GLAS NARODA
IJst:slovenslahidelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily tLe United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0ETLATOT 2876.
NO. 252. — ŠTEV. 252.
Entered — teoond 01— Matter, September 21, 1908» at the Post Office it New York, N. Y. Under ths Act of CongreM of Mareh S, 1878.
TELEFOft: OOBTLANDT 2876.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 27, 1922. — PETEK. 27. OKTOBRA, 1922.
ROCKEFELLER SEU PREM9GARJEM
Mladi Rockefeller je izjavil, da je delavska politika delodajalcev v Somerset okraju tako nespametna kot krivična. — Delavci naj bi imeli glas pri določanju pogojev. — Včeraj se je vrnila iz New Yorka v Somerset okraj delegaciji premogarjev.
New York. 2<J. oktobra. — Pritožbe stavkujoeih premogarjev v Someset oka ju v Peuusylvamji, ki so pred kratkim poslali svoje pikete pred urade Berwind-White
<	'oal Company na Broadwayu, so povsem utemeljene, soglasno z John I). Roekefellerjein mlajšim. To je objavil včeraj Rev. Johnson, Federal Council of Churches of
<	hrist, ki je pisal Rockefeller ju ter ga. vprašal za njegovo mnenje glede položaja s stališča delničarja.
Odgovor, ki je prišel brzojavno
i/ Haiti«* Crrrk, Mich., je pojasnil, »la je Rockefeller le manjši delničar v Consolidation Coal 4 <*iii|>any, proti kateri kompaniji imajo prt-mojfarji tudi svoje pritožbe, in da ne more vsled tega nii-esar storiti. Priporočil pa je, tla naj delodajalci v Somerset o-kraju radikalno izpremene svojo delavsko politiko.
—	V tem posebnem slučaju Somerset okraja, Pa., se nisem o-bo tavljal sprejeti svoje osebne I odgovornosti ali zaznamovati svoje osebno stališče, — je pisal mlajši Rockefeller. — To sem storil direktno potom kompetentnih zastopnikov. I*repričan sem, da so ! temeljne pritožbe premogarjev v J tem okraju dobro utemeljene ter pozval z vso odkritostjo in silo, ki mi je na razpolago, naj se radikalno izpremeni delavsko politiko delodajalcev, ki se mi zdi tako nespametna kot krivična.
—	Moje mnenje je, da so delo- , dajalci v premogovnikih Somer- ! set okraja dosed a j sam«:ali svojim uslužbencem vsak glas in so-vdeležbo pri določenju delavnih pogojev in da niso hoteli uveljaviti nobenega primernega stroja za razkritje in uravnavo pritožb.
—	Minuli ko časi, ko bi mogel pravično vzdržati tako stališče kak delodajalec ali skupina delodajalcev v deželi kot je naša. Že dolgo sem zagovavarjal ter nikdar bolj resno kot sedaj delavsko |H>litiko, ki daje uslužbencem v vftaki industrijalni skupini osnovno pravico, namreč pravico zastopstva pri določanju stvari, ki se tičejo lastnih interesčFV delavcev.
—	To je prepričanje, ki sem ga že dolgo časa gojil. To je princip, katerega sem v lastnosti individualnega delničarja odločno zagovarjal kot največ obetajočo odredbo, da se napravi konec in-dustrijalnim nesporazumom in konfliktom.
Delegacija premogarjev iz Somerset okraja je včeraj odpotovala iz tega mesta. John Marks, | podpredsednik distrikta št. 2 L".
M. W., je pri objavi njih povrat -ka v Somerset okraj rekel, da bodo piketi pripravljeni vrniti se v New York, kakorhitro bo |>o-stalo to potrebno na temelju novih razvojev.	|
GENA ČEVLJEV BO POSKOČI LA SPOMLADI.
Chicago, 111., 25. oktobra. — Cene čevljev se višajo, — soglas-no z Western Association of Shoe Manifacturers, ki zboruje tukaj. Cena bo poskočila za približno 75 odstotkov pri paru na drobno ter jo bo vprvič občutiti spomladi. Objavilo se bo tudi radikalno iz-prcmembo v obliki moških čevljev. Moški čevlji bodo namreč postali zelo Široki preko stopala.
MLADA ŽENSKA PRED SOD-NUO KADI UMORA.
Cleveland, O., 25. pktobra. — Mrs. Mabel Champion, stara dva in dvajset let ter Čedna, je stala danes pred sodnikom Maurice " Bernonom, obdolžena umora nekega Tomaža McConnella v neki restavraciji. Umor je izvršila dne 28. julij« tekočega leta.
ČRNA SRAMOTA JE KONČNO RAZKRINKANA
Nemška vlada bo objavila obširno ugotovilo glede tega zločina proti civilizaciji. Nadaljne vesti iz Nemčije.
Berlin, Nemčija, 25. oktobra. Pristojne zvezne oblasti so izdelale spomenico glede vseh nasilij in zločinov, katerim so bili izpostavljeni prebivalci zasedenega nemškega ozemlja od strani zavezniških čet, nastanjenih tamkaj. Ta spomenica bo objavljena decembra meseca. Ta dokument bo pomenjal predvsem protest proti neznosni sramoti, ki je zadela Nemčijo s tem, da so postali necivilizirani črni vojaki gospodarji nemških državljanov. Protest se bo obračal proti črni sramoti, ko je žrtve postanejo skoro vsaki dan nemške deklice' in žene.
'Deutche Tageszeitung' skrajni monarhistif-ni organ, zahteva u-veljavljenje postav proti dozdevnim prekueuškim načrtom, ki baje prete državi od socijalistov. Ta list trdi, da bi morala vlada, če bi bila v resnici nepristranska, uveljaviti stroge odredbe po zadnjih komunističnih nemirih in sicer z isto eneržiljo, s katero je uveljavila sprejem postav za varstvo nemške republike.
Podaljšanje uradnega termina za predsednika Eberta do leta 1925 in odgodenje državnega zbora pozdravlja vse časopisje, z izjemo listov skrajne desnice, kot korak, katerega je diktiral zdravi človeški razum.
Komunisti, katere so aretirali tekom zadnjih kravalov v Halle, so vprizorili stradalno stavko, izjavljajo, da rajše poginejo kot da bi priznali, da je bila njih aretacija upravičena.
Marka je danes na borzi se vedno padala. Srednji kurz mar-ke je znašal 4410 mark za en dolar. Industrijske akcije, ki so v zadnjih dnevih strašno poskočile, so se vzdržale na dosedanji višini.
Berlin, Nemčija, 25. oktobra. Hugo Stinnes je še nadalje razširil svoj dosedanji delokrog. Ravnokar si je zagotovil delež v višini 900 milijonov mark pri . Berlinski trgovski družbi.
I Vstop Hugo Stinnesa v bančni J svet smatrajo splošno za predpripravo za izvedenje nadaljnih ve-(likanskih projektov tega vsestranskega moža in njegov korak t smatrajo tudi za najbolj daleko-sežnega pomena za celo industri-jalno in gospodarsko življenje
I Nemčije.
V Stinnesovem glavnem stanu so izjavili, da je imel ta korak j namen preprečiti odhajanje del-jnic v inozemstvo. Že dolgo je bila želja Stinnesa zveza t i se s to ali ono banko, ki bi mu lahko služila kot centrala za obratovanje njegovih raznovrstnih podje-| tij. Njegov zadnji korak pa seveda ne bo izključeval njegovih ' nadaljnih zvez z Nemško banke 'in drugimi bančnimi zavodi.
ANGLEŽI OSTREJŠI NAPRAM NEMČUI
VOLUME
— LKTNIK
PRIŠLA JE V AMERIKO, DA POMAGA IRCEM.
Veter iz Londona je že pričel pihati drugače, kakorhitro je odstopil Lloyd George. — Reparacij ska komisija v Berlin.
Pariz, Francija. 25. oktobra. — Cela reparacijska komisija, vključ no Rolanda Bovdena. neoficijel-nega ameriškega opazovalca ter polkovnika James Logana. ki zastopa na neoficijelen način Zdr. države pri garancijskem odseku, bo o<lpotovala v nedeljo zvečer od tukaj v Berlin, da se posvetuje tam z državnim kancelarjem Wirthom ter drugimi državnimi ministri glede nemške krize ln pretečega popolnega poloma marke. —
V neki objavi, katero je izdala včeraj zvečer komisija, se javlja, da je-komisija sklenila odpotovati v Berlin in obenein se navaja kot namen potovanja **posvetovanje z nemško vlado glede odredb, katere bi smatrala komisija kot potrebne za balansiranje nemškega državnega proračuna ter stabiliziranja marke*'.
Ta sklep je bil storjen soglasno v včerajšnji popoldanski seji komisije, ker so bila zadnja poročila iz Nemčije glede prevledajoČega finančnega položaja skrajno resnega značaja.
Vsi člani komisije, vključno ameriškega opazovalca, so mnenja, da bodo stali zavezniki kmalu pred popolnim polomom Nemčije, -ee ne bodo takoj weljavili drastičnih odreb proti nadaljne-mu zmanjšanju vrednosti marke.
Komisija je po telefonu obvestila Berlin, da namerava priti v nemško glavno mesto, da preišče zadnji padec marke.
Komisija bo najbrž ostala v Berlinu en teden ali pa deset dni. Člani komisije so izjavili včeraj popoldne, da bo najbrž uravnano na temelju berlinskega potovanja tako vprašanje reparacijskih odplačil v gotovini tekom naslednjih dveh let kot vprašanje odplačevanja v blagu.
Francoski in tudi angleški re-paracijski načrt bosta ostala do konca berlinske preiskave na strani, čeprav se izjavlja, da je namen potovanja naložiti Nemčiji nadaljne finančne omejitve. Nekateri domnevajo tudi, da bo imel obisk v Berlinu velik upliv na predlagano finančno konferenco v Bruselju glede repara-cijskega vprašanja ter medza-vezniških dolgov in mogoče je celo, da se bo na temelju tega potovanja definitivno odločilo, če naj se vrši ta konferenca ali pa sploh I ne. —
Danes se je izvedelo, da je rekel angleški zastopnik, Sir Brad-f bury predsedniku reparacijske komisije, Barthou-ju, da je po njegovem mnenju komisija upravičena predlagati drastične reforme v nemškem finančnem sistemu ter proglasiti, da noče Nem čija plačati vojne odškodnine, če bi nemška vlada ne hotela sprejeti teh priporočil. Bradbury je vsled tega izpremenil svoje stališče.
HARDING ZA VEČJO ARMADO
v
-
Washington, D. C., 25. okt. — Administracija predsednika Hard inga se bo zavzela za vojnega tajnika Denby-ja ter vojni depart-; raent v stališču, katero je zavzel | slednji glede obsega ameriške ar ! made. To pomenja, da se bode hišni republikanski voditelji najbrž spoprijeli z administracijo kati oni hočejo na vsak način skr čiti obseg armade. Vojni depart m en t se zavzema za armado 121 tisoč mož ter 12,000 častnikov.
FRANCOSKA ZAROTA BLEDE PORENSKE
"Frankfuter Zeitung" je priobčila senzacijonalno tajno poročilo. — Socijalisti nočejo strmoglaviti Wirtha, a zahtevajo jasen vladni program. — V zasedenem ozemlju naj bodo samo taki uradniki, ki so bili rojeni na Porenskem.
Berlin, Nemčija, 2G. oktobra. — Največjo senzacijo je vzbudila 44Frankfuter Zeitung" s priobčenjem nekega tajnega poročila francoskega finančnega komisarja Dariaea, v katerem predlaga slednji v interesu hitrejšega iztirja-■nja reparacij ne le nedoločno podaljšanje zasedenja nemškega ozemlja, temveč tudi podaljšane carinske meje proti iztoku, da se olajša tem potom kolektiraaije na zapadni strani pobranih carinskih pristojbin, katere se uporablja za odplačevanje odškodnine.
Soglasno z istim načrtom naj se | nadomesti vse ;pruske uradnike J Kilo pa je prepozno. S strašnim v zasedenem ozemlju s takimi, ki j pokom se je razpočila granata in so bili rojeni v Porenski, s čemur i vsi štirje so bili raztrgani na bi Francozi lažje dosegli svoj'drobne koščke. Pritisk eksploziv-cilj, da namreč kar najbolj mo- nih snovi je vrgel posamezne te-i goče odločijo Porensko od ostale i lesne dele nesrecnežev visoko v ' Nemčije. Nadalje se stavlja pred'zrak. log, naj se razširi polnomoči med-' zavezniške porenske komisije.
Glasilo socijalistov, Vorrvaerts, je danes odločno zanikalo vest, da nameravajo socijalisti strmoglaviti držav, kancelarja "Wirtha. Uveljavljenje pozitivnega programa je veliko važnejše in vsled tega si socijalisti tudi ne žele po-ostrenja notranje krize.
Tudi danes je vrednost marke še nadalje padala in srednji kurz je znašal 4470 za dolar. Temu primerno pa se je dvignila vrednost industrijskih akcij, kar kaže, da imajo ljudje še vedno več zaupanja v nadaljni obstoj m razvoj nemške industrije kot pa v saniranje državnih finančnih razmer.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Velikanska draginja je dovedla do strašne tragedije, ki se je za-vršila v Opladen, v vladnem o-kraju DuesSeldorf. Štiri osebe so postale žrtve samomora, izvršenega iz obupa.
Neki že dalj časa nezaposleni Kemiuler je sklenil po številnih brezuspešnih poskusih, da dobi kako službo vzeti si življenje, katerega ni mogel več prenašati. Prišel je na strašno idejo, da %se posluži v to svrlio granate, katero je dobil v roke na ta ali oni način. Odnesel jo je na dvorišče hišice, v kateri je živel s svojo staro materjo, pritrdil užigalno vrv, si prižgal cigareto in z njo vrvico.
V istem trenutku so stopili na dvorišče njegova mati, nevesta in neki prijatelj Kemmlerja. Videli so in takoj spoznali, kaj se godi. Prihiteli so ter skušali iztrgati tlečo vrvico ter odvesti Kemmlerja.
V Ameriko je dospela Irka Mrs. Ilanna Sheehy Skefington, vdova irskega voditelja, katerega je ustrelil neki angleški častnik. Po Združenih državah bo pobirala prostovoljne prispevke za 20.000 žensk, katerih možje so jetniki proste irske države.
INOZEMSKE LADJE IN PROHIBICIJA
FRANCOSKI VOJAKI OBSOJAJO POGODBO
Par značilnih odgovorov, ki so jih dali navadni francoski vojaki na stavljena vprašanja. — Pogodba je delo civilistov.
TURŠKE TOLPE NAPADAJO BEGUNCE.
Atene, Grška, 25. oktobra. — Napadi, katere so vprizorile tolpe turških nerednih čet, so danes še povečali grozote, katerim so že itak izpostavljeni grški in armenski begunci, ki polnijo tracijska pristanišča ter prosijo grške in zavezniške oblasti, naj jih spravijo na varno.
Ti napadi so preprečili hitro izpraznenje bežečih kristijanov.
POSLEDICE PROHIBICIJE.
Washington, I). C., 26. oktobra. Tekom drugega leta prohibicije je bilo opaziti velikansko povečanje števila zločinov v primeri z rekordom prvega leta prohibi-cije. soglasno s formalnim ugoto-vilom, katero je izdal kapitan Stavton. ustanovitelj ter izvrše-valni načelnik narodne zveze proti prohibicijskemu amendipentu.
Kapitan Stavton je navedel celo vrsto številk, zbranih iz rekordov šest in petdesetih mest po celi deželi. Ti rekordi predstavljajo skupno prebivalstvo dva in dvajsetih miljonov du3.
PROTEST NA NASLOV TOKIJA
Moskva, Rusija, 26. oktobra. — Jurij Čicerin, ljudski komisar za zunanje zadeve, je poslal v Tokio protest, ker nočejo Japonci izprazniti Vladivostoka. — Tako je bilo objavljeno danes avtoritativno.
Odredba zakladniškega tajnika Mellona je razveljavila ukaz Daugherty-ja, dokler ne bo sodišče izdalo svoje odločitve.
Inozemske ladje lahko privedejo j pod pečatom toliko pijače kot jo le hočejo za prodajo izven meje treh milj od ameriškega obrežja brez vmešavanja te vlade do ko-nečne odločitve najvišjega sodišča Združenih držav glede pravo-močnosti ukaza general, pravdni-ka Daughertvja, tikajočega se o-pojnih pijač na ameriških in inozemskih ladjah.
Vsled odredbe zakladniškega tajnika Mellona, ki je bila izdana danes, je uveljavljen glede inozemskih ladij status kot je obstajal predno je dne G. oktobra izdal generalni pravdnik svoje mnenje v tem oziru.
Sodnik najvišjega sodišča Bran deis ni hotel včeraj dovoliti tako-zvanega Writ of Supercedeas glede Daughertyjevega ukaza z izjavo, <la je to nepotrebno na temelju odredbe zakladniškega tajnika Mellona.:
Pravni zastopniki inozemskih parobrodnih družb bodo nastopili pred najvišjim sodiščem, ko se bo zopet sestalo dne 13. novembra ter vložili prošnjo za priziv proti odločitvi okrajnega sodnika Združenih držav Handa v New Yorku. Najvišje sodišče bo najbrž dovolilo ta priziv, ki bo nato definitivno rešen v teku šestdesetih dni.
Med tem časom pa skuša spraviti državni department Daughertvja v soglasje s postavami evropskih držav, da se izogne vsem mednarodnim komplikacijam, ko se bo skušalo s .silo izvesti ukrep pri inozemskem parobrodstvu.
Odredba zakladniškega tajnika Mellona je bila izdana potem ko je bila predložena generalnemu pravdniku v odobrenje. Poprej pa se je generalni pravdnik posvetoval s predsed. Hardin gom v Beli hiši. Navodila zakladniškega tajnika so bila nato poslana pomožnemu tajniku Cliffordu, načelniku carinskega oddelka ter Blair-ju, komisarju za notranjo carino, pod katerim posluje pro-hibicijski urad.
Pariz, Francija, ^G. oktobra. M a urice d'Hartov, dobro znan francoski pisatelj, ki je dosti pisal o navadnem francoskem vojaku tekom vojne, je razposlal sto vojakom eirkular s prošnjo, naj mu sporoče svoje mnenje glede vrednosti mirovne pogodbe, kajti on je mnenja, da so oni. ki so omogočili mir, tudi upravičeni dati izraza svojemu mnenju glede versaillske mirovne pogodbe. —
Ameriški na roti bodo brez dvoma zanimali nekateri teh odgovorov in to prav posebno ob času, ko se pripravlja na prihod v Združene države prejšnji francoski ministrski predsednik Cle-
inenceau v namenu, da brani v ■ i
Ameriki mirovno pogodbo, za' katero je bil on v največji meri ' odgovoren in radi katere so ga resno kritizirali vsi razredi francoskega prebivalstva.
Iz prve skupine pisem, katera je dobil pisatelj, je bil vsak podpisani odlikovan radi junaštva na bojnem polju, večina njih s križcem Častne legije.
—	Pogodba, — se glasi v enem teh odgovorov, — ki sili Francijo, da vzdrži tri leta po sklenitvi premirja pod orožjem 800,000 mož, je zločin nad francoskim narodom.
Neki drugi pravi v svojem odgovoru :
—	Sama sreča, da nismo videli take pogodbe vnaprej leta 1914
V	nekem nadaljnem odg«7voru se glasi:
—	Pogodba ni nič vredna, kei vsebuje kali novih vojn.
—	Pogodba ne pomenja nič dru'gega kot zmago Anglo-Saksov nad Nemci.
Ta pogodba je prazna, nepre-bavna jed.
—	Pogodba je delo civilistov, ki se niso spomnili na žrtve onih, ki so se borili, da enkrat za vselej ubijejo vojno.
V	edinem odgovoru, ki je vsaj deloma podpiral pogodbo, se je glaeilo;
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASE DENEM OZEMLJU
M potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po
eanaif.
Včeraj m bile nato eene ikdeiar^
Jugoslavija:
Bazpteilja na zadnje poete in Izplačuje "Kr. poštni čekovni urad in "Jadranska banka** v Ljubljani, Zagrebu, Beograda. Kranja, Celja. Maribora. Dubrovnika, Splitu. Sarajeva aU drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje.
300 kron .... $ 1.50	1,000 kron ____ $ 4.70
400 kron .... $ 1.95	5,000 kron ____ $23.00
^ 500 kron ---- $ 2.45 10,000 kron ____ $45.00
Italija in zasedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje pofite in izplačuje "Jadranska banka** t Trstu, Opatiji in Zadru.
50 lir ---- $ 2.60	500 lir____$22.00
100 lir ---- $ 4.70	1000 lir____$43.00
300 lir____$13.20
Za pofiUJatve. Id preseraj« znesek dvajsettlsot kron aH pa tvattaoC lir dovoljujemo po mogočnosti ie pnarNil popart.
Vrednost kronam, dinarjem in linam sedaj nt stalna, menja se večkrat in nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati fm^Bi1«* cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani «*«»"■«• t roke.
Glede izplačil v ameri&kih dolarjih glejte poseben egias t Um lista.
Denar nam le poslati najbolje po Domestic Hooej Order all pa New Tork Bank Draft.	/
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street	Vew Tork, H.
Y.
UanrtlaMMgt)

^Nmjvečji «Wn«kj dnevnil^ ▼ Zdrafonžh driavdi	j
V«Ua x» vae leto ...	$6.00	I
Z« pol leta.....$3.00	j
Z* New York celo leto -	$7.00	j
I Za inofamrtro celo leto	$7.00	j
■
t _—— Peter Zgaga
Mr. A. J. T. v Cleveland, Ohio.
Doljra vožnja do Ohaja, a v Oliaju dosti vina, • kot mi moj prijatelj piše.
Doljro Časa naj Ti traja; tja do svetega Martina, čez Martina par sto dni še. j m	• - » aj**..
Le verjemi, rad pokušal	<
vino bi in jel klobase prav do mere in čez mero. ) ( Rad bi tvoj humor poslušal i in na vzel se pa sam zase	t
(v torbi ga imaš obilo).
Več ne zmorem te-le čase, kot da prosim za zamero. Much oblige za povabilo ...
*	r *
Če se z dragim ne more postavljati slovenski Downtown, sta vseeno dve stvari, s katerima se
lahko postavlja.
*	* *
Ti dve stvari sta: Gusteljnova kisla repa na osmi eesti in Tok>-
majnarjev malin na peti.
* * *
i Niti zlodej Boga toliko ne sovraži kot sovražijo Francozi Nem-j ee. K»»r jim je mirovna pogod-' ba dovolila, da smejo zasesti ne- ' kaj nemških krajev, so poslali v i znak svojega največjega zaničevanja do Nemcev v zasedeno o-' zemlje same zamorske vojake, ki 1 prav na divjaški način strahujejo nemško prebivalstvo.
Nobena nemška deklica in nobena žena ni varna pred temi ' zverinami. Vsaka nemška občina ! mora na svoje stroške vzdrževati par javnih hiš za te Culukatre.
I ....***
jZadnjie je pa dosegla mera svoj višek.
Po glavni ulici nekega nemškega mesta se je izprehajalo pet ' zamorcev popolnoma nagih, i Nemški župan je ves ogorčen i šel k francoskemu vojaškemu poveljniku protestirat proti nemorali.
Francoski vojaški poveljnik se ( je pa zaničljivo nasmehnil rekoč: Kaj hočete. Ne morem pomagati. Teh pet mož je dobilo dopust za
par dni. Sedaj so v civilu___
* ♦
*
i Ljudje, ki hočejo imeti vedno bolj omejeno priseljevanje, so tako slepi, da ne vidijo svoje omejenosti.
*
Zadnjič se je znašel v našem uredništvu rojak iz solnčne Ca-1 if orni je, katero je Terbovčev Tone tako krasno opisal v Slovensko- Amerikanskem Koledarju za leto 1923.
* *
A si smo bili krog njega kot čebele. Vprašanje se je vršilo za 1 vprašanjem: če je Californija res j tako krasna, če je res zemeljski raj, če je res ni dežele na svetu, ki bi se dala primerjati žnjo? Možak je kimal in kimal.
—	Kaj vam je najbolj ugajalo v Californiji ? — smo ga vprašali.
: — Oja, vino je dobro — je re-,kel.
I Nas je ta prozaičen odgovor presenetil. Hoteli smo slišati kaj vzvišenejšega o tej čudoviti deželi.
—	Pa kaj vam je še ugajalo? — smo silili vanj.
—	No, tudi šnops ni slab. — se jr. glasil odgovor.
ihtijnfiUroanska
Ustanovljena L 1898
KalnL Srimnta
Inkorporirana 1. 19CM
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki.
Predsednik' RUDOLP PERDAX. M3 E. liith St.. Cleveland. O
Podpredsednik . LoUIS UAL.VNT, Box 106 l'e&rl Ave.. Lorain. O Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Mino. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH. Ely, ailnn.
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN' llOVERN. 412 — II th At*. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. V. GRAHEK, S4S E Ohio Street. N. 8.. Flitabur*h. p*.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASnIK, Room 20C Bak«weU Bid*.. cor. Diamond an J Oran«
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 \V. 18 Street. Chicago. I1L FRANK SKRAIiEC, 4fc22 Washington Street. Den\er. Coto.
Porotni odbor. LEONARD BLABODNTK, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZGRICH. €217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN P1RC. 7fc0 London Rd.. N. E.. Cleveland O PA L"LINE ERMEXC, 539 — 3rd Street. La ?aJle. III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON r^LAKC. "06 Market Street. Waukegan. I1L
Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda''.
Vse stvari tikajoče »e uradnih zadev kakor tudi denarne poftlljatv« naj se po&lj.ijo na glavnega tajnika. Vse pritožbe nuj se poSUJa na predsednika porot n epa odbora. ProSnje ta.' sprejem novih članov in bulniAka ■pifevala naj »e pošilja na vrhovnega^ zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška. Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor 'eli postat! član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druSt^v ae pa obrnite na «1. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstuno*1 z 8 člani ali članica-ml.
Pomanjkanje zibelk v Franciji.
Porot*a baron Maur. de Waleffe.
Najboljša pot, kako preprečiti bodočo vojno, je borili s«- proti plemenskemu samomoru v Fran-eiji.
Kakšen opravek more imeti vojna s številom rojstev.' Ali niso pridigovali Maltuzijanei, «la je bil celo tedaj svet preveč* obljuden.' Ali se ni vrgla Nemčija na Francijo leta 1<J14. ker je njeno prebivalstvo naraslo od štiridesetih na sedem in šestdesetih milj.,no v od leta 1870 naprej?
Prav tako nevarno je za mir sveta, ee ima narod preveč otrok ali ee jih ima premalo. Če jih ima preveč, bo napadel svoje sosede. Če pa jim ima premalo, bo sam napaden. Najhujši položaj v tem oziru pa nastane, kadar s<* tič»* stvar dveh sosednjih narodov, kjer vzbuja praznina enega pohlepne nagone preoMjudene sosednje dežele.
Tekom zadnjega leta je naraslo prebivalstvo Nemčije za 700 tisoč duš. Sedem sto tisoč vee ust je treba prehranjati kot pa leta 11)20. Do leta 1940. to je dvajset h't od sedaj naprej, predstavlja ta obseg povečanja prebivalstva. — če pustimo na stran 100.000 ki umro v nežni starosti, — 300 tisoč več vojakov in 300.000 na-daljnih možnih mater.
Tekom tega časa se bo prebivalstvo Francije skrčilo vsako leto za 200.000 ali v dvajsetih letih za štiri miljone.
K rekordu pomanjkanja zibelk, katerega ima Francija je treba dodati še rekord števila krst, katere uporabljajo tukaj. Soglasno s statistikami, ki so bile uradno ugotovljene v devetnajstih deparmentih. umre vsako leto tri in dvajset Francozov na vsakih tisoč, dočim umre v Nemčiji le štirinajst ljudi na vsaki tisoč.
Te številke niso prav nič presenetljive. Narod, ki zaznamuj le malo rojstev, postane polagoma sestavljen v glavnem iz starih ljudi, ki hitreje umirajo kot pa mladi. Mi nismo le v nevarno-
*ti, tla izginemo kot narod, temveč boino kmalu tudi postali narod starih mož in žensk.
V vedno večji in večji meri !>.•-že od nas inieijative mladosti ter ( so deležne navdušenega sprejema med našimi sosedi. Ali ni naš | senat definitivno odklonil našim , ženskam volilno pravieo, to pravico, kajero so dobile ženske v Nemčiji soglasno?
Zakaj niso dobile ženske v j Franciji volilne pravice.' Iz strahu. — katerega ni mogoče ločiti , od vlade starih mož.
I Trgovina z bolhami.
Neki pariški starinar je izdal oglas, da plača za 100 živih l>oi!i
1 rank j. < im se je opazilo, Ja je trgovina z bolhami dobičkonosna, so skora j izd di tudi drugi stari-narji sliene oglase. Plačali so za j 100 živ ill bolh eel o 10 frankov. ; Vse se je začudeno izpraševalo, j čemu potrebujejo ljudje bolhe Zagonetko so pojasnili fram-oski listi, ki so naznanili, da kupuje bolhe neki tvonučar, ki izdeluje sredstvi« proti bolham ter v reklamne svrhe kaže na živih bol-liali učinek svojega sredstva.
Koliko > veljalo odkritje Amerike?
Nemški matematik Feldhaus je izračnnil. koliko je vezalo odkritje Amerike po Krištofu Kolumbu. Po njegovem računu je veljala vsa mesece trajajoča ekspr-dkeija s tremi lad jami le 72f)0 dolarjev. Feldhaus omenja, da je dala največji de! te svote španska kraljica Izahela, ki je morala založiti v ta namen pri Židih svoje dragulje. Po računih v Kolumbovem dnevniku je našel Feldhaus, da je imel Kolumb kot admiral 320 dolarjev letne plače, kapitani ostalih ekveh ladij so imeli po ISO dolarjev, dočim so prejemali mornarji po 30 dolarjev. Oprema ladij je veljala 2S25 dolarjev. Odkritje Amerike toi»j ni bilo drago. Vrednost de-narja je bila tedaj pač čisto drugačna kak«»r je dandanes ali kakor je bila pred vojno.
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite vase prihranke pri nas na
"Special Interest Account"
ker uživate te prednosti v polni meri SIGURNOST vloge Vam j« zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškim bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto.
"GLAS NARODA"
__________________VEN IAN_ DAILY? _
eAKean, Frmom	uouis hnidir, tmiiiihi
~,M - *"■■■■■■ «•	C»»DOf«Uoii mn* AMrnm of Aftov« Offlcsr«:
m CmlM« StTM«. aorough of Manhattan, Nmm Varfc CM*. M. V.
• LAS NARODA
(Voic* or th« pmp«)
Kvmry Day Cxctpt Sunday« and Holidays.
—"" -«•»- —» Za	Now York xm c«lo	S7-M
in Cinrt. ...........WOO	n Wol toU	UJM
Za »o« lata ,. .................H OC Za	Hw—rtm za cato tots mm	|7jP
Za ItM loU .....................»i«,	»a pol If ................jam
_____SubocrlpttMi Ywrly «aeo
on AgracmtnL
**Oim Karoda- Uhaia wakl dan trwzomftl nodoij In praznikov.
DoiM ins pidptai ooobnodt] ao no prfoMujojo. Dou uj oo Musovdll po* •UJnU se Moaay Order. Prt aj.rem^mbl kraja naročnikov prosimo.	m mmm
tndJ po«)tn|o Mv»HH« minnl. da kltrcj« najdemo nadlomikn.
Q L. A • NARODA m »111011M eerost, Borouon o« Manhattan. Nam Vdrfe. N. V.
Tals#hOna:_ Cortlandt «t7«_________
, ------------- . i , .. ,. . i
NA KAKŠEN NAČIN SO HUJSKAU j
_ i
Objava pisani, katera je pisal zamrli Franklin K. j Lam-, t;ijnik za notranje zadeve pud predsednikom Wilsohoiu, tekom vojnih Jet svoji ženi, je obogatila lite-: rat uro glede viro\, na temelju katerih je mogoče presoditi, Liogrxlke v Wilsonovi administraciji malo pred napovedjo vojne.
Iz odlomkov teh pisem lahko jasno sklepamo, kako; M* predsednika Wilsona nekateri njegovih svetovalcev naravnost milili in hujskali v pustolovstvo, ki je bilo za bla-i Lior sveta tako nevarno in usodepolno. Številni ljudje, ki »bsojajo vojno politiko Wilsona, so pri tem kaj površni1 :ei otM-nem skrajin> nespretni, ker enostavno napil u je jo •elo krivdo Wilsonu samemu. Ne dii bi se dotaknili point- «»dgovornosti Wilsona glede ameriške sovdeležbe v rojiti, moramo vendar reei, tla so razven njega nastopale *e druge sile, ki so ga tirale v poljubno smer, ki se jim je' edela najbolj primerna.
Pisma prejšnega tajnika Lane-a so najboljši dokazi a t<». Ijane je bil rojen Kanadee, Anglež in tega ne snie-prezreti, ee eitanio v nekem zaupnem pismu na njego-/o ženo naslednji stavek:
"Jaz sem poln upanja glede možnosti, da se spravi' . tir armado in mornarico za to modro, veliko in zdravo, lalogo. (Namreč sovdeležbo v vojni).
l.ane nam zaupa, da je predsednik Wilson rekel, da' loče da bi zmagala ta ali ona stran. Wilson ni imel ni-j viikili simpatij za idejo vojne pripravljenosti, za katero o se tako zelo ogrevali prijatelji Angležev. Ko so sel deli kabinetni člani takega kova kot je bil Lane predsedniku pre vee bojaželjni, jim je oeital, da jih je prevzel ojni duh ali vojna mrzliea.
4tMi nismo mogli spraviti iz njegove glave ideje, da! loeemo potegniti deželo v vojno."
Takoj nato pa pravi Lane nadalje: 4 4 Moral i smo tolei in potiskati, da ga (Wilsona) na-»otinio, da stori korak naprej."
Lane je bil tudi oni, ki je izjavil ob času, ko so se| r>ila mirovnaprizadevanja, predsedniku Wilsonu, da, bo Amerika toliko časa pristala v ta prizadevanja,j lokler se ne bodo Nemci umaknili za Ren. Na to pri->ombo je odgovoril predsednik Wilson: 44To ni mogoče."
Pisma Lane-n so obenem tudi priznanja krivde.
NAJNOVEJŠI TR1UMF PROHIBICIJE
Prekoatlantiške črte so izgubile večino točk svojegaf »riziva, katerega so vložile pri sodniku okrajnega sodišča Združenih državjlandu, proti poliibieijski <xlredbi, gene-alnega pravdnika Daugherty-ja. Vsakdo, ki je poznal »oložaj, je pričakoval, da bodo izgubile ta priziv. Odkar <- najvišje sodišče Združenih držav odločilo, da je že eno-1 tavni prevoz opojnih pijač prepovedan preko ozemlja Združenih držav, nista mogla niti gneralni pravdnik Dau-lietrv, niti sodnik Hand priti do kakega drugačnega za-;ljučka kot je prišlo zvezno vrhovno sodišče. Nobenaga Ivoma namreč ne more biti, da je ocean v notranjosti treh: nilj o<l ameriškega brega ozemlje Združenih držav.
Sodnik llancUni hotel odločati glede prohibicijskega' tatusa ladij ameriškega registra preko meje treh milj, a o ne jiredstavlja nikake praktične izjeme za dalekosežnost | >augherty-jevega odloka. E<liiui točka, katero so si prido-i >ile inozemske ladj<* je ta. da smejo nositi na krovu ter to-| iti vino v ameriškem vodovju izključno le za posadko, če i ahtevajo to ] m »sta ve dežele, iz katere prihaja dotična la-| ija. Ni pa jasno, kako je mogel sodnik Hand ugoditi pa-} ©brcnlnmi družbam v tej točki. Jasno je, da se to ne trinja z njegovo logiko.
Inozemske pambrodne družbe se bodo sedaj brez dvo-na obrnile na najvišje sodišče Združenih držav, a treba je e čakati ter gledati, koliko upanja imajo na uspeh. Se-Laj pa je vsaka inozemska ladja, ki prihaja v pristanišča združenih držav ter ima na krovu pijače, namenjene za »otnike, izpostavljena zaplenjenju od strani zveznih ob-asti.
V Washingtomi izjavljajo, da bodo postopali zelo pre-| 'idno v tem oziru, vsaj toliko časa, dokler ne bo podalo lajvišje sodišče svoje odločitve. To jim kaj radi vrja-nemo.
Posledice poskusa, da se zapleni angleške, francoske n italijanske parnike, bodo najbrž take, da se bodo prestrašeni ustavili celo najbolj fanatični elani sedanje anti-lalonsko-ligine vlade Združenih držav.
GLAS \ \ROI
Iz Slovenije.
| Iz Turnišča v Prekmurju
»je prejelo uredništvo "Jutra" dopis, ki v kričeči sliki kaže tn.jevo pr.t naših učiteljev-pionir5ev v tej nedavno madžarski provinci. Na
'žestrazr.Mlni šoli v TumiŠču z dve-
( 1 • ma. paralclkama je nekaj uč-itelj .'v
;iz stare Slovcuije, ki jse s prebival (stvnm prav dobro razumejo, kljub (iemu, da jih /tuerja župnik in poslanec Klekl v svojih "Xovinalr * s "kranjskimi lradioa"' m tla Jčuje j ljudi piMti njim. Zato so si klerikalni madžaroni izmislili novo iU-kan«»: domači župniK. ^ladiar al: I inadžarun, ki je menda nekak nadomestek za'krojni šolski svet, je I izročil razpolago s šolskimi drvi — ne več sedanjemu nadučitelju, i ampak prejšnjemu, sedaj upokojenemu Madžaru Nemetiju, ki je še ;ianes naš hud naredili nasprotnik In ta gospod naj dodeljuje sedaj drva našemu narodnemu učitelj-, stvu. katere-ra bi najrajše utopil v žiiei votle. Pri tem pa ima še drznost, da pusti prositi svojo j hčerko, ki je »'iiakega duha ž njim, /a našo državno službo. Poteguje se namreč za mesto poštariee v Turnišču Upamo pa. da tudi madžarska drevesa, ne zrastejo do neba. Svaka sila do vremena.
Velik požar v Strnišču.
I/ Stniišča pri Ptuju poročajo: V petek "22. si-pt. ponoči okoli poli 1. ure je prebudil glas sirene tu--kajšnje prebivalce, naznanjajoč .jim. da j<> v taborišču požar. Oo-. »rela je glavna delavnica ''Mizarske zadruge", ki je s stroji vred. popolnoma uničena. Škode je nad' jdva miljona kron, ki je z •zavarovalnino le deloma krita. Nesreča bi bila še mnogo večja, ko bi se ne ( udeležilo gašenja tudi tukajšnje ljudstvo s tako požrtvovalnostjo. Posebno hvalo pa zaslužijo tu bi-1 vajoči Rusi. Le njih uadeloveške-jmu naporu je pri^usovati, da niso [zgorele sosedne barake, hi vrli ka-i i deti so poravnali to noč škodo, ki so jo povzročili posameznikom v svoji mladostni nepremišljenosti. |
Tclpa pijanih ridarjev
je v nedeljo 24. seipt. ponoči uganjal* po Pi žni dolini neverjetne lopovščine. Najhujši med njimi so bili Frane Kamenšek, Feliks Ma rin in Stanislav Rakuša. ki brez vsakega povoda, napadali popolnoma mirne pasante in jih več ranili z noži. Malokdo jim je ušel. Taiko ( je bil strojnik Franc Gale ranjen na levi rami. mizar Ivan C erne na obeh rokah, njegova žena pa pod [laktom desne roke Poštnemu ravnatelju Alojziju Orego?-ieu so lopovi strgali suknjo. Več ran je dobil tudi čuvaj železniškega prelaza. posestniku Josipu Petriču pa j so nasilneži razbili okna. Ko sta se drubali prtbližala redarja Ko-jrene in itrošclj. sta Marin in Rakuša takoj pobegnila. Kamenšek pa se je zakadil v redarja Koren-ea in ga ranil z nožem v trebuh. Nasilneža se je le z veliko težavo j posrečile končno ukrotiti. Tudi foba pobegla junaka in še več di-u-gih zidarjev je bilo 25. septembra dopoldne aretiranih iu oddanih v zapore Vee oseb, ki so bile ranje-lie od napadalcev, je moralo i ska-j ti ]»omoči v ljubljanski Ixiluiinici.
i
Če se vname star panj. |
Kakor smo nedavno poročali, jej na doslej nepojasnjen način izginil i/. Maribora v širših krogih znani H-tletni prodajalec klobas Žmaher. Mariborska policija, ki se jje začela za .stvar zanimati, je dognala, da je bil stari mož ženin in Ida je imel nevarnega tekmeea v j (»sebi 641etne»a Mihe Setarja. ki) je pred pričami izjavil, da bol Žinaherja vrgel v Dravo, ako ne, pusti pri miru njegove z voljan k e j Kakor doznava maribor<J«i l«at | "Tabor" je policija Šetarja are— tirala in izročila državnemu pravdništvu zaradi nevarne grož-i nje in v nadi. da bo morda vedeJ j povedati, kje se nahaja Žmaher, j oziroma kaj se je ž njim zgodilo.
9
Imenovanja v državni službi.
Ministrstvo za trgovino in industrijo. oddelek v Ljubljani, je poverilo izjsa dne 1. oktobra t. L posle višjega šolskega nadzornika za obrtno in trgovsko šolstvo v Sloveniji ravnatelju tehniške srednje šole v Ljubljani vladnemu svetniku Ivanu Subieu.
Provizorni vladni komeipist Mat-ko Kandrie pri politični ekspozituri v Dolnji J^endavi je imenovan za okrajnega komisarja na dosedanjem službenem mestu.
Zdravljenje bolnikov ob državnih i.	stro&kih.
Jz Fkograda poročajo: Minister za na-odno zdravje je odredil, da se smejo ob državnih <r» ških zdraviti bolniki samo v tretjem o-skrLtuem razredu. Kolikor je bilo ,s prejšnjimi odloki i»<lobri-nf», da se sm"j«» izvestne osebe ob d./av-ii i h strdkih zdiiTviti tudi v drugem oskrbnem razredu, prestane ta od. britev. Ta odlok je stopil v veljavo 15. septembra 1922.
Ureditev obmejnih razmer med Jugoslavijo in Avstrije.
Jug« slovansko - avstri jska meja je s«*daj končno vel javno dohč-ena in je jugoslovansko-avstrij^ki od-i Uir za regulaeijo meje odredil predajo oziroma predvzem ozemelj, ki so po razmejitvi pripadla t Jugoslaviji, oziroma Av-triji. v kolikor se to ae ni zu »dilo. torej v 1 mejnih dtjih i>ri Radgoni Koee-' njaku. Peči. Obmejni prebivalei. . ki imajo bivališča na ozemlju, ka-Itero treba izročili diusri državi, se lahko do najkasneje JI. dv"eeritl>rr ,1922 z vsem svojim premičnim i imetjem, ne da bi trebalo plačati 1 kake pristojbine, preselijo na o-zemlje one države, ped katere u-pravo so bili pred predajo V to isvrho so si morali do dne '?0. »»^pt. t 1 preskrbeti izvozno potrdilo i občine in okrajne oblasti one države, pod katere upravo so bili (do časa predaje.
Novice iz Gornje Radgone.
"Murska Straža" piše: Kljub temu, da je lansko vino bilo preeej ; i n < m'n o in da spada naš okraj v j splošnem med bogate vinogradne i kraje, vendar ni bilježiti celo leto posebnih pijanskih izgredov, pre tepov, pobojev, umorov. Ta pojav je velik korak naprej, ker je v (preprosto ljudstvo prodrlo prepri-i eanje. d*a je Rog dal vino. <la »e i pije po volji in da ni neizogibno potrebno, da se vsako nedeljo vrše ! pretepi in poboji. Ne bomo trdili I preveč, ako povemo, da je to ve-jselo dejstvo sad naših izobraževal-j ' nih organizacij, ki s tihil delom ši-1 ; i i jo prosveto ter umsko in srčno ; kulturo med preprostim narodom.
Vse drugače je z Rusi. Opetova-no so bili ti ljudje predmet v.sako-jakih pritožb, ki so imele svoj izvor v pijanosti, in kadarkoli se je i zgodil kak škandal, bodisi da sj tzlikovei dejanski napadli ženske, zloupo rahljal i orožje in se nasilno 'vedli, ni bil drugi kaikor Wrangio-1 vee. Niso vsi AVranglovei slabi ljudje; tudi pametnih je med nji-, mi precej, ali to so redke prikazni. IV nedeljo 1. okt. zvečer je tak igraničar odnesel krvavo glavo. V opravičilo ima vse polno izgovorov in cela zadeva ima toliko kombi-j naeij, dasi je v eno stvar sledeča:; kakšen komandant, taksni so njegovi ljudje. Ponovno .smo opozar-j jali gosp. Petroviča, naj posvečaj J manj skrbi šikynain prebivalstvu :n mnogo več vneme pouku njegovih graničarjev, med kuterimi — kar izreeno poudarjamo — je lot»0| število dobrih in poštenih vojakov.] Kot komandant bi moral gledati na to. da se taki elementi odstranijo od državne meje na delo aLi na službo v notranjost države, kjer ne morejo kratiti ugleda države. Vojak svoj prosti čas zabije v brezdelnost, ki ga navaja na lopovščine. Niti tolike se ni pobrigal, da bi tisti nestvor od stražar-uiee odstranil in dosegel zidavo) najprimitivnejše človeške barake. I Ako velja rek. da je komaaidant zrealo svoje čete ali pa narobe, potem je to /rcalo boga m i žalostno, t as, katerega tinti z lažnjivimi in potvorjenimi ovadbami, naj bi lajše uporabil za pouk svoje če*e. IX»lžnoHt inerodajiie vojaške oblasti je, da bi v interesu ugleda dr-! žave vsaj na meji napravila red.
V naših krajih je letos obilo sadja. Kmetovalci pa nimajo nobene prilike sailja prodati, ker ni-kdo po njem ne vpraša, deloma zato, imamo zeh> slabe in z velikimi sitnostmi združene prometne zveze, deloma pa zato, kw ni skoraj nobenega nakupovttlca. Ljudstvo nima kam s sadjem. Iz vse>sra, tudi dobrega namiznega sadja na-j rediti sadjevec je vendar škoda in se ne izplača, pa tudi posode primanjkuje. Uvidevši ta nedostatek v tej panogi našega kmetijstva, si je Uospodurttka zadruga v Gornji Radgoni prizadevala, dobiti primerne zveze in pripomoči našim kmetovalcem do prodaje odvisnega sadja po kolikor mogoče primernih venah, kar ae ji je tudi po-1 srečilo.
qi*~o ■.i„iJi,u Frank Sakser State Bank
JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street	New York City
OT.AS N'ARODtA. 27. OKT 1922.
Kako .so lovili kaline na limanice?
(Doživljaji starega sleparja.)
KANADSKA JADERNIGA — ZMAGALKA.
The. Bluenose Vsako leto se vrše tekme med kanadskimi in ameriškimi ribiškimi jadrnicami. Zadnje leto je zmagala pri tekmi kanadska jadrnica ''The Bluenose", katero vidite na sliki. Letos ji bodo skušali odvzeti Araerikanci prvenstvo.
Danes je že nekaj prepozno ter ne morem dobiti denarja pred jutrišnjim dnem.
Popotnik, to se pravi jaz, pa je bil kaj trdoglav človek._
Naenkrat pa je prišel 4'Mr. Stu debaker" na krasno misel. Predlagal je, naj spravijo ves denar v kositrno škatljo, katero je privlekel na dan. To škatljo naj izroči farmerju, ki jo bo spravil do jutri, ko bo "Mr. Studebaker" dobil dodatnih dvesto dolarjev ter bo mogoče izplačal stave.
Popotnik je privolil ter rekel nato:
— Kaj pa s ključem T Tega bom obdržal jaz, kaj ne, ko ima oni drugi škatljo T
Ta predlog se jez del vsem primeren. Denar so položili v bakso, farmerjev denar ter tisočake Stu-debakerja in popotnika.
Ko je bila nato farmerjeva pozornost obrnjena ne neko vprašanje, katero mu je stavil popotnik. je Studebaker zamenjal baK-so z denarjem za drugo, katero je imel za zagrinjalom pod svojim sedežem. Farmer je vzel to zamenjeno bakso ter domneval, da je polna denarja. Mislil je, da ima £13.800 v tej baksi. Mogoče bo prišlo celo tako. da bo mogel obdržati vse skupaj. Nobene priče ni bilo pri transakciji. Na njegovem licu je vsakdo videl, kaj se je vršilo v njegovi glavi.
Oba moža. s katerima je imel farmer posla, pa sta izgledala kot nedolžnost iti zaupljivost sama. Če sta se kaj bala za svoj denar ni bilo razvidno na obrazih obeh.
Farmer je tesno oprijel škatljo ter splezal iz vozička. Mudilo se mu je priti domov s svojim zakladom. Še sedaj vidim nekega velikanskega nemškega farmer-ja, ki je stiskal pod pazduho svojo škatljo ter skakal preko plotov, da pride eimpreje domov, potem ko se je komaj poslovil od naju. Obvladal ga je pohlep. Ni mislil na sestro popotnika, katero bo osleparil za denar in tudi ne na sestro "Mr. Studebakar-ja, koje denar jje bil v škatlji. Nisva mogla zatreti smeha, ko sva ga videla odhajati.
Naslednjega jutra, ko se tujca nista prikazala, je pričel navdajati farmerja strah kot z ledeno roko. Nekaj mora biti napačnega. Na vsak način hoče izvedeti, kaj je v škatlji. Vzel je škatljo, jo odnesel iz hiše, položil .na tlo ter jo razbil z udarcem sekire. Iz škatlje so padli zrezani kosi papirja. Včasih je našel v škatlji tudi poslanico z nasvetom, da je najboljše, če se črhne nobeni živi duši ničesar o tem, kar se je pripetilo.
Ponavadi pa je bil vsak nasvet, naj drži jezik popolnoma nepotreben. Farmer, ki je užival velik lokalni aloves radi svojih trgovskih sposobnosti, bi rajše izgubil še enkrat tako veliko svo-to kot pa priznal, da je bil opeharjen na tak način. Nekateri farmer ji seveda niso imeli toliko obzira do svojega slovesa ter obvestili oblasti, a seveda brez uspeha.
To igro sem igral s precejšnim dobičkom pet ali šest let. Proti koaeu je pa postala nevarna, kajti novica o njenem uspeha se j«i razširila in našli smo polje pre-
Irska zahteva "kamen usode".
Med; ali sta- f
: i
valca različnih vozil, je napravil na farmerja zelo dober utis. Misel, da bo prodal svoje posestvo za tako visoko ceno, ga je polnila z radostjo. Žal mu je bilo seveda le, da ni imenoval še višje cene, kajti ta 4'Mr. Studebaker" bi jo brez dvora tudi sprejel,* a za enkrat naj zadostuje.
Naslednjega dne, ko je farmer nestrpno čakal svojo žrtev, se je pripravljal "Mr. Studebaker" ter njegova dva tovariša na svojo. Najel je voziček in sicer take vrste, ki ima platneno zagrinja-lo preko sprednjega sedeža. — Nikdo ne more videti, kaj je pod sedežem, niti od spredaj, niti od zadaj. Dve kositrni škatlji, popolnoma enaki, take vrste kot spravljamo v njih dokumente, je položil pod sedež. Ena teh ška-telj je bila polna starega papirja, druga pa prazna.
4'Mr. Studebaker** se je nato sestal s farmerjem naslednjega jutra, kot dogovorjeno. Sestre pa ni bilo z njim. Pojasnil je, da jo boli glava in da je sklenila ostati v hotelu. Vse pa jep repustila svojemu bratu ter rekla, tla bo denar takoj na razpolago, kakor-hitro bo "Mr. Studebaker" odobril prostor.
Farmer je nato povabil tujca v svoj voziček, da si ogledala farmo. Kakorhitro pa sta prišla skozi vrata, ju je ustavil neki bradat človek, ki je nosil razbit kovčeg ter govoril v južnem narečju. Ta človek, ki je prišel na lice mesta, sem bil jaz. Odpeljal sem se iz mesta s tretjim sozarotnikom, ki jep rivezal konja na primernem mestu, da mi ne bo treba hoditi peš celo pot nazaj v mesto.
Infohmiral sem farmerja in njegovega spremljevalca, da iščem svojo sestro. Mr. Saro Black, ki živi nekje v tej okolici.
Farmer, ki bi rad hitro sklenil kupčijo, je odgovoril nestrpno, da ne pozna nobene ženske v o-kolici, ki bi se pisala tako ter bi brez dvoma pognal konja naprej, če bi moje nadaljne besede ne vzbudile njegove radovednosti.
— To je prokleta stvar. — sem rekel. — Ona je moja sestra ter jo hočem na vsak način najti ter ji dati polovico denarja, katerega je zapustil moj oče. ko je u-mrl. Vidite, moja sestra se je poročila z Jenkijem in moj oče je rekel, da ne bo noben Jenki do-! bil njegovega denarja in vsled tega ji ni zapustil ničesar. Jaz pa nočem vzeti njenega deleža. Čeprav se je poročila s Jenkijem in vsled tega sem prišel, da ga ji izročim. a je ne morem nikjer najti. Denar imam tukaj v tem kov-čegu, celih sedem tisoč dolarjev, pripravljenih, da jih ji izročim, kakorhitro jo najdem.
Farmer je medtem že pozabil na svojo fastno kupčijo, kajti pričel ga je zanimati samotni potnik, ki je nosil v svojem razbitem kovoegu sedem tisoč dolarjev. Se bolj pa je bil presenečen, ko je potnik odprl svoj kovčeg ter pokazal cele šope lepih bankovcev. V glavi farmerja je pričelo šumeti, a tujec je medtem že nadaljeval;
—Ne, jaz se prav nič ne bojim nositi ta denar naokrog, — je odgovoril na premeteno stavljeno vprašanje "Mr. Studebaker-ja." Nikdo mi ga ne bo vzel.
Bil sem v Chicagu dva ali tri dni, a nikdo me ni nadlegoval. Neki dečko mi je pokazal igro, katero bom vzel s seboj domov. Stalo me je dvesto dolarjev, da Bern se naučil, a dobil bom nazaj več kot to. S to igro bom doma vsakega obral. Hočem vama jo pokazati.
Popotnik je privlekel iz žepa itiri karte. Farmer v vozičku je poznal takozvano "monte" igro ■ tremi kartami, a igre s štirimi kartami ni pornaL
"Mr Studebaker" se je pričel zanimati na to igro ter dvignil eno karto ismed štirih, ko so le-Žale z licem navzdol. Dvignil je pravo ter dobil1 $50 od tujca, ki ss je dobrodušno smejal, kot se pač more smejati človek, ki ima cel kovčeg poln denarja.
Zopet sta igrala in ob tej priliki je smaeal popotnik. Igra j«
šla naprej in "Mr. Studebaker'' je ponavadi dobival. Farmer se je tresel od razburjenja. Trikrat izmed štirikrat je vedel, da bi on dvignil pravo karto.
Konečno so narasle stave v tisočake. Navidezno sta oba igrala z denarjem svojih sestra, — Mr. Studebaker z denarjem, s katerim naj bi kupil farmo in popo' ni k z denarjem sestre, ki se je poročila z Jenkijem.
Ko so prišle stave dosti visoko, recimo $4000, se je tudi farmer vdeležil igre. Pozvan od "Mr. Stu-debakerja" je farmer dvignil eno karto — ter dobil. Kot v sanjah j£ čul oba ostala, da je izbral pravo karto in da je dobil štiri tosoč. Studebaker je dobil tri tisoč in tujec je bil obran.
Popotnik, ki je ostal vedno dobre volje, se je le smejal tej svoji nesreči posegel je v kovčeg ter privlekel z obema rokami sope bankovcev.
Zatopljen v krasne sanje, je videl farmer pred seboj vse to bogastvo.
Bil je bogatejši za celih štiri tisoč dolarjev in vse to raditega, ker je potegnil pravo karto. Še več denarja pa bo dobil od drugega tujca, ko bo prodana farma. To je bil njegov srečni dan!
Predno pa je izročil farmerju denar, se je popotnik premislil.
—	Počakajte en trenutek, — je rekel. — Pripravljen sem dati vama denar, kaj ti dobila sta ga pri igri, a jaz hočem vedeti naslednje: — Ali bi mogla plačati vidva, če bi izgubila ter bi dobil jaz? Hočem videti štiri tisoč pri enem in tri tisoč pri drugem, da mi dokažeta, da sem igral s finančno odgovornimi ljudmi.
—	To je privalno, — sej e oglasil "Mr. Studebaker'*. — Jaz moram v mesto ter dobiti denar od sestre v hotelu.
—	In jaz pojdem v banko, da dvignem štiri tisoč, — je rekel farmer.
Popotnik je rekel, da bo čakal nanju, dokler se ne bosta vrnila in farmer ter "Mr. Studebaker" sta se odpeljala v mesto. — Kaj mučna doba čakanja je bila to za moža, ki je čakal na cesti. Ali »e bo farmer vrnil z denarjem ali pa s pomožnim šerifom ? To so bila vprašanja, ki so me pogosto trspila v moji ulogi radodarnega popotnika, ki jep rinesel svoji sestri dedsčino. Številne stvari^so se lahko pripetile. Žrtev je mogoče navdal sum. ko je razmišljala o celi zadevi, čeprav ji ni dal "Mr. Studebaker" dosti prilike, da bi razmišljala. Glavna nevarnost pa je bila, če bo hotel kak preveč radoveden bančni uradnik vedeti, zakaj je Mr. farmer naenkrat dvignil toliko denarja.
Ponavadi pa se je izvršila stvar popolnoma progralnatično. kakorhitro je odšel farmer po denar v banko. Ko sta dospela v mesto, je moral "Mr. Studebaker" zapustiti farmerja in ^icer prvič in zadnjič v celi igri. Oditi je moral v hotel ter dobiti denar od svoje sestre, da ga pokaže popotniku. t'e bi se pripetilo kaj napačnega, je stal tretji zarotnik pri vratih banke ter signaliziral mojemu tovarišu, da »e je stvar izjalovila.
"Mr. Studebaker" in farmer pa sta se ponavadi skupaj pripeljala nazaj in takrat sem vedel. da je vse dobro. — Zmagoslavno je naštel farmer svojih štiri tisoč dolarjev.
—	Dobro, mister, — sem rekel jaz. — Pokazali ste mi, da bi lahko plačali, če bi izgubili. Kaj pa z onim drugim T
Takrat pa je "Mr. Studebaker" izjavil, da mu manjka približno dvesto dolarjev do skupne svote freh tisoč dolarjev. Prinesel je s seboj dva tisoč in o-sem sto ter mislil, da ne bo preveč razlike, če manjka dvesto.
—	Nočem biti umazan v takih stvareh, — sem rekel jaz, — m jaz verujem v igro soglasno z natančnimi pravil L Dogovorili smo se, da mi morata vidva pokazati. da bi lak ko plačala, če bi izgubila, predno vama izplačam jaz denar. Sedaj pa manjka gm-mu (in pokazala sem na zardelega "Mr. Studebakerja") celili dvesto dolarjev.
—	Dobro, mislil, da moramo čakati, dokler ne dobim obvestila od svojega zsnkirjs v Chica-

f
iSki, '.k * i- -k: &MZ&, i .;;
&J? i..
Iz Dublin's poročajo: — Med številnimi antikvitetami ali sta-rožitnostmi. ki so sedaj v Angliji in o katerih trdijo Irci, da jih je treba vrniti na temelju novega statuta Irske, se nahaja tudi "kamen usode" v Westminster Abbey, na katerem so kronali vse angleške kralje izza Edvarda I. Čeprav niso irski stari-noslovei enotnega mnenja glede te točke, trdi ena šola, da je ta kamen originalni "Lia Fail" z griča Tara, starodavnega sedeža irskih kraljev.
Soglasno z neko angleško tra dicijo, je bil ta kamen prenesen na Irsko iz Bethela, kot "blazina Jakoba", na kateri je očak Jakob spal. ko se mu je sanjalo, da vidi nebeško lestvico ter ange-Ije. Na Irskem je postal ta kamen blazina sv. Kolumba v Iona, odkoder je bil prenesen v Scone na Škotskem v devetem stoletju in od tav v Westminster opatijo. katero prenos je odredil Edvard I.
Nekateri starinoslovei nasprotujejo temu ter trdijo, da je pri- ( nesel ta kamen na Irsko neki Thuate de Denann s svojo kolo- i nijo iz Nemčije in da je bil nato i postavljen na grič Tara. Preje so j domnevali ljudje, da ima ta ka-! men nadnaravne moči, ker škriplje. kadar kronajo na njem ka- i kega legitimnega kralja, da pa1 je popolnoma tih, kot pač mora j biti kamen, kadar sede nanj kak usurpator.
Irski kralji, ki so sedeli na tem kamenu tekom obstoja Thuate de Denann kolonije, so prišli na Irsko krog leta 1896 pred Kristom. Soglasno z legendo je ostal kamen tam do petega stoletja po Kristu in ko je odšel Fergus Ma-cero, tedanji kralj, na neko zavo-jevalno ekspedicijo, je vzel kamen s seboj v Scone, kjer so ga kronali. Edvard ga je nato odve-del v Anglijo v trinajstem stoletju.
Nekateri Irsci so pa mnenja, da resnični Lia Fail se vedno počiva na griču Tara in da ne zaznamujejo najbolj zanesljive irske anale nikjer, da bi bil kedaj premeščen. Kamen, o katerem trdijo ti ljudje, da je originalen, krona sedaj izvanredno veliko centralno dolbino na griču Tara, kjer so angleške čete v usta j i leta 1798 ubile 400 mož.
Neprostovoljno sothHovs-'nje pri filmu.
Menda ni splošno znano, da i-gralei. ki sodelujejo pri filmu, ne poznajo vse vsebine igrokaza, v katerem sodeluje jo.. Za velike filme je treba navadno po več mesecev zelo kompliciranega in napornega dela in mnogo sotrudni-kov. Utegnilo bi se celo zgoditi, da bi kakšen sotrudnik "ukradel" avtorju "idejo" filma in s! v drugi tvornici pripravil sličen, toda manjši film, s katerim bi prišel poprej na trg, tzv. filmsko borzo. Tako bi spravil pravega avtorja ob uspeh in zaslužek. Režiser pove zato najetim igralcem le pri poedinih prizorih, kaj je njegova naloga: takšni prizori pa trajajo često le nekaj minut ali sekund .so brez vsake vidne zveze s eeloto in sotrudniki izvejo mnogokrat šele. ko je ves film že dovršen in postavljen, da so tudi oni sodelovali v njem in ne v drugem. Ta metoda prikrivanja dovede .včasih tudi do smešnih ali celo neljubih zamenjav in presenečenj.
To je doživel pred kratkim na sebi tudi neki zuani dunajski zdravnik, vodja velikega ortopedskega zavoda, dr. S., ki se v svrho discipliniranja innervacije mišičevja po poklicu peča z eksperimenti prenašanja volje in sličdim. Naprosili so ga, naj izvede slično demonstracijo s som-nambuli ("mesečniki"), in sicer pred polno zasedeno predavulno dvorano. Povabljenih je bilo tudi dokaj višjih sodnih funkcionarjev. Ker se sedaj takšni znanstveni eksperimenti često izvršujejo. deloma za obče izobraževalne svrhe, deloma pa za nadaljni pouk starejših sodnih funkcionarjev, je zdravnik rade volje pristal na razkazovanje eksperimenta, in še celo brezplačno. — Eksperiment niti ni bil prav lahek; jarka luč električnih žarometov in ropot aparatov je zelo motil somnambule. kajti slični eksperimenti se sicer izvršujejo le v somraku in v polni tišini. — Vendar se je stvar posrečila, in sotrudniki so imeli vtis,, da so po svojih najboljših močeh pripomogli k znanstvenemu spoznanju. Tembolj so se pozneje čudili, ko so izvedeli, da so se dali izrabiti za — s%nzacijski in fantastični film "Izgubljena duša". — V tem filmu nastopajo znanstveniki nehote in nevede kot soigralci in so nekako soodgovorni za "optično" vsebino dejanja, ki jim niti znano ni bilo!
-Himen.
V Kamniku se je poročil sodnik Fran Orožen z gdč. Jelko Janeži-čevo.
Zvonko Mešiček, trgovec v Sto-percah pri Rogatcu, in gdč. Neži-ca Mlakar, učiteljica v Sv. Lovrencu na Dravskem iw>lju, sta st poročila 24 septembra.
Ml^lft »ati.
Iz Pariza poročajo: — Poročena In mati otroka v starosti trinajstih let. To je ponosni rekord neke Irene Paineau, iz občine Thouars. Njen mož je sedemnajst let star deček, kateremu se je posrečilo dobiti ne le dovoljenje starisev za poroko, temveč tudi napotiti predsednika francoske republike, da je dal potrebno dovoljenje, kot predpisuje postava.
Prvie se je zgodilo, da je bila predloženi predsedniku republike taka prošnja. Poročajo, da se mati in otrok dobro počutita.
Prijatelji in bolniki bodo našli
Ooktoija lin Fuey Moy
■a itn. 301 Brut Stmt,
a a ■ ■ ■ ■ ■ .V	—
nttiDorgo, renn.
ca odpomoč v njih bolesni kot prejšnje dni.
BAVNOKAB, JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2,— ^tl
flLOVSHIC PUBLISHING CO., 82 Corttandt Street, Hew York City, V. Y.
Najbolj poučna slovenska knjiga, kar jih je izšlo letos v Ameriki.
Slovensko Amerikan-ski Koledar
Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta, vsebuje 192 Btrani s 43 umetniškimi slikami.
Vv«* • I l»v*
večji m boljši opremi za isto ceno.
- \
Kratek pregled vsebine:
Večni koledar; Frank Oklešen: Slovenska sreča; Anton Terbo-vec: Na skrajnem zapadu; De-portacija, usoda slovenske družine v St. Louisu; Princezinja; Iz zgodovine Williamson okraja ; Nepremagljivi Gavrizankar; Matija Pogorele: Msgr. J os. E Buhu v spomin; Pozabljena mesta; Dr. Aleksander Graham Bell; Leap Frog; O Jugoslovan skem kralju in kraljici; Kdaj je bilo dol^ro na svetu?; Premogar-ska stavka; Dr. Jos. V. Grahek: Zdravstvo; SsLzne zanimivosti; Najbolj okruti ljudje; Pavico-Ijubna botra; Dr. Walter Rathe nau; Kako zavarovati se pred strelo; Luč, barva in razpoloženje; Ali ribe slišijo; Kako postanejo vojne; Ali izhajajo člo veška plemena od enega plemena?; Kitajska civilizacija; Vera v pravdanih časih; Človek v ara vi; Kdaj bo svet res dober?; Stoletnica vlaka; Mirni Arko: Iz moje zbirke; Podgane; Borba proti moskitom; Inteligenca slonov; Smrt Michael a Collinsa; Problemi tehnike; Smrt Karola Habsburškega; Onesveščenje; Ustroj sovjetske federativne republike; Svet se je naveličal kraljev; Raznotero sti; Kosmič ne megle; Izpremi-njajoče se in nove zvezde; Ali ženske res ljubijo mir?; Tvorni-ca; Za smeh in kratek čas.
Glede zanimivih razprav, pripoveati in poučnih člankov presega vse dosedanje.
Cena s poštnino samo
40c.
Za Jugoslavijo je ista cena.
Izrežite ta kupon, prideni te pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam.
Pošljite kupon, še danes.
Jaz in moj tovariš sva sklenila, da je južni Wisconsin najboljše ozemlje za "igro", katero sva imela v mislih. Svoje posle bi lahko opravljala i z Chicaga, ki je bil vedno zelo udobno in primerno skrivališče za sleparje, de-lujoče v poljedelskih pokrajinah Mississippi doline. Poljedelski o-kraji niso sedaj več središče za take operacije kot so bili nekoč, kajti sleparji so spoznali, da je prebivalec mesta v številnih ozi-rih bolj lahka žrtev kot človek z dežele. V onih dneh pa sva o-bratovala na temelju splošno sprejete teorije, da je mestni človek nad vs^ moder in previden, ki se spominja, kar je čital v listih, dočim je kmet vedno lahko žrtev sleparjev.
Kazven dejstva, da je bil Chicago zelo primerno iztoeišče za najine operacije, sva vzela vpo-Atev še nadaljni element, ko sva si izbrala južni Wisconsin kot polj«- svojih operacij. Ta element je iz vau redna sprejemljivost nemškega izvora je bil naravnost idealen v najine svrhe, kajti predstavljal je pravo kombinacijo pohlepnosti in lahkovernosti.
Prvi korak je bil iti v hišo ter prositi za čašo vode. Druga stvar je spustiti se v pogovor z gospodinjo ter se informirati glede ljutli v okolici. Mogoče sva imela v mislih gotovo farmo nedaleč proč ter se skušala informirati glede lastnika. Na ta način sva izvedela, da je lastnik najlepše najbolj«« ohranjene farme star človek. — pionir, ki ni nikdar zapustil te farme ter jo ne-1 prestano širil z nadaljnitni nakupi zemlje. S farmerji, ki se selijo iz ene£a kraja v drugi kraj,' nisva hotela imeti nobenepa posla. kajti ta vrsta ljudi' ima le malo denarja. Človek, ki se je držal svojih akrov izza pionirskih dni in ki je kupoval dodatno zemlje. k.jerkoli m* mu je nudila prilika, tak človek je bil vedno do-br« isto ječ ter tudi dobro zapisan » ua banki.	j
Vprašala sva tudi povsem slu- | čajno prlede farrnerjeve družine, i"e ima kaj otrok in če ti obiskujejo šole. Ce je imel otroke, ki so se šolali, ki pa so bili sedaj doma, sva pustila stvar kot je bila kajti mlajša generacija je jw>zna-la način, kako informirati se glede stvari, ki je pogosto pokvaril celi uspeh, ki bi bil drugače zagotovljen.
Naslednjega dne se je moj tovariš, ki je bil oblečen zelo spodobni«. a ne preveč bahavo, oglasil pri farmerju ter ga vprašat, če je farma naprodaj.
Vsak star farmer goji skrivno željo, da bi prodal svoje posestvo za dobro ceno ter se umakni; v bližujr mesto, kjer bi užival življenje v družbi nadaljnih farmerjev. ki so se umaknili s svojih farm. Farmer, pri katerem s> je moj tovariš oglasil, je izjavil nato. da njegova farma sicer ni naprodaj, da pa bi jo prodal, č« bi mu kdo ponudil dosti denarja sanjo.
—	Jaz iščem prilično farno za svojo sestro. .— je pojasnil moj tovariš. — Ona je doli v mestu (in pri tem je imenoval najbližje mesto, kjer je imel farmer naložen svoj dnnar v banki;. Vdova je ter ima dva sinova. Skuša ju spraviti iz pogubonosnega upliva mestnega življenja. Ona sicer ne ve ničesar o farmerstvu in tudi jaz ne, a meni ugaja vaša farma ter mislim, da bo ugajala tudi moji sestri. Pripravljen sem jo kupiti za njo, za gotov denar, če ni cena preveč visoka.
Farmer, ves vzradoičen vspri-čo te nepri«'nkovane prilike, je nato imenoval dva ali trikrat tako visoko ceno kot je bila farna dejanski vredna ter je bil presenečen in vzradoičen, ko ni tujec niti trenil z očesom.
—	Mislim, da bomo lakko sklenili kupčijo, — je rekel nato tujec. — Pri vedel bom jutri semkaj svojo sestro in pregledala bova farmo z vašim dovoljenjem. te je tako dotam kot se mi dos deva, bova kupila takoj.
Tujec, ki ae je imenoval "Mr. S t ude baker-J a" ter rekel, da je
Slovenic Publishing Company 82 Oortlandt St., New York
Priloženo pošiljam $......... za kar Vas •
prosim, da mi takoj poSljete .... izt. "Sloven-Mko-Amcrikanski Koledar" za leto 1923.
Ime.......................................
Naslov ..............................i......
GLAS XAT^rsTM. 57. OCT 1022.
(Nadaljevanje.)
Kapitan Blood se je priklonil, odšel ten ter zaklenil vrata za seboj.
Opirajoč se na dlani svojih rok je sedel Don Diego ter opazoval, kako se je vsipal pesek v drobnem curku v spodaj ležeči stožec. Ko je opazoval to stekleno uro so postale Črte njegovega suhega, temnega lica temnejše. Natančno ob minuti, ko se je vsul zadnji pesek, so se vrata zopet odprla.
Španec je vzdihnil ter se vzravnal, da da vračujočemu se kapitanu Bloodu odgovor, po katerega je slednji prišel.
—	Razmišljal sem o tej poti, senjor kapitan, a odvisna je od vase usmiljenosti. Pustite nas lahko na breg kakega otoka v tem kužnem arhipelagu, nakar si bomo pomagali kot bo pač mogoče.
Kapitan Blood je napel ustnice. — To ima svoje težkoče, — je rekel počasi.
—	Bal sem se, da bo tako. — Don Diego je zopet vzdihnil ter vstal. — Ne govorimo več o tem.
.Svetlo-sinje oči Blooda so bile zapičene vanj kot dve jekleni
ostrini.
—	Vi se vendar ne bojite umreti, Don Diego?
Spanec je vrgel nazaj svojo glavo ter nagubil obrvi.
—	To vprašanje je žaljivo, gospod.
—	Potem ga hočem staviti na drug način, mogoče bolj srečno: — Vi ne želite živeti še naprej?
—	A, to je drugače. Jaz hočem živeti in želim še bolj, da živi moj sin. Tu želja pa ne bo napravila iz mene strahopetca v vašo zabavo, vi mojster porogljivcev.
To je bilo prvo znamenje razvnetosti, katero je pokazal.
Kapitan Blood ni odgovoril direktno. Kot poprej se je naslonil na rob velike mize.
—	Ali bi bili pripravljeni zaslužiti življenje in prostost za samega sebe, svojega sina in ostale Špance, ki so na krovu T
—	Zaslužiti? — je rekel Don Diego in pozorne sinje oči Blooda niso zgrešile mrzličnega sunka, ki je pretresel telo Spanca. — Zaslužiti pravite 1 Ce je služba, katero predlagate, taka, da ne bo prizadela moje časti ...
—	Ali bi mogel zakriviti jaz kaj takega? — je protestiral kapitan Blood. — Spoznavam, da ima celo pirat svojo čast. _ Nato
pa je prišel na dan s svojo ponudbo. — Če se hočete ozreti skozi ta okna, boste videli nekak oblak na obzorju. To je otok Barbados, katerega smo pustili za seboj. Celi dan smo jadrali v iztočno smer pred vetrom v enem samem namenu, da namreč dosežemo kar največjo razdaljo med našo ladjo ter otokom. Sedaj, ko skoro več ne vidimo kopne zemlje, smo pa v težkoči. Edini človek med nami, ki je izšolan v umetnosti jadranja, je bolan, v deliriju radi bičanja, ki ga je bil deležen na otoku predno smo ga vzeli s seboj. Jaz lahko poveljujem ladji v al&iji in na krovu sta še dva moža, ki mi lahko iK.magata pri tem. Ničesar pa ne vemo o višjih-skrivnostih in o umetnosti, kako najti pot na prostranih širinah oceana, kjer niso zasnovana nikaka 'pota. Potikati se med otoki tega kužnega arhipelaga, kot ga imenujete vi povsem primerno, ne pomenja za nas nič drugega kot dvoriti nesreči in pogibelji. To lahko sami uvi-dite. Stvar je sedaj tale: — Mi hočemo priti čimpreje mogoče v nizozemsko naselbino Curacao. Ali mi hočete priseči na vašo čast, tla nas boste spravili tjakaj, če vas izpustim na parolo? Če sprejmete, bom izpustil vas in vaše tovariše, kakorhitro bomo dospeli tjakaj.
Don Diego je sklonil glavo na prsa ter stopil k oknu. Tam je stal ter se oziral na morje, pozlačeno od zahajajočega solnca ter na mrtvo vodo, — sled velike ladje, katero so mu iztrgali iz rok ti angleški psi. To je ista ladja, katero naj spravi varno v pristanišče, kjer bo vedno izgubljena zanj ter popravljena tako, da se bo i pozneje borila proti njegovim rojakom. To je bilo na eni strani i tehtnice. Na drugi strani pa so bila življenja šestnajstih mož. Za! štirinajst teh ne je malo brigal, a preostala dva pa sta bila njegovo lastno ter življenje njegovega sina.	j
Konečno se je obrnil in ker je stal s hrbtom proti luči, ni mo- i gel kapitan Blood videti, kako bledo je bilo njegovo lice.
—	Sprejmem, — je rekel.
• t
Enajsto poglavje.
SINOVSKA VERNOST.
Vsled obljube, katero je dal, je užival Don Diego de Espinosa prostost ladje, ki je bila nekoč njegova in jadranja, katerega se je lotil, so izključno prepustili njemu. Ker pa so bili lastniki ladje novinci na morju španskega Maina in ker jih niso niti stvari, ki so se dogodile v Bridgetownu, naučile smatrati vsakega Španca za izdajalskega, krutega psa, katerega je treba ubiti na prvi pogled, so postopali z njim z uljudnostjo, katere dejanski ni zaslužil. Don Diego je obedoval v veliki kabini z Bloodom in tremi častniki, katere si je izbral kapitan: Hagthorpom, Walverstonom in Dykom.
Vsi ti štirje so našli v Don Diegu prijetnega in celo zabavnega tovariša in prijatelsko čustvo napram njemu je še večala njegovo ravnodušnost in pogumna hladnost v nesreči, ki ga je zadela°
Nemogoče je bilo sumiti, da ne igra Don Diego poštene igre. Tudi ni bilo nobenega pametnega razloga, zakaj bi je ne igral. Bi! je tudi skrajno odkritosrčen napram njim. Strogo je obsodil njih na|>ako, ko so jadrali pred vetrom, ko so zapustili Barbados. Pustiti bi morali otok na desno stran ter odpluti ven na Karihejsko morje. Kot pa je stala stvar sedaj, so morali zopet pluti skozi x»toč-je. ee so hoteli priti v Curacao in tega prehoda ni bilo mogoče izvršiti brez vsake nevarnosti. Ob katerikoli točki med otoki :.i lahko zadeli na enakovredno ali celo močnejšo ladjo. Nobene ratl'ke bi ne bilo, če bi bila španska ali angleška in ker je bilo ja kro\u le malo ljudi, bi se nikakor ne mogli boriti in ustavljati.
Da zmanjša to nevarnost kar najbolj mogoče, je obrnil Pen Diego ladji najprvo v južno in nato v zapadno smer. S tem, ua ie vzel pot med otokoma Tobago in Grenada, so prišli varno skozi zono nevarnosti ter prišli v sorazmerno varno Karibejsko morje.
—	Če bo ta veter držal, — jim je povedal onega dne pri večerji, potem ko jim je označil mesto, kje se nahajajo, — bomo dospeli na Curaeao v teku treh dni.	—
Veter se je vzdržal cele tri dni ter drugega dne celo močnejše pihal, a ko je legla na morje tretja noč, niso ie nikjer videli zemlje, fineo Uagas je še vedno jadrala po morju, zastrtem na vseh Straneh od nebeškega svoda. Kapitan Blood je precej vznemirjen omenil to dejstvo Don Diego.
Električna razsvetljava napravi privlačne trgovine.
Električna razvetljava bo napravila vado trgovino bolj privlačno. Dobro razsvetljena trgovina je ponavadi či stejsa. bta£o je bolj vidno razprede-Ijeno. res vtis trgovine je navidez boljši in napreden.
Naša Tun prsten Installment pisarna vam bo z veseljem pomagala sestaviti načrte kako napeljati elektriko v vašo največjo korist za najmanjši denar.
The New \oiJ; Edison Company
*At Your Scry ice
General Offices: Irving Place and 15th Sueet
Podrutnice, kjer se razkazuje in razstavlja eiekiriC-ne priprave za udobnost občinstva.
»o Norfolk St 10 Irving Place
1x4 West 4sd St i$i East 86th St 15 East 125th St
36* East 149th St 555 T remont Ave
daljši bolezni zapustiti ta svet in ravno ko je iuiela stopiti pred oi-iar. Ravno na shod so jo pripe-, ljali iz Trsta med ujeaie domače, i Komu ni solza zaigrala v očeh, ko , je že od daleč videl mrtvaški voz. Na meji raed Nabrežino hi Šem- j pola jem so se zbrali mlad\ stari, | očetje in matere, šolski otroci, na čelu proseška godba, srvirajoe pretresu joče žalostinke. pred krsto duhovščina, a za krsto bratje in sestre z očetom in sorodniki ter zaročenec pokojne v eni skupini^ strti neizmerne žalosti- Ob strani vo-|za je delalo častni špalir šest bolo oblečenih družic pokojne. Mrtvaškemu vozu pa je sledil dolg spre^ vod domačinov in drugih^ ki so s svojo številno udeležbo dokaza'i. ■ kako priljubljena je bila pri vseh I pokojna Valerija. Ves sprevod je 1 bil krasna žalna manifestacija. k kakršne se redko vidijo po deželi 1 in zlasti glede množice ljudstva, i k i je dala na ta način izraza svojemu sočutju za prizadeto družino, j___
.--—j-—.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatorej ^>rosi-(mo rojajke, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance
iz stare domovine,
f *
pišite nam prej za pojasnila, ker j število priseljencev je omejeno.
j FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. T.
j NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom "Clasa Naroda" v državi Ohio naznanja-:mo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ, 'kateri je pooblaščen nabirati na-I ročnina za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikoi mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
; ---
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot y Ame-jrik? najugodneje z ameriškimi I dolarji. Proti predložitvi potrje-i nega potnega lista za. v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega . potnika ne sme presegati $240.
V Italiji in zasedenem ozemlju i pa lahko izplačamo brez izjeme ; vsakemu poljubne zneske v ame-; riških dolarjih.
Ak<o kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo.
Frank Sakser Stat Bank, i 82 Cortlandt St.. New York. N. T.
Kretanje pamikov - Shipping News
Bb
Jugoslavia irredenta.

Poročila sta se
Pia Zoppolato iz Portogruaro in Frane Širea iz Trsta. Smrtna nesreča na cesti med Sv.
Križem in Prosekom.
SSlctni kmet Andrej Tenee je vpregel na dvorišču pred svojo hišo v Sv. Križu št. 148 svojega ko-kja k vozu; nato je skočil na vozilo in pognal žival na cesto, ki pelje na Prosek. Konj je vozil po cesti v vedno enem in istem koraku. V bližini Gabrovice je pa moral nekaj zagledatL Tedaj se je ves »plašen vzpnel na zadnje noge ter se nato v skokih spustil v divji beg. Za vozom, ki se je premetaval od enega do drugega kraja ceste, so se dvigali gosti oblaki prahu. Nesrečni kmet pa ni obupal nad usodo, ni izgubil hladnokrvnosti. Z vsemi močmi je držal srplašeu<) žival nazaj. Stopile so mu potne srage na Čelo; konju so silile bele pene iz gobca. Galopiral je še vedno: sedaj na tem, sedaj na oneim kraju ceste. Kmetu so polagoma opešale moči; povodec ni bil vač tako napet. Konj, bolj prost, je tedaj še hitreje drvel. Nenadoma je bil nesrečni mož vržen z voza. Prišel je pod ko?o. Težko poškodovan je obupno zaklical na pomoč: konj je bežal dalje. Xenceto-va žena je obdelovala tam v bližini polje. Videla je bežečega konja z vezora; nerazločno je zaslišala klicanje. Niti od daleč ni slutila, da je doletela nesreča njenega moža. Vendar ji . je pa nekaj pravilo, naj gre pogledat, kaj se je zgodilo. Šla je. In ko je zagledala na tleh v prahu tistega nesrečnega človeka, ki je vzdihoval ter se ves krvav zvijal od groznih bolečin, se je vrgla nanj in bradko zaplakala. Mož je kmalu izdihnil
Nova jama ▼ Postojni
V zvezi s svetovnoznano postojnsko jamo je bila odkrita te dni nova jama, dolga pol kilometra^. Pri pregledovanju stare jame je jamski upravitelj opazil ozko špranjo, skoči katero se je spustil ▼ globino. Ugotovil je, da ae nekoliko metrov pod povzijem po-
3000 1ZT1SOV
je bilo prodanih z današnjem dnem«
Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega - Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto.
K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi.
Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto.
Cena za Ameriko in Jugoslavijo
40c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York
tt. oktobra:
Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg; fCroonalnd. Cherbourg: Koordaam. Boulogne; Conte Rosso, Genova.
1.	novembra: Paris. Harrow
2.	novembra: America. Genova.
4. novembra:
Olympir. Cherbourg: Laplanr. Cherbourg; Jropesa. Hamburg; Pres ?Fillmore, Br» men.*
7.	novembra:
Mauritania, Cherbourg.
8.	novembra:
France. Havre; Amerca. Bremen.
9.	novembra:
Chicago. Havre; Mongolia. Hamburg. 11 novembra: Homeric, Cherbourg; Argentina, Trst,
14.	novembra*
Aquitanla, Cherbourg.
15.	novembra: Colombo. Genova.
16.	novembra:
Mlnekahda. Hamburg.
CUNARD in ANCHOR CRTE
Nov parnik na olje
SCYTHIA
20.000 ton
25. novembra
Naravnost v Dubrovnik in Trst
Potujte v Jugoslavijo na tem velikem, novem, čudovitem parniku. Kabine s Ž In 4 posteljami, sijajno opremljene za potnike 3. razreda. Posebno posor-nost se posveča ienam in otrokom Jzborna kuhinja In vino brezplačno. TUDI PREKO CHERBOURGA VSAK TOREK NA TREH VELIKANIH
BEBENGARIA	AQUITANIA	MAURETANIA
DASPEJO V JUGOSLAVIJO V 9 PN'F.11. Za ftifkarte ln druge informacije se oglasite pri bližnjem parobrodnem agentu
Rada bi izvedela za svojega brata! MIHAELA LOVRENČlC, podo-mače Kušov iz Dolnjega Zemo-( na pri Ilirski Bistrici. Prosim, če kdo ve, da mi javi njegov naslov. ali naj se pa sam oglasi. —>1 Ivana Vrli, Dolnji Zemon št. 87,' pošta Ilirska Bistrica, Venecia
(Jiulia. Ttalv
(26-28—10)
Kje je JOŽE BRIŠČAK, doma iz Čepna pri Postojni? V Ameriki jo že 20 let in leta 1014 je zadnjic pisal iz Detroit, Mich., kjer je imel naslov: Box 1097 Harn-tranck St Prosim ga, da se javi Ivani Križman, Via Del Pozzo 9/L, Trieste, IlaJy.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
h ~ «-J
Po novi odredbi finančnega mjniKer
>tva v Jugoslaviji Ja bankam tam Mda
prepovedano Izplačevanje čekov alt drt
gih nakazil v tujih valutah. A Ko ton joiljete denar v arnerikanatci veljavi, bo diai potom Čeka ali nakazila, ga banica v JuooalaviJi n« am« Izplačati v do. larjih, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to ie v kronah oziroma dinarjih
H erečl ee Je pri »eetavt omejene odredbe vpostevala potrsba iz teljencev v toliko, da zamoremo za st'ar
ke, ki Imajo potovati v A*nerl!to. «vr.
liti ke vedno IzplaCila v ameriških dolarjih, vandar pa nakazilo n« smo pro.
segati zneska $250.— za vsakega posameznega potnika. Do te avote pa lahke tzplaCamo poljubne zneske. Ameriški denar se Izplača le proti predložitvi potnega Usta v Lradu Jadranska banke v LJubljani all Zagrebu
V AVSTRIJI, ITALIJI In ZASEDENEM OZEMLJU pa ie vedno lahko brez ovir tzvriujemo IzplačMa v amarliklh *•>> •ariHL
Na nakaznici aH meročllnefft Hatu naj bo vidno označeno, da ee Ima Izvršiti Izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki naj se Izplača v ame 'likam denarju, ee nam mora poatatl tudi za poitnlno In druge atroike kakor *tedl •
'Za Izplačilo do • It.— po M centov za Izplačila od • 10.— do • SO.— po t 1.—. za Izplačila, ki preeeoajo znesek * 50.— po f centa od vaakega dolarja al! po 9 2-— od sto.
Denar nam je poelatl najbolje po De-<*#etle Money Order ell pa New v«rfc ■»»"k Draft.
Frank Sakser State Bank
Cr-tlandt St.	New York. N. V
Urenehiine
Hitra služba y Jugoslavijo.
CHICAGO ......
FRANCE ......
PARIS .........
ROCHAMBEAU
. 14 nov. . 15 nov. . 22 nov. ,. 23 nov.
Izborne udobnosti — kabine za dve. štiri In šest oseb, umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Je. dilnica, kadilnica, bara, brivnlca. odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino In pivo brezplačno, godba. ples. Postreinikl govore sle* vensko in arbsko.
Najstarejša kompanlja. k| prevaSa Jugoslovanske potnlks.
Posebni parniškl vlak vzame pot. nike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazeia, kakor hočejo.
Ne vlaku Iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navoalla se oglasite pri lokalnem Trench Line agentu ali v
KOMPANIJSKI PISARNI 19 State 8treet	New York City
Brezplačno.
Kdor nsrotl kako knjiga, priložimo ud knjliieo
"NOVA POSTAVA"
za pooefl rečene delavce ▼ Penn-■ylvanijj
brezplačna, dokler nam nlofs ne poide.
SLOVENIC PUBLISHING CO. New York, N. Y.
ADVERTISE IN »GLAS NARODA".
Praktični
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun j eno t kakor tudi m izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York
idaMKIi
iifii
NAROČNIKOM
1 Po dolgotrajni, liudi krizi se je delavski položaj nekoliko izboljšal.
In če je prerokom verjeti, bo v naslednjih mesecih to izboljšanje napredovalo. . Upoštevajoč slabe razmere, v katerih so živeli naši rojaki posebno v premogovnih okrajih, je šlo uprav-i ništvo "Glas Naroda" v svoji popustljivosti do skrajnih ) meja.
Kot vselej, je bil tudi tekom tega štrajka 44 Glas Naroda" odločno na strani premogarjev. To so morali priznati celo naši največji nasprotniki. In to vedo v polni meri tudi štrajkarji, ki so list čitali ter se z dneva v dan informirali o stanju stavke ter o stališču obeh naspro-^ tujočih se strank.
Vsakega, kdor nam je pisal, da ne more plačati, smo . radevoljno počakali. Takih pa ni bilo par sto, pač pa par tisoč.
Ker se pa sedaj skoro povsod že dela, in ker svojih že > itak velilgh žrtev ne moremo zvečati, uljudno opozarjamo 1 vse, ki so dolžni naročnino, naj jo poravnajo. ; Mi smo v polni meri storili svojo dolžnost- Ker po-znamo značajnost svojih naročnikov, smelo upamo, da jo , bodo tudi oni storili.
i V še večje olajšanje stvari smo rok podaljšali do 15. , novembra. ^ Po petnajstem novembru nam ne bo mogoče - nikogar več čakati z naročnino.
i Zimski večeri se bližajo. S čim se da dogočasje bol.j i pregnati kot z dobrim, zanimivim delavskim listom? • Da bo list obširnejši, po možnosti boljši in še bolj J zanimiv, bo naša prva. skrb in naša sveta dolžnost.
stoju*ke jame nahnja doslej lie-znnna jama. ki glede lepote ne zaostaja za staro.
Smrtna kosa
Pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji v Trstu je umrla Jooipiua Čok v dobi 91. let.
Iz Sempolaja poročajo: V nedeljo U. sept. srno imeli pri nas cerkveni shod sv. Pelagija, obenem j pa tudi pogreb nepozabne nam mladenke Varije Kosinina. Kdo izmed domačih in drugih ni poznal te rdečelivn^ blage mladenke, tip j prave Kračevke, ki je morala po'
KAPITAN BLOOD.
NJEGOVA ODISEJA.
Spisal Rafael Sabatini Za "Glas Naroda" prevel G. P.
18. novembra:
La Savoie, Havr*.	_
21.	novembra:
Berengaria. Cherbourg.
22.	novembra:
Paris. Havre.
23.	novembra:
Rochambeau, Havre.
25. novembra:
Majvstic, Cherbourg; Scythla. Dubrovnik in Trst.
28.	novembra:
Georg Washington. Bremen.
29.	novembra:
Saxonia, Cherbourg: France, Hgvrai 2. decembra:
Olympic. Cherbourg.
4.	decembra:
Aquitania. Cherbourg.
5.	decembra:
President Wilson. Trst.
6.	decembra:
Tuscania. Dubrovnik In Trst.
T. decembra:	,
La Lorraine, Havre; Conte Rosso, Genova.