GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
i Združeno podjetje in njegove strokovne službe
' Zadnje čase Je precej govora o nadaljnji organizaciji strokovnih služb združenega podjetja in o principih njihovega financiranja. Sedanji položaj tn način financiranja strokovnih služb je določen y statutu združenega podjetja ISKRA. V statutu so zlasti določene naloge, organizacija strokovnih služb, kakor'tudi način financiranja. Postavlja se .vprašanje, ali je obstoječa organizacija prav tako pa tudi financiranje v skladu z razvojem združenega podjetja ISKRA.
Pri vsem tem moramo prvenstveno izhajati, da je po sedanji ureditvi ZDRUŽENO PODJETJE, bodisi iz družbenp-političnega, ekonomskega ali pravnega vidika, proti družbi še vedno enotno podjetje. V mnogih primerih nastopa združeno podjetje tako proti domačim, zlasti pa tudi tujim tretjim pravnim sli fizičnim osebam, kot enotno podjetje. Ta enotnost pride zlasti v poštev v zvezi s solidarno odgovornostjo za obveze posamezne organizacije v sestavu združenega podjetja in tudi pri pokrivanju izgube. Ta odgovornost nesporno utemeljuje vodstvo in izvajanje določene poslovne politike na nivoju združenega podjetja. Samoupravni organi združenega podjetja določajo konkretne cilje te poslovne politike, sredstva in načini za dosego teh ciljev pa So seveda v pristojnosti strokovnih služb združenega podjetja. Poleg tega so pogosta razna pravna in ekonomska razmerja v našem gospodarskem ¡ sistemu,- kjer se mora združeno podjetje pojavljati kot enota. Vse to utemeljuje obstoj strokovnih služb v okviru združenega podjetja.
Brez dvoma je treba tudi razvijati strokovne službe v smeri strokovne pomoči organizacijam v sestavu združenega podjetja. Pri organizaciji strokovnih služb združenega podjetja je seveda možno tistim strokovnim službam, ki so prvenstveno poklicane dajati strokovno pomoč organizacijam združenega podjetja, dati organizacijsko obliko kot samostojne enote v okviru združenega podjetja ali že neke obstoječe organizacije v sestavu združenega podjetja,, kar zavist od konkretnih nalog in najbolj optimalnih rešitev poslovanja take enote. To so stališča, • pri katerih je treba izhajati pri organizaciji in zasedbi strokovnih služb združenega podjetja in tudi prilagoditi tem zahtevam kadrovsko zasedbo.
Glede samega financiranja strokovnih služb pa je tisti del strokovnih služb, ki opravlja primarno nalogo združenega podjetja in konkretno izvaja poslovno politiko združenega podjetja, vezan na uspeh poslovanja celotnega združenega podjetja. Kriteriji za prispevke organizacij za to dejavnost so seveda lahko različni. Najti je treba čimbolj objektivne. Sedanji obstoječi statut predvideva kot kriterij vložena sredstva po posameznih organizacijah; ali je ta kriterij najbolj primeren ali ne, je stvar strokovnih razprav. Statut predvideva kot način financiranja strokovnih siužb tudi plačilo za izvrševanje uslug strokovnih služb organizacijam, kar pa pride v poštev za tiste enote strokovnih služb, ki dajejo in opravljajo naloge po zaprosilu oziroma naročilu organizacij. Te enote pa bi morale biti — kakor je že omenjeno — v okviru združenega podjetja organizacijsko samostojne ali vključene v že obstoječe organizacije, ki razvijajo svoje poslovne odnose s proizvodnimi organizacijami na osnovi medsebojnih poslovnih dogovorov.
Ob spremembah in dopolnitvah statuta združenega podjetja bo treba to vprašanje ponovno načeti in tudi jasno razčistiti. Postaviti in definirati je treba naloge, ki jih ima v poslovnih in drugih službenih razmerjih združeno podjetje v našem gospodarskem sistemu, kakor tudi v odnosu z inozemstvom, (Dalje na. 2. strani)
Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče je kljub težavam pri nabavi materiala uspešno zaključila leto 1966. — Na sliki: iz oddelka poskusne proizvodnje
Iz Železnikov
Delavski svet tovarne sprejel zaključke komisije generalnega direktorja
Iz tehničnih razlogov smo v prejšnji številki našega lista le s kratko notico za danes ■napovedali podrobnejše poročilo o zasedanju delavskega sveta tovarne elektromotorjev v Železnikih, na katerem so razpravljali o ugotovitvah komisije generalnega direktorja glede nastalega položaja v tovarni.
Glede na resnost položaja v tej naši tovarni, ko je ostala brez ustreznih možnosti za plasman svojih izdelkov, je delavski svet tovarne 10. decembra, na pobudo generalnega direktorja združenega podjetja, sprejel sklep o formiranju posebne komisije, ki naj’ bi v 'tovarni elektromotorjev proučila odnose med vodilnimi delavci tovarne, od-
govornost vodilnih delavcev za nastaii kritični položaj, in sposobnost direktorja tovarne na svojem delovnem mestu.
Komisija generalnega direktorja, ki so jo sestavljali: sekretar ZP Pavle Gantar, kot predsednik, ing. Stane Fon iz tovarne elektronskih naprav ing. dr. Anton Ogorelec iz Zavoda za avtomatizacijo, Ludvik Kranjc iz nabavne organizacije (Zaradi službene zadržanosti v komisiji ni aktivno sodeloval) in ing. Ivan Gorenc in podjetja LTH v Škofji Loki, se je na osnovi zbranega gradiva sestala prvič 14., drugič pa 21. decembra, medtem ko je 22. decembra obiskala tovarno v Železnikih in se pogovorila tudi z vodilnimi delavci tovarne in predstavniki
samoupravnih organov ter družbeno-političnih organiza-
mmm
V želji, da bi navedena vprašanja v tovarni elektromotorjev kar najbolje proučila, je komisija med drugim zahtevala tudi tozadevna poročila Prodajno-servisne in nabavne organizacije, kakor tudi poročila programsko-teh-ničnega, organizacij sko-ka-drovskega in finančno-računo-vodskega področja, medtem, ko je morala tovarna k-proučevanju prispevati obširno poročilo o tem, kakšen je bil njen odnos do PSO in kakšno njeno reagiranje na delo in predloge PSO, kako je potekalo iskanje kupcev, kakšne ukrepe je tovarna podvzemala za zagotovitev plasmana svojih izdelkov, kakšna je bila problematika nabave materiala, ali priozvodni program kakršen je bil začrtan, zagotavlja tovarni zadostno gospodarsko perspektivo in kako je potekal razvoj novih izdelkov, kot reakcija tovarne na zahteve kupca.
Komisija je tako razpolagala z zadostnim gradivom, iz katerega je po temeljitih razpravah lahko izluščila jedro problemov, ki so nastali položaj v tovarni elektromotorjev v Železnikih. Tako je 10. januarja seznanila delavski svet tovarne s svojimi ugotovitvami in predlagala 5 zaključkov od katerih je DS štiri sprejel kot svoje sklepe.
Komisija je glede plasmana . elektromotorjev. na trg v ZDA prišla do žaiključka, da je bila to primarna naloga PSO, tovarna pa bi se morala bolj potruditi in ukreniti vse potrebno za zadovoljitev tudi (Dalje na 6. strani)
Predsednik republike
Josip Broz Tito
se zahvaljuje za novoletne čestitke in izraža najlepše želje delovnemu kolektivu ISKRE za novo leto 1967
Ob zmanjšanju proizvodnje v tovarni »Avtomatika«
Prizadevajo si, da bi za odpuščene delavce našli drugo zaposlitev
Naše tovarne, ki imajo potrebo po novi delovni sili, bi morale predvsem zaposliti odpuščene delavce s Pržana
Že pred koncem, lanskega leta smo zapisali o težkem položaju, v katerega je zašla tovarna za elektroniko in avtomatiko na Pržanu, predvsem zaradi zastoja v prodaji na domačem in tujem tržišču, kakor tudi zaradi nezadostnih virov obratovalnih sredstev m drugih problemov, ki eo iza letošnje leto narekovali zmanjšanje obsega proizvodnje, s tem pa seveda tudi zmanjšanje števila zaposlenih.
Medtem ko je delovni kolektiv te naše tovarne svogo lansko proizvodno obveznost izpolnil s 102,7%, je bil na osnovi realnega proučevanja možnosti in potreb sprejet plan v vrednosti 58,332.830 novih dinarjev, pri čemer ho med drugim treba precej znižati število zaposlenih v tovarni.
Doslej je bila po razpravah obratnih delavskih, svetov na Pržanu in v Višnji gori uročena odpoved delovnega razmerja 103 delavcem in delavkam, medtem ko jih je v času teh razprav 17 zapustilo tovarno na lastno željo. Za 23 izmed odpuščenih delavcev je bila že zagotovljena nova zaposlitev in sicer delno v naši tovarni elektronskih naprav v Ljubljani, delno pa v Kartonažni tovarni. Glede na nadaljnje potrebe obeh tovarn je upati, da bosta lahko prevzeli še nekaj na Pržanu odpuščenih delavcev in s tem omdHli kritično vprašanje ponovne zaposlitve tistih, ki jih je bilo treba zaradi omejitve proizvodnje odpustiti iz tovarne za elektroniko in avtomatiko. Za nadaljnjih 6 odpuščenih delavcev teko že konkretni razgovori in ponovna zaposlitev verjetno zanje ne bo prehud problem. Prav tako se ustrezni organi v tovarni z vso prizadevnostjo zanimajo in razgovarjaijo o prevzemu preostalih 74 odpuščenih delavcev, da le-ti ne bi ostali bez zaposlitve. To seveda ni lahka naloga, vendar so se je odgovorni lotili 'z vso vnemo in upajmo, da bodo njihova prizadevanja rodila zaželene sadove.
Morda se bo kdo ob tem bolečem dogodku v tovarni vprašal, kako, da na eni strani delavce odpuščajo, na drugi strani pa iščejo nekatere nove sodelavce Toda v tem ni nobeno nelogičnosti, kajti po sistematizaciji potrebnih delovnih mest,, vrsta teh delovnih mest še doslej ni bila zasedena, s. potrebnimi strokovnimi kadri dm jih je zato treba poiskati in zaposliti, če hoče tovarna čdim-prej sanirati svoj položaj. Tako torej prihaja pri letoš-
nji sistematizaciji, ¡ki nasproti lanski izkazuje potrebo po 173 delovnih mestih manj še vedno do tega, da tovarna išče nekatere strokovnjake za delovna mesta, ki doslej s takimi kadri, niso bila zasedena.
Glede na vse, več ali manj znane probleme; s katerimi se tovarna bori, je bilo zaradi zmanjšanja proizvodnje v letošnjem letu nujno po-služiti se tudi najbolj boleče rešitve — odpusta določenega števila zaposlenih, čeprav je proti taki rešitvi bila vrsta opravičljivih ugovorov. Ta korak za tovarno
nedvomno ni bil lahek, olajšuje pa ga najbolj resnična zavzetost odgovornih, ki skušajo za vse odpuščane najti ustrezno drugo zaposlitev, kar pa v današnjih okoliščinah ni tako enostavna na--loga.
Menimo, da bi ob svojih potrebah po- novih delavcih, morale naše tovarne v okviru združenega podjetja, še. zlasti gledati na to, da bi nove člane svojih delovnih kolektivov kadrovale iz. vrst tistih, ki so morda že vešč let delali v tovarni na .Pržaoau, a jih je bilo zdaj iz poznanih razlogov treba odpustiti.
Proizvodnja v Aparatih je za december 1966 zabeležila rekorden uspeli. V tem mesecu smo realizacijo dvignili, na doslej naj višjo mesečno vrednost v tov sirni: to je 582,2 milijona S din in presegli mesečni operativni plan za 38,47 %
Tako ugodna mesečna realizacija je bila prav gotovo tudi uspešen zaključek letne proizvodnje, ki' smo jo dosegi! iznad vseh pričakovanj in ocen. Tako je tovarna svojo letno proizvodnjo zaključila s 5,24 milijard starih dinarjev in izpolnila letni proizvodni plan s 124>83%. Realizacija je s tem za 38,23% višja kot v letu 1965. Pri tem je najbolj razveseljivo dejstvo, da srno planske naloge uspešno izvršffii skoraj v vseh proizvodnih grupah in je tabela izvršitve naslednja:.
Realizacija proizvodnje v decembru in za leto 1966 - v Aparatih
Stikalni aparati Stabilizatorji napetosti Zaščitni releji in elementi avtomatike Industrijske elektron, naprave
Signalne naprave Usluge
%
160,42
111,14
134,08
106,59
146,38
488,56
žile tudi vse spremljajoče službe, tehnologi, planerji, kontrola, nabava, odprema, in SiL, ki so z dobro pripravo proizvodnje s pravočasno oskrba z repromaterialam, z dobro kontrolo 'kvalitete in-vestno odpremo omogočili proizvodnji tako visoko realizacijo. Pri tem uspehu ne smemo izvzeti niti ostalih administrativnih Sn upravnih služb tovarne, ki so z. vodstvenega, kadrovskega in finančnega stališča spremljale dogajanja v tovarni in s svojo poslovno pa-, litiko dajale, vsem ostalim sodelavcem potrebna navodila, analize in ocene ter jih s tem usmerila na pot. dobrega gospodarjenja.
Več o tem vsem bomo- lahko poročali ob zaključku letne bilance, ki jo prav zaradi tako ugodne izpolnitve proizvodnje, lahko pričakujemo z največjim optimizmom.	P.
Pod planom z ttvrSitvijO' (47,15%) smo samo pri rezervnih delih, kar je bila v prvi vrsti posledica manjših potreb, servisne služlbe, ki je pristopila k efektnemu zmanjševanju svojih zalog.
Za takšen uspeh se moramo najprej zahvaliti vsem proizvodnim delavcem, ki so z vestnim in požrtvovalnim izpolnjevanjem periodičnih planov in cfaevmiih nalogov dokaj povečali svojo produktivnost in s tam izvršili tako visoko realizacijo. Nič manjši trud pa niso vic-
Sklepi 6. seje CK ZKJ
TISK IMA VELIK POMEN V OBLIKOVANJU MNENJA TER KREPITVE VLOGE (DELOVNIH LJUDI — JAVNO MNENJE POSTAJA VPLIVEN VODIC ZA VODSTVA IN ORGANIZACIJE ZK.
Sklepi; sprejeti na seji CK ZKJ med drugim podčrtujejo, da je prodor najbolj naprednih demokratičnih pojmovanj ustvaril širše in boljše možnosti; da .se komunisti Jugoslavije na podlagi sklepov VIII. kongresa še bolj angažirajo, v boju za krepitev socialističnih družbenih razmerij. Delovni ljudje neposredno v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij rešujejo družbene zadeve; kar je bistveno za uspešno* reševanje gospodarske ih družbene reforme in reorganizacijo ZK.
Javno mnenje postaja vpliven vodič za vodstva in organizacije ZK. Tisk ima velik pomen v oblikovanju javnega mnenja ter krepitvi vloge delovnih ljudi. Zato je dolžnost komunistov truditi se za še večji neposredni vpliv sredstev informiranja, v našem družbeno političnem življenju. To bo okrepilo samostojnost in odgovornost tiska z neprestanim strokovnim in idejno-političnim usposabljanjem novinarjev. S tem v zvezi pa je treba odločno nastopiti proti temu, da bi tisk postal orodje zaprtih in ozkih skupin ljudi. Odločno in pravočasno je treba zatreti vsak poskus, da bi tisk izkoristili za neupravičeno diskreditiranje posameznih samoupravnih organov in posameznikov.
Centralni komite nato v sklepih ugotavlja nedoslednost v že večkrat razglašeni politiki o mestu in vrogi Socialistične zveze v naši družbi. To pa zato; ker se komunisti niso dovolj zavzeli za stalno krepitev političnega vpliva te organizacije. Sedanje spremembe vse bolj podčrtujejo pomen in vlogo Socialistične zveze za uresničevanje osnovnih ciljev našega socialističnega razvoja.
Centralni komite pripisuje poseben, pomen pomladanskim skupščinskim volitvam, ker bodo le.-te v obdobju globokih sprememb v našem družbenem; gospodarskem in političnem življenju. Foiitika in rezultati v uresničevanju družbene in gospodarske reforme naj bodo osnova za dejavnost komunistov v pripravah na volitve.
Drugi del sklepov govori o vlogi ter delu ZK na sedanji razvojni stopnji.
Zadnji del sklepov pa obravnava našo družbeno in gospodarsko reformo. V iskanju rešitev za ekonomske, socialne in druge probleme, morajo komur nisti izhajati iz stališč reforme.
Posebno telefonsko omrežje z aparaturami UKU tovarne elektronskih naprav Iskra v Stegnah
Kljub sorazmerno že pre- so zadovoljne s sedanjimi cej gostemu telefonskemu linijami v povezavi z javmi-amrežju v naši republiki, mi telefonskimi centralami, nekatere javne ustanove ni- Vzrotk za to ne tiči v pomanjkljivosti le-teh, marveč v specifičnih potrebah nekaterih služb, ki terjajo še posebno hitre, nemotene in stalne telekomunikacijske zveze nepremičnih' pa tudi premičnih postaj na celotnem teritoriju Slovenije.
Med take službe sodijo zdravstvene ustanove, ki potrebujejo pri notranjem poslovanju lastne telekomunikacije za izmenjavo podatkov o posteljnih kapacitetah, zdravljenju, zalogah, krvi itd., reševalne postaje za hitre prevoze bolnikov in racionalno izkoriščanje vozil ter gasilske organizacije za nenad-' ne in koordinirane akcije. Zlasti ob primerih velikih naravnih katastrof kot so morebitne poplave ih potresi oziroma letalske ali železniške nesreče, so omenjene ustanove predvsem odvisne (Dalje na 6. strani)
Združeno podjetje in njegove strokovne službe
(Nadaljevanje s 1. strani)
In nato postaviti organizacijsko strukturo strokovnih služb. Istočasno pa postaviti organizacijo tistih strokovnih služb, ki so v okviru združenega podjetja nujno potrebne, kot pomoč organizacijam, katerih poslovanje se razvija na osnovi pogodbenih odnosov. Iz teh dveh rešitev se postavlja tudi sistem financiranja, ki naj se predhodno obravnava in potem dokončno uzakoni. Na tak način bomo tudi zagotovili jasen status in perspektivo strokovnih služb, nadalje pa tudi delavcem v strokovnih službah zanesljivost nastavitve. Ravno zaradi teh pomanjkljivosti je nevarnost — kar se že kaže — da strokovni kader zaradi nejasne perspektive strokovnih služb odhaja na druga delovna mesta in to izven združenega podjetja. Vemo pa, da v našem združenem podjetju glede strokovne strukture kadrov nismo na najbolj zavidljivi višini. F. G.
Z
MILAN PUHAN, dipl. psihologi
Kadrovski sestav podjetja
Že uvodoma kaže poudariti, da spadajo kadrovska gibanja, kadrovski sestav med najbolj ustaljene pojave v gospodarstvu. V naših razmerah gibanja v gospodarstvu mnogo manj vplivajo na stanje ali stopnjo zaposlenosti, pa tudi na kadrovski sestav, kot je to običajno ali dopustno v tržno usmerjenih gospodarskih sistemih.
Kadri. — v širokem in ozkem smislu — kot do kraja ustaljen pojav in kot nematerialni čieitelj v proizvajanju in gospodarjenju niti ne morejo odsevati ali spremljati v korak ostala gospodarska dogajanja. Opisani pojav stalnosti zaposlenosti v naši industriji, kjer predstavlja živa delovna sila najr. višjo vrednost pa tudi strošek (povedano v ekonomskih kategorijah), pomeni pozitivno dejstvo, saj v njem ■vidimo zgotovilo za delovno stalnost in pa uveljavitev pravice do dela. Na drugi, strani pa je v. tej kadrovski
ustaljenosti tudi nekaj, kar lahko ovira prizadevanje gospodarske reforme, namreč ob zaostrenih pogojih gospodarjenja se vendarle lahko pojavi višek delovnih moči, podobno kot se je v letu 1965, ko smo bili prisiljeni odpovedati skoraj 1000 delavcem.
Oglejmo si, kakšno pa je stanje kadrov, kakšen je kadrovski sestav ali kakšna so gibanja kadrov, nadalje s kakšnim kadrovskim potencialom bomo mogli in mo. rali zadostiti zahtevam reforme.
STRUKTURA KADROV PO DELOVNIH MESTIH IN IZOBRAZBI
Delovno mesto
Število
% delavcev Teža, nivo
in izobrazba	1964	1965	1964	1965	problema
VS z višjimi ali					
visokimi šolami	463	494	3,3	3,8	0.
VS s srednjo šolo	595	560	4,3	4,3	1.
VS s poklicno šolo	282.	271	2,1	2,1	2.
VS ¿ osemletko					
ali manj	133	118	1,0	0,9	3.
SS z višjo ali vi-					
soko šolo	6	18	0,04	0,1	1.
SS s 'Srednjo šolo	505	477	3,6	3,7	0.
SS a poklicno šolo	666	632	4,8	4,9	1.
SS z osemletko					
ali manj	736	6i8	5,3	4,6	2.
KV in VK s sred-					
njo šolo	33	43	0,24	0,3	1.
KV in VK s poklicno					
šolo	2870	2353	20,7	18,2	0.
KV ja VK z osemletko ali manj	1123	1149	B,1	8,9	1.
PK £ srednjo šolo	i	4	6,007	0,003 2.	
PK s poklicno šolo	332	333	2,4	2,6	1.
PK z osemletko					
ali manj	4782	4867	34,5	37,7	0.
NS; NK in PU s					
srednjo šolo	4	12	0,03	0,1	z.
NS, NK in PU s po-					
klicno šolo	187	169	1,3	1,3	1.
NS.NK in PU z osem-					
tetko ali manj	1149	793	8,3	6,2	0.
PODJETJE	13866	12911	100,0	99,9	
Navedena tabela za leto 1964 in 1965 daje na pregleden tabelaričen način kadrovsko situacijo. Pozorni lahko postanemo na nekatera pozitivna gibanja, to je,, da. števil® delavcev z višjimi in visokimi šolami raste absolutno pa tudi relativno. Relativen porast VS delovnih mest učinkuje moteče, saj se parkinsoaizacija ali z drugimi besedami birokratizacija in tehnokratizacija podjetja — ne glede na skrčenje števila zaposlenih v primerjal-neau obdobju 1964 de 1965 — nadaljnjo po svoji zakonitosti -stalne rasti. Na primer: glade na skrčenje števila zaposlenih — skoraj’ za 1000 delavcev — se število VS de-
lovnih mest. ni sorazmerno zmanjšalo, njihov relativni delež je celo narastel. Pri VS delovnih mestih pa je. vendarle mogoče ugotoviti, da neustrezna zasedba delovnih mest odjenjuje, na drugi .strani pa ostaja po podkvah-, ficiranost ali neustrezna zasedba delovnih mest še zmeraj znatna, saj je bilo 118 VS delavcev le z osemletko ali manj ob koncu leta 1965.
Pri SS delavcih se pojavlja nekaj nadkvalifici ranosti, saj se na teh delovnih mestih znajdejo delavci z visoko šolo — kar 18 delavcev! Kot svojevrstno nepričakovano in nezaželeno zanimivost kaže omeniti, da so med vsemi delovni mesti SS de-
lovna mesta najmanj ustrezno zasedena, le 27,4 % ima v tej kategoriji tudi srednjo šolo. Pri VK in KV delavcih pa je treba poudariti, da smo jih zgubili v lanskem letu izredno veliko, približno
3-letni produkt ŠC Iskre. Pri. PK ali priučenih delovnih mestih pa naj opozorimo, da so na ta delovna mesta v večji meri bili premeščeni delavci z NK delovnih mest. Razen navedenih najsplošnejših ugotovitev je treba opozoriti še na značilnost, da se je v lanskem letu povečala nadkvahficiranost na delovnih mestih oz. da nekateri delavci, niso dohili svoji izobrazbi primernih delovnih mest in so se morali lotiti manj kvalificiranih poslov.
Poleg navedenih strukturalnih podatkov iz tabele lahko še izluščimo ali ilustriramo kadrovsko situacijo tudi z naslednjimi podat-, kitil'
© Na VS delovnih mestih ima 34,1 % ali komaj nekaj več kot 1/3 ustrezno izobrazbo (letno poprej le 31,4%), srednjo šolo ima 38,8%, poklicno 18,8%, z osemletko ali manj pa je 8,2 %.
© Na SS delovnih mestih ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo 1,0 % (leto poprej le 0,3%), 27,4 % ali le nekaj več kot 1/4 ustrezno srednjo strokovno izobrazbo, 36,1% poklicno in 35,5% ali nekaj več kot 1/3 pa osemletko ali manj.
© Na delovnih mestih, kd zahtevajo poklic, je 1,2% (leto poprej 0,8%) .delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, z ustrezno poklicno 66,4% (leto poprej pa kar 71,3%!) ali skoraj 2/3, ter 32,4% z osemletko; kategorija VK in KV delovnih mest se je znatno poslabšala na račun vse bolj pogostih PK , delavcev, ki so se prebili v to kategorijo.
® Na PK delovnih mestih ima 0,1% srednjo šolo, 6,4 odst. poklicno, 93,5 % pa ima osemletko ali manj.
© Na NK, NS in PU delovnih mestih' je 1,2% delavcev s srednjimi šolami 17,3 odst, s poklicnimi šolami in 81,4% z osemletko ah manj
Med nadaljnjimi zanimivostmi kadrovskega sestava kaže omeniti delež posameznih kategorij delavcev:
© Na 1000 delavcev ima visoko izobrazbo 39 delavcev, 85 srednjo strokovno,. 245 po-kliome šole (KV in VK delavci ter dvoletna administrativna šola) 46 tečaje, ki dajo priznano . kvalifikacijo, 216 delavcev ima popolno osemletko, 385 pa nepopolno osemletko.
© Sistemizacija	oziroma
točneje zasedba delovnih mast pa pove, da je med 1000 delavci 112 na VS delovnih mestih, 135 na srednje strokovnih, 53 na nižje strokovnih, 100 na viisokokva-Mfioiranih, 175 na kvalifici-
ranih, 403 na polkvalificdj-a-nih in 22 na nekvalificiranih oziroma na delovnih mestih pomožnih uslužbencev.
Poleg navedenih razmerij, kaže opozoriti na negativno razmerje med .delavci z dejansko visok® strokovno izobrazbo in (dejansko) srednjo, ki je teta 1965 v podjetju le 1 : 2,12, kar je že stopnja oziroma proporc, ko ni mogoče ’ govoriti več o smotrni delitvi dela; ¡zgledno pa bo situacija še slabša; delež srednjestrokovnih je namreč znatno prenizek jn se celo stalno niža, saj je bilp to razmerje še y letu 1964 boljše, in sicer 1:2,43.
O	pomenu kadrovskih gibanj, kakor tudi glede nekaterih podatkov o kadrovskem sestavu pa bo treba dodati tudi nekaj kvalitativnih tolmačenj, saj številke, tudi najbolj točno dobljene, kakršnih pa po navadi ni mogoče zagotoviti pri kadrovskih obdelavah — pri katerih gre običajno za to-čen seštevek ne povsem točnih in .zanesljivih podatkov — ne dajo realnega ali dovolj popolnega pregleda nad kadrovsko situacijo, zato kaže nekatere kvalitativne poglede na kadrovsko strukturo še dodatno obdelati v naslednjih številkah našega glasila.
K mladinski konferenci
O	navedbah, ki so jih po-edini mladinci na mladinski konferenci v Kranju nakazali kot problem, zaradi nizkih zaslužkov v orodjarni, je prav, da je kolektiv o tem obveščan. Problem nizkih osebnih zaslužkov zaposlenih v orodjarni nasploh, se je že pred Teti začel reševati na samoupravnih organih tovarne, kjer se je na predlog vodstva orodjarne in tehničnega sektorja sprejel sklep, da hi v
orodjarni uvedli stimulacijo po kvalitetni .normi, ker drugih možnosti z ozirom na enako vrednotenje po grupi dela v okviru tovarne ni bilo.
Da je stimulacija po kvalitetni normi, ki .se je s 1. septembrom 1966 začela obračunavati, ugodno vplivala na zmanjšanje izmeta in porast OD udeležencem po tej stimulaciji norm, kažejo podatki, ki so navedeni v spodnji tabeli::
VIŠINA IZMETA (S din)
			Zmanj-
Izmet	1965	1966	šanje izmeta
september	1,245.276	897.790	347.486
oktober	1,927.453	1,251.719	675.734
november	1,353.804	604.719	749.085
POPRAVILO			
Popravilo	1965	1966	Razlika
september	339.817	148.055	91.762
oktober	428.283	162.787	265.496
november	320.835	286.017	34.818
Porast OD udeležencem na stimulaciji po kvalitetni normi.
V septembru je 95,7 % za- oktober kažejo, da je pri poslanih v orodjarni dobilo skupnem % udeležencev izvleč kakor 100 % dohodke, meta, ki so dobili manjše OD 4,3% ' pa je dobilo manj od od 100% — 58 mladincev. ■100'%.. V -oktobru je 90,2% dobilo vež kakor 100 % dohodke, 9,8 % pa manj
Trditve, ki so navedene v ““7 članku med razliko grup de-100 ®/ OD	la in norm v obratu I in II
„ 0	...	.	.-	. niso utemeljene, ker uradni
v povprečju je za obrat	-	.
r,	. podatki, ki jih mesečno do-
-Orodjarna« v septembru mi". ’ .	.
„ g .ix n	„ bivamo iz statistike kažejo,
oktohrn izplačano . 9 % več osebnih dohodkov. Razumljivo pa je, kakor piše v članku, da je za doseganje čim bolj ugodnega procenta kvalitetne norme potrebna večja pozornost pri delu, zato je razumljivo, da -dosegajo povprečje 20 % preseganja nor-
da so norme zelo usklajene in hi bilo težko zahtevati pri tehnologih in normircih. ide-alnejše vskladitve, pri tako različni dejavnosti v proizvodnji orodja kakor je to ravno v naši orodjarni.
Po podatkih iz statistike
me in 12 % kvalitetne norme navajamo povprečje' dosega-samo tisti, ki so pri svojem mja norm v obratih orod-delu že dalj časa. Podatki za jariie.
strojna I.
Ročna
Strojna norm. orod.
Julij	122	118
Avgust	121	120
September	118,8	117
120
120,8
119
(Dalje na 6. strani)
Letos zimsko-športne igre Iskre spet v Kranjski gori
Sindikalni odbor združenega podjetja je pred nedavnim na svoji seji razpravljal o organizaciji letošnjih zim-sko-športnih iger Iskre. Čeprav je marsikdo menil, da so takšne tekme nepotrebne v času, ko za njihovo organizacijo primanjkuje finančnih sredstev, je končno prevladalo mnenje, da takšna športna manifestacija — v teh letih je postala že tradicionalna — v tako velikem podjetju kot je naše, le ni povsem odveč in brez pomena.
Na osnovi takšnega mnenja je sindakaCni odbor i sklenil organizirati. letošnje zimsko^ čportne igre združenega podjetja Iskra v Kranjski gori in sicer glede na obremenjenost naših priljubljenih zim-sko-športni h središčih ob nedeljah, rajši v soboto, predvidoma 18. februarja, na smučiščih v Kranjski gori.
Za prijavljene tekmovalce, bodo morale sindikalne podružnice v tovarnah in enotah ob prijavi priložiti 1.000 starih dinarjev, prav tako pa' tudi kriti stroške prevoza in prehrane. Sindikalni odbor združenega podjetja bo kril ostale stroške' organizacije tekmovanja. Naknadno bomo še objavili, do kdaj morajo posamezne organizacije prijaviti svoje tekmovalce tsinidi-kalnemu odboru ZP.
Kot ponavadi ho tudi letos v Kranjski gori tekmovanje v veleslalomu za ženske in moške, na katerem je pričakovati številno Udeležbo, saj praksa iz leta v leto kaže, da je med našimi sodelavci lepo število ljubiteljev smu-čnja, ki se kaj radi med seboj pomerijo, kadar je »Iskni-ada« v belem. Tako je tudi letos pričakovati številno udeležbo, ki naj priča o -razvitosti te lepe športne zvrsti med našimi delavci.
- Organizacijo letošnjih zim-sko-športnih iger v Kranjski gori je prevzela športna komisija sindikalne organizacije v Zavodu za avtomatiza-
cijo, medtem ko bo tehnična izvedba, torej sodniška in druge službe, poverjena strokovnjakom smučarskega kluba.
Za danes smo — upamo, zadovoljivo odgovorili s to objavo vsem tistim, ki so nas že nekajkrat vprašali, ali smučarskih tekem v letošnji zimi ne bo, vse podrobnosti.
Naša Počitniška skupnost je v sodelovanju s podjetjem SAP letos omogočila članom delovnih kolektivov Iskre, cenen ogled svetovno znane dunajske drsalne revije v Celovcu, v času med 9. in 20. februarjem. Dosegla je pri podjetju SAP nižjo tarifo za potovanje,, kar bo nedovomno pozdravil vsak Iskraš, ki si je nameraval ogledati to, zares. kvalitetno in bogato drsalno revijo.
Glede na kratek- termin za prijave,, je Počitniška skupnost pismeno obvestila vse sindikalne podružnice v okvi-ru združenega podjetja, kljub temu pa v današnji številki tudi mi objavljamo nekaj podrobnosti.
Počitniška skupnost sprejema prijave za ogled dunajske drsalne revije v Celovcu DO VKLJUČNO 23. JANUARJA
1.1.,	pri čemer naj sindikalne podružnice posamezne tovarne in enote zberejo čim več interesentov. Vsakdo, ki se bo prijavil za izlet, mora ob prijavi predložiti izpolnjeno vprašalno polo (dobite jo na tajništvu za notranje zadeve), kolkovano z 0,50 novih dinarjev, 2 fotografiji v velikosti
4,5	x 6 cm, vojni obvezniki pa tudi potrdilo o reguliranju vojaške obveznosti. Posebej si vsakdo lahko nabavi 50 avstrijskih šilingov za 25 novih dinarjev, kdor pa ima indivi-
kaikor tudi tekmovalne pro-pozicije in druge potrebne napotke, pa bomo interesentom sporočali sproti v naslednjih številkah »Iskre«.
Do snidenja na smučiščih v Kranjski gori pa še droben nasvet vsem, ki se bodo »udarili« v veleslalomu — diilce v roke in na trening! Obetajo ostro konkurenco!
dualni potni list, lahko .nanj dvigne tudi ustrezno vsoto šilingov in jih na osnovi tega potnega lista vzame s seboj.
Za člane delovnega kolektiva Iskra, je podjetje SAP precej znižalo cene, ki so za posamezna področja naslednje:
Oteče 65,50 N din, Kranj
68.00,	Ljubljana 70,00, Žužemberk 91,00, Novo mesto 93,00, Trbovlje 92,00, Šentjernej
94.00,	Semič 96.00, Železniki
70.00,	Horjul 72,00, Sežana
100.00,	Nova Gorica 120,00 novih dinarjev.' ,
V.	tej . ceni je upoštevana nabava skupinskega potnega lista, prevoz, vstopnica za revijo in vodič po Celovcu, oz. ob večjih skupinah'tudi možnost ogleda Gospe svete in drugih zanimivosti na poti do Celovca.
Vabimo člane kolektiva, da izkoristijo to ugodno» priložnost in si ob manjših stroških, prek Počitniške skupnosti ogledajo drsalno revijo v Celovcu.
Za pozneje Počitniška skupnost v sodelovanju s podjetjem SAP pripravlja tudi ugoden ogled znanih sejmov na Dunaju in v Gradcu, kakor tudi; vsakoletni avtomobilski salon v Torinu,-z ogledom tovarne FIAT. O , pogojih za ogled teh treh prireditev, vas bomo obvestili pozneje!
S Počitniško skupnostjo Iskre ceneje na drsalno revijo v Celovec
Enkrat na teden podobna slika v Novi Gorici. Glasila »Iskra« je razdeljeno med člane kolektiva, ki ga, kot piše dopisnik, radi prebirajo
Kamera je zajela našega bodočega strugarja Franca Petača v orodjarni kranjske tovarne
Kaj je OEEC?
Ker se v sestavkih dnevnega časopisja češče srečujemo Z raznimi mednarodnimi organizacijami, ki jih najbolj poznamo po kraticah, kot GATT, OEEC, OECD, EGS, EFTA, SEV, smo v 44. številki našega časopisa obravnavali GATT, danes pa bo beseda o OEEC in OECD.
OEEC
ORGANISATION FOR EUROPEAN ECONOMIC COOPERATION
ORGANIZACIJA ZA EVROPSKO GOSPODARSKO SODELAVO
OEEC je bila osnovana na bazi Konvencije, ki so jo podpisale v Parizu 16. aprila 1948 naslednje države, udeleženke programa ekonomske obnove (Marshallov plan): Anglija in Irska, Avstrija, Belgija in Lukšenburg, Danska, Francija, Grčija, Island, Italija, ZR Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, švedska, Švica jn Turčija (1959' je postala polnopravna članica tudi Španija. Specialni status imajo Finska, Japonska in Jugoslavija.
OEEC ni ostala samo instrument Marshallovega plana, oziroma agencije za razdelitev ameriške pomoči, tem-
OECD
več se je hitro razvila v aktiven faktor formiranja ekonomske politike evropskih dežel, članic organizacije.
Proklamirani cilji OEEC so;
—	da prispeva k uresničitvi največjega ¿nožnega ekonomskega dviga in zaposlenosti ter dviga življenjskega standarda v deželah članicah, s tem, da se obdrži finančna stabilnost;
—	da pomaga zdravi ekonomski ekspanziji v deželah članicah, kakor tudi nečlanicah pri ekonomskem razvoju;
—	da prispeva k ekspanziji svetovne trgovine na multilateralni (večstranski) nediskri-minatorski osnovi, v soglasju z mednarodnimi obvezami.
ORGANISATION FOR ECONOMIC COOPERATION AND DEVELOPMENT	'
ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELAVO IN RAZVOJ
OECD je bila ustanovljena s Konvencijo, ki so jo podpirale 14. decembra 1960 v Parizu članice OEEC, Kanada in ZDA. Pravna oseba, ki je bila OEEC, postane OECD. Nova organizacija prevzema še dodatno nalogo, in sjcer nalogo pomoči v. razvoju tretjih de-žel. :.
Organi OEČD so:
— Skupščina dežel članic in * —Izvršni komite.
Pomožni organi OECD so: Komite za ekonomsko politi-
ko, Komite za proučevanje gospodarstva in razvoja. Komite za pomoč v razvoju ter komiteji za industrijo in energetiko, kmetijstvo in ribar-stvo, pomorski transport, trgovino, turizem, zavarovanje, finance in končno odbori, za upravljanje z Evropskim monetarnim skladom, za restrikcijo v poslovni praksi in Evropska agencija za nuklearno energijo. Sedež organizacije je v Parizu.
■
ALOJZ LUNDER
Pravna zaščita
n varstv
Pregled številnih prošenj, pritožb, zahtevkov in tožb članov sindikata na sodišča, službo pravne pomoči, vodstvom političnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti nam dokazujejo, da so pravice. delavcev kršene v precejšnjih primerih. Vsekakor mora biti v interesu sindikata, da odkrije vzroke takšnega stanja in pripravi predloge za izboljšanje. Ustava in zakoni zagotavljajo občanom osnovne pravice. Med temi pravicami je posebej poudarjena pravica do pravne pomoči.
Onemeli smo in v pršili nas je stisnilo. Saj to ni mogoče, ■ saj ne more biti res, še včeraj smo skupaj delali, se pogovarjali, smejali. Še včeraj si bil med nami, še včeraj' so med tvojimi prsti zaživeli naj-točnejši in najbolj komplicirani instrumenti, še včeraj je zvonko pela tvoja harmonika. Nejo ne more biti res. Kruta in neusmiljena resnica pa je kljuvala naprej: res je, res je.
Nemo se je spomin ustavljal na njegovi življenjski poti. Polno grenkob in težav ga je spremljalo pa vendar so njegova vedrina, Smeh ih humor vedno znova polnili tudi nas.
Že kot otrok delavske -družine je občutil pomanjkanje in trdno roko vzgoje, ki mu je za. vse življenje vtisnila v njegova zavest poštenost in delavnost. Vojna vihra ga. je komaj sedemnajstletnega, po •tegnila v svoj vrtinec.
. Kot mlad partizan, kurir in radiotelegrafist je' po kočevskem okušal vojne nesmisle. Po 'vojni je prišel v Iskro — Elektromehahiko, se izučil in do danes osemnajst let delal, delal tiho in komaj opazno. Delal je pošteno in želel je poštenje in delavnost tudi okrog sebe. Njegovo vedrino je včasih zameglilo le občutje, da so večkrat oskrunjeni njegovi ideOii, za katere se je boril. Bolelo ga je, da imata delo in poštenost ponekod tako nizko vrednost. Le s svoja vedrino je preganjal taka počutja.
Zdaj ko ga ni. več, ga lahko šele polno cenimo, zdaj nam manjka, vse je tako tiho in nemo. Pogrešamo ga sodelavci v »Merilnih napravah«, pogreša ga njegov komaj ustvarjeni dom, žena in hčerka. Vsem nam bo ostal v srcih kot dober tovariš, ki ga je kruta usoda 41-letnega za vedno iztrgala izmed nas.
Sodelavci
Največ pravic pa zagotavlja delavcem Temeljni zakon o delovnih razmerjih. Vendar so prav kršitve tega zakona najbolj pogoste. Navedeni zakon posebej omenja sindikalno organizacijo, in sicer, da sindikalna podružnica lahko zastopa svojega, člana, če jo ta zaprosi za pomoč in da ■sindikalna organizacija lahko zahteva Uvedbo postopka, če je kršena pravica delavca.
Pri urejevanju varstva pravic delavcev pa gre za vpraša nje, na kakšen način in v kakšnem obsegu so sindikati v skladu s svojo družbeno zaščitno funkcijo dolžni nastopati in posredovati takrat, kadar se člani obračajo na sindikalne organe s pritožbami zaradi kršitve z ustavo, zakoni in samoupravnimi akti zajamčenih pravic. Kakšno varstvo in pomoč morajo in morejo nuditi sindikati članom. kadar ti zaradi svojih pravic zahtevajo posredovanje. pravno zaščito ali pa tolmačenja glede svojega družbenega, materialnega in pravnega položaja? Kakšne organizacijske rešitve in kakšni prijemi lahko zagatovijo v strokovnem pogledu uspešno, v političnem pogledu pa učinkovito in uspešno varstvo pravic - delovnega človeka; ki to varstvo pričakuje in zahteva? Kaj moramo glede tega napraviti v sedaniem času in kako bomo te naloge oprede-, lili, da bodp v skladu s samo-■ upravnim sistemom ter pravnim redom?
Delovni ljudje' že ves čas menijo, da so se sindikati dolžni zavzemati Za varovanje njihovih-Zakonitih pravic in koristi in se tudi po času, ko so nehali veljati predpisi, ki so priznavali sindikalnim organom vlogo arbitra v konfliktih in snorih iz delovnega razmerja, obračajo na sindikalne organe s pritožbami in zahtevami za posredovanje ih za zaščito. Število teh pritožb pa v zadnjem času narašča. Vzroka sta predvsem dva. Glavni je predvsem pravna negotovost, ki spremlja prehod ureianja delovnih razmerij v delovnih organizacijah, drugi na je večja obveščenost o delu pravne posvetovalnice.
V zadnjih mesečih pa je tnfli politično ozračje po IV. plenumu CK ZKJ vzpodbudilo k večji pogumnosti o obravnavanju raznih nezakonitosti,* Samovolje iti zlorab, s tem pa Wdr pričavhvaiija po učinkovitejši-Zaščiti.
Niso redki primeri, da nekateri zahtevajo ponovno ob-rmmavanie že zdavnaj končanih .lastnih spornih zadev, v
katerih niso uspeli ali pa se pravnih in pritožbenih poti niso poslužili — meneč, da zaradi moči posameznikov in nezadostne družbene podpore
te, izdeluje prošnje, pritožbe in tožbe. S službo pravne pomoči pri Občinski skupščini in pravno posvetovalnico sindikatov v Ljubljani ima dogovor, da jima odstopa zahtevnejše primere v nadaljnje-zastopanje.
Sindikalni kadri V delovnih organizaciah prav gotovo niso usposobljeni za samostojno dajanje nasvetov, prav pa je, da vedo, kje lahko člani pridejo do želj enih informacij in pomoči. V pravni izobrazbi
neveščemu delavcu je treba nuditi praVno varstvo in pomoč, tako da ne bo zaradi nepoznavanja pravnih aktov prikrajšan pri uveljavljanju svojih pravic. Sindikalne organizacije morajo v večji meri posvečati skrb za pravno varstvo svojih članov kot doslej. Le na ta način bodo člani dobili vanjo zaupanje kot svojo organizacijo, ki jih ščiti pred različnimi nepravilnostmi.
Franc Faimut
»Za lepo darilo in še lepše želje iskrena hvala«, sta dejali tov. Pavla Kosmač in Angelca Jerič iz ATN kranjske tovarne, ko sta odšli v zasluženi pokoj. In, ker. je dobra volja pač najbolja, sta se v spomin na dolgoletno delo-atumi osjo pa.id lOAEjapos s feUrnjs ijirnjsod re, ki je to slovo zabeležila v veselem razpoloženju, kct ga kaže slika
nimajo ¡zgledov za uspeh.
Vse to terja odgovore na prej postavljena vprašanja. Ne le, da je primerov, ko zahtevajo člani sindikata od sindikalnih organov vedno več posredovanje, ampak šo tudi primeri takšrii, da zahtevajo pri obravnavanju in ocenjevanju večjo previdnost, politično preudarnost in strokovno poglobljenost predvsem zaradi tega, ker so med mnogimi upravičenimi zahtevami in pritožbami tudi pravno iri dejansko popolnoma neutemeljene zahteve in pritožbe, saj je razumljivo, da večja odprtost sprošča tudi mnoge egoistične nagibe, obrekovanja itd.
V kranjski občini smo po, organizaciji pravnega varstva med prvimi občinami, vendar to ni zadosten razlog, da se varstvo ne bi še bolj izboljšalo, predvsem, ker za to obstajajo ustrezne motjžostiv.. Pravno pomoč in nasvete nudijo služba prayne pomoči pjri Skupščini občine Kranj, občinsko sodišče in pravna posvetovalnica pri Občinskem sindikalnem svetu. Pomoč in nasveti šo brezplačni. Vidno vlogo pri pravni zaščiti pa lahko odigrajo tudi pravne službe v delovnih organizacijah. Poleg teh lahko uporabi-mo .'še pomoč odvetnikov.
-Pravna posvetovalnica pri Občinskem sindikalnem svetu daje ustne in pismene nasve-
Nekaj besed o naši Pavli
Naš skupni časopi-s »Iskra« objavlja predvsem informacije, probleme in kaže, da glasijo postaja predvsem gospodarski informator, kar je vsekakor prav, vendar sem mnenja, da je nekaj misli treba posvetiti tudi ljudem, tistim . ljudem, katerih roke ustvarjajo dobrine. Razumljivo je, da vseh nikoli ne bomo zajeli v svoj‘krog, prav pa je, da se občasno ustavimo tu in tam, se pogovorimo in napišemo nekaj misli.
Ta misel me je Vodila, Iko sem se razgovoril s tov. Pavlo Koselj, zaposleno v kontroli produkcije v obratu urnah mehanizmov v Lipnici pri -Kropi; Rojena je bila 1922. leta. Z družino stanuje na Češnjici pri Podnartu; ima sina (10 let) in hčerko
(17 lot). Že v rani mladosti je okušala zatiranje delav-: cev. Š 15 leti je že morala skrbeti zase V Radovljici se je takoj vključila v mladin-sko ..organizacijo Njeno aktivno delo je postajalo za-pažaho, zato se je 1944. leta znašla na seznamu sumljivih ljudi. Grozila ji je aretacija, zato je odšla k partizanom! Delovala je pri UDV nad Kropo na območju Jelovice. Najbolj ji je ostala v spominu hajka leta 1945; umaknili so se na Porezan, še danes doživlja usodo tistih, ki so, pustili .svoje življenje v tej borbi. Veselih trenutkov se ne spormhja, razen dnesva, ko je odjeknila novica: Zmaga! Svoboda!
O svojem delu v obratu je zaupala n&šlfednje , misli: ¿P rej sem delala v vrtalniai,-zdaj pa že nekaj mesecev v kontroli. Plača oz. osebni dohodek je pač precej odvisen od gospodarj fenj a v »Iskri« in tako lahko le rečemo — bo že nekako! Upajmo, da bomo v lotu 1967 dobro zaštai-vhd, in vse kaže; da bomo po tej finančni krizi, lažje zadihali.« Na vprašanje, kje sodeluje, je rekla: »V organizaciji ZB in delavskem samoupravljanju. Za druge organizacije nimam časa, saj ve-, ste, da možje običajno želijo pri gospodinjstvu »cele« žene.«	I. M.
Naš izvoz v decembru
presegle plan izvoza, druge pa tudi manj. Tovarni AVTOMATIKA, Pržan in KONDENZATORJI, Semič bi lahko še več izvozili, če bi jima ne primanjkovalo reprodukcijskega materiala iz uvoza,
medtem ko tovarnama AV-TOELEKTRIKA, Nova Gotica iin MIKRON, Prilep kupca nista odprla oz. podaljšala akreditivov.
Izvoz po posameznih regio-nih pa daje takole sliko:
Kdorkoli bi pred nekaj meseci trdil, da lahko naše podjetje izvozi mesečno za milijon dolarjev izdelkov, 'bi mu tudi najbolj optimistični poznavalci izvoza ne pritrdili, ker velja mišljenje, da pri teh izvoznih tržnih razmerah in dosedanji praksi našega izvoza to ni mogoče. Toda zgodilo se je nemogoče. V zadnjem mesecu minulega leta je dosegel seštevek izvoza vseh tovarn rekordno vrednost 1,160.459,10 dolarja in je bil skoraj natanko tolikšen kot prve tri mesece preteklega leta skupaj, čeprav je bil decembrski plan zelo visok (641.851 dolarja) je podjetje izpolnilo plansko obveznost s 180,70 odstotka. Rezultat je vsekakor sijajen, kar dokazuje tudi 25 odstotni delež izvoza v primerjavi s celotno proizvodnjo. (Decembrska proizvodnja 58 milijonov 306.000 N din in izvoz 14,515.737 N din).
Tudi glede usmerjenosti na posamezna valutna področja je bil decembrski izvoz zelo ugoden. Na konvertibilno področje držav smo izvozili
50,5	odstotka vrednosti izdelkov, v vzhodne države SEV 32,9 odstotka in v države drugega kliringa 16,6 odstotka vrednosti.
Za čuda pa se izvozna decembrska lista ni skoraj nič ¿spremenila. Seznam držav in zlasti njih število (24) je ostalo isto. kot v prejšnjih mesecih, kar dokazuje le povečane kontingente prodaje, Prav tako je podoben vrstni red držav. Na prvem mestu je še vedno Vzhodna Nemčija, drugem Turčija, nato pa si slede ZDA, češkoslovaška, Švica, Italija, Romunija, Zahodna Nemčija, Iran, Poljska, Tajska in Anglija.
Posamezne tovarne so takole realizirale svoje planske decembrske zadolžitve:
Elektromehanska, Kranj *	% 227,48
ELEKTROMOTORJI, Železniki	616,91
ELEMENTI, Ljubljana	180,71
AVTOMATIKA, Pržan	46,83
ELEKTRONIKA, Horjul	85,55
AVTOELEKTRIKA, Nova Gorica	82,04
KONDENZATORJI, Semič	95,38
APARATI, Ljubljana	11.480,10
INSTRUMENTI, Otoče	120,22
POLPREVODNIKI, Trbovlje	81,01
MIKRON, Prilep	29,92
SPREJEMNIKI, Sežana	203,87
USMERNIKI iz	Novega
mesta niso imeli planske za-	
dolžitve, vendar so vseeno iz-	
vozili izdelkov v vrednosti	
nekaj tisoč dolarjev.
Iz pregleda je razvidno, da so nekatere tovarne močno
Države
ZDA
Turčija
SEV
Zahodna Evropa
druge države
domača prodaja za devize
realizacija	delež
plana	izvoza
v odst.	v odst.
1.420,83	12,30
355,85	16,59
144,71	32,87
114,41	26,07
166,19	7,30
—	4,87
180,70	100
Sedaj je znan tudi že celoletna lanski izvoz po posameznih mesecih. Izvozili srno (vrednost izdelkov v dolarjih):
oktobra
novembra
decembra
478.968,44
733.364,02
1,108.530,75
januarja
februarja
marca
aprila
maja
junija
julija
avgusta
septembra
318.926,83
371.753,74
493.123,92
452.827,47
431.153,94
451.106,03
452.296,44
406.737,65
421.190,97
Lani smo takoj skupaj izvozili izdelkov v vrednosti 6,119.980,26 dolarja in po količini izpolnili obveznost glede na pogodbo z JUGOBANKO s 101.6 odstotka, o čemer pa bomo še izčrpneje poročali ob koncu meseca, ko bodo naši izvozniki naredili analizo izvoza za preteklo leto.
Marjan Kralj
Posebno telefonsko omrežje...
(Nadaljevanje z 2. strani) od dovolj hitrih in natančnih obvestil ter vsklajanih akcij, ker le tako je njihova pomoč najbolj učinkovita.
Zdravstvene organizacije, reševalne in gasilske postaje so zato organizirale posebno brezžično telefonsko omrežje z dolinskimi in gotskimi UKV postajami. Vse te postaje je izdelala specializirana tovarna elektronskih naprav ISKRA v Stegnah in
K mladinski konferenci
(Nadaljevanje s 3. strani)
Prav zaradi razlik, ki so obstajale pred leti smo izdelali cenike grup dela, ki so enaki za vse strojne skupine ne glede na to, kje se delo opravlja. Razlike nastopajo v tem, .da se v obratu I. opravljajo poedina dela, do-čim v obratu II. nastopa več kosov hkrati, kar ustvarja različne pogoje.
Na začetku sem že omenil osebne dohodke v orodjarni, ki so glavni vzrok velike fluktuacije orodjamskih kadrov in to v glavnem izkušenih orodjarjev in strojnih sodelavcev, kar je bil predmet razprav na mladinski konferenci.
Kljub temu, da je v 1. 1966 izstopilo 55 delavcev, od teh jih je 18 odšlo v inozemstvo, 9 pa v druge tovarne zaradi boljših pogojev, ne more vodstvo orodjarne brez izrednega sklepa samoupravnih organov tovarne garantirati večjih zaslužkov delavcev orodjarne.
jih tudi montirala po predhodnih merjenjih na posameznih točkah. Delujejo povsem avtomatično z napajanjem prek električnega omrežja in akumulatorjev, ki se vključijo samostojno v primerih, če je prekinjena električna energija. Dolinske centrale imajo vse še direkten priključek na javno telefonsko omrežje, hkrati pa so odtod brezžično povezani vsi reševalni ali gasilski avtomobili na terenu in celo med vožnjo.
Zdaj je končana prva faza izgradnje UKV mreže z možno kasnejšo povezavo s sosednjo Hrvatsko. V drugi fazi bodo organizatorji do konca naslednjega leta razširili sedanje omrežje še na teritorij Prekmurja, Zasavja in Bele Krajine ter bolj izpopolnili še področje Primorske. V tretji fazi bo celotno omrežje izpopolnjeno še z več vmesnimi relejnimi postajami tako, da bodo zveze malone idealne iz slehernega kraja Slovenije.
Novo omrežje so financirale občine vsaka na svojem teritoriju, organizator in koordinator del pa je bila Skupnost zdravstvenih domov Slovenije.
-M. K.-
Dopisujte v »Iskro!«
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 220
iŠ
ISKRA KRANJ Tovarna elektronskih naprav,
Ljubljana — Stegne sprejme:
1.	pravnika
2.	varnostnika
3.	analitika v računovodskem sektorju
4.	prodajnega referenta
5.	analitika časa
6.	obratovnega knjigovodjo
7.	kontrolorja za mehanske dele
8.	kontrolorja za mehanske dele
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. pravna fakulteta II. stopnje, najmanj 1 leto prakse in preizkusno delo;
pod 2. a) višja varnostna šola z 2-Iptno prakso;
b) TSš elektro ali strojne stroke s 5-letno prakso v varnostni službi;
pod 3. Ekonomska višja šola s prakso ali srednja ekonomska šola z večletno prakso v analitski službi; pod 4. TSŠ elektro ali strojne stroke ali popolna srednja šola z večletno prakso v komerciali, proizvodnji ali tehnologiji.
Posebni pogoj: poznavanje VF telefonskih naprav; pod 5. Vš elektro ali strojne stroke z 2-letno prakso v proizvodnji ali tehnologiji ali TSŠ elektro ali strojne stroke s 5-letno prakso v proizvodnji ali tehnologiji;
pod 6. Ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v obratnem knjigovdstvu.
Posebni pogoj: praksa pri sestavljanju obola. pod 7. VK ali KV strugar s 5-letno prakso v proizvodnji (po možnosti praksa v kontroli); pod 8. VK ali KV finomehanik s 5-letno prakso v proizvodnji (po možnosti praksa v kontroli). Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne.
Iz Železnikov
Delavski svet
(Nadaljevanje s 1. strani) drugih interesentov, ki jih je priskrbela PSO, pri čemer bi predvsem morala skrbeti za potrebno kvalitetno raven proizvodnje tudi za zahtevnejše kupce in za izboljšanje odnosa posameznika do dela.
Nadaljna ugotovitev vkomi-sije je ta, da vladajo'slabi odnosi v tehničnem sektorju in da med posameznimi oddelki v okviru tehničnega sektorja ni potrebne koordinacije, ki bi zagotovila uspešno poslovanje.
Komisija je y razgovorih s člani kolegija in nekaterimi drugimi delavci v tovarni prišla do zaključka, da je dosedanji direktor tovarne pokazal zadovoljive vodstvene sposobnosti, bde pa so tudi v njegovem delu določene pomanjkljivosti, katere pa mora odpraviti.
Komisija je nadalje ugotovila pomanjkljivosti v delu tovarne, zlasti na področju investicijske dejavnosti, proizvodnega programa, izboljševanja tehnologije, kontrole kvalitete, nagrajevanja, vprašanja režijskih stroškov in drugega, vendar pa za podrobnejše proučevanje sanacije teh zadev ni bila pooblaščena in se bo s tem moral podrobneje ukvarjati poseben organ, ki bo pripravil predloge za sanacijske ukrepe.
Končno je komisija generalnega direktorja sprejela naslednje zaključke, katere je DS tovarne, razen zaiklijuč-
sprejel...
Ika pod št. 3, sprejel kot svoje sklepe v zvezi z navedeno problematiko:
1. Zaradi zastoja plasmana izdelkov tovarne na ameriškem tržišču v preteklem letu ni odgovorno vodstvo tovarne;
2.	Da tovarna nima drugih večjih kupcev, je v pretežni meri odgovorna sama.
3.	Zaradi obstoječih neurejenih odnosov zlasti v tehničnem sektorju je nujno potre-' ben avtoritativni vodja teh ničnega sektorja.
Tega zaključka komisije delavski svet ni sprejel.
4.	Umestno je, da vodi v sedanjem kritičnem položaju tovarno dosedanji direktor še naprej, kajti edino kontinuiteta in izkušnje iz preteklega obdobja lahko zagotovijo uspešno reševanje nastalega položaja. Pri tem mora direktor odpraviti prej navedene pomanjkljivosti.
5.	Nujno je treba imenovati ustrezen strokovni organ iz predstavnikov tovarne, združenega podjetja in ostalih organizacij, kakor tudi zunanjih institucij, ki bo pripravil takojšen sanacijski program tovarne, zlasti glede ustreznosti proizvodnega programa, tehnologije, strokovne kontrole kvalitete, organizacijskega programa in ostale problematike, kar vse je nujno potrebno za nadaljnji razvoj tovarne.
-C-
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov

j SKLEPI
6.	ZASEDANJA DS |j (28. 12. 1966)
•	Delavski svet združenega podjetja sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA za obdobje januar—september 1966 in v zvezi s tem potrjuje sklepe
16.	seje UO ZP z dne 1. 12. 1966 kot sledi:
a)	UO ZP zahteva, da organizacije v okviru združenega podjetja naredijo ocene poslovnega rezultata za letošnje leto, pri tem pa naj upoštevajo obveznosti, ki izvirajo iz naslova anuitet, izredne stroške, medsebojne obveznosti med organizacijami v okviru ZP ,zaloge gotovih izdelkov in kupcev, odstopljena sredstva PSO, da bo na tej osnovi možna realnejša ocena poslovnih rezultatov, zlasti gospodarsko problematičnih organizacij.
Istočasno naj organizacije poročajo o ukrepih in njihovi realizaciji, predvsem tiste organizacije, ki po tej analizi izkazujejo negativni poslovni .rezultat.
b)	Delilna razmerja v organizacijah se smejo spremeniti samo za višino salda med ne-planiranimi izrednimi stroški in izrednimi dohodki, sicer pa se morajo delilna razmerja po gospodarskem planu za leto 1966 obdržati.
c)	UO ZP ugotavlja, da organizacije, ki po rezultatih periodičnega obračuna izkazujejo izgubo n. in III. stopnje po določilih statuta ZP, niso izplačevale osebnih dohodkov v skladu z doseženim dohodkom. O ukrepih, ki so jih te organizacije pod vzele, bo UO ZP razpravljal v mesecu decembru 1966.
Istočasno naj uprava ZP prikaže perspektivo organizacij, ki bodo v letošnjem letu zaključile poslovanje z izgubo II. in III. stopnje, in ekonomsko upravičenost teh Izgub.«
•	DS ZP sprejema na znanje poročilo o izvajanju sanacijskega načrta ZP za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1966 in v celoti potrjuje zadevne sklepe nadaljevanja
18.	seje U OZP z dne 27. 12. 1966, kot sledi:
a)	UO ZP sprejema na znanje poročilo o poteku deblo-kacije in likvidacije starega žiro računa.
b)	Organizacije, ki ne ustvarjajo dovolj sredstev za lastno poslovanje niti nimajo v odnosu na star žiro račun aktive, je treba obravnavati ločeno. Le na podlagi programske in organizacijske ter tehnološke sanacije z upoštevanjem tržnih razmer naj organizacije s pomočjo strokovnih služb ugotove realne možnosti za njihovo nadaljnje poslovanje.
Prizadete tovarne so v prvi vrsti same poklicane, da s pomočjo strokovnih služb v podjetju sanirajo svoje poslovanje. Realizacijo teh ukrepov je treba tekoče zasledovati. Strokovne službe podjetja ter ZZA in PSO naj v prihodnjem letu po odobritvi predloga, na podlagi sklenjenih pogodb, usmerijo svoje strokovno delo prvenstveno na reševanje problemov v teh organizacijah. UO ZP vabi vse organizacije ZP, da dajo soglasje na te sklepe.
© DS ZP sprejema na znanje ključ za razdelitev obvez iz poslovanja ISKRE do konca leta 1965 in potrjuje zadevni sklep nadaljevanja 18. seje UO ZP z dne 27. 12.1966, kot sledi:
»UO ZP potrjuje ključ za delitev izrednih stroškov, ki je bil sprejet že na razširjenem kolegiju, s pripombo, da je treba ustrezno povečati vire za zneske danih posojil tistim organizacijam, ki so v letih 1963, 1964 pokrivale izgubo drugim organizacijam. V predlogu navedene vrednosti virov in vezanih sredstev je potrebno uskladiti z organizacijami,«
DS zadolžuje strokovne službe, da se pri obravnavanju obvez iz poslovanja podjetja ISKRE za posamezne organizacije poslužujejo sklepov UO in o tem seznanijo vse organizacije, ZP.
• DS ZP je seznanjen s poročilom o izplačevanju OD z ozirom na doseženi dohodek po organizacijah za drugo polletje 1966 in se v celoti strinja z zadevnim sklepom UO, ki ugotavlja, da so planirana delilna razmerja v večini organizacij ZP prekoračena na račun skladov, zlasti pa so prekoračena v »Avtomatiki«, »Sprejemnikih«, »Elektromotorjih«, »Napravah« in »Elektroniki«.
Obenem potrjuje DS sklep UO ZP z dne 27. 12. 1966 in zahteva od vseh organizacij, naj pri izplačevanju osebnih dohodkov za december in vnaprej upoštevajo planirano delilno razmerje, ki je lahko korigirano samo za neplani-rani saldo med izrednimi stroški in izrednimi dohodki, to pa le v slučaju, če ne nastane izguba II. in III. stopnje.
DS ZP zadolžuje ustrezne strokovne službe, da izdelajo predlog ukrepov proti organizacijam, ki se tega priporočila ne bi držale.
DS bo obravnaval vsak posamezen primer posebej, in sicer z ozirom na specifične pogoje, ki jih ima vsaka organizacija.
© DS ZP je bil seznanjen s poročilom komisij za ugotavljanje izgub po organizacijah za prvo polletje 1966 in se v celoti strinja z zaključki teh komisij.
Hkrati se DS strinja s sklepi 18. seje UO ZP z dne 21. 12. 1966 kot sledi:
»a) Vse organizacije, ki izkazujejo izgubo: Avtomatika, Elektronika, Elektromotorji, Radijski sprejemniki, Naprave, so brezpogojno dolžne,, da izgube I., II., zlasti pa še III. stopnje rešujejo v lastnih okvirih ob pomoči strokovnih služb in v skladu s sklenjenimi pogodbami prizadetih organizacij s PSO.
b)	Takoj, ko bo poznan rezultat poslovanja za leto 1966, je potrebno takoj pristopiti k dokončnemu reševanju pokrivanja izgub v skladu s 74. členom statuta, izplačilo decembrskih osebnih dohodkov pa morajo prizadete organizacije, ki tega še niso storite že prej, prilagoditi svojim finančnim rezultatom.
c)	Proučitev ostrejših ukrepov se preloži na časovni termin po 20 .decembru, ko bo na podlagi sklepov UO ZP izdelana popolnejša ocena o finančnih rezultatih poslovanja organizacij za leto 1966.
© DS ZP zadolžuje upravo združenega podjetja, da v zveri s kritjem morebitnih izgub v nekaterih organizacijah prične razgovore z občinskimi skupščinami, na področju katerih so te organizacije, o pokritju izgub in s tem doseže izenačenje položaja naših organizacij s statusom drugih podjetij v občini.
O teh razgovorih naj uprava ZP seznani DS na enem prihodnjih zasedanj.
Nadalje DS naroča PSO, da do naslednjega zasedanja DS ZP poda podrobno poročilo v zvezi š stanjem Tovarne elektromotorjev v Železnikih.
Za eno naslednjih sej UO ZP naj programsko-tehnično področje pripravi poročilo o problematiki kvalitete naših izdelkov, ki je problematična zlasti pri izvozu. Poročila naj se dostavi vsem organizacijam ZP, katerim priporočamo, da posvete več pozornosti vprašanju kvalitete in podvzamejo mere v smislu izboljšanja zaradi zahtev tr-ižšča.
PSO, NO in ZZA se zadolžijo, da posvete več pozornosti sklepanju pogodb, predvsem pri določanju medse» bojnih obveznosti, da bi se na ta način izognil sporom, ki so se pojavljali v letošnjem letu.«
© DS ZP sprejema na znanje poročilo NO o nabavah v letu 1967 in nanj nima pripomb.
© DS ZP potrjuje sklep UO ZP z dne 21. 12. 1966 v zvezi s problematiko poslovanja podjetja v izgradnji Mikron, Prilep, z zahtevo, da se obveznosti, ki izhajajo iz predvidenih poslov za osvajanje proizvodnje elektromotorjev, izvrše v predvidenih rokih.
Za uspešno realizacijo predvidenega programa so zadolžene strokovne službe ZP.
DS ZP se strinja s predlogom UO ZP, da se ustanovi svet podjetja v izgradnji Mikron, ki naj šteje 7 članov.
S strani ISKRE delavski svet ZP imenuje v svet podjetja MIKRON dva člana, in sicer: tov. Bogoe BOGOEVA, direktorja filiale PSO v Skopju, in tov. inž. Franca ŠPILERJA, direktorja investicijskega področja strokovnih služb ZP.
© DS ZP sprejema na znanje in potrjuje predlog za spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih, kot je bil predložen na zasedanju.
DS ZP naroča strokovnim službam, da ta predlog takoj posredujejo merodajnim organom z zaprosilom, da jih obravnavajo in o zaključkih ohveste delavski svet združenega podjetja ISKRA.
SKLEPI
9.	seje sveta (29. 12. 1966)
ugotovi dejanski primanjk-Ijaj, poleg tega bo tov. Rakovec pregledal po vseh sobah za tem inventarjem takoj da bomo bifeju vrnili čimveč inventarja. Z 31. 12. 1966 pa bo bife ukinjen.
© Republiški sekretariat za delo je obveščen o temj da Zavod prevzame odgovornost v zvezi z izdajanjem atestov in izvajanjem preskusov v sektorju za meritve in kvaliteto.
© Carinarnici je poslana garancija, da svet Zavoda potrjuje prevzem materiala oz. odgovornosti za začasen uvoz materiala, o katerem je svet sklepal na prejšnji seji.
@ Svet Zavoda po predlogu SDE STS ukine delovno mesto risarke v oddelku za klasifikacijo in v oddelku konstrukcije embalaže.
© Svet Zavoda potrdi predlog upravnega odbora, da se za leto 1967 določi 4,08 odstotkov stopnja investicijskega vzdrževanja od nabavne vrednosti osnovnih sredstev.
® Svet Zavoda potrdi predlog, da se v člen 3. v poslovni predmet Zavoda vnese še dejavnost »elektronski računski center«.
© Na prejšnji seji je svet Zavoda zadolžil vodstvo splošnega sektorja, da z vodstvom bifeja uredi vse potrebno glede primanjkljaja drobnega inventarja ter, da se bife pravočasno ukine. Za pravočasno ukinitev bifeja je splošni sektor v dogovoru z vodstvom bifeja izdal okrož-nico, s katero poziva vse delavce, da čimprej vrnejo manjkajoči drobni inventar bifeja. Zavod je obvestil vodstvo bifeja, da ni stvar Zavoda, da skrbi za njihov drobni inventar, vseeno pa smo se dogovorili za ponovno inventuro v bifeju, da se
© Svet Zavoda potrdi predloženi statut s tem, da se v poslovni predmet Zavoda vnese še dejavnost »elektronski računski center«.
© Svet Zavoda potrdi po predlogu upravnega odbora pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih s tem, da se v člen 109. vnese manjkajoči odstavek.
© Svet Zavoda vzame na znanje poročilo ing. Lavrenčiča o delu v CD in iz poročila ugotavlja, da delo poteka v redu.
(Dalje na 8. strani)
Proizvodnja ZP v decembru 1966
Tovarna v	Plan 000 N din	Izpolnitev v 000 N din.	%
Elektromehanika	16.655	16.291	97,8
Elementi	6.794	6.253	92,0
Avtomatika	5.994	5.548	92,6
Sprejemniki	1.551	2.461	158,7
Aparati	4.208	5.823	138,4
Avtoizdelki	7.272.	8.013	110,2
Elektromotorji	2.048	1.387	67,7
Naprave	1.303	5.525	124,0
Elektronika	1.103	879	79,7
Kondenzatorji	2.626	2.819	107,3
Instrumenti	1.188	1.344	113,1
Polprevodniki	1.573	568	36,1
Usmerniki	917	1-.230	134,1
Mikron	2.114	165	7,8
SKUPAJ PODJETJE	55.346	58.306	105,3
Novoletni sestanek upokojencev kranjske tovarne je potekal ob obujanju spominov In izrednega zanimanja za napredek in probleme tovarne
ZDRUŽENO PODJETJE,
ISKRA, ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
razglaša delovno mesto
NEGOVALKA ZA NEGO BOLNIKOV
NA DOMU
Pogoji:
1.	Dovršen tečaj zai nego bolnikov na domu, tečaj za nudenje prve pomoči in tečaj o prehrani in negi otrok,
2.	Veselje do terenskega dela,
3.	Starost najmanj 25 jet,
4.	Prednost imajo kandidatke, ki so že zaposlene v tovarni.
Prijave sprejema kadrovska služba do 4. 2. 1967.
»ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ
OBRAT ORODJARNA objavlja prosto delovno me to
VODJA KONSTRUKCIJE ORODJA
POGOJI:
1.	Diplomirani strojni inženir s 5-letno prakso od tega najmanj 3 leta v konstrukciji orodja (ko-kile, stance, bakelitna orodja).
2.	Strojni inženir (I. stopnje) z 8-letno prakso, od tega najmanj 5 let v konstrukciji orodja,
3.	Strojni tehnik s 15-letno prakso, od tega najmanj 10 let v konstrukciji orodja.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA, Kranj, Savska loka 4, do 4. 2. 1967.
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
Tovarna kondenzatorjev SEMIČ
razpisuje delovno mesto
računovodje
Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šolska izobrazba 3-letna ustrezna praksa —1 < srednj a strokovna -izobrazba 5-letna ustrezna praksa i
Poizkusna doba za to delovno mesto je 3 mesece. Družinsko ali samsko stanovanje je zagotovljeno. Razpisni rok 15 dni go objavi.
Kandidat za razpisano mesto naj predloži dokumente v razpisanem roku.	¡S
Na zboru kolektiva neke naše prodajne enote je završalo.
Ni pošteno! Razdelite denar med vse! To so,na-ši žulji ,plod naših skupnih naporov. — Kdo pa je sploh vedel za to vašo sanacijo, kdo odobril? — Kakšni pravilniki, kakšni samoupravni organi! Denar je naš — pa amen!«
Tako in podobno so izzveneli klici in polemike na zboru kolektiva. Udarna silai je bila, kot ponavadi .močnejši spol, z vse-
Sanacija pojm
mi svojimi čustvenimi argumenti. Slabši spol pa je pritegoval — če že. ne iz i prepričanja, pa vsaj» iz so-Udarnosti. In 'na koncu še: obvezno »pranje domačega perila«, ploha medsebojnih očitkov in žaltav priokus v ustih___
Kaj je povzročilo to nenavadno složnost in odločnost (zlasti ženske sekcije) kolektiva, ki bi jifibil človek vesel Ob vsaki drugi priliki, kadar gre za resnične interese- podjetja in skupnosti?
Stara je ta zgodba, ki se ponavlja skozi vso zgodovino medsebojnih odnosov v naši Iskri, z več ali manj podobnim scenarijem. Cašus belli je bil zopet denar, osebni prejemki. Ne velike vsote, Vendar dovolj Velike, da so močno razburile duhove in • razmajale dobrososedske odnose v kolektivu.
Poglavitni vzročnik spora v kolektivu je bila odločitev samoupravnih or-
SKLEPI 17. (IZREDNE) SEJE UG (6. 1. 1967)
© Upravni odbor je glede na dinamiko proizvodnje obravnaval planirano izkoriščanje razpoložljivih kapacitet po posameznih oddelkih med letom 1967 in na osnovi predloženega plana sprejel plan dopustov kot sledi: montaža TV: koristi dopust v mesecu marcu Montaža GR — kovčki: koristijo dopust v mesecu marcu
montaža GR — šasije: koristijo dopust v mesecu avgustu
ganov PSO, da je treba za vsako oeno zmanjšati obstoječe zaloge. Za izvršitev tako imenovanega sanacijskega programa so t>i-le pod osebno odgovorno» nostjo zadolžene osebe iz sestava prodaj rul.i enot. — Prvič v zgodovini , naše prodajne organizacije so bile določene naloge povezane tudi z določeno stimulacijo in narobe — s penali na osebno plačo, v primeru če naloge ne bodo izvršene. "Skratka, začeli smo se srečevati z do-
ov in navad
.Kaj nenavadnimi prijemi v naši prodajni praksi, nerede, na to, ali so plod spoznanja ali nuje: z oseb-’ no odgovornostjo (s tisto pravo ,ki udari po žepu),’ mimo tega pa še z nečem podobnim kot je nagrajevanje po dejanskem učinku. Podoba je, da gre za nekoliko tvegan poizkus prave, žlahtne trgovine, ki je v živem nasprotju z vsako uravnilovko in ko» lektivno (ne)odgovomost-jo...
Odgovorni možje so se vrgli na delo. Sanacija, vzpodbujena z obljubljeno stimulacijo, je proti pričakovanju — uspela: vsaj v enoti, v katero so zli duhovi vrgli seme razdora. V kolektivu divja boj na nož...
Na poziv »oškodovane strani« so posegli v boj tudi predstavniki PSO. — Podobno kot svetopisemski Jefte v »Nepremišljeni -prisegi« j so znova pregledali sklepe in pravilnike
Vsi režijski delavci, ki so vezami na delo v montažah oz. v delavnicah, morajo svoj redni letni dopust koristiti • vzporedno s proizvodnjo.
Zaradi pomanjkanja dela v posameznih oddelkih v mesecu januarju ib februarju, naj posamezniki namesto 80 % dopusta koristijo v tem času polovico . svojega rednega letnega dopusta.
ZAHVALA
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SLEPIH KRANJ se v imenu članstva iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu Iskra Kranj za darilo, izročeno ob priliki proslave ustanovitve Zveze slepih.
Izvlečki iz
(Nadaljevanje s 7. strani)
© Z novim zakonom o socialnem zavarovanju nosijo delovne organizacije stroške nadomestila OD za 30 dni bolniškega dopusta. V zvezi s tem določilom bo mbral svet Zavoda takoj v začetku novega leta sprejeti sklep o višini nadomestila za bole-
zenske 'izostanke. Z zakonom
montaža BA: koristi dopust v mesecu avgustu montaža ZP: koristi dopust v mesecu avgustu
ZAHVALA
Ob priliki moje upokojitve se iskreno zahvaljujem sodelavcem oddelka produkcije ATN tovarne »Elektro-mehanika« Kranj za poklonjeno darilo in pozornost, obenem pa želim celotnemu kolektivu obilo delovnih uspehov.. Kati Škarja
o Socialnem zavarovanju ni določena višina nadomestila, ker je to prepuščeno delovnim organizacijam. Minimalno nadomestilo OD za bolezenske izostanke je 50% OD. Zavod z gospodarskim načrtom za leto 1967 ni predvideval teh dodatnih stroškov.
oddelek TT: koristi dopust v mesecu juliju in avgustu osnovne delavn.: koristijo dopust postopoma tekom leta
Višnja gora: Koristi dopust v mesecu avgustu Mokronog: koristi dopust v mesecu avgustu
samoupravnih organov, v katere sta se vtihotapila, stimulacija in nagrajevanje po učinku, vrh vsega, pa še osebna odgovornost. Toda črka je črka, pravilniki pa so sestavljeni iz njih: težko je ugoditi gorečim častilcem uravnilovke, pa najsi govore v njihov prid še tako razumljiva človeška čustva in ustaljene navede, skupaj le epizoda, ki bo
Epilog- tega dogodka je ob času ko pišemo to reportažo takšen-le: srečni prejemniki stimulacijskih zneskov, ki se. gibljejo od četrt do poldruge mesečne plače na posameznika, sb dali denarce v poseben predal in jih modro zatajili ' pred svojimi ženami! -»V -izogib« poznejšim pre-’ -seneeen j em. kot se to pravi v 'uradniški' latovščini; Kajti uravnilovka in kolektivna (ne)odgovornost imata še vedno veliko moč, ne glede na to, da so jima v sodobna trgovini že zdavnaj, pokazali vrata.
Na koncu koncev je vse 'kanalu pozabljeno, pa naj se spor izide tako ali drugače. Bolj zaskrbljujoče pa je vprašanje, kaj bo, če prerasteta pod neizprosnimi zakoni reforme osebna odgovornost in nagrajevanje po učinku v epidemijo, ali pa vsaj občasno navado? Mar ni to huda nevarnost za naše tradicionalne dobrososedske odnose v našem navideznem tihožitju, tako med posamezniki kot med kolektivi proizvodnih enot?
Za' sedaj Ig nič takega na obzorju. Oprostite, šalim se!
Ljubo
ZAHVALA Ob smrti moje drage mame , MARIJE POGAČNIK se iskreno zahvaljujem sode» lavcem v obratu ATN za izraze Sožalja, vence in sprem»; stvo na njeni zadnji poti.
Ivanka Stajnko
ZAHVALA
Ob smrti drage mame 1 FRANČIŠKE HROVAT se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obratu »Stikala« za izraze sožalja, venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Francka Hrovat
ISKRA — glasilo delovne- [ ga kolektiva Iskra industrije j za elektromehaniko teleko j munikacije elektroniko inf avtomatiko — Urejuje uredni-| ški odbor — Glavni urednik: | Pavel Gantar — odgovorni E urednik: Igor Slavec izhaja tedensko — Rokopisov nef vračamo — Tisk in klišeji: f >ČP Gorenjski tisk« Kranj |