Št. 6. V Trstu, sabota 22. marcija 1879. Tečaj IV. ,EdinoBtfc iiliajn Twuk<> dmgn in četrto bHbotn v^nki^a meseca in velja za Trst vs>» leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po posti (fK leto w 2 „ 40 ■ » • P"1'1 * 1 » 20 ... čet« • * —» 70 Za oznanila. «akor tu«H za »poslanico" se plačuje ^unavadne tristo pne vr^t«: 5 kr. i*e se tiska 1 krat 7 , „ , „ 9 krat 6 , , , , 3 krat Za veče črk«1 po prostoru. Posamezne številke se dobivajo ro 7 kr v tnbakarnnli v Trstu pri pohti, pod obokom tik Kalistrov. tuš«', iiii Uelvfdern pri g. Dcrtolinn, V okolici: Na Opčinah t loteriji* na Pmseku pri g. Oorjupu, v Karkoli pri k- Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuh, v Nkednji pri Fr. Srtin in M. Magdaleni /g. J. Ježu. Namčnnin in vsa pisma naj Bt pošiljajo uredništvu v Trstu ." Via Ponte nnovo N.° l—1080. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „V edinosti jo »noć*. Okoliški volilci! Zadnjo nedeljo dne 30. t. m. bodo volitve v vseh 6. okrajih za mestni in deželni zbor. Pridite vsi volit na dotično mesto, kakor vam bo oznanjeno, Volite soglasno one može, ktere vam je politično društvo „Edinostu priporočilo in kterih imena smo tu spodaj prinesli. A ko bodo po okolici plakati, ne brigajte se za ona imeifa, ki jih vam priporočajo vaši nasprotniki z sladkimi besedami, da bi vas podjarmili in tlačili na škodo okolice. Ako ima kedo kako drugo ime na listku zapisano, nego ga je „Edinost" nasvetovala, naj ga zbriše in zapiše pravo. Pokažite pri volitvi, da niste hlapci lahonom in zaničevanja vredni, sužnji Garibaldincem. Okoličani, kdor voli svojega sovražnika za zastopnika domovine, ni vreden, da ga nosi domača zemlja. On skruni svojo kri, svoj narod in je izdajalec domovine. Ne dajte se podkupiti za bliščeče novce, pazite na svoje tovariše, da ne postanejo judeževi sluge, kterih čaka od vaših potomcev prokletsvo, da so zavedeni izdali najsvetejše pravice sovražniku. Okoličani! Slovanstvo gleda pazljivim očesom na jadranske obale, pokažite, da ste zvesti stražarji skrajnih mej, vrli Avstrijci in ponosni na svoj narod, kteri hočete braniti pošteno in hrabro v izgled prijateljem in sovražnikom. Naše je cesarstvo, naša zemlja in narod in naši morajo biti poslanci: Za I. okraj Krisanec Anton, posestnik. 79 » r) » II. III. IV. v. VI. X) y> Dejak Anton, junior, veliki posestnik. Nadlišek Štefan. Dr. Loser Ivan, plemeniti, ravnatel, c. k. gimnazije v pokoju. Burgstaller Josip, veliki posestnik. Nabergoj Ivan, posestnik in državni poslanec. Okoličani! to so možje, kteri bodo delati čast okolici in Slovanstvu, stali vedno na braniku materijalnih in narodnih koristi, voliti edini in zložni. V Trstu, dne 22, marcija 1879. Odbor političnega društva „Edinosti". Okoličani! Prihodnjo nedeljo, to je dne 30. t. m. boste zopet volili svoje zastopnike ▼ mestni in deželni zbor, kteri bodo imeli veliko nalogo, branitiokoliš ke in narodne pravice. Dosedanji poslanci razen enega v 1. okraja, g. Strudthoffa, kterega je izvolila plačana stranka, ki je bil naš nasprotnik, potezali so se možato za okoliške in narodne interese, nasprotnik pa je škodoval vselej, ker je glasoval z našimi najhujšimi nasprotniki, ki hočejo nas polaščiti in pripraviti za „Ita-lio irredento*. Brezvestno gospodarstvo razpuščenega mestnega in deželnega zbora in protiavstri-jsko očito postopanje večine, naj bo vsace-mu v spomin, da se je nakopičilo toliko dolga, da ga bodeta Trst in okolica teško plačala kajti, rabili so se krvavi okoliški žulji za stvari, ktere vsak potrato imenuje. Da je labonska stranka na slabem glasu, kaže uže to, da vselej za volitve mnogo denarja potrasi, kupuje glasove, plačuje agitatorje in obeča celo po okolici zlate gradove. Okoličani pazite, komu zaupate svoje zadeve in potrebe, nasprotnik se ne bode menil za vas, le oni, kteri ljubij narod, gotovo bo ljubil vas in bo vestno vaše pravice zahteval in vi ga boste spoštovali. Pazite na dan volitve, ako bi magistratovi be-riči volilce vkup vlačili in jih z vozi dova-želi, to morate tekoj zabraniti, ker beriči in vradniki se ne smejo vtikati v volitve. Ker bodete kaj tacega videli, naznanite precej vladnemu komisarju, ki bode pri vo, litrah, da prepove tako postopanje in se pritoži predsedniku knmisije. Pazite, da boste imena poslancev prav pisali, kakor so pisana v volilni knjigi; a-ko ima kedo kako drugo ime zapisano, naj ga izhriše in zapiše sam ali si da po prijatelju zapisati ime domačega kandidata. — Opozoriti moramo vse rodoljube, naj pazijo na dvomljive in nevedne volilce in jih poživljajo k volitvi ter jim vpisujejo na glasovnice pravo ime i. t. d. Na dan volitve mora vsak pravi rodoljub paziti na volilce, s čem občujejo, kam jih kedo poziva, vedno mora takim za hrbtom biti, opominjati jih in nasprotnikom o-timati. Ako zapazi kedo, da se plača glas ali da se za vino plačuje, precej mu je treba prič iskati, da se volitve, ako bi se za narodno stran slabo izvršile, ovržejo. O-količani, pokažite zdaj, ko gleda slovanski svet na vas, da ste vredni biti imenovani prednja straža Slovenije iu Avstrije, da ste spoštovanja vredni. ----- Naloga Avstrije na Adriji. Človek se uči, dokler živi, to je stara prislovica in vselej ga skušnje modre, posebno ako imajo slabe nasledke. Vsaka šola je draga, za uk je treba trositi denar in marsiktero muko prebiti; le oni, ki se je v tej šoli izšolal, postane dober gospodar in previden računar. Ta članek je namenjen tržuškim volitvam. ktere so morda najvažniše v državi in ki slikojo s živimi barvami zanemasarjenje državnega aparata pred leti, ko se je vko-reninilo strupeno lahonstvo pod zaščitom državnih organov. Od desetih let sem je imela vlada polno tvarine, ktera bi jo bila morala izmodriti, toda po stari navadi je grešila s tem naj več, da je zanemarjala sluvanski element, ki je vedno zvest dinastiji Lahonstvo drzno dviga vršičke, kore-nike so močno zasajene, da jih državno kopalo ne iztrebi, ako jih slovanski element ne vdoši. Vedno se je podpirala laška stranka, na Slovence se ni ozira jemalo, bili so vladi, bog ve iz kakega vzroka, zoperni, menda najholj zato, ker so Slovani. — Bo di si v uradu, ali katerej koli državnej službi, mauež je imel vsak, kterega je rodila slovenska mati, ako ni sovražil lastne krvi, lastnega naroda. Da se ta greh od vladnih organov še danes skoro povsod, posebno na Kranjskem, Štirskem in Koroškem, brezobzirno nadaljuje, to je žalostna resnica. Dokazov je na tisoče in ako bi kedaj kak statist hotel posebno knjigo o tem napisati, moral bi jej dati ime : „Slovenci na mučeniškej klopi". Da je Trst razvpito la-honsko gnezdo, kedo je to zakrivil ? nesrečni vladni organi, kteri so z mrežo na polji po žitu ribe lovili, po drugem kraji pa so jim volkovi uhajali. Danes nastavlja vlada skrbno m~eže v drugi kraj v studeno vodo in še ni prišla do pravega sredstva, to uči vlado skrivna družba „Italia irredenta", ki nikdar ne kaže najmanjše demostracije proti Slovanom in to je kazalo, namigljaj, da le Slovanstvo more zatreti, ako ga vlada podpira, vse skrivne nakane škodljive stranke ta in onkraj meje. liazkosan je naš narod v pet delov, v vsakej deželi se dela z našim narodom drugače; kakor lečniki mrzlico zdravijo pri vsacem bolniku drugače, enako delajo državni ko lovodji po raznih deželah z našim ubogim razkosanim a čilim narodi-čem, In ako ravno se na Tržaškem z Slovenci pravičniše postopa, vendar to ne zadovoljuje narodu, ker je narod edin, enih misli in enega čuta, in niso posamezni oddelki zadovoljni, ako se enemu vlada do-brika, mej tem pa zatira po svoje sistemi druge oddelke. Vsi trpeti, ali vsi svobodo vživati, to je zdravega naroda geslo, s kte-rim doseže gotovo svoj cil pri vseh zaprekah iu ovirah. Uže večkrat smo na tem mestu izrekli to, danes ponavljamo, naj nase besede najdejo v vladnih krogih posluh in resen prev-darek, da si Avstrija le takrat zagotovi južne meje, kadar ustreže slovenskega naroda želji, ktero je izrekel tisoč in tisoč krat pod milim nebom, da nam da „zedin-jeno Slovenijo", ktera bo močen nasip na euguter imponirala Italiji, kajiti to bi bila y4 m druga „Crnagora" v Avstriji. Volitve bi i-mele drug obraz in gotovo je, da ne bi pokale petarde po Trstu, ampak vladala bi zadovoljnost in napredek ▼ trgovini bi od leta do leta zdatno pospeševal državno blagostanje. To je prihodnja naloga Avstrije na Adriji, vse drugo je le potrata časa, sebi v škodo, nevarnemu sosedu v korist, slovenskemu narodu huda skušnja plemenitj zvestobe, ki jo rod za rodom goji da svojega vladarja. — Predrugačiti se mora mnogo v Trstu, radikalni pripomočki se morajo rabiti, naj se da našemu narodu, kar je njegovega ; ne zahtevamo, da bi se nam posrbne milosti delile, „enakopravnost*4 naj bode resnica, naj se opusti dvojna mera, vsem enako, in naše želje bodo spolnjene. Naj se slavna vlada poduči pri izidu sedanjih volitev ; doslej se je brezobzirno ravnalo, odslej naj se ravna pravično. Osoda, ki goni časa kolo, osreči naš narod, prinese mu svobodo, da se razvije, in omika. Osoda, bodi mila mali vejici slovanskega debla, donašaj mu soka za plod. — Ljudski glas je božji glas, to naj vlada prevdari, da izvrši prihodnjo nalogo na o-balih sinje Adrije, kjer zvesti Slovenec krepko na prednjej straži dvigajo prapor za narod in cesarja. --- -š^m&S&V*^- Ustna izročila o mestu Trstu. Načrtal J. dr. Loser, prevel A. V. (Daljo in Konec), Izročilo je tudi to, da je bil kraj, kjer so ti svetniki bili mučeni in kjer so umirali, na sedanjem „lipskem trgu" (Piazza Lipsia). Tam blizu je bila tudi cerkev „sv. mučenikov", katero so v sedanjem stoletji podrli. V tej cerkvi so se dolgo hranili sveti ostanki verskih junakov. Izročilo je dalje tudi, da so imeli prvi tržaški kristijani svoja shajališča tam, kjer je bila hiša svetnic Evfemije in Tekle, to je blizu tam, kjer se je pozneje postavila cerkev „sv. Marije Velike" (S. Maria Mag -giore). Trdijo nekateri, da je bila prva tržaška stolna cerkev postavljena prav tam, kjer je bila hiša onih dveh ss. devic. Na tem mestu je pozneje bila cerkev „sv. Silvestra", katero so pred sto leti katoliki Helvetikom prodali. J, Helcbarda*) mestni grb. Eden izmej proprej imenovanih svetnikov (ki pa nij v Trstu umrl) je bil Sergij, vojaški tribun. Pobožno izročilo pravi, da je Sergij, ko je odpotoval na vzhodnje dežele, zagotovil svojim prijateljem, dati jim kako znamenje, ako umre za vero, in da je na dan njegovega mučenja v Armeniji padla njegova hele-barda s podnebja v Trst To helebardo so s pobožnostjo pobrali in shranili in postala je potem mestni grb. 4. Od s v. trupel, ki so bila iz , Trsta v Grad prenesena. Starodavna tradicija pripoveduje, da so v nekdanji cerkvi „sv. mu- * Helebarda lojna sekiia, ki na obe strani reže. Cenikov" (ss. Martiri), ki je bila precej nad znožjem grička pri lipskem trgu, počivale kosti mnogih vernih mučenikov in med temi tudi one mestnih patronov. Ta trnpla so bila potem prenesena v baziliko sv. Justa, kar je po dokumentih dokazano. Toda, neko izročilo, izvirajoče od tega, ker so 1. 1859. v stolni cerkvi v al-tarji sv. Lazarja našli neko tenko svinčeno pločico, hoče, da se je 1. 568. ko so se Longobardi tem krajem bližali, oglejski patrijarh Paolino preselil v Grad. Ta patrijarh je baje po duhovnu Germinijanu ukazal prinesti iz Trsta telesa 42. |sv. mučenikov, da bi ž njimi obogatil baziliko v Gradu. Zgoraj omenjena svinčena pločica priča, da so bili ne le zarad strahu pred vojsko, temuč tudi pred človeško lakomnostjo ostanki sv. Zenona, sv. Justine in Še nečega tretjega svetnika skrivaj vzeti iz velikega altarja cerkve „sv. mučenikov", in shranjeni v stolni cerkvi. Ta dogodba je dovoljna padlaga izročilu o prenesenju onih 42 mučenikov po patrijarhovi zapovedi. Napis, ki se nahaja v cerkvi sv. Ivana de vinskega, omenja nekega Germana, kateri je iz strahu pred „Ungari* tam skril več trupel svetnikov. „Ta trapla", pravi napis, so našli še le 500 in morda še več let pozneje, o času patrijarha VoUorika", to je proti koncu XI. stoletja. Oni napis se najbrže nanaša na ttupla naših svetnikov, skrita po zmagali, voljenih je vseh dvanajst od njih nasvetovanih mož, vendar z manjšo večino, nego je bilo to pri zadnjih volitvah. Oddalo se jo 866 glasovnic in izvoljeni so bili z 567 do 826 glasovi. Ker se nobena si ranka nij progrcsovcem nasproti postavila, zato se nij čuditi tace-mu izidu. Po tej volitvi soditi utegnejo pro-gresovci v druzih razredih, vzlasti v tretjem i prvem propasti, ako se to zgodi, potem zgubd v Italijo škileči poslanci večino, ker je uže zdaj gotovo, da bodo okoličani v vseh okrajih narodnjake volili, v nekaterih skoraj soglasno ; s tem dade tijajen izgled drugim Slovencem, svoje ime pa oslavijo pred svetom. Pozor volilci. Progresova stranka dela zase neumorno, ko drugi spe. Na stopnicah počene kaiibe si. magistrata stoji la-honski cvet, ter volilcem iz rok jemlje glasovnice in jih zamenja z drugimi, na kterih so uže vpisana imena progresove stranke, posebno se o tem odlikuje direktor pro-dajalriicc porcelana g. Pelisa zraven kavane „Stella polare". Zajeill 1 milijon f> krat sto tisoč goldinarjev, kterega vzame na posodo ttžasko mestno svetovalstvo, dobil je najvišje potr-jenje. Ta zajem je najboljše dokaz, kako brezvestno in lahkomišljcno je gospodarila la-honska stranka, ker je zapravila toliko denarja ubogih davkoplačevalcev in siromaških okoličanov, kterih krvavi žulji so se rabili za strankarske namene. S tem polu-drugim milijonom se še le poravnajo stare kljuke ; ako hoče potem mestno svetovalstvo dobro gospodariti, inora vzeti zopet toliko na posodo, da pokrije druge dolgove. Tu imate izgled, volilci v Tr stu in okolici, zdaj ob času volitev, da izvolite može, ki bodo znali vestno in umno gospodariti. Lalionska stranka ni za nas, ona škili v Italijo in vo-šimo jei srečno pot, ako svoja kopita onkraj Adrije odnese. Vojaftka stava se prične letos na Primorskem 1. aprila in bode trajala dva meseca ter se porodoma vršila v vseh sodniških okrajih. — Pri tej priliki moramo omeniti, da je dotična postava še jako noalo znana po kmetih in da se zarad tega gode ljudem dostikrat velike krivice, in da nepošteni pisači to nevednost rabijo ter kmete neusmiljeno odirajo, češ, da jim bodo sina oprostili vojaštva. — Iies je, vojačtvo je ljudem huda nadloga, ali potrebno je, ker brez dot rega vojaštva bi pohlepni sosedje našo državo na ko9e raztrgali. Postava je ostra, vendar po jemlje ozir na posebne rodovinske in druge državljanske razmere ter dopušča, da se mladeniči vojaštva popolnem oproste, ali da se ne kličejo v dejansko službo, dovoljuje tudi druge olajšave v posebnih razmerah. Da bi se odpravile krivice in sleparije, ki se gode, izdal je nek c. k. častnik na-tanjčen in lehko razumljiv poduk o tej stvari v nemškem, laškem, slovenskem in hrvaškem jeziku. Slovenska knjiga, ki se tiska v Lloydovej tiskamici, pride prihodnji teden na svitlo. Živo jo priporočamo vzlasti Županijskim uredom ; naj bi županijski tajniki natanjko se seznanili s to knjigo, da bodo potem lehko srenjčane podučevali, delali jim za primerno plačilo potrebne prošnje in druge vloge ter jih tako varovali k'ivice in sleparij, katere delajo mej ljudstvom bahaški brezvestni pisači. Izda-telj te knjige, ki je uže mnogo let v naborni komisiji, tedaj izveden gospod, nam je o t-j stvari razodel neznanske goljufije; v pregovoru pravi on: „Dolgoletna skušnja me je urila *poznavati škodo, katero trpe ro-dovine, ker premalo poznajo postavo. Mej tem, ko tega postava opravičuje, da ostane doma, Ker svoje, žiri in je glava rodovini, pa se zarad nepoznan ja postave vendar n vojake vzame, 9kuša drug po ovinki to doseči, kar je nasprotno jasnim besedam brambene postave. Da se to stanje zboljša, zato sem to pisalu itd. Župani in županijski tajniki, priskrbite si tedaj omenjeno knjigo, seznanite se ž njo in lahko boste mnogo koristili srenj-čanom. G. k. okrajna glavarstva vam jo lehko preskrbe. Slovensko literarno đru&tvo 11a Dlliiaji. Te dni so osnovali slovenski dijaki na Dunaji n? vo društvo, kateremu je namen: „gojiti slovensko slovstvo in se vaditi vednosti in umetnosti v društvenih zborih. Društvo bo tedaj samo sebi šola, v kateri &e bodo udje urili in p/ipravljali za delovanje na slovstvenem polji. V v.jeh podjetjih vodijo društvenike samo taki vzori, kateri edino koristijo po njih prepričanji slovenskemu narodu. Lepe besede pesnikove: „Sveto služimo sveti domovini", bodo dri štvu vedvo pred očmi. Društvo zboruje na mesec dvakrat, oziroma na potrebe trikrat ali štirikrat. Na vsakem zboru mora biti na dnevnem redu beri'o ali pogovor o kakoršni koli prikazni na polji vednosti in umetnosti. Ker je društvu za razne namene potreba gmotne podpore, vabi drago rojake, da gn podpirajo ko ustanovniki in podporniki. Ustanovnik je vsakedo, kedor podari društvu deset gold. Podporniki plačujejo dva gold. na leto". Mlademu društvu na čelu so naslednji gospodje: Predsednik: Anton Terstenjak. Podpredsednik: Josip Ilubad. Tajnika: France Podgornik, Karlo Strekelj. Odbornik: Janez Subic. blagajnik: Matevž Su-hafc. Knjižničar i Davorin Hostnik. — Svoj sedež ima društvo na Dunaji, III. Schtit-zengasse '24. „Edinost* se popolnoma zlaga z načeli važnegu društva za slovenski narod. Literatura je temelj omiki vsacega naroda, mi pa smo sedaj le borno imeli. Poživljamo vse pisatelje naj pristopijo ko delavni udje v društvo, da delajo za prospeh domovine, da podajajo narodu zdrave dušne hrane, da se mladež nasrka domačih proizvodov, ljubezni do naroda. Poživljamo vse premožue Slovence, naj podpirajo materijalno to blago društvo, oni ki niso zmožni duševno pomagati, naj koristijo materijalno, sezite v žep in položite svoj obolus na altar domovine. Mladi mu društvu pa želimo krepek razvoj v slogi in edinosti. Mrtvo dete moškega spola se je našlo v veži neke hiše v cunjah zavito ; zdravniki so izrekli, da ima okoli 7 dni. Policija išče nečloveške matere. V morje sta pala dva mlada učenca, ki sta skakala ob bregu morja igrajoč se. Nakopičilo se je polno ljudstva, a noben ni imel srčnosti, da bi skočil bil v mrzlo ko-pelj, dokler ni rek ognjegasec po naključbi tija prišel, in z velikim trudom otel smrti oba dečka. Nova slovenska knjiga je: „ Zemljepisna začetnica". V Ljubljani 1879. Založil in natisnil J. R. Milic. To knjižico izdaje „slovensko učiteljsko društvo". — Leta 18G8. in 1869. namreč je prinašal „Učiteljski Tovariš" uvod v zemlje-pisje — popularno v dvogovoru — spisan; govorjenje je bilo tudi o Koroškem in Kranjskem, njiju gora in voda, obrtnosti in trgovstvu. Oče in Janezek sta prišla leta 1870. tudi na Štajersko, a tam sta se ustavila, t. j. p ričeto delo se nij nadaljevalo. — Založništvo ima na razpolaganje še nekaj ponatisov teh razprav, ki bi morda učiteljem pri razlaganji zemljepisja koristile ali sploh v zabavo služile. Šolsko knjiga ti pogovori nijso, — pravi „Tov." — naj služijo le toliko časa, dokler kdo kaj boljšega ne sestavi; tudi statistične date so zastarele, a kdor išče poduka v tej knjižici, ga bodel našel toliko, kakor da bi prebral debele knjige. „Začetnica" obsega 13 pol v 8° na 194 straneh. Udje slov. učit. društva dobivajo knjigo zastonj, ako se oglasijo zanjo ; dobivala se pa tudi bode pri uredništvu „Učit. Tov." za 20 soldov. Gosp. udom „81. Matice". Na svitlo so prišle knjige „SI. Matice", čestiti udje naj blagovolijo poslati ponje na dogano št. 7; dobivajo se vsak dan od 8. do 12. dopoludne in popoludne od 2. do 6. Opomniti moram, da mi je jako tesko v redu imeti imenik, ker malo kdo po knjige pride, doslej sem jih moral po najetem človeku okrog pošiljati. Kar se pa letnine tiče, prošeniso vsi, naj jo poravnajo, ker drugače ne mora iti dalje. Jaz imam uže brez tega preobilo narodnih poslov. J. Dolinar, poverjenik. Za veliki teden! Obrednik za cerkvenike ali natanjčen poduk za vse cerkvene služabnike dobiva se v platno vezan po 30 kr. v Ljubljani pri M, Gerberju, v Celju pri J. Schmidt-u, bukvovezu. Lastnik, izdntelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Llojd«. t