in
telo, ki mi daješ življenje in
zdravje, jed in pijačo in vse,
kar imam? O moj Bog, kako
velika je vendar moja hudobija!
In ti si mi tako dober Oče!

Kako sem mogel jaz ubog
červ zemlje tako nepokoren biti
tebi, najvišemu Gospodu nebes
in zemlje?

In ti, moj Gospod in Zve¬
ličar Jezus Kristus, ti si vso
svojo rešnjo Kri, do zadnje
kaplje za me prelil, vsega si
se mi dal; in za vse to nočeš
nič druzega, kakor le, da te

19 **

442

ljubim. — Pa — o gerda ne¬
hvaležnost! jaz te nisem ljubil.
S svojimi grehi sem te vnovič
zaničeval, zasramoval, zaplje-
val, bičal in s ternjem kronal,
vnovič sem te križal! Tvoje
terpljenje in tvojo smert sem
zavergei; sad tvojega odre¬
šenja sem zapravil. — O gerda
lahkomišljenost! o nesrečna pre-
derznost!

In ti, o sveti Duh, ti Duh
ljubezni in posvečenja, ti si
me pri sv. kerstu posvetil, ti
si me s tolikimi milostmi ob-
sul; zato le zahtevaš, da te v
svojem sercu imam in da tvoje
milosti prejemam in ohranim. Jaz
pa sem se ti ustavil, sem tvoje
milosti zavergei, te iz svojega

443

serca spodil in sem se svetu
in hudobnemu duhu vdal. O
kolika je vendar moja nehva¬
ležnost, moja hudobija, moja
lahkomišljenost!

Tebe, trojedinega Boga,
sem zavergel, raji sem grehu
kakor tebi, naj ved in naj
boljši dobroti, služil, — oh, tako
slep sem bil, da sem greh in
pekel raji imel, kakor tebe in
svete nebesa!

O moj Bog, kaj bo vendar
z menoj? —

Duša moja, kdo te bo re¬
šil? —

3. Kes in terden sklep.

Moj Bog in Gospod! po¬
kazal si mi velikost in gerdo-

444

bijo mojih pregreh; živo vidim
in spoznam veliko revo in ne¬
srečo, v ktero me je pahnil
moj greh. Oh, zares me je sram
velike reve, v ktero sem sam
zabredel!

O moj Bog in moj Oče!
iz dna svojega serca obžalujem
in zaničujem vse svoje grehe,
ker sem z njimi tebe, svojo ne¬
skončno dobroto in preljubez-
njivo svetost, razžalil. Terdno
sklenem, s tvojo pomočjo ho¬
čem svoje življenje poboljšati,
in te z nobenim grehom več
ne žaliti. Nobena stvar me ne
bo več zapeljala, da bi bil še
kdaj nezvest tebi, ali nepokoren
tvojim sv. zapovedim. Škerbno
se hočem ogibati vsake nevar-

445

nosti, vsake priložnosti v greh ;
zlasti še se bom ogibal te
drušine . . . tega kraja . . .
Ustaviti se hočem vsemu hu¬
demu nagnjenju; posebno še
tej skušnjavi ... se hočem
stanovitno ustaviti. Skerbno se
bom poslužil vseh pripomočkov,
posebno teh ... in tistih, ktere
mi bodo moj spovednik pripo¬
ročili. Popravili hočem škodo
in pohujšanje in slabe nasledke
svojih grehov, kolikor in prej
ko prej bom mogel. — O Go¬
spod, poterdi moj sklep; poma¬
gaj mi in varuj me, da ne pa¬
dem nikdar več nazaj v svoje
pregrehe. Naj raji umerjem,
kakor da bi te še kdaj razžalil.
O Marija, moja Mati! o sveti

446

Jožef, moj varh! »prosita mi to
milost, da resnično stanoviten
ostanem.

4. Spoved.

(Spovej se svojih grehov mašniku,
ki je namestnik Božji, ponižno, od-
kritoserčno, skesano, na kratko pa
vendar čisto. Odgovarjaj spodobno
in resnobno, kar te vprašajo; pazi
na podučenje, in z vsim spoštovanjem
prejmi sv. odvezo. Po spovedi pa
moli to-le:)

Molitev po spovedi.

O moj Bog, kako velik, kako
dober si mi ti! Kako veliko je
tvoje usmiljenje, kako neskončna
je tvoja ljubezen, kako ne¬
zmerna tvoja dobrota! Oh, ko-
likrat sem s svojimi prevelikimi

447

in preobilnimi grehi že pekel
zaslužil! Pa, o moj Ijubeznjivi
Oče! zopet si mi odpustih zo-
pet si me imzaj v svojega
otroka vzel! Kako se hočem
zahvaliti za toliko ljubezen, za
toliko dobroto? S pobožnim spo¬
kornikom, s kraljem Davidom,
bom klical: Hvali, moja duša!
Gospoda, in vse, kar je v meni,
naj hvali njegovo ime. Hvali,
moja duša! Gospoda, in nikar
ne pozabi vseh njegovih dobrot!

O moj Bog! nikdar ne bom
jenjal; vedno te bom hvalil in
častil, ker si mi v svoji ne¬
skončni milosti zopet vse grehe
odpustil.

Marija, moja ljuba Mati!
pomagaj mi in hvali z menoj

448

Gospoda^ ki mi je skazal tako
veliko dobroto, ki mi je dodelil
toliko usmiljenje! O sveti Jožef,
moj angel varh, in vsi ljubi
svetniki, hvalite in častite z
menoj Gospoda, mojega Boga!

Moj Bog, prizanesi mi in
odpusti še tudi vse pomanjklji¬
vosti, kterih sem se iz človeške
slabosti pri tej spovedi vdeležil.
Karkoli je pomanjkljivega bilo
pri moji pripravi, pri mojem
obžalovanji, pri sklepu in pri
spovedi, to vse nadomesti s
svojo neskončno dobroto in mi¬
lostjo. Amen.

(Zdaj še enkrat prav priserčno
obžaluj svoje grehe in ponovi terden
sklep, da res hočeš z Božjo pomočjo
se poboljšati. Opravi naloženo pokoro,

449

ako ti ni za drugi čas odločena; po¬
tem pa daruj Bogu svojo pokoro in
moli:)

O moj predobrotljivi Bog!
z vsim pokorjenjem, kar ga je
bilo kdaj v katoliški cerkvi tebi
dopadljivega, zedinim to svojo
pokoro, ktero sem po naročilu
tvojega namestnika, svojega
spovednika, opravil. Sprejmi
milostno to malo zadostilo, in
pomanjkljivost mojo nadomesti
z neskončnim zasluženjem Je¬
zusa Kristusa, tvojega edino-
rojenega Sina, in z zasluženjem
in na priprošnjo preblažene
Device Marije, svetega Jožefa
in vseh tvojih svetnikov. In
ker je ta meni naložena pokora
tako majhna za tolike pregrehe,
s kterimi sem te žalil, zato ti

450

darujem v zadostenje vse brit—
kosti in težave, vse križe in
nadloge, ktere sem že prebil
in ktere bom še prestati mogel.
V duhu pokore jih hočem pre¬
našati in s poterpežljivostjo in
vdanostjo v tvojo presveto voljo.
O Gospod! ker sem zgrešil
pot nedolžnosti, pomagaj mi, da
hodim pot pokore. Amen.

Priprava,

Hfsegamogočni večni Bog!
glej, bližam se tvojemu altarju,
da bi prejel presveti zakrament,
da bi prejel Telo in Kri tvo¬
jega preljubeznjivegaSina, Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa,
v podobah kruha in vina. Kot
bolnik pridem k zdravniku, kot
slep k luči večne svetlobe, kot
nečisti k studencu milosti, kot
ubog in reven k Gospodu ne¬
bes in zemlje. Prosim te, po
svoji nezmerni dobrotljivosti,
ozdravi milostljivo mojo bolezen,

452

razsvetli mojo slepoto, operi
mojo nečednost, obogati mojo
revšino, obleci mojo nagoto, da
ta angelski kruh, da kralja vseh
kraljev sprejmem s tisto častjo
in ponižnostjo, s tisto skesa¬
nostjo in pobožnostjo, s tako
očišenim in vernim sercem in
s takim namenom, kakor je v
zveličanje moji duši. Dodeli
mi, o Gospod! da ne prejmem
le zakramenta Telesa in Kervi
Jezusa Kristusa, ampak da
prejmem tudi moč in vse mi¬
losti tega zakramenta. Daj mi,
da njega, kterega hočem zdaj
v podobi kruha zakritega pre¬
jeti, enkrat gledam z obličja
v obličje in ga vekomaj vživam.
Amen.

453

Obujenje potrebnih čednost.

Vera.  O moj Jezus, terdno,
živo verujem vse, kar si nam
posvoji sv. cerkvi razodel. Živo
verujem, da si tukaj, v tem pre¬
svetem zakramentu altarja bi¬
stveno in resnično pričujoč, kot
Bog in človek. In to verujem,
ker si ti to razodel, ki si večna,
neskončna resnica.

Upanje.  O moj Jezus! jaz
upam v te; jaz upam, da mi
boš po tem presvetem zakra¬
mentu večno zveličanje dodelil
in vse, kar mi je k temu po¬
trebnega. Sej si ti to obljubil,
ki si vsega mogočni, usmiljeni
in zvesti Bog.

Ljubezen.  O moj Jezus!
ljubim te iz vsega svojega

454

serca, čez vse, ker si najviši,
vse ljubezni vredna dobrota.

Obžalovanje.  O moj Jezus!
vse svoje grehe svojega celega
življenja iz dna svojega serca
obžalujem, ker sem z njimi raz¬
žalil tebe, svojega preljubeznji-
vega Boga, ki te čez vse ljubim.

Moljenje.  O moj Jezus!
molim te v tem presvetem za¬
kramentu svojega Gospoda in
Boga, svojega Odrešenika in
Zveličarja.

Ponižnost.  O moj Jezus!
jaz nisem vreden, da greš pod
mojo streho; pa reci le eno
besedo, in ozdravljena bo moja
duša;

Hrepenenje.  O moj Jezus!
moj Zveličar in Odrešenik, moj

455

? Bog in moje vse! jaz hrepenim
po tebi; pridi, pridi in nasiti
! me! pridi in poterdi me s svojo
i močjo!

O Marija, pomagaj mi! O
sveti Jožef! koliko milost ti je
Bog skazal, da si njegovega
edinorojenega Sina, po kterem
je toliko kraljev zastonj hrepe¬
nelo, ne le v mesu vidil, ampak
si ga z očetovsko ljubeznijo
objemal! O presrečni sveti Jo¬
žef! sprosi mi pri svojem Bož¬
jem rejencu to veliko milost,
da ga zdaj v presvetem zakra¬
mentu altarja z naj veči častjo
in s priserčno ljubeznijo sprej¬
mem, da bom vreden, ga en¬
krat v nebesih vekomaj vživati.
Amen.

456

Vnema pred sv. Obhajilom.

O duša moja! vzdigni se
in hiti Jezusu naproti. Živo
vervaj, terdno zaupaj in tvoje
serce naj v sveti ljubezni se
topi. Glej, nebesa so že odperte;
angeli Božji spremljajo večno
Besedo, ki je za nas meso po¬
stala. Tvoj Jezus, tvoj Bog
je že na altarji. Vzdigni se,
o duša! poklekni in moli! —
Le zaupaj: on, ki želi s teboj
se skleniti, danes še ni tvoj
sodnik; on je zdaj tvoj Zve¬
ličar, tvoj ženin. — O serce
moje! kaj čakaš? — razširi se!
— Tvoj kralj pride, in z njim
vse bogastvo njegovih milost.
Vse moje telesne in dušne moči,
urno se zberite, pripravite se,

457

da spodobno prejmete Jezusa,
in ga na sedež mojega serca
spremite! — Pridi, o Jezus!
moja ljubezen — ne mudi se —
pridi, pridi! — O Jezus! — o
Marija! — o Jožef!

Po sv. Obhajilu.

O Jezus! tebi živim. O Je¬
zus ! tebi umerjem. O Jezus!
tvoj sem živ in mertev. O Je¬
zus! verujem v te, ker ti si
večna resnica. O Jezus! upam
v te, ker si neskončna milost.
O Jezus! ljubim te iz vsega
serca, ker si naj veči, vse
ljubezni vredna dobrota. Od
kodi meni tolika milost, da se
ponižaš in prideš k meni, ubo¬
gemu grešniku? O moj Zve-

Vijolice. 20

458

ličar, priserčno se ti zahvalim
za to veliko milost, da si pri¬
šel k meni. Darujem ti svoje
telo in svojo dušo; darujem ti
vse, kar sem in kar imam; kar
storim in terpim. Vse naj bo
posvečeno v tvojo čast! Go¬
spod, ostani pri meni z vso svojo
milostjo in poterdi me z močjo
tega presvetega zakramenta
zdaj in mojo smertnouro. Amen.

Duša Kristusova, posveti
me! — Telo Kristusovo, zve¬
ličaj me! — Kri Kristusova,
napoji me! — Voda iz strani
Kristusove, očisti me! — Ter-
pljenje Kristusovo, poterdi
me! — O dobrotljivi Jezus,
usliši me! — V svoje svete
rane skrij me! — Od tebe lo¬
čiti se, ne pusti me! — Pred

459

hudobnim sovražnikom brani
me! — O moji smertni uri pokliči
me! — In zraven sebe posadi
me! — Da bom z angeli hvalil
te vse večne čase! Amen.

Zahvala.

Hvalim te, o Gospod, vse-
gamogočni Oče, večni Bog! da
si mene ubozega grešnika, svo¬
jega nevrednega hlapca, brez
vsega mojega zasluženja, iz
gole ljubezni in milosti nasitil
s predragim Telesom in z reš-
njo Kervijo svojega edinoroje-
nega Sina, Gospoda našega
Jezusa Kristusa.

Prosim te, naj mi bo to
sv. Obhajilo, ne v novo za-
dolženje, ampak naj mi bo zve-

20 *

460

ličansko sredstvo v odpušenje
vseh mojih grehov. Naj poterdi
mojo vero, naj krepča mojo voljo,
naj zatere moje pregrehe, naj
iztrebi moje slabo nagnjenje,
naj pomnoži mojo ljubezen, mojo
ponižnost, poterpežljivost in
pokoršino in vse meni potrebne
čednosti. Naj mi bo moč in
bramba zoper vse zalezovanje
vidnih in nevidnih sovražnikov.
Naj pogasi vse moje meseno
poželenje; naj me zvesto na¬
veže na tebe, svojega pravega
Boga in naj me srečno pripelje
v večno zveličanje. O naj pri¬
dem enkrat na večno večerjo,
kjer si ti s svojim Sinom in
sv. Duhom vsem svojim izvo¬
ljenim prava luč, popolno nasi-
tenje, neskončno veselje, večni

461

mir in presrečno zveličanje.
Po ravno tem Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

K Mariji in svetemu Jožefu.

O Marija, naša ljuba Gospa
presvetega Serca! ki si bila
vredna, v svojem svetem telesu
nositi Stvarnika vseh stvari;
ti, ki si spočela in rodila ti¬
stega Jezusa, kterega sem tudi
jaz, uboga stvar, v sv. Obha¬
jilu zdaj prejel; oh, ti, ki imaš
ključe do presvetega Jezuso¬
vega Serca, oh ti mi odpri ta
preblaženi, nebeški zaklad in
položi vse moje serce vanj, ter
ga skerbno varuj, kakor moja
dobra Mati, da nikdar več ne
bo nezvesto. O naša ljuba

462

Gospa presvetega Serca, prosi
za me! — Z Jezčekom, o mila
Mati moja! — Naj me blago¬
slovi roka tvoja! — Jezčeku
in tebi vse podam — kar je
mojega in kar imam!

O sveti Jožef, ti varh in
oče deviškim dušam! tvoji zvesti
skerbi je bila izročena nedolž¬
nost sama — nebeško Dete
Jezus in njegova deviška Mati
Marija. Priserčno te prosim po
Jezusu in Mariji, teh tebi tako
dragih zastavah, zadobi mi mi¬
lost, da se obvarujem vse ne¬
čistosti , in da s čistim, devi¬
škim sercem služim Jezusu in
Mariji, in da v njuni službi
stanoviten ostanem v popolni
čistosti. Amen.


463

Molitev za odpustke

(Po vsakem sv. Obhajilu zamoreš
zadobiti popolnoma odpustke, ktere
tudi dušam v vicah darovati zamoreš;
ako kleče pred britko martro moliš
naslednjo molitev, in jej pristaviš na¬
vadne očenaše ali kake druge molitve
za odpustke.)

O dobrotljivi in najslajši
Jezus! glej, pred tvojim oblič¬
jem se veržem na kolena, in
te prosim in zarotim z vso go¬
rečnostjo svoje duše 5 vtisni mi¬
lostno v moje serce žive ob¬
čutke vere, upanja in ljubezni,
resnično žalost nad mojimi

464

grehi, in terdni sklep pobolj-
šanja; ko z globokim sočutjem
in priserčnim žalovanjem tvo¬
jih pet kervavih ran pregledu¬
jem in v duhu premišljujem,
ter si pred oči stavim, kar je
že prerok David o tebi govoril:
„M o j e roke in noge so mi
prebodli, vse moje kosti
so razšteli. u  (Ps. 21, 17. 18.)

(Da odpustke dušam v vicah
daruješ, moli:)

O moj preljubeznjivi Jezus!
iz ljubezni do tebe in v pri-
serčnem sočutji z ubogimi du¬
šami v vicah, darujem vse od¬
pustke dušam vernih v vicah,
zlasti še tej duši...  Naj se po
tvojem neskončnem usmiljenji,

465

kolikor je le mogoče, vdeleži
tega popolnoma odpustka. Od¬
pusti jej vse kazni, ktere je
še dolžna in vzemi jo v svoje
veličastvo, da se s teboj veko¬
maj veseli. Amen.

20 **

y  čast svetemu Jožefu.

mospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sv. Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sv. Marija, nevesta sv. Jožefa,

Sv. Jožef, ti sin Davidov,

Sv. Jožef, ti deviški ženin Device
Marije,

Sv. Jožef, ti gospodar sv. družine,

Sv. Jožef, ti rednik Jezusov,

Sv. Jožef, ti vodnik Jezusu in
Mariji na ptujem,

Sv. Jožef, ti ponižni tesar,

Sv. Jožef, ti dobri in zvesti hlapec,

prosi za nas!

467

Sv. Jožef, ti pravični mož,

Sv. Jožef, ti posnemavec Jezusa
in Marije,

Sv. Jožef, ti od Boga poskušeni mož,

Sv. Jožef, ti ogledalo ponižnosti,

Sv. Jožef, ti lilija neomadežane
čistosti,

Sv. Jožef, ti patron notranjega
življenja,

Sv. Jožef, ti varh sv. cerkve,

Sv. Jožef, ti delivec milosti,

Sv. Jožef, ti naš pomočnik,

Sv. Jožef, ki si v rokah Jezusa
in Marije umeri,

Sv. Jožef, ti priprošnik umirajočim,
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš...  češena si Marija ...

prosi za nas!

468

Prosi za nas, sveti Jožef!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

O Bog, ki si v svoji nam
nerazumljivi previdnosti sve¬
tega Jožefa ženina svoji pre¬
sveti Porodnici zvolil; dodeli
nam, te prosimo, da njega, kte-
rega tu na zemlji svojega varha
častimo, v nebesih svojega pri-
prošnika imamo. Ki živiš in
kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti sv. Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

(Te litanije so francoski škofi svo¬
jim škofijam poterdili in priporočili.)

gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
nas!

Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

Sv. Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,
Mati Kristusova,
Mati milosti Božje,
Mati prečista,

Mati brez madeža,

prosi za nas!

470

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

prosi
za nas!

471

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov, p ros i

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov, za nas '
Kraljica spričevavcev,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš ... češena si Marija ...

472

Molitve.

1. K presvetemu Sešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim
dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost
v sebi.

Molimo.

O Bog ! kteri si nam v
prečudnem zakramentu spomin
svojega terpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje
kervi tako častiti, da sad tvojega
odrešenja vedno v sebi čutimo.
Kteri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti sv. Duha
Bog vekomaj. Amen.

473

2. K sveti Devici, Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo,
o sveta Božja Porodnica! ne
zaverzi naših prošinj v naših
potrebah, temuč reši nas vselej
vseh nevarnost. O častitljiva
in blažena Devica, naša Gospa,
naša srednica, naša pomočnica.
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta
Božja Porodnica.

O. Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služab¬
nikom , prosimo Gospod Bog!
da vedno zdravje na duši in

474

na telesu vživamo, in da bomo
po častitih prošnjah presvete
Marije, vselej Device, sedanje
žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deležni.

3. Češena bodi Kraljica.

v

Češena bodi kraljica, Mati
milosti, življenje, sladkost in
upanje naše, bodi češena! K
tebi vpijemo zapušeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalost¬
ni in objokani v tej solzni
dolini. Oh, oberni tedaj naša
pomočnica! svoje milostljive oči
v nas; in pokaži nam po tem
revnem življenji Jezusa, blaženi
sad tvojega telesa; o milostljiva,
o dobrotljiva, o sladka Devica
Marija!

475

V. Prosi za nas, sveta
Božja Porodnica!

O. Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog!
ki si dušo in telo častite De¬
vice Matere Marije, da bi vredno
prebivališe tvojega Sina biti
zaslužila, s pomočjo svetega
Duha pripravil, daj, da bomo,
kise njenega spomina veselimo,
po njenih milostljivih prošnjah
prihodnjega zlega in večne
smerti rešeni!

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hla¬
pec, kterega je postavil Go¬
spod čez svojo družino.

476

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo Gospod!
zasluženje ženina tvoje presvete
Matere Marije pomaga, da, kar
naša slabost ne premore, nam
bode po njegovih prošnjah do¬
deljeno.

5. Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te pro¬
simo, razveži po svoji milosti
naših grehov vezi, in ohrani
po prošnjah svoje izvoljene Ma¬
tere, ljube Device Marije, in
vseh svojih svetnikov nas svoje
služabnike, naše dobrotnike in
naše pohištvo v vsi svetosti.

477

Očisti tudi vso našo rodovino
in naše prijatle hudobe in gre¬
hov, in napolni jih z lepimi
čednostmi. Dodeli nam mir in
zdravje; odverni od nas vidne
in nevidne sovražnike, in od-
ženi vse hude želje. Daj nam
zdravo vreme in dobro letino;
skaži milost našim prijatlom in
neprijatlom, in obvaruj to du-
hovnijo, z vsemi, kteri v njej
prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in do¬
deli milostljivo vsem vernim
kristjanom, živim in mertvim,
v nebeškem kraljestvu večno
življenje, mir in pokoj. Obvaruj
našega papeža I., našega škofa
I., našega cesarja I., in vso

478


našo duhovsko in deželsko go¬
sposko vseh nadlog in vsega
zlega. In tvoj blagoslov pridi
z nebes na nas, in bodi vselej •
nad nami. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,
kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti sv. Duha, Bog ve¬
komaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vse¬
lej pri nas!

O. Amen.

Oče naš .. . češena si Marija...
(petkrat).


mospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
nas!

Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

Sveta Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas
Boga prosite!

za nas
Boga prosi!

480

Vse svete verste zveličanih duhov,
za nas Boga prosite!

Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi!
Sv. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas
Boga prosite!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Tadej,

Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za
nas Boga prosite!

Sv,

Sv

za nas

Boga prosi!

481

za nas
Boga
prosita!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

Sv. Štefan,

Sv. Lavrencij, za nas Boga prosi!
Sv. Vincencij, J
Sv. Fabijan in Sebastijan,

Sv. Janez in Pavel,

Sv. Kozina in Damijan,

Sv. Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučeniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Jeronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga pro¬
site!

Vijolice. 21

za nas
Boga prosi!

482

za nas Boga prosi!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija, za nas

Sv. Neža,

Sv. Cecilija, Boga prosi!

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas
Boga prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv 5 zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv 3
Gospod!

usliši nas, o

483

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smerti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

S skrivnostjo svojega svetega
včlovečenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim kerstom in svetim postom,

S svojim križem in terpljenjem,

S svojo smertjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitnim vnebohodom,

S prihodom Tolažnika svetega
Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki, prosimo te, sliši nas!

21  **

reši nas, o Gospod!

484

Da nam zanesi,

Da nam odpusti,

Da nas k pravi pokori pripelji,
Da svojo sveto cerkev vladaj in
ohrani,

Da pastirja apostoljskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohrani,

Da sovražnike svete cerkve ponižaj,
Da našega cesarja obvaruj,

Da keršanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo enovoljnost
daruj, <

Da vsemu keršanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeli,

Da nas vse v svoji sveti službi
poterdi in ohrani,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigni,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeli,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov večnega
pogubljenja reši, J

prosimo te, sliši nas!

Da sad zemlji daj in ohrani,
Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeli,

Da nas usliši,

Sin Božji,

C/5

CS

S

c O >02

2  ?=*
k  cn

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (i. t. d. tiho).

V. In nas ne vpelji v skušnjavo.

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

486

Molitve po litanijah

pri popoldanji službi Božji ob nedeljah in
praznikih, kteri niso Matere Božje.

K svetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim
dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost
v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v
prečudnem zakramentu spomin
svojega terpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje
kervi tako častiti, da sad tvo-

487

jega odrešenja vedno v sebi
čutimo. (Kteri živiš in kralju¬
ješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha, Bog vekomaj.
Amen.)

Za odvernjenje vseh nadlog in
nevarnost.

Vsegamogočni, večni Bog!
nebeški Oče! poglej z očmi
svoje neskončne milosti naše
reve in nadloge. Usmili se
vseh vernih kristijanov, za ktere
se je tvoj edinorojeni Sin, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kri¬
stus, voljno grešnikom v roke
dal, in je tudi svojo drago kri
na lesu svetega križa prelil.
Po tem Gospodu Jezusu od-
verni, milostljivi Oče! zaslu-

488

žene šibe, sedanje in prihodnje
nevarnosti, punte, vojsko, kugo
lakoto, dragino, bolezni in ža¬
lostne revne čase.

Vsega mogočni, večni Bog!
usmili se svojega služabnika,
našega papeža I., in vodi ga
po potu večnega življenja, da
bo s tvojo pomočjo, kar je tebi
prijetno, želel in z vso močjo
storil.

O Bog, pastir in vladar
vseh vernih! glej milostljivo
na svojega služabnika, našega
škofa I., ki si ga pastirja naši
škofiji postavil; dodeli mu, da
tistim, čez ktere je postavljen,
z besedo in z djanjem k do¬
bremu služi, in tako s čedo,

489

ki mu je izročena, večno živ¬
ljenje doseže.

Bog, varh vseh kraljestev,
dodeli svojemu služabniku, na¬
šemu cesarju I., spoznati in
častiti tvojo moč, s ktero se
sovražnik premaga, da bo, ker
je iz tvoje volje casar postal,
tudi v tvojem varstvu vselej
mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem
dobrem duhovske in deželske
oblastnike in gosposke, da nas
bodo na vse to napeljevali, kar
more k tvoji Božji časti, k na¬
šemu zveličanju in k miru in
sreči vsega keršanstva pripo¬
moči.

21 **

490

Prosimo tudi, kakor hočeš,
da nam je prositi, za vse svoje
prijatle in neprijatle, za zdrave
in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in
mertve.

Vsegamogočni, večni Bog!
ki gospoduješ čez žive in mer¬
tve, in se usmiliš vseh, ktere
iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, pohlevno te prosimo,
da vsi, za ktere smo se name¬
nili moliti, kteri so še pri živ¬
ljenji, ali pa so se že s sveta
ločili, na prošnje vseh tvojih
svetnikov od tvoje dobrote od-
pušenje vseh svojih grehov
dosežejo.

491

Dodeli nam, o Bog 1  miru!
pravo edinost v veri brez vsega
razdertja in ločitve. Preoberni
naše serca k pravi pokori in
k poboljšanju našega življenja.
Vžgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje
po vsi pravičnosti, da ti bomo,
kakor tvoji pokorni otroci, v
življenji in v smerti prijetni in
dopadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno
priporočeno vse naše djanje in
nehanje, naše delo in opra¬
vilo, naše življenje in naša
smert. Daj nam tvojo milost
tukaj vživati, in tamkaj z vsemi
izvoljenimi doseči, da te bomo
v večnem veselji in zveličanji
hvalili in molili. To nam do-

492

deli, Gospod, nebeški Oče! po
Jezusu Kristusu, svojem lju¬
bem Sinu, Gospodu našem in
Odrešeniku, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega
Duha, Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vse¬
lej pri nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. ČJešena si Marija
i. t. d. (petkrat).

Mtere molitve v čast svetem Jožefi.

1. Izvolitev svetega Jožefa v svojega
patrona.

(Sv. Alfonza.)

O sveti Jožef! s svojimi
velikimi grehi sem si zaslužil
nesrečno smert. Ako mi pa ti
na pomoč prideš, ne bom po¬
gubljen. Ti si ne le prijatel,
o ti si varh in rednik njega,
ki bo moj ostri sodnik. Jezus
pa me ne bo zavergel, me ne
bo pogubil, ako ti prosiš za me.

Za Marijo, tvojo preblaženo
nevesto in mojo nebeško Ma¬
terjo, zvolim tudi tebe, o sveti
Jožef! svojega priprošnika in
svojega varka. Obljubim ti, da

494

te bom vsak dan svojega živ¬
ljenja posebno častil in te bom
vsak dan na pomoč klical. Ne
zavoljo mojih zasluženj, ampak
zavoljo ljubezni, s ktero si lju¬
bil Jezusa in Marija tu na zem¬
lji, me sprejmi za zmiraj med
služabnike svoje. Zavoljo pre¬
sladke družbe, ktero sta ti tu
na zemlji Jezus in Marija de¬
lala, me varuj, dokler živim,
in sprosi mi to milost, da se
nikdar z nobenim velikim gre¬
hom ne ločim od svojega Boga.
Zavoljo postrežbe, ktero sta ti
v tvojih zadnjih trenutkih Jezus
in Marija delila, mi stoj na
strani o moji smertni uri, da po
srečni smerti v tvoji drušini Boga
vso večnost častim in hvalim.

495

2. Posvečenje svetemu Jožefu.

O prečastiti sveti Jožef!
jaz pridem pred te, in te pri-
serčno počastim kot čistega
ženina Matere Božje, kot go¬
spodarja naj svetejši družine,
ki je bila kdaj na svetu, kot
rednika Jezusa Kristusa, kot
zvestega oskerbnika zakladov
presvete Trojice. V tvoji osebi
častim volitev nebeškega Očeta,
ki je svojo moč nad svojim
edinorojenim Sinom s teboj de¬
liti hotel; častim v tebi volitev
Boga Sina, ki ti je bil pokoren,
ki je hotel od truda tvojih rok
živeti; častim v tebi tudi vo¬
litev sv. Duha, ki ti je izročil
svojo predrago nevesto in te

496

je odbral v varka in tovarša
njenega.

Veselim se tvoje sreče, da
si Božje Dete Jezusa na svojih
rokah nosil; na svoje serce
pritiskal, premilo — ljubo ob¬
jemal; da si točil solze nebe¬
škega veselja, ko se je to pre¬
sveto Dete radovalo s teboj.
Kdo bi našteti mogel vse za¬
klade nebeških milost, ktere si
ti sprejel, s kterimi si bil obla-
godarjen tistih celih trideset
let, ktere si z Jezusom in z
Marijo tu na zemlji preživel!

Ko tako z vsem spošto¬
vanjem in v ljubezni premišlju¬
jem tvojo velikost in tvojo sve¬
tost, posvetim tebi svoje serce.
Za Jezusom in Marijo bodi ti

497

posestnik in gospodar mojega
serca. Imel in častil te bom
kot svojega očeta, svojega
varlia. Sprejmi me torej za
svojega otroka. Naj čutim in
vživam moč tvoje veljave pri
Bogu in moč tvoje priserčne
ljubezni, ktero skazuješ svojim
častivcem.

Pred vsem mi sprosi res¬
nično in stanovitno poboljšanje
in vse tiste milosti, kterih po¬
trebujem , da dosežem večno
zveličanje. Ohrani v meni duha
notranje zbranosti; sprosi mi
tisto tako tesno zedinjenje z
Bogom, tisto veliko ponižnost,
tisto popolno sternjenje z voljo
Božjo, tisto poterpežljivost v
britkostih, tisto terdno zaupanje

498

na previdnost Božjo, in tisto
gorečo  ljubezen do Jezusa Kri¬
stusa in njegove neomadežane
Matere Marije, — o sprosi mi
vse te čednosti, ki so bile tvoja
neskončno velika svetost.

Sprejmi v svoje varstvo ne
le mene 5 sprejmi tudi vse bo-
goljubne, tihe duše, ktere po
tvojem zgledu samotno in pred
svetom skrito Jezusu in Mariji
služijo.

Slednjič pa te prosim za¬
voljo posebne milosti tvoje pre¬
srečne smerti v rokah Jezusa
in Marije, sprosi, o častiti, ve¬
liki svetnik! tudi meni tako
smert, v popolni vdanosti v
voljo Božjo, v družbi Jezusa
in Marije in v tvojem varstvu.

499

3. Drugo posvečenje svetemu Jožefu.

O prečastiti očak, sveti Jo¬
žef! ti naj zvestejši rednik
mojega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa! ti deviški
ženin neomadežane Device in
Matere Marije! z otroškim za¬
upanjem, veselo povzdignem k
tebi svoje serce, da ti skažem
svoje češenje in svojo ljubezen.
Ti si tisti modri in zvesti hla¬
pec, kteremu je Bog naj sve¬
tejši osebi na zemlji, Jezusa in
Marijo, v skerb in varstvo iz¬
ročil. K tebi je bil poslan angel
Gospodov, ki ti je naznanil pre¬
čudno skrivnost včlovečenja
Sinu Božjega in skrite namene
Najvišega. Veliko milost si od
Boga prejel, veliko veselja si v

500

obhoji z najsvetejšima osebama
vžil, pa z njima vred si tudi
veliko britkost in težav, veliko
terpljenj in nadlog, s poterpež-
ljivostjo in v tihi popolni vda¬
nosti v sv. voljo Božjo prestal.
Zdaj pa si zopet sklenjen z
Jezusom in z Marijo pri sedežu
Božjem, ter vživaš zveličanje,
kterega nobeno človeško serce
občutiti, kterega nobeno pero
opisati in noben jezik dopove¬
dati ne more.

O sveti Jožef! v svoji oče¬
tovski dobroti in ljubezni se
ozri na me, ubozega grešnika,
ki pribežim pod tvojo pomoč in
brambo in se tvoji priprošnji
priporočim. Vzemi me v svoje
očetovsko varstvo 5 bodi mi uče-

501

nik in vodnik v vseh čednostih;
bodi mi oče in svetovavec v
vseh zadevah mojega življenja.
Glej, vsega se ti dam, vsega
se ti darujem, kakoršen sem,
s svojimi grehi in s svojimi
pomankljivostmi, s svojimi sla¬
bostmi in s svojimi napakami.
Sprosi mi to milost, da se res¬
nično spokorim in da v čednosti
in bogoljubnosti vsak dan ra¬
stem in napredujem. Darujem
in dam se ti, da me Jezusu
priporočiš in izročiš in da pro¬
siš, da v mojem sercu vžge
ogenj svoje ljubezni in da mu
vtisne podobo svojega presve¬
tega Serca. Prosi ga, da mi
vtisne svojo ponižnost in krot-
kost, svojo poterpežljivost in

502

vdanost, svojo nedolžnost in
čistost, svojo pokoršino in pod-
ložnost.

Tebi, o sveti Ježef! izro-
ročim in priporočim vse svoje
zadeve, vse svoje potrebe, te¬
lesne in dušne, časne in večne.
Zlasti še to . . . Priporoči me
milosti svojega Božjega re¬
jenca in sprosi mi od njega
vse, kar mi je koristno, dobro
in potrebno. O ljubi sveti Jo¬
žef! priserčno te prosim, bodi
mi dober, skerben, resničen
prijate!, bodi mi tolažnik in
pomočnik v življenji; bodi mi
mogočen varh v smerti. Sprosi
in pridobi mi to nezmerno ve¬
liko milost, da s tvojo pomočjo,
pod tvojim varstvom v sladki

503

pričujočnosti Jezusa in Marije
svojo dušo izdihnem, in z vami
zedinjen v srečno večnost se
preselim.

4. Prošnja k svetemu Jožefu za njegovo
pomoč,

O sveti Jožef! ti zvesti
oskerbnik sv. družine, ti red¬
nik Jezusa Kristusa! zvolim
te danes v svojega posebnega
patrona in priprošnika pri Bogu,
ter te priserčno prosim: Sprej¬
mi me danes v svojega otroka;
izroči me svojemu Božjemu re¬
jencu in njegovi Materi, svoji
prečisti nevesti Mariji. Stoj
mi na strani v sleherni sili;
pomagaj mi z očetovsko lju¬
beznijo v vseh potrebah; uči

504

me v dvomih; tolaži in oser-
čuj me v brhkostih; varuj me
v nevarnostih; in ne zapusti
me v smertni uri moji. Amen.

5. Prošnja blagoslova.

O sveti Jožef! ti si tu na
zemlji svojega Božjega rejen-
. čeka Jezusa Kristusa velikrat
na svoje naročje vzel, se z
njim milo radoval, ga priserčno
blagoslovil; zato si pa od njega
tam v nebesih naj viši blago¬
slov prejel. Oh, ozri se milost¬
ljivo tia me, svojega rejenca,
in v moči svoje velike časti in
svoje visoke slave mi podeli
svoj očetovski blagoslov v
Imenu Očeta in Sina in sv.
Duha. Amen.

505

6. Zaveza sv. ljubezni s svetim Jožefom.

Priserčna ljubezen, ktero
do tebe imam., o sveti Jožef!
spodbada moje serce, da te ne
častim le kot svojega poseb¬
nega patrona in varha, ampak
da sklenem s teboj posebno
zavezo svete ljubezni. Sprejmi
naslednjo pogodbo tudi od svoje
strani in jo milostljivo poterdi.

1. Prosim te, o sveti Jo¬
žef! sprejmi to hišo, v kteri
prebivam, z vsemi, kar nas je
pod to streho, v svoje posebno
varstvo. Varuj nas vse in
vsake nesreče; ohrani nas v
miru in edinosti, in preredi to
hišo, kakor svojo Nazareško
hišico v stanovanje Božje. Jaz

Vijolice. 22

506

pa hočem na steno svoje hiše
postaviti podobo tvojo, ter te
hočem z zaupljivim pogledom
večkrat priserčno pozdraviti in
s tem sebe vnemati, da tebe
posnemam.

2 .  Prosim te, o sveti Jo¬
žef! bodi pri Jezusu moj pri-
prošnik za zveličanje moje duše,
ki je s tolikimi grehi obložena,
tako hudo zadolžena, da me
Jezus milostljivo nazaj sprejme
in da z zadobljeno pomočjo
Božjo zvesto delam. Jaz pa
si hočem prizadevati, da bom
svoje hudobno nagnjenje za¬
tiral, in iz ljubezni do Boga
in tudi iz ljubezni do tebe se
v majhnih rečeh zatajeval. Tako
si hočem pri jedi kaj malega

507

pritergati; hočem molčati, ko
bi rad kaj nepotrebnega po¬
vedal; hočem svojim očem ra¬
dovedni pogled zatajiti; ali si
bom kaj druzega malega pri-
tergal.

3. Tretjič te prosim, uči
me ti, da svoje molitve in druge
bogoljubne dela prav oprav¬
ljam in da se ogibljem vsega,
kar bi me v dobrem opoviralo.
Jaz pa si bom prizadeval, da
bom tvoje navdihovanja ubogal
ter bom v svoj prid tvoje sveto
življenje in tvoje čednosti več¬
krat premišljeval.

4. Bodi mi svetovavec v
vseh dvomih, da v zadregi
pravo zvolira in svojega zve-

22 *

508

ličanja ne zgubim. Jaz pa ne
bom nobene imenitne reči po¬
prej storil ali dognal; da bi se
v molitvi s teboj ne posvetoval.

5. Prosim te, priskoči mi
v bolezni ali v drugi britkosti
na pomoč in bodi mi ljubeznjivi
tolažnik. Jaz pa bom v vseh
nadlogah in težavah se k tebi
zatekal ter te hočem vsak dan
vsaj s kratkim zdihljejem na
pomoč klicati.

6. Šestič te prosim, bodi
mi oskerbnik mojega premo¬
ženja in vsega mojega imetja,
da vse v zveličanje svoje duše
prav obernem. Jaz pa bom iz
ljubezni do Boga in do bliž¬
njega, pa tudi iz ljubezni do

509

tebe, po svoji moči ubogim, pa
tudi v druge dobre namene
svoje premoženje obračal.

7 .  Prosim te, o sveti Jo¬
žef! — in to te še prav po¬
sebno priserčno prosim — bodi
mi varh čistosti moje duše, da je
nikdar ne omadežvam in da me
nobena skušnjava ne premaga.
Jaz pa hočem, premišljevaje
tvojo čistost in tvojo samotnost,
bežati pred vsako nevarno ob-
hojo, ter, kolikor mi moj stan
dovoli, tudi samotno živeti.

8. Še pa te premilo pro¬
sim, bodi mi o smertni uri
moj dober in mogočen varh,
da hudobni duh moje duše ne
dobi. Da to milost dosežem,

510

hočem, dokler bom živel, tvoje
praznike vredno obhajati in ta¬
krat sv. zakramente prejemati.

O sveti Jožef! naj ti ta
moja zaveza dopade in poterdi
jo v svojem presladkem Imenu,
pa tudi v presvetem Imenu
Jezusa in Marije. Amen.

7. Pozdravljenje svetega Jožefa.

Bodi mi pozdravljen, ti po¬
doba Boga nebeškega Očeta!

Bodi mi pozdravljen, ti
rednik včlovečenega Sinu Bož¬
jega!

Bodi mi pozdravljen, ti
svetiše sv. Duha!

Bodi mi pozdravljen, ti
ljubljenec presvete Trojice!

511

Bodi mi pozdravljen, ti
zvesti sodelavec pri izpeljevanji
Božjih presvetih sklepov!

Bodi mi pozdravljen, ti naj
vrednejši ženin deviške Matere!

Bodi mi pozdravljen, ti
duhovni oče vernih!

Bodi mi pozdravljen, ti
posebni varh deviških duš!

Bodi mi pozdravljen, ti
priserčni ljubivec ubožnosti!

Bodi mi pozdravljen, ti
podoba krotkosti in poterpež-
Ijivosti!

Bodi mi pozdravljen, ti
ogledalo ponižnosti in pokor-
šine!

Blažene oči, ki so vidile,
kar si ti vidil!

512

Blažene ušesa, ki so sli¬
šale, kar si ti slišal!.

Blaženi persti, ki so se do¬
tikali včlovečene Božje Besede!

Blažene roke, ki so nosile
njega, ki vse nosi!

Blažene persi, na kterih
je Sin Božji milo počival!

Blaženo tvoje serce, ki je
na Sercu Jezusovem k priserčni
ljubezni bilo vneto!

Češen bodi večni Oče, ki
te je v tako visoko čast zvolil!

Češen bodi Sin Božji, ki
te je kot svojega očeta ljubil!

Češen bodi sv. Duh, ki te
je tako posebno posvetil!

513

v

Cešena bodi Marija, tvoja
nevesta, ki te je svojega že¬
nina in brata ljubila!

v

Cešen bodi tvoj angel varh,
ki te je na zemlji varoval!

v

Čast in milost bodi v de¬
lež vsem, ki tebe časte in lju¬
bijo. Amen.

8. Molitev v praznik svetega Jožefa.

Vsa cerkev se danes ve¬
seli tvojega spomina, o sveti
Jožef! Povsodi bo danes, kakor
iz enih ust, tvoja visoka čast
oznanovana in hvaljena.

Veliko sto in sto bogoljub-
nih duš povzdiguje danes,
tvoj poglavitni praznik, svoje
roke in svoje serca k tebi in

22 **

514

zaupljivo kliče na tvojo mogoč¬
no priprošnjo.

Tudi jaz prav veselo in
zaupljivo se danes oziram tje
v svete nebesa in kličem k
tebi, ter položim danes svoje
prošnje k tvojim nogam; ker
velika sila me tlači in velike
milosti potrebujem. In kam se
hočem zateči, komu svoje proš¬
nje podati, kakor tebi, ki si
tako blizo svojega Božjega
Sina in tako veliko veljavo pri
njem imaš V

O ti mogočni priprošnik,
ti oskerbnik nebeških zakladov!
sprejmi milostljivo moje zdiho-
vanje, in moje prošnje priporoči
njemu, ki je bil tebi tu na
zemlji pokoren. O da bi te jaz

515

mogel tako ljubiti, tako častiti
pa tudi tako priserčno prositi,
kakor sv. Terezija, sv. Fran¬
čišek Salezij in veliko druzih
tvojih pobožnih častivcev!

Tvoja moč tam v nebesih
se ni zmanjšala, tvoja ljubezen
se ni spremenila; zato zaupljivo
pridem k tebi in te naj poprej
prosim, bodi mi moj posebni
varh, in sprejmi me v število
tebi izročenih.

Resnobno si bom prizade¬
val, da bom tvojega varstva
vedno bolj vreden. Za Jezu¬
som in Marijo imej ti pervo
mesto v mojem sercu; in kolikor
bom premogel, bom še druge
vnemal, da bodo tebe častili in
se tvoji prošnji priporočevali.

516

Ali tvojega varstva bi ne
bil vreden, ko bi si ne priza¬
deval, in bi ne posnemal tvo¬
jih čednost. To pa hočem sto¬
riti kot tvoj zvesti rejenec; in
ta svoj sklep ponovim danes
na tvoj god in praznik.

Naj bom torej, o sveti Jo¬
žef! tvojemu varstvu vedno
priporočen! V vseh mojih potre¬
bah mi pridi na pomoč! Zlasti
še mi milostljivo stoj na strani
v mojem zadnjem boji, in me
po tem revnem življenji pripelji
v nebeško veselje, da bom tam
priča tvoje nezmerne slave in s
teboj trojedinega Boga hvalil
in častil na vekomaj. Amen.

517

9. Prošnja k svetemu Jožefu za vredno
sv. Obhajilo.

O preblaženi Jožef! ti si
bil tolikanj srečen, da si Zve¬
ličarja sveta, svojega Gospoda
in Boga, s svojimi telesnimi
očmi gledal, ga poslušal, ga
redil in oblačil, ga varoval in
na svojih rokah nosil. Oh, po¬
hlevno te prosim, prosi za me,
da jaz ravno tega Boga in
Zveličarja v sv. Obhajilu vse¬
lej vredno, s čistim in pobož¬
nim sercem prejmem in da ga
nikoli z nobenim grehom ne
zgubim.

Sprosi mi priserčno hre¬
penenje po sv. Obhajilu, da se
pogosto bližam Gospodovi mizi

518

in z njim sveto večerjo obha¬
jam. Še to posebno milost te
prosim, ktero si velikrat svo¬
jim častivcem prečudno sprosil,
da ne umerjem nagle, nepre-
videne smerti, ampak da z vso
pobožnostjo prejmem sv. Po¬
potnico, predenj se preselim iz
tega minljivega življenja v
večno domovino svojo. Amen.

10. Prošnja za svojemu stanu primer-
jeno popolnost.

Častiti očak, sveti Jožef!
zavoljo tvoje velike s prednosti
in zavoljo tvoje posebne sve¬
tosti in pravice, s ktero te je
Vsegamogočni kot ženina Ma-
rijnega in rednika Kristusove-

519

ga ozaljšal, te prosim, pridobi
mi pri Bogu to milost, da do¬
sežem svojemu stanu primerjeno
popolnost, da bo moja duša vred¬
na nevesta Kristusova in vredno
stanovanje sv. Duhu. Amen.

11. Prošnja za svojemu stanu primer-
jeno čistost.

Presrečni sveti Jožef! jaz
občudujem tvojo angelsko či¬
stost. Tvoje slovesno zaro-
čenje s preblaženo Devico Ma¬
rijo mi glasno in očitno spri-
čuje, da si tudi ti bil prelepa
lilija svetega devištva ; sej bi
drugače gotovo ne bil zvoljeni
ženin prečisti Devici in Ma¬
teri Božji.

520

Bodi mi torej priserčno
pozdravljen ti prečisti ženin
in mož neomadežane Matere
Božje! Pa kako bi na tvojo
zaroko s prečisto Devico le
misliti mogel, in bi ne vedel,
da je tudi moja sveta dolžnost,
da te v ljubezni do čistosti po¬
snemam?

Pa, oh! kako slab, kako
nestanoviten sem! kako sem
nagnjen k nesrečnemu grehu!
in toliko nevarnost, in toliko
skušnjav me vedno napada,
vedno lovi in obdaja! Kako
potrebno mi je torej tvoje var¬
stvo, kako koristna tvoja pri¬
prošnja! O ponižno te torej
prosim, moj sv. patron! poma¬
gaj mi s svojo mogočno pri-

521

prošnjo, da, kakor to tirja moj
stan, živim čisto in spodobno
na duši in na telesu. Pomagaj
mi, da vsako nespodobno željo
zaveržem in zadušim, da vse
nečiste skušnjave premagam,
in da spodobno, čisto in bogo-
ljubno živim.

O ti posebni Ijubivec de¬
viške čistosti! sprosi mi veliko
ljubezen do te čednosti in pa
prav resnično gnjušenje do vse
in vsake nespodobnosti! Po¬
magaj mi, da pri sv. kerstu
prejeto oblačilo svete nedolž¬
nosti neomadežano ohranim, da
ga čistega prinesem pred ob¬
ličje tvojega rejenca, mojega
sodnika, in da bom prištet družbi
izvoljenih, ki s teboj za ne-

522

beškim Jagnjetom hodijo, in
neznano pesem pojejo. Amen.

13. Prošnja za srečno zadnjo uro.

O sveti Jožef, ki si v ro¬
kah Jezusa in Marije umeri,
zavoljo tvoje presrečne smerti
mi sprosi to veliko milost, da
pred svojo smertjo vredno in
pobožno prejmem sv. zakra¬
mente, da bom vseh grehov
očišen in z Božjo milostjo ozalj¬
šan. Stoj mi na strani o moji
zadnji uri, in ne zapusti me v
tem zadnjem boji in pomagaj
mi, da bodo moje zadnje besede:
Jezus, Marija, Jožef! Amen.

523

13. Prošnja ralailenčev in devic.

O sveti Jožef! ti si po¬
sebno s svojo neomadežano
čistostjo Božje dopadajenje v
tako visoki stopnji si pridobil,
da te je nebeški Oče zvolil red¬
nika svojemu večnemu Sinu in
ženina preblaženi Devici Mariji.

O ti prelepa lilija nedolž¬
nosti! o ti blišeče ogledalo
čistosti! kako bi bil nek vreden
tvoje ljubezni in tvojega varstva,
ko bi si ne prizadeval in bi ne
posnemal tvoje čistosti ? Naj
me vedno vnema tvoj prelepi
zgled! Pogled na tvojo podobo
z belo lilijo, ki je prelepo znam-
nje nedolžnosti, naj me napolni

524

z veliko in resnično ljubeznijo
do svete čistosti.

Pomagaj mi, da vsako,
tudi naj manjši nespodobnost
sovražim, da na duši in na
telesu čist ostanem. Varuj me,
da deviške nedolžnosti, ki je
naj veči in naj lepši kinč ker-
šanski mladosti, nikdar ne
oskrunim, nikdar ne zgubim.
Stoj mi na strani v vseh skuš¬
njavah zoper sveto čistost, in
skerbi za me, da se skerbno
ogibljem vsake pregrešne pri¬
ložnosti.

Dobro vem, da brez poseb¬
ne pomoči Božje tega dušnega
bisera ohraniti ne morem. Zato
se zatečem k tebi, ti varh de¬
viških duš! opomni me pri

525

vsakrpregrešni nevarnosti vse-
gavednega, povsodi pričujočega
Boga, ki nobenega greha bolj
ne sovraži, kakor gerdo neči¬
stost; da nikdar kaj nespodob¬
nega ne mislim, ne govorim
in ne storim.

In tako bom s tvojim mo¬
gočnim varstvom Gospodu slu¬
žil z nedolžnim sercem in s
čistim telesom, »ter bom enkrat
vreden, da bom gledal obličje
njegovo. Amen.

14. Prošnja zakonskih.

Sveti Jožef! s svojim hiš¬
nim življenjem v Nazaretu si
naj lepši zgled zapustil ker-
šanskim očetom in materam.

526

Tam si jih učil, kako naj ži¬
vijo v miru in edinosti, kako
naj težke dolžnosti svojega
stanu zvesto opravljajo, lepi
red v hiši imajo in kako naj
vse svoje v strahu Božjem, v
svetosti zredijo. Zato te vse
pobožne keršanske družine svo¬
jega posebnega hišnega patrona
častijo. Zato izročim tudi jaz z
velikim zaupanjem sebe in vse
svoje v tvoje mogočno varstvo.

O častitljivi ženin Marije
Device in skerbni rednik mo¬
jega Zveličarja! zavoljo tiste
priserčne ljubezni, ki je tebe
z Marijo vezala, zavoljo tistega
resničnega spoštovanja, kte-
rega sta eden drugemu ska-
zovala; sprosi nam zakonskim

527

priserčno, zvesto in čisto lju¬
bezen; pomagaj nam, da pre¬
drago dobroto družinsko, mir
in edinost, neskaljeno vedno
ohranimo.

Zavoljo tvoje velike lju¬
bezni do svojega Božjega re-
jenčeka, in zavoljo veliko truda
in skerbi, ktere si imel; zavoljo
modrosti, s ktero si sveto dru¬
žino vodil, te ponižno prosim,
bodi moj zvesti varh in patron,
in sprosi nam, keršanskim za¬
konskim , ravno tistega duha
resnične ljubezni do svojih,
modrosti in veljave v izreji
svojih otrok in pametnega vo¬
denja vseh domačih, da bo naša
družina sveti družini vedno
bolj enaka in tako vredna

528

bogatega blagoslova Božjega.
Amen.

15. Molitev redovnika.

Priserčno te častim, o sveti
Jožef! ti prelepi zgled in posebni
varh redovnikom. Ti si vse
pozemeljske prečudno zaničeval,
ti si v svoji revšini bil tako
zadovoljen, da ti je bila revšina
zares prostovoljno uboštvo. In
kdo je bil tako pokoren, kakor
ti? Kdo je tako popolnoma
spolnoval voljo Božjo, kakor
ti? In kdo je iz ljubezni do
Boga tako na tanjko spolnoval
vse človeške povelja?

In tvojo skrito, tiho in pre-
mišljevavno življenje, o kako
lep zgled je vsem, ki hočejo

529

v samoti Bogu služiti in išejo
le enega potrebnega, išejo le
svojega zveličanja! Zares! ti
me naj lepše učiš, kako naj tu
na zemlji v molitvi in v pre¬
mišljevanji, tiho in z Bogom
sklenjen, nebeško živim. Delo
in skerbi, ktere si za Jezusa
in za Marijo imel, me živo
spodbadajo, da se varujem le¬
nobe, da vse radovoljno storim,
kar mi veleva pokoršina in
ljubezen do bližnjega.

Sliši torej in usliši mojo
ponižno prošnjo! O mogočni
varh Bogu posvečenih! sprosi
mi to milost, da na tanjko in
zvesto spolnujem sveto obljubo,
s ktero sem se svojemu Go¬
spodu Bogu posvetil. S po-

Vijolioe. 23

530

močjo Božjo se hočem obvaro¬
vati tudi naj manjši nezvestobe,
da bom tudi jaz v vsem pra¬
vičen spoznan.

Bodi mi še posebno učenik
in vodnik v mojem notranjem,
duhovnem življenji! Sej si ka¬
kor nam spričuje sv. Terezija,
velik učenik molitve. Prosi za
me, da si to blaženo, zveličansko
in imenitno vednost svetnikov
vedno bolj in bolj prisvojim,
da zveličanske resnice vedno
bolj spoznam, jih v dobro in
pripravljeno serce sprejmem in
tako le Bogu, svetu pa skrito
živim.

Naj se po zasluženji vseh
tvojih čednost in po tvoji mo-

531

gočni priprošnji zgodi, da, ko
sem iz ljubezni do Jezusa vse
pozemeljsko zapustil, tudi v
njegovi posnemi svojega naj
večega in pravega veselja išem
in ga tudi najdem.

Naj se zgodi, o sveti Jo¬
žef! da se tukaj vedno učim,
z Bogom občevati in se tako
pripravim, da ga bom s teboj
in z vsemi nebeškimi prebi-
vavci vso večnost častil in
vžival. Amen.

16. Prošnja za duše v vicah.

Sveti Jožef! ti preljubez-
njivi rednik Jezusa Kristusa
in ti ljubi ženin preblažene
Device Marije! ti tolažnik ža¬
lostnim, ti pomočnik vsem, ki

23*

532

v sili in potrebi zdihujejo! oh,
ozri se milostljivo na uboge,
terpeče duše v vicah. Glej,
kolike neznanske muke v oči-
ševavnem plamenu tega ognja
terpijo! glej, kako silno hre¬
penijo , da bi skorej gledali
obličje Božje. Oh, sliši milost¬
ljivo njihov klic po polajšanji,
usliši njihovo milo prošnjo, da
bodo skorej rešene iz tega kraja
britkega terpljenja! Spomni se,
da te uboge duše so odrešene
s predrago Kervijo tvojega
Božjega rejenca! Spomni se,
da so otroci Marijni, da so tebi
izročeni rejenci! Sej ti tako
veliko premoreš pri Jezusu in
Mariji!

533

Potegni se torej za te
uboge, toliko terpeče duše, in
bodi jim priprošnik in pomoč¬
nik! Priporoči jih Božjemu sod¬
niku, da jim milost in usmiljenje
skaže. S svojo priprošnjo po¬
sreduj, da bodo svojih preve¬
likih muk skorej rešene, da
bodo s teboj in z vsemi izvo¬
ljenimi zedinjene, da v družbi
vseh nebeških korov Božje
usmiljenje vso večnost hvalijo.
Amen.

17. Molitev k Jezusu, Mariji in Jožefu.

Moj prečešem in moljeni
Zveličar Jezus Kristus, ki si
iz ljubezni do nas iz deviške
Matere se roditi hotel, dodeli

534

nam to milost, da vedno ča¬
stimo preijubeznjivo skrivnost
tvojih otroških let. Daj, da
bomo v duhu majhni, kakor
otroci, in da bomo vredni, da
posnemamo ponižnost, čistost,
nedolžnost in vse druge čed¬
nosti, ktere nam ti, o Božje
Dete! v svoji revnosti in v
svojem poniževanji kažeš.

O kako srečna, vsega če-
šenja vredna si ti, preblažena
Devica Marija! ki si rodila
svetu solnce pravice, Jezusa
Kristusa, našega Boga in Zve¬
ličarja. Po službi in postrežbi,
ktero si ti včlovečenemu Bogu
v njegovih otroških letih ska-
zovala, me uči, da ga tu na

535

zemlji tudi jaz tako častim in
mu tako služim, kakor si mu
ti, da bom zaslužil, da me en¬
krat sprejme v svoje nebeško
veličastvo.

Pozdravim te, neomadežani
ženin Marijin! Pozdravim te,
zvesti varh njene deviške ne¬
dolžnosti! Pozdravim te, pre¬
srečni gospodar svete družine!

S potom svojega obraza
si včlovečeno Besedo hranil!
hudobnim rokam grozovitega
Herodeža si ga odtegnil, bil si
mu varh, vodnik in oče v
Betlehemu, v Egiptu in v
Nazaretu. Po tej očetovski
skerbi, ktero si mu skazoval,
mi sprosi to milost, da mu

536

tudi jaz zvesto služim vse svo¬
je življenje. Sprosi mi sreč¬
no smert, da se s teboj vred
pri njem veselim v svetib ne¬
besih in ga vso večnosf vži-
vam. Amen.

18. »Spomni se“ k svetemu Jožefu.

Spomni se, o čisti ženin
Marijin, o moj preljubeznjivi
varh, sveti Jožef! da nikdar
ni bilo slišati, da bi kdo poto¬
lažen ne bil, kdor je pod tvojo
brambo pritekel, tebe na po¬
moč klical. S tem zaupanjem
k tebi prihitim, da se tebi pri¬
poročim in z vso priserčnostjo
izročim. Ne za verzi moje proš¬
nje, ti rednik Zveličarja mo¬
jega; temuč milostljivo me

537

sliši in usliši mojo prošnjo.
Amen.

(300 dni odp. enkrat na dan,
ki se zamorejo tudi dušam v vicah
v prid oberniti. Pij IX. 28. Junija
1869. Maurel.)

19. „0 častitljivi sveti Jožef

O častitljivi sveti Jožef,
oče in zavetnik devic, zvesti
varh, kteremu je Bog nedolž¬
nost samo, Jezusa Kristusa
in Marijo, devic Devico, iz¬
ročil; priserčno te prosim po
Jezusu in Mariji, teh tebi
tako drazih zastavah, zadobi
mi milost, da se obvarujem
nečistosti, in da s čistim, de¬
viškim sercem služim Jezusu
in Mariji, in da v njuni službi

23 **

538

stanoviten ostanem v popolni
čistosti. Amen.

(300 dni odp. enkrat na dan.
Pij IX. 3. Sveč. 1863.)

i

20. Zdikljej k svetemu Jožefu.

O ljubi sveti Jožef, varuj
me; varuj sv. cerkev! (50 dni
odp. Pij IX. 27. Pros. 1863.)

Sveti Jožef, prijatel pre¬
svetega Serca, prosi za nas!
(100 dni odp. Pij IX. 3. Rož. 1874.)

kakor se navadno v Rimu moli.

1. Štacijon.

Jezus je h smerti obsojen.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O Jezus! po tej krivični
sodbi, ktero sem s svojimi grehi
že tolikrat podpisal, me reši
sodbe večne smerti, ktero sem
že tolikrat zaslužil.

Oče naš...  ČJešena si Marija ...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v

540

visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

2. Štacijon.

Jezus križ nase vzame.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! iu te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O Jezus! ki si voljno težki
križ nase vzel, kterega sem ti
jaz s svojimi grehi pripravil;
daj, da spoznam njih velikost,

541

ter jih objokujem ves čas svo¬
jega življenja.

Oče naš... češena si Marija ...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

3. Štacijon.

Jezus pervikrat pade pod križem.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

542

Teža mojih prevelikih gre¬
hov, o Jezus! te je pod kri¬
žem na tla poterla. Merzi se
mi nad grehi ter jih sovražim;
odpusti mi, te prosim, in s po¬
močjo tvoje milosti nočem nič
več grešiti.

Oče naš ... Cešena si Marija...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

543

4. Štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O prežalostni Jezus! o pre-
žalostna Mati! ako sem vama
dozdaj toliko žalost delal s svo¬
jimi grehi, se to v prihodnje
nič več ne sme goditi. Z vajno
pomočjo vaji hočem ljubiti, in
vama do smerti zvest biti.

Oče naš ... ČJešena si Marija ...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

544

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus; usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

5. Štacijon.

Simon iz Cirene 'pomaga Jezusu križ
nesti.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O Jezus! kako srečen je
Simon, da ti zamore pomagati
križ nesti! Kako srečen bi bil
tudi jaz, ko bi odslej ti po¬
magal križ nositi s poterpežlji-
vostjo v vsem, karkoli mene
zadene.

Oče naš...  Cešena si Marija ...

545

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

6. Štacijon.

Jezus prejme od Veronike potni pert.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O Jezus! ki si se tolikanj
ponižal, da si vtisnil svoj
presveti obraz Veroniki v potno

546

ruto, vtisni globoko tudi v mojo
dušo spomin svojega britkega
terpljenja in svoje grenke
smerti.

Oče naš ... Cešena si Marija...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

7. Štacijon.

Jezus v drugič pade pod Jcrizem.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

547

Moji večkrat storjeni grehi
so krivi, da ti, o preljubeznjivi
Jezus! že spet padeš pod kri¬
žem. Daj mi pomoč, da se ne
povernem spet v greh!

Oče naš ... češena si Marija...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Reš njega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

8. Štacijon.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

548

Ti, o Jezus! tolažiš Je¬
ruzalemske žene, ki žalujejo
nad tvojim terpljenjem. Tolaži
tudi mojo dušo s svojim usmi¬
ljenjem, v kterega zaupam in
si ga hočem v prid obračati.

Oče naš ... češena si Marija . ..

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

549

9. Štacijon.

Jezus tretjič pade pod križem.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

Od prevelicega terpljenja,
ki si ga že prestal, o Jezus!
v tretjič padeš pod težkim kri¬
žem. Stori, da se nič več v
greh ne povernem. Moj Je¬
zus! raji umerjem, kakor da
bi spet grešil.

Oče naš...  češena si Marija...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

550

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus! usmili se nas, in poma¬
gaj ubogim dušam v vicah!

10. Štacijon.

Jezusa slečejo in mu kisa in želča
•piti dajo.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O Jezus! ki so te slekli
in ti kisa in želča piti dali,
reši me vendar vsega nagnjenja
do časnih reči, in stori, da
vse zaničujem, kar je posvet¬
nega, ali kar me v greh na¬
peljuje.

Oče naš...  Češena si Marija...

551

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Reš njega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus ! usmili se nas, in pomagaj
ubogim dušam v vicah!

11. Štacijon.

Jezusa na križ pribijajo.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

Po tistih grozovitih bole¬
činah, ktere si občutil, ko so
tvoje svete roke in noge z žeblji

552

prebodli, stori, o Jezus! da
svoje meso neprenehoma kri¬
žam s keršanskim zatajevanjem.

Oče naš... češena si Marija...

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus; usmili se nas, in pomagaj
ubogim dušam v vicah!

12. Štacijon.

Jezus mnerje na križu.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

553

O Jezus! ki si na križu
umeri potem, ko si tri ure v
naj britkejših smertnih težavah
na njem visel, daj mi, da pred
umerjem, kakor da bi še kdaj
grešil. In ako moram še ži¬
veti, naj živim, da tebe ljubim
in tebi služim.

Oče naš ... Češena si Marija...

Hvaljeno in rešeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo v
visoko častitem zakramentu sv.
Hešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus ! usmili se nas, in pomagaj
ubogim dušam v vicah!

Vijolice.

24

554

13. Štacijon.

Jezusa njegovi deviški Materi na
naročje polože.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O prežalostna Mati! kako
je bilo pač z britkostmi napol¬
njeno tvoje Serce, ko si svo¬
jega ljubega Jezusa mertvega
na naročji imela. O sprosi mi
milost, da sovražim greh, ki
je bil kriv njegove smerti in
tvojih britkost, da spokorno
živim in v tvojem naročji sveto
umerjem.

Oče naš... češena si Marija ...

555

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo
v visoko častitem zakramentu
sv. Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus ! usmili se nas, in pomagaj
ubogim dušam v vicah!

14. Štacijon.

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Gospod Jezus
Kristus! in te hvalimo.

Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

O Jezus! vsemu hočem
odmreti in le tebi živeti. Do¬
kler mi je še tu živeti, hočem

24*

556

le tebi in s teboj živeti, da
enkrat v nebesih v tebi večno
živim, ter tamkaj sad tvojega
britkega terpljenja in tvoje
smerti večno vživam.

Oče naš .. . Češena si Marija . ..

Hvaljeno in češeno bodi
naj svetejši Serce Jezusovo
v visoko častitem zakramentu
sv. Rešnjega Telesa!

Križani Gospod Jezus Kri¬
stus ! usmili se nas, in pomagaj
ubogim dušam v vicah!

Mašne.

Kirie.

gom pokleknimo, Mi grešniki spoznamo,

I^redBoL
Povzdignimo serce:

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.
Ta dar presvete maše
Sprejmi od nas, o Bog!
Naj zbriše grehe naše,
Naj varje nas nadlog.

Žalili smo Boga,

O težko vest imamo,
Pokoja nam ne da,
Marija, vsi svetniki,
Pomoči pros’mo vas;
Smo grešniki veliki,

O Kriste, vsmil’ se nas!

Glorla.

Bogu bod’ čast in hvala!

Na zemlji mir ljudem;
K’ je milost Božja dala
Bešenje vsem stvarem.
Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet:

Ti slavo, čast dajemo;

Ti sam, o Bog! si svet.

558

Evangelij.

Bog sam nam oznanuje
V življenje srečno pot,

Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.

Kristjani, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,

On zglede nam deli!

Darovanje.

Sprejmi Bog, Oče večni! V ponižnosti pošljimo
Za nas prečisti dar; Ta sveti dar v nebo,
Ga grešniki nesrečni Gospod Boga prosimo,
Damo na tvoj altar Da mu prijeten bo.
Za svoje hudobije, Da naj mu bo češenje,
In celega sveta; V zahvalo ino čast,

Naj nam jih čisto zmije, Namvernimpavživljenje,
Nam tvojo milost da. In sveti cerkvi v rast.

Sanktus.

Svet, svet, svet Bog nebeški,

Oblast imaš čez vse!

Ves svet in rod človeški
Ti hvalo, čast daje.

Naj vedno hvaljen bode,
česen, povikševan,

Odrešit vse narode
Od Boga nam poslan!

Po povzdigovanji.

O angeli, hitite,

In pridite z nebes !

Z nam’ sveti kruh molite,
Ni več kruh, Bog je res.

Počutkom. vsem telesa,

Je Jezus tukaj skrit,

Da b’ skorej šli v nebesa
Ga gledat in častit!

Zavžlvanje.

Moj Jezus! tebe vziti
Iz serca zaželim;

Pa k teb’ ne morem priti,
Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

Da v duhu v mene greš.

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu;

Očetu darovali
Njegovega Sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsim zastava,
Da pridemo v nebo.

II.

K i r i e.

Il^red stolom tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svoj’ga serca časti.

Štor’ milost tem, kater’ žele

V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti Oče grešnikom,

In skaži se dobrotljiv nam,
Dobrot — ljiv — nam,
Dobrotljiv skaži se nam.

GToria.

čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomaj,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo, trojni Bog!

Od tebe le prejmemo
Kešenje iz nadlog.

Evangelij.

Iz tvojih ust izide
Svet’ evangelium,

Na dno leto se snide
Vsih kristjanov um;
Modrost nas sama viža,
Resnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža,

Ta srečno prav živi.

Kredo.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna!

561

In verje z živim spoštovanjem
Na tebe pravega Boga:

Tud’ verje v tvoj’ga ljub’ga Sina,
Spočefga od svetega Duha,
Ko Jesova ga korenina

V deviškem cvetji je scvetla.

Darovanje.

Tvoj mašnih zdaj daruje,
Gospod, lete dari:

Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje,

_ In s sercem kvišk’ puhti,
čist kruh je ino vino
Za grehe naše dar,

K tvoj’ga Sina spominu
Je obložen altar.

Vzem’, Bog! leto dar’vanje,
Dobrotljiv’ Oče naš,

Omeči to zdilPvanje,

Da nam spet gnado daš.

Le smert in kri presveta
Tvoj’ga ljub’ga Sinu
Nam da up, da bo vzeta
Ta prošnja gor’ v nebo.

Sanktus.

Poj: Sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod,

Z angeli pojte: Sveti
Si ti, Bog Sabaot!

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svojih jemlji
Zdaj in na vekomej. ^ s

562

Po povzdigovanji.

Poglej, o Oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar,

Ti na-nj postav’mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar;

Ta dar je sam tvoj Sin edini,
Iz zgolj ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornini
Strašno na križu bil zaklan.

Obhajilo.

Gospod, jest nisem vreden,

Da b’ tebe dans zavžil,

Al’ reci, da bom vreden,

Ter bodem zopet živ.

V duhu tebe prejeti
Iz serca jest želim,

Daj, Ženin naš presveti!

Da gnado zadobim.

Konec.

Daritev smo končali,

Ta dar je, Bog, tvoj Sin:

Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Skoz njega smo prejeli
Rešenje ’z naših vez.

Zdaj zadnjič nam dodeli
Svoj žegen iz nebes.

-:ooo*:——

563

ni.

K1 r 1 o.

UVed tabo na kolenih,

O Bog, te molimo,

In polni želj ognjenih
K tebi zdihujemo.

Daritev svete maše
Si daj, o Bog, dopast’,

In zdihovanje naše
Povikšaj tvojo čast!

Telo je to, vzemite,

Telo in moja Kri;

Nikdar ne pozabite,

Kaj Jezus vam stori.

Za vas on hoče umreti
(O človek pomni to!),

Da dš. ljudem živeti,

Da jim odpre neb6.

Glori  a.

čast, hvala in hvaležnost
Je tvoja b’la in bo:

Nepokoj in betežnost,

O Bogi odverni jo.

Daj nam miru in tebe,
Bog! vedno deržat’ se;

V teb’ iskati tebe;

Vesel’ častiti te.

Evangelij.

’z ust Božjih se iz-haja
Svet evangelium,

564

V serce se nam vsaja*
Nam razsvetljuje um.
Bog govori, Bog večin,
Pri Bogu ni laži,

O srečin, trikrat srečin,
Kater se ga derži.

Kredo.

Bog Oče, mi spoznamo,
Da vse je tvoja stvar,
Kar je in kar imamo,
Dobrote tvoje dar;
Od tebe, Oče! ide
Sin rojstva večnega,
Spočetje njega pride
Od Duha svetega.

Sosesko keršenikov
Al cerkev verjemo,
Tud občestvo svetnikov,
Zedinstvo v en’ telo.
Tud grehov odpušenje
Na temu svetu zdaj,
Života res vstajenje,

Po tem pa sveti raj.

Darovanje.

Naj, Bog, dopade tebi,
Kar ti darujemo;
Scerkruhje sam na sebi
In vino zgolj samč;
Pa ’z kruha in iz vina
Bo kmalo, kar zdaj ni,
Edin’ga tvoj’ga Sina
Telo in prava Kri.

To naše darovanje,

O Bog! ne zverzi ga;
Vse misli in vse djanje,
Vse serca, v dar j ih na!
O daj, da bomo zvesti
Ti, Očel vvsih rečeh.
Odvzem’ znad naše vesti
Težilo vsih pregreh.

Sanktus.

Povzdignimo, kristjani,
Vsi svojo pesem zdaj,
Zapojmo skupej zbrani:

Svet, svet na vekomaj!
V nebesih in na zemlji
Se vidi njega moč;

565

Nevercem zmoto jemlji,
O Bog! in uma noč!

Po povzdigovanji.

Molimo klečijoči
Boga zakritega,

Oko ga ne razloči,

Pa vera znat’ ga da.
Zdaj tukaj brez pogleda,
O Bog! te vidimo,
Zadosti je beseda,

Da tebe verjemo.

Zavživanje.

Vel’k čudež se odkriva,
Vel’k čudež se godi,
Gospod se zdaj vživa,
Tud’ vera ima oči.
Podoba je scer vina,
Podoba kruha vsa,
Ne vid’ se nič spremina,
Telo in Kri je pa.

O srečin, kdor verjame,
Da tukaj Jagnje je,
Katero nam odvzame
Vsili grehov butare.
Le to je jed, to vera
Kristjane poduči,
Ljubezni je brez mera,
Od ktere duh živi.

Ite Missa est.

Ker smo zdaj mašo sveto
Spodobno slišali,
Povz’mimo čast odpeto
In hvalo z angeli.
Dopade naj mu djanje
Opravljen’ga daru,
Vir gnade bod’ darvanje,
In dolžna čast Bogu.

Deržimo pomoč’ Božje
Se skoz in skoz terdno,
Le te naj nam orožje
Pred vso hudobo bo.
Brez greha daj nam stati
Pred sodbo zadnji dan;
Po angelih nas zbrati,
Na njega desno stran.

566

Pesem v čast svetemu Jožefu.

1.

Jožef! kinč svetnikov,
Hvali ves nebeški dvor;
Njim se vernih keršenikov
Oglasi hvaležni zbor.

Ti si polni zasluženja
V družbi čistega življenja,
Tebi zvoljeno Devico
Bog u sveto varstvo da.

2 .

Ti si ’z Davidove hiše
Imenitnega rodu,

Tvoj rod se od kraljev piše,
Zdej pa revnega stanu.

Ali Bog na stan ne gleda,
Tudi ne žlahtnosti reda;
Tega Bog čez več postavi,
Kdor je zvest v majhnemu.

3 .

Cio za ženina Device
Tebe zvoli večni Bog,
Varih Sina porodnice,

Kakor Oče si v nadlog’.
Jožef! le boječ ne bodi,

Od Marije stran ne hodi,
Angel pravi, de je ona
Mati Božjega Sinu.

567

4 .

Tvoj’ga Sina iz Device
Ljubeznjivo si redil,

Ker je ’z milosti ročice
Teb’ in tudi nam molil.
Tje v Egiptovsko deželo
S’ jih ’z nevarnosti odpeljal;
Zgubil ga v Jeruzalemu,
Najdel, in se veselil.

5 .

Mi po brumnemu življenji
Zadnjič mirno umerjemo,
In Boga po zasluženji
Za plačilo prejmemo:

Ti pak ga že tukej imaš,
Zvoljenik sladkosti vživaš,
Vse tolažbe Jezusove
Tukej prejmeš, mi le tam.

6 .

O svet’ Jožef! blagor tebi,
Ker pri boji zadnjemu
Imaš Jezusa pri sebi,
Oživljavca slabemu.

Tud Marija, Božja Mati,

Teb’ na stran je hotla stati,
In britkosti grenke smerti
Njih obličje odpihlja.

7 .

Si premagal moč hudiča,
Rešen od zavez mesa,

568

Božja milost te zveliča
’z zasluženja Jezusa.

Zdej te limbarji obdajo,

Ktere cvesti ne nehajo
Med izvoljenhni svetniki
Tam na večnem sedežu.

8 .

Tvojo lilijo razcveteno
Danes spregledujemo.

Tvojo čistost nezrečeno
Željni premišljujemo.

Danes si prejel plačilo,

(Za zvestobo gre vračilo)

Tvoja vterjena ponižnost
Tebi večno čast deli.

9 .

O v nebesih zdej kraljuje
Ljubi, vsi prosimo ga,

De čez naše duše čuje,

In nas reši od dolga;

Kadar pride smertno spanje,
De odžene zalezVanje,

De nas sprejmejo v svetlobe
Lope večnega miru.

10 .

Ljuba Mati Jezusova!

O kraljica čistih d’vic!
Tovaršica Jožefova!

Sprejmi nas iz teh temnic.

569

Ker bo ura nam odbila,

Duša se od nas ločila,

O pristopi s svojim Sinam,

S svetim Jožefom k pomoč’.

11 .

Tebi, trojni Bog, gre hvala,
Tebi gre povikšanje.

Tebi se bo čast dajala,

Nam pa gre ponižanje:

Ti kraljuješ na višavi,

V večne lučice blišavi,

In deliš zdej zlate krone
Svojemu služabniku.

Molitev.

Svet’ga Jožefa življenje
Naše pota razsvetli,

In njegovo zasluženje
Grešnike razveseli:

Njega prošnja naj odveže,

Kar slabost nam ne doseže,

De nam bode podeljeno
Od Gospoda našega.

s©>—

Pesmi v čast Materi Božji.

m  eš, o Marija!
Moje veselje,
Veš moje želje?
Ljubil bi te;

Zmiraj pri tebi
Hotel bi stati,
Ljubljena mati,

Zverzi me ne!

570

2. Kaj pa ti hočeš,
Moja Kraljica,
Sladka Devica!

Da ti podam?
Drugega nimam,
Prosim pohlevno,
VzenP serce revno,
Rad ti ga dam!

3. Pa ti, Kraljica!
Si ga že vzela,
In si ga vnela,
Za te gori!
Mati preblaga!
Ti ga ohrani.
Hudemu vbrani,
Reši ga ti!

AŠlas iz serca zaženimo,
Mater Božjo poslavit,

Da pusti nam, jo prosimo,
Jo priserčno počastit’;
Ona je nebes Kraljica,

Ona naša pomočnica.

Naj jo hval’jo vse stvari:
Bod’ češena, D’vica ti!

Je prišla, za nas rojena,
Lepšat in osrečit svet,
Kakor lil’ja zasajena,
Lepšal jo je d’viški cvet.
Je živela le v samoti,

Le v ponižnosti, tihoti.

Naj jo hvaPjo i. t. d.

Z Božjo milostjo navdana
Polna od Boga dobrot,
Mati Božja bila zbrana,

In veselje nas sirot.
Jezusa nam je rodila,

Nam zveličanje dobila.

Naj jo hvaPjo i. t. d.

571

O, poslušaj zdaj, Marija!

Mile prošnje nas otrok,
Nas zatira hudobija,

0, poslušaj ti naš jok:
Daj Boga za nas prositi,
Vselej te žeFrno častiti.
Naj jo hval’jo i. t. d.

■v ~~

1. 'Oešena Kraljica,

češena mi bod’!
O čista Devica,
Češena ini bod’! —

2. Pred tebe, Marija!

Tj e v duhu hitim,
Po tebi, Marija!

Serčno hrepenim,
Češena Kraljica! itd.

3. Pa nekaj, predraga!

Nazaj me derži:
Devica preblaga
Oh, greh me teži.
Češena itd.

4. Sem deleč zabredel

Od tebe, moj up!
Globoko je vjcdel
Pregrehe me strup,
češena itd.

5. Kak hočem jest vstati

Brez tvoje moči?
Usmili se, Mati!

Oh, reši me ti!
Češena itd.

6. Pomagaj, Marija!

O prosi za me!
Pomagaj, Marija,
Da pridem pred te!
Češena itd.

7. Vse upanje svoje

Postavim na tč;
Le Dete ti svoje
Poprosi za me!
češena itd.

8. Kaj ne? o Devica!

Da upati znam,
Da tebe, Kraljica,
Za Mater imam.
Češena itd.

!). Sej ti si Devica,
Dobrotljiva vsa!
Si nam pomočnica,
Kot nekdaj si bla,
Zatorej, Marija!

Češena mi bod’,
Na veke, Marija!
Češena mi bod’!

572

arija ljubeznjiva!
Ti moje si veselje,

Vse moje serčne želje
So, vedno te častiti,

Če se me žalost loti,
Al’ grozne bolečine,

Mi vsa nadloga mine,
Ko k tebi pribežim.

2 .

Ime presveto tvoje

V serce si čem vsaditi,
In sabo ga nositi

V sercu, kjerkoli bom.
In ko zavoljo greha
Mi serce v strahu bije,
Samo ime Marije

Mi serce vpokoji.

S.

In kadar bom vmiral
Bom klical Ime Marije,
To mi tolažbo vlije
V prežalostno serce.
Marija! iz serca zdihnem,
Ko zora zjutraj vstaja,
In solnce ko zahaja,
Marijo kličem spet.

4 .

Ko me sovražnik skuša,
Zavpijem: Oh, Marija!
In ta peklenska zmija
Prestrašena zbeži.

To sveto Ime Marije
Klicaje, bodem srečno
Tit živel, ino večno
Se tamkej veselil.

5 .

Usmiljena Marija!

Ti si mi zvesta Mati,
Zato se ni mi bati,
Te klicat’ na pomoč.
Zatorej bom klical
Marijo v vsaki sili,
Ker ona se usmili,
Kot Mati ljubljena.

'm

Stran

Častimo svetega Jožefa ....  5

I. Del.

česenje svetega Jožefa.

Mesec, svetemu Jožefu posvečen . 16

Molitev pred vsakdanjim premišlje¬
vanjem .22

Molitev po premišljevanji ... 25

Premišljevanja:

1. Katoliška cerkev visoko časti

svetega Jožefa.28

2. Z versko resnico neomadežanega

Marijnega spočetja je povikšana
tudi slava svetega Jožefa . . 35

3. Verska resnica neomadežanega

spočetja je serce svetega Jožefa
razveselila.43

4. Koliko pravico nam daje verska

resnica neomadežanega Marijnega
spočetja do serca svetega Jožefa ? 49

5. Sveti Jožef, ženin Marijin . . 54

Stran

6. Marija časti ime svetega Jožefa 61

7. Sprednosti svetega Jožefa . . 67

8. Čast svetemu Jožefu, ker je

imenovan „oče Jezusov 11  . . 79

9. Kako sta Jezus in Marija sve¬
tega Jožefa častila? ....  86

10. Kako je Jožef Jezusa in Marijo

ljubil?. 95

11. Sveti Jožef je Jezusu ves vdan 103

12. Srečen Jožef, ki živi z Jezusom 109

13. Jezus na naročji svetega Jožefa 118

14. Sladkost tihega in skrivnega

življenja.126

15. Marija priserčno želi, da svetega

Jožefa častimo.133

16. Ponižnost svetega Jožefa . . 141

17. Sveti Jožef, mož molitve . . 149

18. Sveti Jožef v voljo Božjo ves vdan 163

19. Sveti Jožef na svoj god nič ne

odreče.177

20. Priserčnost Jožefova proti Jezusu 187

21. Sveti Jožef je povzdignjen nad

vse svetnike stare in nove zaveze 195

22. Sveti Jožef, pravičen mož . . 203

23. Sveti Jožef je povzdignjen nad

devetere kore vseh angelov . 211

24. Sprednost svetega Jožefa v ne¬
besih .217

Stran

25. Draga smert svetega Jožefa v
rokah Jezusa in Marije . . 225

26. Častito vstajenje svetega Jožefa 232

27. .Posebna slava svetega Jožefa

v nebesih.241

28. Sveti Jožef, varh in patron vsem

kristijanom.249

29. Moč svetega Jožefa, s ktero

nam v vseh potrebah pomagati
zamore.257

30. V skušnjavah se zatekajmo k

svetemu Jožefu.270

31. Velika moč svetega Jožefa pri

Jezusu.284

Sedem nedelj,  svetemu Jožefu

posvečenih.296

Molitve v čast sedmerih žalost in
sedmerih veselj svetega Jožefa . 302

Devetdnevnica  v čast svetemu

Jožefu.309

Tridnevnica  v čast svetemu Jo¬
žefu .321

Teden,  svetemu Jožefu posvečen . 339

II. Del.

Navadne keršanske pobožnosti.

Jutranje molitve.347

Večerne molitve.352


1. Sv. maša v čast svetemu Jo¬
žefu .357

2. Sv. maša v čast preblaženi De¬
vici Mariji.379

3. Sv. maša za duše v vicah . 403

Spovedne molitve.436

Obhajilne molitve . . . . . . 451

Molitev za odpustke.463

Litanije v čast svetemu Jožefu . 466

Lavretanske litanije.469

Litanije vseh svetnikov ....  479
Nektere molitve v čast svetemu

Jožefu.493

Sveti križev pot.539

Svete pesmi.

Mašne pesmi .557

Pesem v čast svetemu Jožefu . . 566
Pesmi v čast Materi Božji . . . 569