PRIMORSKI dnevnik i® /»Cel uhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n»d Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17 septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-**• od 18. septembra 1344 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. "taja 1945 pa v osvoboje-Trstu, kjer je izftla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi. Minister za dežele Vizzini predložil včeraj vladne »popravke« Vlada namerava dejansko izvotliti zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti v Italiji BOJAN BREZIGAR RIM — Vlada je s sekiro zamahni- i P» osnutku zakona za zaščito jezi- kovnih skupnosti v Italiji, ki ga je Po dolgi in poglobljeni razpravi ob koncu julija odobril ožji odbor ko-^sije za ustavna vprašanja v poslanski zbornici. Drugega izraza nam-f60 ni mogoče uporabiti za »poprav-ki jih je včeraj minister za dežele Vizzini predložil na zasedanju komisije, besedo »popravki« smo za-Pisali med narekovajem, ker je Viz-dejansko predložil povsem novo desedilo, tako da je od prejšnjega o-dutka ostal en sam člen. Osnutek, kot znano, ne zadeva treh arodrnh manjšin v Italiji, to je Slo-encev, Nemcev in Francozov, am-Pak devet narodnosti, oziroma jezi-iiiT'h** 1- topnosti ali manjšin, kot J n hočemo pač imenovati in sicer : Alk ane’ Sardince, KatEilonce, Grke, ^ ib ance, Hrvate, Ladince, Okcitance n Rome. Tu ni torej nobene zmeš-jave z raznimi deželnimi kulturami, so še seveda vprašanje zase, 'Ji naslovniki tega določila jasno Predeljeni Ln to je tudi edini člen PrvQtnega besedila, h kateremu vla-l ® 'd imela ugovorov, oziroma če ™>cemo biti natančni, h kateremu 1Zzir|i ni predložil popravkov. Mi- nister za dežele je namreč na včerajšnji seji komisije dejal, da vlada iz občutljivosti in spoštovanja do komisije ni predložila popravka k prvemu členu, poudaril pa je, da je že pred časom obrazložil stališče, da ne gre za narodne manjšine in da se torej v zakonu ni mogoče sklicevati na ustavna določila o zaščiti manjšin. Vsekakor je prepustil komisiji nalogo, da se v bodoče ukvarja s točno definicijo, sicer pa je vlada v nadaljevanju svojih »popravkov« dosledno uporabljala izbrano besedišče, to je izraze »zainteresirano prebivalstvo«, »krajevne govorice«, itd. Pravi popravki se torej začnejo pri drugem členu, ki je v prvotni zamisli predvideval dokaj enostaven postopek za uveljavitev pravic, ki jih določa zakon: v okviru nekega predhodno določenega območja so volivci sprožili postopek in občinski svet je sprejel ustrezni sklep, ki je bil dokončen. Vizzini jev popravek predvideva štiristopenjski postopek : dežela mora sprejeti ustrezni zakon, 25 odstotkov volivcev v občini mora vložiti prošnjo na občinsko upravo, občinski svet mora sprejeti ustrezni sklep in nato mora deželni svet ta sklep uzakoniti. Kar v bistvu pomeni, da zakon, ki z zahtevo po 25-odstotnem odzivu volivcev dejansko osvaja načelo preštevanja, v praksi še dolga leta ne bi bil izvedljiv, če bi ga glede na zapletenost postopka lahko sploh kje izvajali. Naslednja dva člena zadevata šolstvo. Tu prihaja do izraza ena bistvenih značilnosti teh »popravkov«, da namreč skoraj za vse pooblaščajo druge organe, ne določajo pa nobenih rokov za izvedbo. Vizzinijev predlog omogoča pouk jezika (na osnovi programov in z urniki, ki jih mora izdelati ministrstvo za šolstvo, upoštevajoč kriterij postopnosti (?) v zvezi z razpoložljivostmi NADALJEVANJE NA 2. STRANI Večina komaj premostila »afero Cirillo« RIM — Z 289 povoljnimi in 277 nasprotnimi glasovi je poslanska zbornica včeraj odobrila resolucijo vladnih strank o primeru Cirillo. Vladni dokument je potemtakem rešilo le prav pičlo število glasov: bilo jih je le pet več, kot je določal volilni minimum. Glasovanja, so se udeležile vse skupine razen radikalcev. Opozicija je bila predložila še druge zadevne resolucije, vendar so bile vse zavrnjene, socialdemokrati pa so svojo umaknili. Z 297 nasprotnimi in 260 povoljnimi glasovi je bil zavrnjen tudi tisti del predloga radikalcev, ki govori o parlamentarni preiskavi te zadeve ter o vseh vidikih, ki jih je nakazalo poročilo odbora za varnostne službe. Za ta predlog so glasovali tudi komu- nisti. Izid včerajšnjega glasovanja je kajpada razgrel duhove in sprožil ostre besedne spopade, predvsem med komunisti in radikalci. Komunisti so radikalcem očitali sodelovanje z vlado, slednji pa so se branili meneč, da s svojo odsotnostjo nikakor niso vplivali na izid glasovanja. Zadeva Cirillo se vleče že več let: Cirilla, deželnega odbornika KD v Kampaniji, so ugrabile Rdeče brigade ter ga pozneje izpustile na posredovanje vojaških obveščevalnih služb, ki jih je iz varnega zaledja menda vodila KD. Vladna opozicija (KPI) odtlej vztrajno obtožuje KD nečastnih zvez z RB in kamoro. Čedalje več napovedi o ukinitvi pologa v SFRJ BEOGRAD — Vendarle je napočil trenutek, ki so ga številni Jugoslovani težko pričakovali: pojavile so se izjave najodgovornejših predstavnikov politike in vlade, ki napovedujejo konec neslavnega depozita. Za zdaj so izjave še previdne in zgovorne bolj med vrsticami, vendar je tudi to že nekaj. Tako je na nedavnem pogovoru z ljubljanskimi gospodarstveniki podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Japez Zemljarič priznal, da ne vidi več razlogov, ki bi utemeljevali podaljšanje pologa, na Gorjupovih dnevih pa je nekaj podobnega izjavila tudi predsednica ZIS Milka Planinc. Tako včerajšnja razprava zveznega ministra za zunanjo trgovino Milenka Bojaniča že ni bila več »senzacija«: napovedal je popuščanje nekaterih restriktivnih ukrepov, med drugim tudi tistega, ki je omejeval potovanja v tujino. Poleg tega je omenil tudi, da zvezna vlada pripravlja spremembo predpisov, ki zdaj onemogočajo uvoz osebnih računalnikov ter da bodo povečali vrednost, do katere lahko državljani uvažajo blago. Bojanič je to povedal na posvetovanju pravnikov carinarnic ob 40letnici ustanovitve carinske službe, (dd) A« nedeljskem shodu v Trebčah Table bomo postavili sami! mat‘*jsko združenje vzhodnokraških vasi bo v nedeljo na protestnem lak >U' v frebčah simbolično postavilo dvojezični tabli pred vhodoma v vas in ,nanifIZf2r'®.il'*<>’ (*a je proti vsakršnemu omejevanju narodnostnih pravic. Na estacijo, ki bo ob 11. uri, so vabljeni vsi Slovenci in vsi demokrati NA 5. STRANI Danes poskus kompromisa v večini glede davkov Poslanska zbornica odobrila finančni zakon za leto 1985 RIM — Poslanska zbornica je sinoči v predvidenem roku odobrila finančni zakon k državnemu proračunu za leto 1985 in sicer z 293 glasovi petstran-karske koalicije proti 256 glasovom opozicije. Danes in jutri bo že začela razpravo o proračunskem dokumentu, nakar bosta oba akta romala v senat, kjer ju bodo morale obravnavati pristojne komisije in nato skupščina, ki ju mora odobriti pred koncem leta. Predvideni pri manjkljaj ostaja v mejah predvidenih 96.300 milijard lir, Sporna točka doklade RIM — Čeprav je za uradni sklep pristojen izvršni odbor, ki se bo sestal danes, je vodstvo Confindustrie že odločilo, da ne bo izplačalo druge točke draginjske doklade, ki izhaja iz zaostalih decimalk, in to kljub včerajšnjemu ponovnemu pozivu ministra za delo De Michelisa. Enako odločitev je sprejela združenje gradbenikov. Obe točki pa bodo izplačali trgovci, pa čeprav »pogojno« (Confcommercio) in po vsem sodeč tudi državna podjetja, d asi še ni uradnega sklepa. Veleposestniki se sicer nagibajo k enakemu zadržanju kot zasebni industrije!, zdi se pa, da bi bili radi za posrednike, da se ne bi skrajno zaostril spor s sindikati. s poviškom 1.300 milijard, ki izhaja iz včeraj odobrenih 500 milijard več za pomoč lačnim v svetu in 800 milijard več, ki so jih dodelili za izboljšanje pokojnin. Pred glasovanjem o finančnem zakonu je vlada sprejela, a le kot priporočilo, resolucijo KPI, ki je zahtevala, naj država in državna podjetja izplačajo z novembrom obe točki draginjske doklade, in resolucijo PSI, ki predlaga obdavčenje državnih zadolžnic. Mimo parlamentarne dejavnosti je včerajšnji politični dan označevala vrsta srečanj med voditelji vladne večine v poskusu, da bi izgladili ostre spore glede Vi-sentinijevih predlogov davčne reforme. Kot vse kaže pa ostaja finančni minister neomajen glede bistvenih točk svojega paketa o vernejšem ugotavljanju dohodkov neodvisnih delavcev, pri čemer ga je včeraj odločno podprla njegova stranka. Socialdemokrati pa vztrajajo na omiljenju ukrepov ali vsaj na njihovem postopnem izvajanju, da bi si večina ne zapravila glasov trgovcev, obrtnikov in prostih poklicev. Spet je torej na predsedniku vlade Craxiju, da skuša urediti vrste svoje koalicije. Že zgodaj zjutraj se bo zato danes sestal najprej v ožjem krogu s finančnimi ministri, da še enkrat preučijo morebitne »tehnične« popravke, nakar naj bi odločitev prišla od srečanja, ki ga bosta imela Craxi in Visentini z načelniki parlamentarnih skupin 5 vladnih strank na sedežu senata. Prvi zvezek zbornika »Est Europa« posvečen prof. Martinu Jcvnikarju »Miscellanea slovenica« o naši problematiki dne , i .— Na videmski univerzi so včeraj popol- Vse’ de' udeležbi kulturnikov iz Furlanije ter iz zborni/?6 e 1,1 tuNovi Matajur« MED NABREŽINO IN BUJAMI Pogovor o varstvu narave TRST — V okviru sodelovanja med občinama Devin - Nabrežina in Buje v SR Hrvatski je bila prejšnji teden na sedežu turistične ustanove v Umagu sklicana o-krogla miza o obširnem in perečem problemu zaščite okolja. Razpravo sta s svojim posegom začela tajnik Zveze socialistov Buje Veljko Ivančič in odbornik za okolje in turizem na devinsko-nabrežinski občini Marino Vocci, za njima pa so se oglasili še Roberto Bovo iz urada za urbanistiko na devinsko - nabrežinski občini, prof. Giuliano Orel iz Laboratorija za morsko biologijo na tržaški univerzi ter številni izvedenci iz bujske občine. Govorniki so obravnavali različne teme: zaščito gozdov pred požari, načrtovanje zaščite okolja na obalnem področju, onesnaževanje in zakonske norme o higieni in zdravstvu, turizem in zaščito okolja ter vlogo človeka Sledila je razprava o sorodnih problemih v obeh občinah, s posebnim poudarkom na pravilni in popolni valorizaciji prostora glede na njune naravne značilnosti in na potrebo po tesnem in konkretnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo glede zaščite in čiščenja morskih voda na severnem Jadranu. Pri tem sta prof Orel ter inž. Brežnik opozorila na ugodne gospodarske obete, ki jih zagotavlja dotok poletnih turistov, željnih čistega morja. TRBIŽ — Tukajšnji semenj obišče vsak dan na stotine avstrijskih turistov, poleti privablja še zahodnonem-ške letoviščar je, a številni so tudi gostje iz Slovenije. Kupčije ob dobri stoterici prodajnih stojnic so zajetne, toda kioski so iz lesa in deloma pločevine, kar pomeni, da niso vami pred požarom. Občinski svet je zato z ustreznim sklepom odredil, da je treba stojnice nadomestiti z novimi iz železa. Večina branjencev jih je že naročila, kakih petnajst pa tega noče in so vložili priziv na deželno upravno razsodišče. Trbiški župan jih je opozoril, da jih bo dal odgnati, če se ne bodo pokorili sklepu občinske skupščine. Delavci pri žičnicah na Nevejskem sedlu ne prejemajo plač VIDEM — Kakšna bo usoda žičnic naše dežele v tej zimi, tega danes ne more nihče predvidevati. Njihovi «stniki že nekaj časa trkajo na vsemogoča vrata, da bi jim pomagali. . prihodkov, ki jih plačujejo smukanji, ne morejo več živeti. Od tod odi spoznanje (ki je še daleč od tesa, da bi ga vsi osvojili, predvsem Pa po njem živeli), da je potrebno ziuiice poslovno povezati s hoteli in gostinskimi obrati. Računica namreč govori, da so vse te dejavnosti usodno med seboj povezane in da bodo v aostrenih gospodarskih razmerah, ko m več dovolj denarja za dolge družin-' 0 zimske počitnice, ampak kvečje-u za kakšno nedeljsko smuko (žič-* valuje jo ob sobotah in nede-^an) eni in drugi preživeli le v tes-delo me?obojnem razumevanju in so- ^Kaj se dogaja v družbah, ki so last-vc<: vlečnic, pojasnjuje najnovejša sv - °a klavci družbe Nevea, ki ima že°J° naPrave na Nevejskem sedlu, riji nekaj mesecev niso prejeli osebno f j"°dkov. Vest je spravila v jav-eih .cina svetovalka Furlanskega Pappini jeva, ki je vprašala čiv,611** °dbor' naj ji posreduje poro-o položaju te družbe in ji hkrati e’ ce namerava deželna uprava wsredovati, da bi zavarovala delovna la v tej družbi zaposlenih oseb. Čedadu 80 zasledili vidro — No prisotnost vidre v neril FurlanUi Julijski krajini bi do raJ'T ne. -stavil noben ljubitelj na na„‘jfc? kaj ve o plašnih življenjskih so „ ,a!1. ,te9a sesalca. Zdi pa se, da taiurm'Zmi Čedada, v predgorju Ma-redk]a’-n^tdi na sledove te že prav šti,a G Zlvali: Našli so jih člani dru-Italia0 zcjščito vider »Gruppo lontra Podnr \i pa vodi Fabio Cassola, RuRjenskega združenja je _ ‘ lrideset društvenih članov se vider mre<-' podalo za sledovi zadnjih niso /~,a,. razen Pri Čedadu drugod v jK'pw - usPeba.. Pobuda se uokvirja in ip,„ ,Vn* načrt za zaščito rečnih Vse . . okolišev, kjer prebivajo nje hZ? , primerki te živali. Na naletpv . inbitelji narave le redkokje rad ,or Pa bi to »vodno kuno« ra. Tu ’ obišče Plitvička jeze- ni dr,,. ]e, trušč sodobnega sveta še dosegel. PpOREč■ V.Poreeu -“^.ii^nsko-jugoslovanske šotni mjana. Na sestanku boe Panie P^d^vniki ministrov z stroma kfOVino obeh držav z Na cjamčem in Caprio na zadnjem sestanku v Trstu 613 udeležilo kakšnih 500 ITALIJANSKA liro NEMŠKA ‘marka IRSKI funt ANGLEŠKI funt FRANCOSKI frank DANSKA krona LUKSEMBURŠKI frank HOLANDSKI florint GRŠKA drahma BELOUŠKI frank GTE ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI Naložba vezana na evropsko denarno enoto CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Cur-rency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Oproščeni so vsakršnega sedanjega in bodočega davka, vključno davka na dediščino. Letni doprinos v ECU znaša 10,50%, -------------- doba trajanja 8 let: Obresti in kapital CTE so izraže- VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI OKENCIH GLAVNIH BANK. ni v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU na dan izplačila. Razpoložljivi so v znesku od 1.000 ECU dalje (kar odgovarja 1.385.000 lir ca.) po ceni, ki odgovarja nominalni vrednosti. CTE so vezani na trdno denarno enoto: ECU, torej zavarovani pred izgubo vrednosti naše valute. ---»----------CTE bodo kotira/ni na vseh italijanskih borzah, kar bo omogočalo lažjo vnovči j ivost v primeru potrebe. PONUDBA VELJA od 22. do 29. novembra CTE EVROPSKA NALOŽBA OPROŠČENA DAVKOV Živahna okrogla miza v Slovenskem klubu Iskati moči v sebi in v dialogu z večino Prispevki za zdravstveno varstvo Kako gledajo Slovenci na tri desetletja, ki so potekla od ponovne priključitve Trsta k Italiji, kako na nedavno proslavo te obletnice in s kakšnimi občutki se ozirajo na prehojeno pot uresničevanja obveznosti do manjšin, kakor jih določa londonski sporazum? Na ta in še nekatera vprašanja, ki nam jih je zastavila nedavna obletnica, je iskala odgovore okrogla miza, s katero je Slovenski klub odprl novo sezone torkovih večerov. Pozornost, s katero so številni udeleženci spremljali uvodna izvajanja gostov, predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Ra-ceta, deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Draga Štoke in zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca, in posegali v živahno razpravo, je še en dokaz o občutljivosti naše skupnosti de nerešenih vprašanj, ki že zgodovinsko bremenijo italijansko državo v odnosu do slovenske manjšine. Boris Race je uvodoma označil leto 1954 za prelomnico v odnosih med dvema sosednjima državama, londonski sporazum pa za sad političnega realizma in prispevek k utrjevanju miru v našem delu Evrope. Po drugi strani pa današnja sodba Slovencev — ki so na njegovi osnovi ostali zunaj meja matične domovine — skozi prizmo posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine niti zdaleč ne more biti pozitivna. Navedel je seznam neizpolnjenih določil sporazuma, nato pa je izrazil politično oceno tržaške proslave nedavne obletnice 27. oktobra 1954. Če je bila to umirjena in strogo vojaška prireditev, istega gotovo ni mogoče trditi za prvi del govora predsednika vlade Craxija, ki je hotel zadovoljiti vse, pa na ta način ni zadovoljil nikogar. Pri odgovoru na vprašanje, zakaj se posebni statut ne izvaja v vseh točkah in zakaj toliko razburjanja ob vprašanju dvojezičnosti, je Race ugotavljal veliko živčnost tržaških italijanskih krogov, ki se čutijo ogrožene od okolja in zavračajo sodelovanje, tudi gospodarsko, z Jugoslavijo. V tem smislu smo po podpisu osimskih sporazumov nedvomno priče velikemu koraku nazaj, je dejal Race in zaključil, da je vsakršna resignacija, predaja, v tem ozračju neumestna. Z majhnimi, vsakdanjimi koraki moramo po poti medsebojnega spoznavanja in sporazumevanja z večino, po poti spreminjanja zastarele miselnosti in hkrati odločno vztrajati v boju za dosego zaščitnega zakona. Dr. Drago Štoka je soglašal z Ra-cetovo oceno ir ugotovil, da že 40 let živimo v nenehni napetosti, saj v Evropi ni naroda, ki bi bil tako zelo razkosan, kot je slovenski. K sreči pa smo mlad in živahen narod, ki ni zamudil vlaka svoje zgodovine. Slovenci zunaj meja matične domovine imajo svojo največjo moč v stalni in trdni povezavi z njo, ki so jo osimski sporazumi le še okrepili. K temu moramo dodati prizadevanja za zakonsko zaščito, kjer ne S torkove okrogle mize v Slovenskem klubu. Z leve predsednica kluba Vlasta Bernard, Drago Štoka, Boris Race in Jože Pirjevec smemo popustiti niti za ped in kjer moramo nastopati čimbolj združeni kot enotno nadstrankarsko narodnostno telo. In nenazadnje gre tema dvema usmeritvama prišteti še skrb za leto dva tisoč, za mlade rodove in za njihovo socialno in narodnostno prihodnost. Prof. Jože Pirjevec je poudaril pomen londonskega sporazuma kot e-nega poglavitnih trenutkov v evropski zgodovini uzakonjanja človekovih pravic, ki pa je, žal, ostalo le na papirju. Hkrati pa je ugotovil, da gre zasluga za ta pomen izključno Slovencem in pionirskemu delu, ki ga je na tem področju v okviru Društva narodov opravil Josip Vilfan. Pirjevec je nato opisal, kako je prišlo do podpisa londonskega sporazuma in poudaril odločilno vlogo jugoslovanske in zlasti slovenske diplomacije, ki je edina nenehno vnašala v pogajanja problem manjšin, za katerega je bila italijanska stran povsem gluha. Ustavil se je pri različnih stališčih Rima in Trsta do mejnega problema, ki so vse do podpisa osimskih sporazumov prepreče vala ustvariti ozračje sodelovanja med sosednima državama. Mestoma polemična in dolga razprava je izhajala iz skupnega nezadovoljstva z rezultati treh desetletij veljavnosti londonskega sporazuma, nihala je med skrajnim pesimizmom in realističnim zaupanjem v prihodnost. Večina razpravijalcev je poudarila nujnost večje enotnosti v na- ši razčlenjeni skupnosti, ki jo vendarle združujejo enaki smotri, in podpore demokratične večine. »Poguma in moči moramo iskati predvsem sami v sebi, vendar v nenehnem dialogu z italijanskimi someščani,« bi z besedami Jožeta Pirjevca lahko sklenili to skrčeno poročilo o občuteni, vsej prej kot lahki razpravi v Slovenskem klubu. O V tržaškem gledališču Cristallo bo v soboto zvečer koncert zelo znane skupine »Area«, ki se bo v Trstu predstavila s svojim novim repertoarjem, ki zajema sugestije iz »svobodnega jazza« in iz tako imenovane elektronske eksperimentalne glasbe. Sobotni koncert prireja gledališka skupina »La contrada«. Predprodaja vstopnic v dvorani Cristallo (tel. 741-475). V letu 1984 so bili prispevki za zdravstveno varstvo, ki jih morajo kriti - nezavarovani državljani, določeni v višini 5,5 odstotka plače, podvržene davku IRPEF. Prispevek velja tudi za družinske člane, kd jih v breme priznava enotno besedilo o družinskih dokladah. Za razliko od preteklih let, bo treba prispevek izplačati v enem samem znesku do 30. junija 1985 in torej tokrat ni predvideno vnaprejšnje vplačilo. Osebe, ki so bile kot odvisni delavci vpisane v kak zavarovalni zavod za manj kot leto, bodo morale vplačati vsoto, od katere odštejejo že izplačane zneske. Prispevek za zdravstveno varstvo je obvezen za vse italijanske državljane, ki morajo prijaviti svoje dohodke v obdavčitev IRPEF in ki — četudi le del leta — niso bili obvezno zavarovani pri enem od javnih varstvenih zavodov. Bolniško varstvo v okviru Vsedržavne zdravstvene službe lahko zahtevajo tudi tuji državljani s stalnim bivališčem v Italiji pod pogojem, da plačajo prispevek v višini 5,5 odstotka dohodkov, prejetih v Italiji in v tujini, in ki ne more biti manjši od 250 tisoč lir. • ENEL sporoča, da bo zaradi nuj nih del prekinjena dobava električnega toka jutri ob 8.45 do 16. ure v miljski občini na območju krajev Pisciolon, Ribiško naselje in Lazaret. Sindikati na občini za gledališče Verdi Razmere v opernem gledališču Verdi so bile v ospredju srečanja, ki so se ga na tržaškem županstvu udeležili pokrajinski tajniki UIL Fabricci, CGIL Trcu in CISL Degrassi, tržaški župan Richtilti, ravnatelj Verdija de Ferra in predsednik pokrajinske uprave Marchio. Udeleženci so izrazili skupno zaskrbljenost spričo osnutka zakonskega predloga, ki ga je predstavilo ministrstvo za turizem in prireditve in ki bi v primeru sprejetja izredno zaostril vprašanje golega obstoja tržaškega opernega gledališča. Razpravljali so o dosedanjih posegih tržaške občinske uprave pri ministru Lagoriu kot tudi o sensibilizaciji parlamentarcev iz Furlanije - Julijske krajine, ki so že zagotovili svoje posredovanje. Na zahtevo sindikalnih predstavnikov so se na sestanku dogovorili, da bosta občinska in pokrajinska uprava poskrbeli za širše deželno srečanje’, na katerem bi sindikati, krajevne uprave in parlamentarni predstavniki pre učili problematiko treh gledališč deželnega pomena (Verdi, Stalno gledališče F JK in Slovensko stalno gledališče) in se dogovorili za skupno strategijo, ki naj bi zaščitila njihov obstoj in jim zagotovila nemoteno nadaljevanje! njihovega kulturnega poslanstva. Vprašanja zdravstva v Skupnosti Alpe Jadran Izmenjava izkušenj in uskladitev pobud med deželami območja Alpe Jadrana sta glavna cilja zasedanja posebne delovne skupine za družbeno zdravstveno vprašanja Alpe Jadrana, ki se je sestala včeraj v Trstu. Ob navzočnosti predstavnikov naše dežele, Veneta, Tridentinske - Gornjega Poadižja, avstrijske Koroške, Gornje Avstrije, Bavarske, Slovenije in Hrvaške, je v imenu deželne uprave deželni odbornik za zdravstvo Renzulli poudaril da gre za prvo soočanje o problemih zdravstva, ki jih bo treba v naslednji fazi poglobiti z obravnavo v posebnih podkomisijah. Na včerajšnjem zasedanju so pregledali v prvi vrsti delovanje in pobude posameznih regij na področju alkoholizma in odvisnosti od mamil tudi v luči različnih zakonskih določil, ki veljajo v Italiji, Avstriji, ZR Nemčiji in Jugoslaviji. Govor je bil tudi o tumorjh, o termalnem zdravljenju o ži-vinozdravniški službi in o psihiatriji. Glede slednje so sklenili imenovati posebno študijsko podkomisijo z nalogo, da do prihodnega leta pripravi mednarodno zasedanje o psihiatriji. V sobolo na občini spal sestanek o lem vprašanju Sindikati za vključevanje mladih v delovno tržišče Na tržaškem županstvu bo v soboto sestanek med občinsko upravo in e-notno sindikalno zvezo CGIL-CISL-UIL, na katerem bo govor o načrtu za vključevanje mladih brezposelnih v nekatere delovne procese, kot sta npr. socialno skrbstvo ter zaščita kulturnih dobrin in naravnega okolja. Gre za zanimiv načrt, za uresničitev katerega je bila že pred meseci u-stanovljena posebna delovna komisija, ki jo sestavljajo sindikalisti, predstavniki pokrajinske uprave in vseh občin naše pokrajine. Komisija je o-pravila že precej dela, kljub temu, da tržaška občina ni še predložila svojih predlogov in ni še dala jasnega in dokončnega odgovora kako se misli pravzaprav vključiti v to akcijo. Predstavnik tržaške občinske uprave je namreč na eni izmed zadnjih sej o-menjene komisije povedal, da občina nima na razpolago ustreznih finančnih sredstev za to problematiko in da spričo tega ni sposobna prispevati svojega deleža pri izpeljavi tega načrta. Sindikalna federacija bo zato na sobotnem srečanju spet pozvala tržaško občino, da pristopi k tej pobudi, upoštevajoč tudi zelo zaskrbljujoč go- spodarski položaj in stalno naraščanje števila mladih brezposelnih, ki v P°~ krajini presega sedem tisoč enot. Sindikati so mnenja, da mora tržaška P0; krajina enotno in odločno nastopiti pri deželni vladi, ki je v prvi osebi pristojna za uresničitev deželnega zakona št. 117 za vključevanje mladih v delovno tržišče. Drevi seja glavnega sveta Kmečke zveze Drevi, ob 19.30, se bo na sedežu v Ul. Cicerone 8 sestal glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu iffla razpravo o programskih izjavah n°" vega predsednika deželnega odbora (podrobneje o poglavju, ki se tiče kmetijstva), o predlogih, ki jih Je organizacija posredovala deželi za razvojni načrt za obdobje 1985-87, p novi varianti k splošnemu regulacij" skemu načrtu zgoniške občine, o blemu prodaje lastnih pridelkov na osmicah (podrobneje o sestanku ® predsednikom in ravnateljem KZE) ■v Škof Bellomi obiskal Domjo Na svojem pastoralnem obisku v ricmanjski župniji je škof Bellomi v spremstvu župnika Kosmača v torek obiskal tudi vas, razne ustanove in cerkev pri Domju, ki spadajo pod ricmanjsko župnijo. Zvečer se je ugledni gost mudil v Socialnem centru A. Ukmar - Miro, kjer imajo sedež KD F. Venturini in druge naše organizacije. Škofa Bellomija so sprejeli člani društva ter lepo število domačinov. V veliki dvorani so člani društva pripravili lep in bogat kulturni spored. Najprej je Jasna Kozina orisala zgodovino vasi ter poudarila delež, ki so ga dali vaščani v narodnoosvobodilni borbi. Peter Kermec je uglednemu gostu v imenu društva podaril spominsko plaketo in brošuro o delovanju in zgodovini društva. V kulturnem programu, ki ga je napovedovala Nevenka Kozina, so nastopili otroški zbor, gojenci šole Glasbene matice in moški zbor F. Venturini, ki je zapel več sloven skih, italijanskih in latinskih pesmi. Nato je škof imel kratek nagovor v slovenščini, v katerem se je zahvalil za tako lep in prisrčen sprejem ter zaželel tako članom društva, družinam ter vsem vaščanom nadaljnjo srečo in zdravje in blaginjo na vseh področjih. Za zaključek je moški zbor zapel še Zdravico, nakar je sledila prijateljska družabnost ob kozarcu domače kapljice in ob prepevanju lepih slovenskih in italijanskih pesmi, katere se je z zadovoljstvom udeležil tudi škof. (mm) Medtem ko s Proseka prihajajo nove pritožbe Tržaška občina mora spoštovati pravice jusarskih upravičencev Že dalj časa se govori, in o tem smo tudi poročali, o raznih pobudah gospodarskega značaja, ki naj bi zra-stle y bližini proseške železniške postaje na področju zgoniške občine. Po mnenju njihovih pobudnikov so preid-videna na področju, ki jih za te namene določa trgovinski načrt omenjene občine. Zgradila naj bi se nekatera skladišča, predvsem pa je govor o pobudah Delavskih zadrug in Trieste groš. Vedeti je treba, da je to področje v glavnem kra-ška gmajna, last jusarskih upravičencev. Kot smo tudi že poročali so v zadnjem času jusarji iz tržaške občine naslovili prošnjo pristojnim oblastem (tržaškemu prefektu, deželnemu komisariatu za likvidacijo jusa in pokrajinskemu nadzornemu odboru), s katero so jih pozvali, da bi na osnovi zakona 278/57 sklicali volitve za ustanovitev odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. S tem so praktično izrazili željo, da bi sami upravljali to premoženje, ker tržaška občina ravna z njim kot »svinja z mehom«. Ni jih vprašala za razna mnenja, ko bi to morala storiti, prodala je jusarsko zemljo tudi zasebnikom in marsikaj so še dodali v svojih pritožbah. To vprašanje je v zadnjem času posebno žgoče prav na Proseku, pri čemer ne gre pozabiti, da se govori o področju, ki je last tržaške občine, upravlja ga zgoni-ška (ki mora izdati razna dovoljenja, da se na njem sploh lahko kaj zgradi), dejanski lastniki pa so jusarji s Proseka. Dovolj je, da pomislimo na razne pobude, ki gredo od nogometnega stadiona pa do kolesarske steze in drugih podobnih psevdo-javnokoristnih megalomanskih iniciativ, bomo takoj dojeli, kakšen pritisk se skuša izvajati na ta teritorij. Jusarji s Proseka so se zato Zbrali na sestanku in proučili položaj; sklenili so in to dali vedeti tržaški občinski upravi, da brez njihoveg privoljenja ne sme sprejeti nobenega ukrepa v zvezArrl omenjenimi zemljišči, prefekturo pa so pozvali naj čim prej skliče volitve, ker tržaška občina ne zagovaU' njihovih interesov. Pri tem gre dodati, da so se predstavniki odgovor nih oblasti v glavnem strinjali, da je potrebno sklil^o volitve, določene težave pa naj bi obstajale, ker b°h meseca maja že itak na sporedu upravne volitve, ki jih ne kazalo združevati, zaradi možnih špekulacij, jusarskimi. Medtem pa se v celotni zadevi beležijo nekater novosti. Jusarji s Proseka so na gmajni, v bližini z8_ niške železniške postaje in nove kasarne finančnih stra nikov, opazili zemljemerce, ki so zakoličili približa dva hektara veliko parcelo; da so opravili to delo posekali tudi nekaj dreves. O tem posegu na jusar*\5t7 zemljišču niso bili seznanjeni. Kdo je to sploh nared1 • Zakaj? Neuradno so izvedeli, da je zemljemerec, ki je °P vil ta dela, že kontaktiral lastnike zemljišč, M »motti ^ in jih pozval, da bi jih prodali. Drugega niso izvede • Karkoli se kuha, je treba poudariti, je nekaj zasebneg ’ za uresničitev česar ne more biti omenjena zemlja r■ laščena. Zaradi številnih podobnih primerov so ljudje pod psihozo, da jim bo zemlja pač razlašce ^ če je nočejo prodati. To pa ne drži, zaradi česar ^ gre nasedati takim lažnim trditvam. Resnica pa Je' v postaja kraški teritorij vse bolj dragocen (ker PaC $e pokrajini ni drugega na razpolago), zaradi česar . nanj in na lastnike izvajajo vse večji pritiski za ^ sničitev raznih pobud gospodarskega in drugega čaja. (A. S.) Priprave na nedeljsko postavitev dvojezičnih tabel V naš boj moramo pritegniti vse demokrate Prireditelj začrtal program nedeljskega shoda Koordinacijsko združenje vzhodno-kraških vasi je na svojem torkovem sestanku v trebenskem Ljudskem doji111 dokončno izdelalo program nedeljske manifestacije za namestitev dvojezičnih cestnih tabel. Udeleženci manifestaci je se bodo zbrali ob 10.30 °b vhodih v vas na pokrajinski cesti Opčine - Bazovica, kjer bodo eetrt ure kasneje simbolično odkrili dvojezični tabli. Po tej manifestativ-n' akciji bodo udeleženci v dveh sprevodih dosegli vaški trg, kjer se do ob 11. uri začel shod. Na čelu sprevodov bosta korakali godbi na Pihala iz Trebč in iz Križa. V imenu prirediteljev bo govoril tajnik koordinacijskega združenja David Ma-lalan, medtem ko bo program povezovala Luiza Grgič. Organizator bo za to priložnost po-rJJ™el za dve večji parkirišči. Prvo 9? °b trebenskem nogometnem igrišču, drugo na nasprotni strani vasi j.. Padričam. Udeleženci manifestacije so naprošeni, da se pripe-jejo v Trebče po pokrajinski cesti, ši Pridejo po državni cesti _C' 202 pa priporočajo, da zavijejo 9? J^^skem križišču in se nato sko-zi Opčine pripeljejo v vas. Med ma-99 Racijo bo pokrajinska cesta sko-Irebče zaprta za promet. Za vse stale podrobnosti se bodo priredi-domenili na jutrišnji seji v ^Za Trebče bo nedeljska manifesti11 zgodovinski dogodek«, nam je jjal domačin Lucijan Malalan«, saj !t"9° sPct dokazali našo enotnost in se nasprotovanje vsakršni krivici Poziv Združenja aktivistov: vsi na manifestacijo v Trebčah! mmm To tablo je tržaška občina postavila v začetku sedemdesetih let, ko je upravo vodila levosredinska koalicija. Zakaj je niso sredi septembra letos obnovili? in vsakršnemu nasilju. Moramo nadaljevati to, kar smo že začrtali v Gorici, ne smemo pa se ustaviti niti po Trebčah in vztrajati da dosežemo vse kar nam pripada. V tem trenutku je zato najpomembnejša enotnost med vsemi Slovenci, v boj za naše pravice, da mora vse bolj pritegniti tudi vse italijanske demokrate.« O ciljih trebenskega shoda je tekla beseda na sinočnjem informativnem sestanku v Križu, na strokovnem zavodu J. Stefan in na liceju F. Prešeren pa sta bili dijaški zborovanji, na katerih so člani e-notne slovenske delegacije seznanili dijake o poteku boja za naše narodnostne pravice. Vsi enotno v nedeljo v Trebče na manifestacijo za postavitev dvojezičnih cestnih tabel, za priznanje naše enakopravnosti, naših pravic. Tako so se na včerajšnjem rednem sestanku izrekli tudi člani glavnega odbora Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, ki so, kot glavno točko dnevnega reda obravnavali prav pomen te enotne manifestacije in pa potrebo, da se je udeleži čim večje število aktivistov in bivših partizanskih borcev, torej vseh tistih, ki so se še v času narodnoosvobodilnega boja, borili za mir in svobodo v svetu, predvsem pa za pravice svojega naroda. Glavni odbor Združenja sestavljajo člani iz raznih krajev in predelov tržaškega področja, ki so iznesli tudi stališča, pa tudi vzdušje, ki vlada v teh dneh v vseh vaseh, kjer se naše organizacije in društva, skupno z vsemi naprednimi silami, pripravljajo na nedeljsko manifestacijo. Drevi sestanka pri Dom ju in v Trstu Informativna sestanka o pomenu trebenskega shoda bosta drevi pri Dom ju in v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). V Domu Antona Ukmarja pri Dom ju se bodo ob 20. uri zbrali predstavniki društev in organizacij iz dolinske in iz miljske občine, v Gregorčičevi dvorani ob isti uri pa zastopniki mestnih in predmestnih športnih in kulturnih društev. VČERAJ NA DEŽELI Predsednik Manzon sPrejel Mirošiča Predsednik deželnega sveta Luigi „ a|lzwn je včeraj zjutraj sprejel ju-rp. ,«vanskega generalnega konzula v k, "* Draga Mirošiča. Na srečanju, Je potekalo v prijateljskem vzduš-> sta Manzon in Mirošič soglašala, vii Se <>(*nosi med Italijo in Jugoslavi0’ posebno med obmejnimi dežela-’ razvijajo v najboljšem redu. Učenci iz Boršta ln s Peska na razstavi 0 taboriščih ši^ nedavnim se je v Srenjski hi-ceni Bor®tu zaključila razstava o kon-žrr9ac;jskih taboriščih in tržaški Ri-JjUt: ki sta jo priredila krajevna ^kcya VZPI - ANED in KD Sloveti- ot> .Podpori ANED, ki je razstavo e, P avala. Med številnimi obiskoval-čenr.9ZStave §re posebej omeniti u-ska t,°SnOVne š°le iz Boršta in s Pest^ f?. razstavo ogledali v sprern- DoWy-,U- t Jlc ln °i> prisotnosti članov .iirn JmSkega odbora ANED, ki so «^»sali osebna doživetja v tabo-sJ.l. ■ ■, nekaj zgodovine OF in NOB. društvi sVZPl ' ANPI 52 Boršta in nizati i? S.Sec 86 zahvaljujeta organo soh \ ter vsem vaščanom, ki oiovali pri organizaciji razstave. »Zaskrbljeni« Gambassini potrdil svoje hude in neodgovorne izjave Po Gambassinijevem nizkotnem izpadu na torkovi seji deželnega sveta je komunistična skupina izdala naslednje tiskovno poročilo: »Predsedstvo komunistične svetovalske skupine čuti potrebo zavzeti stališče o zelo hudih izjavah, ki jih je izrekel v dvorani svetovalec Liste za Trst Gambassini, ki je dejal — glede slovenske manjšine — da bi lahko našli trupla mrtvih po ulicah Trsta, če bi vlada hotela z zakonom impennati bilingvizem. Ta grožnja, ki je zelo huda provokatija kot tudi zelo nevarno neodgovorna, še močneje potrjuje — v odsotnosti uradnih demantijev lastnih vodstvenih organizmov — skrajno stališče liste, s katerim se za veliko namerava prekositi same fašiste. S tem dogodkom je treba seznaniti javnost in ga cenzurirati, kot je primemo storil, kdor je predsedoval deželnemu svetu. Poleg tega je treba ugotoviti, da je svetovalec Gambassini nato glasoval za resolucijo MSI o problemih furlanskega jezika, o katerih se je razpravljalo v deželnem svetu. Predsedstvo deželne komunistične skupine je mnenja, da je grozeče vedenje svetovalca Gambassinija že samo po sebi žalitev do deželne institucije, ki pa mora nasprotno biti —- kot je vedno bila — osnovni moment omikanega življenja in pobudnik za vedno širšo kulturo sožitja, v interesu prebivalstva Trsta in vse Furlanije -Julijske krajine.« Tiskovno poročilo je izdala tudi svetovalska skupina LpT, v katerem precizira, da je glasovala proti obema resolucijama z izjemo Gambassinija, ki je podprl resolucijo MSI, ki po njegovem ni vsebovala negativnih elementov, opaznih v ostalih. Oglasil se je tudi sam Gambassini, ki pa je v bistvu potrdil kar smo včeraj zapisali. Tiskovno poročilo, ki ga je izdal, se glasi: »Žal, da je bil en del mojega posega v torek na seji deželnega sveta strumentaliziran s strani KPI in Primorskega. Mislim torej, da sem dolžan dve pojasnili glede omenjenih strumentalizacij : 1. Še zdaleč nisem imel namena, ki mi je bil napačno pripisan, izreči kakršnokoli grožnjo, ampak sem izrazil mnenje, da bi se bilo treba »bati« težkih ljudskih reakcij s hudim motenjem javnega reda, tako da bi lahko na ulicah našli trupla mrtvih, v primeru, da bi vlada hotela imponirati z zakonom integralni bilingvizem v Trstu. Nobene grožnje torej, ampak — ponavljam — »zaskrbljenost« za morebitne dogodke, ki jih je treba predvideti in predhodno preprečiti. 2. Govoreč o »Trstu« sem se, jasno, nanašal na »mesto«, kjer, po mojem mnenju, ni sprejemljiva nobena o-blika bilingvizma, ne uradnega, niti polžečega (strisciante). Bilingvizem je umeven v mejah, ki jih že itak predvideva Londonski sporazum, v krajih pokrajine z visokim odstotkom slovenske manjšine.« Tako »pojasnjuje« svetovalec Gambassini. Kdo pa stru-mentalizira, sprašujemo: je mar strumentalizacija izražanje globoke zaskrbljenosti nad tako hudimi izjavami? Niso pa nasprotno prav taki hudi in neodgovorni izpadi strumentalizacija celotnega vprašanja, ki za mimo in pravično rešitev potrebuje drugače »zaskrbljene« zagovornike? Sicer pa se »pojasnila« konmentirajo sama, saj je svetovalec Gambassini z njimi še dodatno zaostril, kar je govoril v deželnem svetu in kar smo že ostro obsodili. (A.S.) Zagrebški gledališčniki jutri v Trstu ^ossett^1^0 nar°dno gledališče iz Zagreba bo nastopilo jutri v gledališču Paro c S ;ra°e9*^° »Šteta što je kurva«, Johna Forda. Delo je režiral Georgij ^njav °StovanH zagrebških gledališčnikov sodi v okvir sodelovanja in iz-mi ai„,i deželnim Teatrom stabile in najpomembnejšimi jugoslovanski- Sledahskimi hišami. tako T^efstava, ki se bo začela ob 20.30, je izven abonmaja, za abonente alr° slabile kot SSG je predviden 50 odstotni popust. Poziv prof. Salama v zvezi z lakoto v svetu zi ko za liziko in znanstvenik Minamarskega centra za teoretsko fi- Xija poyj ' Abctus Salam je včeraj naslovil na ministrskega predsednika Cra-z glasovan ^ b°j P1"0*! lakoti v svetu s konkretnim: dejanjem, to je 2.800 mili ■ ‘Oiza popravek k finančnemu zakonu, ki predvideva vključitev za porrvv^L z ^r v državni proračun. S to vsoto naj bi krili državni izdatek •bora pari lačn*m. v svetu, ki bi ga predvidel ustrezni zakon. Ta zakon pa krega r. lament šele sprejeti. Sedaj ima še obliko zakonskega predloga, ka-ZaenkVl tP9dpisniH & Predsednik KD Flaminio Piccoli, že razprr ^ lorej to vprašanje še nastežaj odprto. Včeraj je parlament todikalrJi |a* 0 finančnem zakonu in predlog za popravek, ki ga je vložila koncu Ih. stranka, ni bil sprejet, kar postavlja vso zadevo na glavo. Proti sPtojet m ^ nai bi razpravljali tudi o Piccolijevem predlogu in če bo dejanska / 9 Pr°f- Salam, bo Italija na najbolj zgovoren način dokazala, da Saško R/vcl-i huc* Problem lakote v svetu. Podoben poziv je poslalo tudi tr-^ aikalno združenje za alternativo samemu Piccoliju. bosti Občine San Severino Marche se bo jutri udeležilo sveča- kothandantJ3^ kateri se bodo poklonili spominu miljskega partizanskega P°dro6ju S varj,J. Depangherja, ki se je pred štiridesetimi leti boril na sti bodo i-zr VTCxiana' Svečanost bo ob 11.30 na županstvu. Ob tej priložno-ocsli Depangherjevi vdovi Orsoli Sabaz spominsko plaketo. Pridržana prognoza za mladega vespista 18-letni mehaniški vajenec Roberto Schivaldi se je hudo poškodoval v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj okoli 14.30 v Ul. Morpurgo. S svojo vespo 125 se je vozil v smeri Proti Naselju sv. Sergija, ko mu je pri hišni številki 7 presekala pot 41 letna Elda Legovich iz Doline 332, ki je s svojo alfa sud pravkar zapu ščala parkirišče. Fant, ki stanuje v Boljuncu št. 148, je v nesreči dobil močan udarec v čelo in je padel v nezavest, tako da so si zdravniki na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici, kamor so ga prepeljali reševalci, stro go pridržali prognozo. Poskus samomora s skokom v morje Nesebična pomoč 39-letnega Licia Poleseja je včeraj zjutraj v barkov-ljanskem portiču preprečila gotovo smrt 62-letne Vittorie Benvenutti, stanujoče v Ul. Severo 66. Po pričevanju uslužbencev mestne snage, ki so ob 8.30 odvažali smeti v bližini borovega gozdička, je v rdečo haljo oblečena ženska kriče stekla proti morju in se na pomolu brez vsakega obotavljanja pognala v valove. Polese, ki se je s svojo barko nahajal v bližini, je prav tako skočil v vodo in jo ob pomoči smetarjev potegnil na suho. Vittorio Benvenutti, ki je bila v oskrbi barkov-ljanskega Središča za mentalno zdravje, so nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. • Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji odobril celo vrsto sklepov rednega upravnega značaja, ki jim mora sedaj še ratificirati občinski svet. Med drugim je odbor nakazal 250 milijonov lir za postavitev očiščevalne naprave v Bazovici. • Pokrajinsko tajništvo PSI je sklicalo za danes zvečer sestanek socialističnih delavskih jeder v podjetjih z državno udeležbo tržaške pokrajine. Govorili bodo o stanju pogajanja med IRI, deželo in sindikati ter o predlogu PSI, naj bi v prihodnji deželni proračun vključili postavko najmanj 50 milijard lir v korist javnih podjetij tržaško - goriškega območja. Mi aktivisti, so poudarili, smo bili v vseh teh povojnih letih močno angažirani v vseh naših društvih in organizacijah, ker smo smatrali, da je naša prisotnost potrebna in da smo dolžni dati svoj prispevek vsaki pobudi in akciji, ki je imela za cilj uveljavitev naših pravic in utrditev prijateljstva in bratstva, ki je vezalo v času vojne slovenske in italijanske antafašiste, aktiviste in borce. Zato smo še bolj občutili krivico, ki jo je storila tržaška občinska uprava, ko je odstranila vse dvojezične table in postavila na njihovo mesto samo table z italijanskimi na pisi. Mi pričakujemo, so poudarili na seji, da bo tržaški župan na občinski seji, ki je napovedana za petek to stališče spremenil in popravil krivico, ki je v ostrem nasprotju s tem, kar nam pripada že po republiški ustavi in kar sta nam zagotavljala najprej londonski memorandum, nato še osimski sporazum. Zadovoljni smo, so še poudarili, da se je tudi mladina vključila v priprrave na nedeljsko manifestacijo in da so prav v teh dneh na naših šolah informativna zborovanja, na katerih so dijaki pokazali, da niso neobčutljivi za to, kar se pri nas dogaja in da čutijo potrebo po takšni enotni manifestaciji. Pozivamo zato tudi s te seje, so ob koncu poudarili člani glavnega odbora, vse naše člane, bivše borce in vse naše prijatelje, da se nedeljske manifestacije v Trebčah v čim večjem številu udeležijo. • Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga 1 in priljubljena mama in nona Marija Maurič vd. Požar Pogreb bo danes, 15. t.m., ob 12.30 iz bazovske cerkve na pokopališče. žalostno vest sporočajo: Stanko, Sonja, hčerke Milka, Danica, Fanny ter vsi vnuki in sorodniki. Trst, Opatija, Melbourne, 15. novembra 1984 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta) Zapustila nas je naša draga Rozalija Ščuka vd. Savi Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križu. Žalostno vest sporočajo: hči Celestina, sin Felice ter vsi sorodniki. Trst, 15. novembra 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) Vsi bodo dosegli svoj cilj le jaz ga ne bom dosegel. .. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel (S. Kosovel) 15. 11. 1983 15. 11. 1984 Minilo je leto dni, odkar nas je naš mali Štefan Guzzardi tf n zapustil v neizmerni žalosti. Štefanček! Nikoli te ne bomo pozabili! Mama, sestra in nona Hvaležni smo vsem, ki obiskujejo njegov prerani grob. K roglje, 15. novembra 1984 TPPZ bo pel na jutrišnjem slovenskem shodu v Celovcu Pogovor predstavnikov TPPZ z novinarji včeraj v Bazovici Tržaški partizanski pevski zbor »P. Tomažič« odhaja v petek v Celovec, kjer bo s svojim programom »Revolucija in glasba«, v katerem izvaja partizanske in borbene pesmi kar v devetih jezikih, nastopil na veliki manifestaciji, ki so jo koroški Slovenci, ob podpori naprednih sil, napovedali v obrambo dvojezičnosti na tem področju. Kot je znano, preživljajo koroški Slovenci prav v tem času težke trenutke, ko jim grozi nevarnost, da bi izgubili še tiste pravice, ki so jih doslej uživali. Zato je prav in koristno, da jih Tržaški partizanski pevski zbor s svojo borbeno pesmijo, povezano z ideali in tradicijami narodnoosvobodilnega boja, navduši in jim vlije poguma za njihov nadaljnji boj. 0 tem, pa tudi o delovanju zbora v novi sezoni, je stekel razgovor včeraj dopoldne na sedežu zbora v Bazovici, kjer je dirigent Oskar Kjuder sprejel odgovornega urednika partizanskega glasila TV 15 Toneta Urbasa in urednico Živo Drole, ki bosta pripravila za 29. november poseben članek prav o delovanju zbora in o pomenu tega za bivše aktiviste in borce NOB tega področja, kot tudi za povezovanje italijanskih bivših borcev in na sploh naprednih sil z jugoslovanskimi narodi. Na sestanku, ki so se ga udeležili nekateri člani zbora, med njimi častni in tudi najstarejši član zbora Miro Prešel in recitator Stane Raztresen, je Oskar Kjuder v kratkem orisal nastanek in razvoj zbora, ki je od leta 1973, ko je začel s svojo dejavnostjo, opravil 342 koncertov na tem področju, v drugih krajih Italije, v Jugo- slaviji, Avstriji in tudi v Sovjetski zvezi. Skupno je njegove koncerte poslušalo okrog pet milijonov poslušalcev, pevci pa so v tem času imeli kar okrog 1300 vaj. Sedaj šteje zbor 127 članov, od tega 97 pevcev, 22 pa članov orkestra, ima tudi pet recitatorjev, tri člane tehnične ekipe in pa seveda še posamezne komisije, ki rešujejo in odgovarjajo tako za gospodarske, kot socialne probleme zbora, pa tudi za njegovo programsko politiko. Z zadovoljstvom je Oskar Kjuder obvestil goste, da se je prijavilo k zboru kar 87 mladih fantov in deklet, ki bi želeli ustanoviti svoj zbor, ki bi nadaljeval s petjem borbenih in partizanskih pesmi, morda na drugačen način, takšen pač, ki bi odgovarjal o-kusu in miselnosti mladih. Ob koncu je Kjuder napovedal še prireditve zbora v tem delovnem letu: januarja bo imel zbor svoj občni zbor, februarja bo imel nastop v mestu Vittorio Veneto, marca bo sodelo-tval v Lonjerju na spominski svečanosti 40detnice napada fašistov na partizanski bunker v vasi, v aprilu bo šel z bivšimi deportiranci v nacistično taborišče Buchenwald, 1. maja bo sodeloval na prvomajski proslavi na Goldonijevem trgu, v juniju bo nastopil na osrednji proslavi ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji, prve dni julija bo v Bazovici že tradicionalni partizanski praznik, v avgustu bo šel zbor verjetno ponovno na turnejo v SZ, za september pa imajo že vabilo za sodelovanje na osrednjem festivalu italijanskega komunističnega tiska. Devinsko-nabrežinska občina o čiščenju devinskega gozdiča Devinsko - nabrežinska občina nam je poslala v objavo naslednje tiskovno sporočilo: Akcija za čiščenje borovega gozda v Devinu, ki jo je dne 11. novembra sprožila tržaška pokrajina v sodelovanju z občino Devin - Nabrežina, Zavodom združenega sveta iz Devina in skupinami prostovoljcev iz občine ter iz cele pokrajine, je žela velik uspeh, tudi zaradi čudovitega sončnega vremena. Pobuda spada v načrt za realizacijo javnega parka devinskega’ borovega gozda, za odprtje sprehajalne steze Rilke in za zaščito področja in je obsegala nabiranje raznih odpadkov ter posek gozdne podrasti (grmičevja in robide), pod vodstvom gozdnega nadzorni štva iz Devina. Pri tej hvalevredni iniciativi so kot ekološki delavci sodelovali tudi rektor Zavoda združenega sveta, David B. Sutcliffe ter odbornika Mario Martini za tržaško pokrajino in Marino Vocci za občino Devin - Na brežina. Če bo vreme naklonjeno, bo pobuda ponovno stekla v prihodnjih dneh. Zahvaljujemo se za sodelovanje. izleti Združenje Italija - ZSSR sporoča, da sprejema rezervacije za organizirano potovanje »Novo leto v LENINGRADU«. Potovanje, od 30. decembra '84 do 6. januarja '85. vsebuje tudi tridnevno bivanje v Moskvi. Za informacije je združenje odprto vsak dan od 17. uri do 19.30 in vsako soboto od 10. do 12. uri. Združenje Italija - ZSSR, Ul. Torrebianca 13, tel. 60158. razna obvestila TPPZ P. Tomažič sporoča, da bo v danes, 16. t. m., ob 15.30 odhod z avtobusi z obmejnega prehoda Pesek - Krvavi potok - na jugoslovanski strani v Celovec, kj;r bo nastop na demonstrativnem celovečernem koncertu za dvojezičnost na Koroškem. Ne pozabiti na dokumente! Prireditve in »poročila kulturnih druitev in organizacij V Društvu slovenskih izobražencev, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 19. t. m., predaval prof. Peter KOVAČIČ na temo »Usoda slovenstva v krščanski civilizaciji«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani. Začetek ob 20.15. SKI) Tabor Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri bo naš gost amaterski oder J. Štoka s Proseka - Kontovela s Tavčarjevo komedijo »Pariz je pač Pariz«. Vabljeni na veselo popoldne." KD Kraški dom vabi vse občane, ki na katerikoli način pomagajo in podpirajo društveno delovanje, da se udeležijo družabnega večera ob p:čenju kostanja in domači kapljici, ki bo v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu. Večer bodo poživeli čarodej Ivo Valetič in prijetni zvoki harmonike. V nedeljo, 18. t. m., bo MARTINOVANJE v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 19. Na sporedu bo nastop amaterskega odra Tabor z Opčin z igro »Mali tabor starih - Beseda 84« ter razstava usnjenih izdelkov Nataše Miličeve. Sledilo bo odprtje kioskov z domačo hrano. Začetek ob 16. uri. Vabljeni! SKD I. Gruden - Nabrežina vabi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano na ogled veseloigre »Mali tabor starih - Beseda 84«, ki jo izvaja kabaretna skupina SKD Tabor. KD Rovte - Kolonkovec priredi v soboto, 17. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih skromno praznovanje ob 7. obletnici delovanja in ob 5. obktnici obnovljenih društvenih prostorov. Gostoval bo TAMBURAšKI ANSAMBEL iz Bol junca s celovečernim koncertom. Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor. Jutri, 16. novembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah CIRIL ZLOBEC in ALOJZ REBULA o temi: POLITIKA IN KULTURA. Vabljeni ste, da se srečanja udeležite in posežete v razpravo. Dekliški zbor »Slovenki šopek« priredi celovečerni koncert v srenjski hiši v Mačkoljah v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri. Toplo vablj ni vaščani, prijatelji mladinskega petja in mladina nasploh. SKD Slavec Ricmanje - Log vabi v soboto, 17., in v nedeljo, 18. t. m., na 6. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN. gledališča VERDI V soboto, 17. t. m., ob 17. uri (red S) četrta predstava Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. ROSSETTI Jutri, 16. novembra, bo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba predstavilo delo J. Forda »šteta što je kurva«. Režija Georgij Paro. Predstava izven a-bonmaja. Za abonente 50-odst. popust. V torek, 20. t. m., koncert Riccarda Coccianteja. Predstava izven abonmaja. Za abonente 20-odst. popust. AVDITORIJ Danes. 15. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podrcccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 16. novembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije -Rdeči abonma in izven. Srednja dvorana Danes, 15. t. m., ob 19.30: Delitev (Piero Chiara). Gostovanje SSG iz Trsta. Okrogla dvorana Jutri, 16. t. m., ob 22. uri: Nočni program - Monodrama Petra Kralja »Cigansko pokopališče«. Sprejemna dvorana Do 21. novembra: INTART 84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 15. t. m., ob 20. uri: I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joannes«. Predstava za abonma S - četrtek in S sreda ter izven v veliki dvorani Kulturnega centra v Novi Gorici. kino Ariston Dvorana rezervirana. Eden 15.30 — 22.00 »Ultraflesh«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »Uno scandalo per bene«. G. De Sio, G. Calambra. Excclsior 16.30 — 22.15 »A tu per tu«. Paolo Villaggio, Johnny Dorelli. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Le porchette ingorde«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Delitto al Blue gay«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »L’amante bisex«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Strade di fuoco«. Mignon 17.00 — 22.15 »Metropolis«. Aurora 17.00 — 22.00 »Greystoke - La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. Capito) 16.30 — 22.00 »I predatori della vena d'oro«. C. Heston. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Mantidi in amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Gimmy Dean, Gimmy Dean«. Radio 15.30 — 21.30 »Le grandi labbra di Bocca d'oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom Alcione 16.00 — 22.00 »L'uovo del serpente«. Za vsakogar. koncerti società dei concerti - Tržaško koncertno društvo V ,P5n,Cx?lje^ 19‘ t m ’ ob 20.30 bo Y Rossetti koncert pianista MARCA GIOVANETTIJA, dobitnika nagrade »Premio Monti 1984«. včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 15. novembra LEOPOLD Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.3 - Dolžina dneva 9.32 - Luna vzide ol 21.13 m zatone ob 12.33. Jutri, PETEK, 16. novembra ALBERT Vreme včeraj: temperatura zraka 9 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen brezvetrje, vlaga 52-odstotna. nebo po oblačeno, morje rahlo razgibano, tem peratura morja 16,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Bruni, Stel Noemi Pellarini, Martin; Guadagni, Enrico Maggiola 88"'etna Rosalia Scuk; vd- Savi 64-letna Anita Pazzi por. Vi gentrni 70-letna Laura Vezzoni por. Nar 79oetna( MoI‘? Bratina. 57-letni Ro dolfo Rova ti, 86-letni Renato Tagliati 27-letni Roberto di Lcmia, 53-letni Gt van Battista Marcheschi, 97-lctna Aure ha Zavadlav, 78-letna Elsa Maier vd Baxalys. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12 marski drevored 117, Ul. Combi 9, sek, Zavije. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20 Trg Ospedale 8 in Ul. dell’Istria nočna služba-lekarn (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria Prosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teh 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure In praznična od 8. do 20. ure. iilertja Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi v soboto, 17. novembra, ob 18. uri na odprtje razstave MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA GRAFIKOV mali oglasi V NEDELJO, 11. t. m., okoU 19.30 - 20.30 sem izgubila na Proseku zlato uro. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Ura«. TAKOJ PRODAM trodelno omaro, ročno izdelano: postelje z vložki, mize in stole. Tel. 040/740-627. TAKOJ PRODAM 2 moderni manjši kuhinjski omari in mizo s štirimi stoli. Tel. 740-627. TAKOJ PRODAM 2 vzmeti, 2 »jogija«, 2 žimnici in več stolov - novo. Tel. na št. 740-627. VINOGRADNIKU prodam priprave za predelavo grozdja. Tel. 740-627. 21-LETNO DEKLE, vešča uradnica, z znanjem slovenskega, italijanskega, angleškega in srbohrvaškega jezika, išče zaposlitev. Telefonirati zjutraj na št. 818-067. DELO. Iščem kakršnokoli delo v okolici Gorice, lahko tudi za kakšno uro. Informacije na upravi PD v Gorici. DELAVEC TVRDKE FIAT proda regato 1300 super po stari ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 229-224. PRODAM motor morini 250, prevoženih 12.000 km, v dobrem stanju. Cena: 1.000.000 Ur. Tel. 226-517. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst menjalnica 14. 11. 1984 Ameriški dolar................. 1.825,— Kanadski dolar................. 1.380,— Švicarski frank ...... 752,— Danska krona...................... no,— Norveška krona................... 211,— Švedska krona..................... 214.— Holandski florint................ 549.— Francoski frank.................. 200.— Belgijski frank............... 28 — Funt šterling................. 2.300,— Irski šterling................ 1.900. — Nemška marka.................. 619.— Avstrijski šiling................ 87.75 Portugalski eskudo................ 11.— Japonski jen....................... 6,— španska pezeta ...... 10.— Avstralski dolar............... 1.400.— Grška drahma...................... 14,— Debeli dinar............... . 8.50 Drobni dinar....................... 8,— g® BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. -IHGT - Ul I, : A I-.' FILZ 1 C, - mi GLASBENA MATICA TRST Sezona 1984-85 2. abonmajski koncert DANES, 15. novembra 1984, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu MILOŠ MLEJNIK, violončelo JANKO ŠETINC, klavir Na sporedu Valentini, Lipovšek. Debussy in Brahms. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. razstave V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., razstavlja svoje črno-bele fotografije na temo »Pomlad na avtocestni trasi« Saša Ota. Razstavo prireja Foto Trst 80. V umetnostni galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, 1. nadstr.) bodo jutri, 16. t. m., ob 18. uri odprU razstavo new-yorskega sUkarja Michaela Goldberga. Od danes, 15., do 30. t. m. bo v umetnostni galeriji »Studio« v Milanu — Ul-Nirone 11 — razstavljala tržaška sUkar-ka Zora Koren škerk. Odprtje razstave jutri, 15. t. m., ob 18. uri. V galeriji Cartesius razstavlja svoje grafike 18 slikarjev iz ItaUje. Danes, 15. novembra, ob 18. uri bo v galeriji Torbandena, Ul. Torbandena L otvoritev mednarodne grafične razstave. darovi in prispevki V spomin na drago Tamaro Frančeškin darujejo za KD Rdeča zvezda: mama in oče 50.000 lir, nono Berto ui nona Ivanka 50.000 Ur, teta Duška m stric Stano 50.000 Ur, družina Perčič 20.000 Ur, družina Franjo Furlan 10.000 Ur, Ivanka MiUčeva 10.000 Ur in dru-, žina Janko Rebula 10.000 Ur. V spomin na drago Tamaro Frančeškin daruje Marta Budin iz Saleža 10.000 Ur za folklorno skupino Rdeča zvezda in 10.000 Ur za ŠK Kras. V spomin na drago Tamaro Frančeškin darujeta Cvetka in Zdravko 20.000 Ur za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Tamare Frančeškin darujeta Zora Rodica in Marica Budin iz Samatorce 40.000 Ur za folklorno skupina Rdeča zvezda iz Saleža. Ob 1. obletnici smrti prijatelja Stefana darujejo v njegov spomin Goran, Ivanka in Vojteh 20.000 Ur za osnovno šolo P. Voranc v Dolini. Namesto cvetja na grob Renatine mame daruje Rudi Križmančič 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V isti namen darujeta Giorgia' in Miloš 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob drugi obletnici smrti drage mame Pavle Glažar daruje hčerka Ida 20.000 Ur za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. Podporni član Vera žužek daruje 20.000 Ur za TPPZ P. Tomažič. V spomin na starše daruje Josip Starc 10.000 Ur za TPPZ P. Tomažič. «LINEA» LODEN «Salko» — najbolj znani lodni na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. KMALU OTVORITEV NOVE TELOVADNICE NA OPČINAH PHYSICAL CLUB body-building, solarij, masaže, telovadba: po neverjetnih cenali z diplomiranimi vaditelji IS E F INFORMACIJE IN REZERVACIJE V TELOVADNICI: Ul. S. Pellegrino — OPČINE Tel.: 214195, 212618 od 16.30 dalje. Mercury SEDEŽ V TRSTU — Ul. Palestrina 3 — Tel.: 040/732879 NEVIDNI SLUŠNI APARAT najprimernejši za vašo NAGLUŠNOST Demonstracija in brezplačni nasveti: V GORICI: v petek, 9. in 23. novembra, pri »STUDIO OTTICO SAVOGIN« Ul. Vittorio Veneto 36 — Tel.: 0481/32870 V TRSTU: v petek, 16. in 30. novembra, pri »MERCURY« — Ul. Palestrina 3 lil. nadstropje — stopnišče A — Tel.: 040/732879 tenska in njena stvarnost | Kdo ali kaj koga zatira ali o moški ogroženosti Pa še enkrat o moških in njihovih težavah, tokrat sicer iz zornega kota razmer, predvsem pa mnenj strokovnjakov v Sloveniji. O tegobah in mno gostranskih problemih sodobnih moških so se namreč zadnje čase razpisali specialisti raznih ved širom po svetu, njihove ugotovitve in ocene pa se večkrat precej razhajajo, oziroma so lahko tudi diametralno nasprotne. Zato (zaradi količine pisanja namreč) je prav in lepo, da tudi v tem skromno odmerjenem prostoru »za zatirani del človeštva« občasno odstopamo mesto tisti polovici občestva, ki je v očeh zahodnonemških raziskovalcev zatirana v družbi in družini, po oceni slovenskih pa hudo telesno in duševno ogrožena, to pa je »moška polobla nebesnega sveta«. Zanimiva debata o moški ogroženosti v današnji družbi se je razvila i'a straneh revije Naša žena. Najprej je povzela teze nemškega seksologa Oswalta Kolleja ter mnenja na to temo (moško zatiranost), ki jih je v zadnjem času objavil nemški tisk. Potem pa je v uredništvu organizirala okroglo mizo o položaju moškega v Sloveniji; udeležili pa so se je psihiater Pavao Brajša, psiholog Ludvik Horvat, sociologinja Maca Jogan, psihiater Jože Lokar, univerzitetni študent Mojmir Ocvirk in psiholog Hubert Požarnik. Zasedba je torej bila precej »umsko« zastavljena, kar je močno pogojevalo debato (to je seveda naše mnenje) in karakteriziralo njene zaključke. Vsekakor pa si velja prebrati besedilo o okrogli mizi v celoti (prinaša ga novembrska številka Naše žene), ker je v njem marsikatera »zanimiva« trditev strokovnjakov o ženski nezatiranosti in podobnem. Izhodišče za razpravo so bile teze Oswalta Kolleja, ki jih je objavila nemška revija Quick. Petnajst let potem, ko je ženskam toplo priporočil, naj bi bile v postelji bolj podjetne, je vzel v svojo zaščito moške, ker so njihove partnerice postale preveč aktivne in jih popolnoma zmedle. Nemški seksolog je namreč zapisal, da se ne more znebiti občutka, da hočejo imeti ženske samo toliko občutljive in ranljive moške, da jih lahko še bolj ranijo. Nato je iz svoje prakse navedel vrsto primerov, ki so dokazovali osnovno tezo in sicer, da ženska ni zadovoljna ne s podjetnim in močnim moškim, s takozvanim pravim, ne z nežnim. Skratka v intimnih odnosih vlada nezadovoljstvo, ki ga pa lahko premagata edinole moški in ženska skuhaj, če seveda hočeta, oziroma, če je ženska za to. In K olle misli, da je ženskam bolj do takšne sprave, ki bi se seveda odvijala predvsem na spol-nem področju, kot pa da bi naredile moške majhne in nepomembne. Vsekakor pa jim to zadnjo sposobnost pripisuje v veliki meri. Iz zahodnonemškega sveta, kjer so »moški duševni invalidi ; ne znajo Pokazati svojih čustev; niso se sposobni vživeti v svet prefinjenih ženskih občutkov ; kot očetom pa jim je sploh spodletelo, saj nikoli niso tam, kjer bi morali biti in vztrajno bežijo pred odgovornostjo« (takšna in še malo ostrejša so ženska nemška mnenja), pa preidimo na slovenska tla. Na Slovenskem moški niso zatirani, sicer tudi ženske ne, so rekli v različnih odkritih zbrani specialisti, razen ženske predstavnice Mače Jogan; so pa zato »na mnogih področjih svojega življenja resnično ogroženi. Pa ne od žensk, kot neumno trdi IColle — kakor tudi ni res, kar trdi Joganova, da so moški ogrožali ženske.« (Jože Lokar) In še (Ludvik Horvat) : »Moški so ogroženi, ne pa zatirani. In jaz vi-dim na primer osvobajanje, emancipacijo moškega tudi v tem, da ga ni Več sram povedati, da ima težave s potenco.« Moški so v težavah in težave priznavajo, spreminjajo pa se tudi vrednote, vendar starih še niso zamenjale nove. Vedeti pa bi morali, da »ko moški izgubljajo, ženske nič ne Pridobivajo. Feministične organizacije in socialistične revolucije so farna, ki ne more rešiti žensk njihove podrejenosti. Z vstopom v institucionalno življenje ženska torej ni nič dobila.« (Mojmir Ocvirk) . Zato še enkrat kratko in jedrnato (Hubert Požarnik); »Moški so ogroženi, nesrečni, frustrirani, nezadovoljni. Zatorej je napačno takšno osvobajanje žensk, pri katerem bi želele biti podobne moškim — torej tem nesrečnim moškim!« Kdo ima torej prav, moški ali ženska? Oba in nihče (Pavao °rajša) : »Moški m ogrožen od feminizma. Moške in ženske ogrožajo danes spremenjena vloga in drugačni cilji sodobnega zakona. ...V tem zakonu se je treba namreč pogovarjati, se soočiti. In v čem je danes ogroženost obeh Partnerjev? Na tak novi odnos nista pripravljena, nista se ga naučila. ...Na koncu koncev smo ogroženi oboji!« To je seveda le nekaj utrinkov iz razprave, ki je predvsem načela m-umen in čustven odnos med moškim in žensko, spotoma pa se je dotaknila Se drugih številnih vprašanj, ki potekajo na relaciji moški - ženska. Vsesplošna ženska ugotovitev, ki jo je na okrogli mizi iznesla Maca Jogan, pa še vedno glasi: »Moški danes niso zatirani, so torej ob nekatere predno-ki so jih skozi stoletja imeli.« Pa še »sporočilno« mnenje^ Huberta 1 o-žarnika, ki med drugim tudi ugotavlja, da sta danes oba, moški in ženska, Pa seksualnem področju pod hudim »storilnostnim pritiskom«; »Ta trenutek Je več moških mrh kot žensk in jaz se ne bi poročil, če bi bil ženska.« (bip) r~ filmi v kinodvoranah Streets of fire Režija; Walter Hill. Scenarij: W. ’b in Larry Gross. Fotografija: ndrew Laszlo. Glasba: Ry Cooder. producenta: Universal in RKO. Glav-e vloge: Michael Parè, Diane Lane, Lpp Moranis, Amy Madigan, Richard Po vrsti glasbenih filmov, kjer je zna komponenta ples (Flashdance, eakdance, Street Dance, Beet n TeeP, še film o koncertu, mitu da-r ?. ze dorasle rock generacije. Hill, *?*• pravo o svojem filmu, da je čet praP^ca: poglejmo zakaj. Za-n n* PDzor je prizor s koncerta slav ; 'p filmu) pevke Ellen Aim. Med tol a]aniem Pa jo prekine zloglasna Pa The Bombers, katere kolovodja jz uPrabi. Da bi jo rešil in odpeljal postopne četrti bomberjev, po-keCel? Toma, bivšega zaročenca pev-čvr ,UP™ z njenim manager jem in iak° P°m°čnico Mc Coy, bivšim vo-čij(r‘m,‘ Osvobodijo Ellen in skoraj uni-kai ,°P bomberjev, nekakšno za-8treV° *-n Parajoče se plesišče. Med var laniem. in begom se vrnejo na vrni™ teritorij«, kamor pa bomber ji m »..obisk. V končnem obračunu boju "Pbotiim vodjo in Tomom, dvo-zitiv S slPnčenimi kladivi, zmaga po Elle„ lunak, ki si ponovno pridobi roonei Yen(:lar jo zavrne, saj »bi ne jr 1 živeti pod odrom«, v ozadju. pac™taf,on‘zem med nasprotnimi gru ki »P1*■ .arogantna fizična premoč, ČTnJZražav stereoptipu motorjev in tur a» ,Umia’ podirajoča so arhitek to ie ,nega okolja — smetnjaka — filmu Trj^°tvo že v prejšnjih Hillovih Varij r Odvratno ambientacijo soust-Va r jalova fotografija in zanimiva osvetljave, priklajena sceno- grafiji ogromnih interierjev družbe Universal. Ulice obeh delov mesta so zgrajene v pokritem studiu, svetloba prihaja torej iz umetnih virov, kar ustvarja svojevrstno atmosfero. Nasprotno takšni uprizoritvi je oblikovanje posnetkov s koncerta pevkei, ki predstavlja edini, minljivi, bleščeči trenutek v sivem vsakdanu. Poleg tega je kontrast tudi v odrskih lučeh, efektni neonski kompoziciji, in v ognjeno rdeči obleki, ki jo Ellen nosi le med koncertom. •Njena glasba je melodični sodobni rock, izpiljena sin teza rock’n’rolla in raznih trdih va lov, glasba za normalno publiko, medtem ko Bomberji, tolpa »hudobnih« ugrabiteljev, ljubijo vroč rhylhm’n’ blues. Oboji, dobri in slabi, živijo v svojem ambientu, kamor drugi, kot po nekakšen tihem dogovoru, nimajo vstopa. Kršitev tega pravila pa po meni vojno. Vendar v »Streets of fire«, kljub številnim puškam in streljanju ni nobenega mrtvega. Tom sam reče, da ne bo ubijal, ampak strelja v rezervoarje motorjev in jih seveda tudi zadene, kar je povod za spektakurane prizore Ellenove osvoboditve. Hillov film si lahko privošči nekatere spodrsljaje (od kod prihajajo vse tiste puške?), ne da bi s tem padel nivo proizvoda. Streets of fire je bolj št od Ulice glasbe in Ulice plesa; če pa upoštevamo kvaliteto tega kar smo videli ni niti ravno tako žareč kot zveni po samem naslovu. Je kolektivni spomin neke določene družbe, oziroma mentalnega ambienta generacije, ki je doraščala ob zvokih rock glasbe in odgovarjajočem modelu življenja, zapuščina za video generacijo bodočnosti. I. P. railioieievisi/tš ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? 14.05 11 mondo di Quark : Človek in zemlja 15.00 Italijanske kronike - Kronike motorjev 15.30 šola in vzgoja: Radio za pomorščake 16.00 Jackson Five - risanka 16.25 Per favore non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Anna dei miracoli - 2. del 17.45 Skupinsko življenje - dokumentarec 18.10 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 9. Mednarodni festival Cirkusa iz Montecarla 21.30 Dnevnik 21.40 II matrimonio di Maria Braun -Igrajo: Hanna Schygulla, Klaus Lowitsch, Ivan Desny 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremen ske razmere Drugi kanal 10.00 Rim - golf: Svetovni pokal 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Okolje 13.30 Capital TV film Ljubljana 8.05 in 10.35 TV v šoli: Sadni pro izvodi, Mehkužci, Matematika in šah, Kemija v industriji, Risan ka, Vikend - reportaža. Korale 16.30 Teletekst 16.50 Šolska TV: Slikarstvo 20. stoletja, Koroški kmečki upor leta 1478 17.50 Poročila 17.55 Bratovščina Sinjega galeba - TV nadalj. 18 25 Gorenjski obzornik 18.40 Delegatska tribuna 19.10 Maksipes Fik - risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Tednik 21.05 šogun - TV nadalj. 22.00 Dnevnik II Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 TV novice 17.05 Krvne vezi - 2. del 17.30 You ask for it - glasbena oddaja 18.00 Medicai center - TV film 18.50 Risanke 19.30 TVD stičišče 19.50 Mogočno morje: CANALE 5 9.30 L'amico pubblico n. 1 - film 11.30 Tutti in famiglia - kviz 12.10 Bis - kviz 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15 25 Una vita da vivere - nadalj. 16.30 Spazio 1999 - TV film 17.30 Tarzan TV film 18.30 Help - glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Superflash - kviz 23.00 Lou Grant - TV film 24.00 Šport RETEQUATTRO 10.15 Alice - TV film 10.45 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Samba d’amore - TV novela 11.50 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novela 14.50 In casa Lawrence - TV film 15.50 Mr. Abbott e famiglia - TV film 16.30 La regina dei mille anni 17.00 Masters i dominatori dell’universo - risanka 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m'ama - tekmovanje 20.25 E’ una sporca faccenda, tenente Parker! - film 22.45 Caccia al 13 - športna rubrika 23.15 Quincy - TV film 00.15 Riflessi in uno specchio scuro - ITALIA 1 9.30 Dormite piccioni - film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Giorno per giorno - TV film 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem : aktualnosti, igre, radovednosti 15.00 Indovina chi sono io? - nagradna igra 16.05 Rim: golf 16.25 Šola in vzgoja: fizika 16.55 Due e simpatia Marco Visconti - 7. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Mostri in concerto - Alfonso A berg - risanke 18.20 Dnevnik 2 - Šport 18.30 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Nucleo Zero - 2. del filma 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 Oddaja o terorizmu 23.00 Filmske novosti 23.05 Dnevnik 2 - Šport Tretji kanal 11.45 Televideo 16.00 Šola in vzgoja: oddaja o merini 16.30 Šola in vzgoja: industrijska teh nologija 16.50 Glasbena zgodovina 17.05 Dadaumpa - TV variete 18.15 L'Orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi Manjšine bogastvo Evrope 20.05 Come un bicchiere d’acqua - 2. del 20.30 Situazione pericolosa - film 21.50 Dnevnik 3 22.25 Starš: Danny Kaye in New York Philarmonic Orchestra V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Priprave na manifestacijo v Trebčah Izjava Davida Malalana - Tajnika Združenja kraških vasi VIDEM — Predstavitev slovenskega zbornika VIDEM — Tiskovna konferenca o pregledu kandidature ZOl v Trbižu ŠTEVERJAN — Obračun delovanja občinskega odbora Odplavati svet - 2. del 20.20 Turistični vodič 21.20 TVD vse danes 21.30 Videomix Zagreb 15.25 V šoli 16.25 Smučajmo vsi 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Čuvaji časa - otroška serija 18.15 Koledar 18.25 .Kronika občine Split 18.45 Showexpress glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter - notranjepolitična odd. 21.05 Optimisti - TV nadalj. 16.00 Bim Bum Barn 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 19.50 Lady Georgie - risanka 20.25 Attila flagello di Dio - film 22.30 Variety 23.30 L’astronave atomica del dottor Quatermass - film I. 10 Ironside - TV film TELEPADOVA 11.15 Arrivano le spose - TV film 12.00 Star Trek - TV film 13.00 Risanke 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Risanke 16.30 Daktari - TV film 17.00 Risanke 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 Alle soglie del futuro - nadalj. 22.30 Retrocedi - TV film 23.30 In amore e in guerra - film TRIVENETA 9.30 La fanciulla di Avignone 10.00 II cavaliere della libertà - film II. 45 TV film 12.15 TV film 13.00 La campana tibetana - nadalj. 14.00 Risanke 14.30 Intrigo infernale - film 16.45 Dokumentarec 17.30 Risanka 18.15 Claudine - nadalj. 19.00 Hawk l’indiano - TV film 20.30 Rosso e nero - film 22.00 Dražba preprog TELEFRIULI 14.30 Veronica il volto dell’amore - 15.20 David e Lisa - film 16.50 Jabberjaw - risanka 18.30 The Quest - TV film 19.00 Dnevnik 19.30 Veronica il volto dell'amore - 20.30 Športna oddaja 21.30 Dogs - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica ; 8.10 Od Milj do Devina (ponovitev) ; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni poipuri; 12.00 Sestanek ob 12 00; 12.30 Glasbeni pot puri; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Kulturna srečanja ; 18.20 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva : tržaški narodni ansambel ; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Radijska porota; 17.35 Iz zborovske zakladnice; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev -glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casatici Sonora ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka; 10.10 Zmaj- Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW — Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz. otroška oddaja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kaj je novega?; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Idealna ženska ; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj - o-troška oddaja; 15.45 Lov v Jugoslaviji; 16.00 Turistični napotki ; 18.00 Na koncertu ; 18.45 Skladbe Lojzeta Lebiča; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val - jutranji program; 9.00 Radio anch’id; 10.30 Popevke skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 II grande amore - 1. del; 11.30 II garage dei ricordi; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Megabit; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radio-uno Ellington ’84; 18.00 Zeleni vai; 18.05 L. van Beethoven; 18.30 Koncert glasbo in poezije; 19.20 Na naših trgih; 19.25 II rito; 21.40 Šport; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja : otroštvo, kako in zakaj? ; 8.05 Radiodue predstavlja ; 8.45 Un vero paradiso; 9.10 Discogame; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Candelora -radij, priredba; 15.45 Omnibus; 18.32 Čas za glasbo; 19.50 Šola in vzgoja ; 12.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj ka'.ce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 O-sntrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Minute z ansamblom Tineta Stareta; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Romantične miniature z violinistom Gidonom Kremerjem; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Moj-mira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer,domačih pesmi in napevov; 21.05 Iato-rami večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Večerna podoknica ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Devet milijonov lir prispevkov kulturnim in športnim društvom v sovodenjski občini Soglasno odobren obračun 1983 s prebitkom 36 milijonov lir Kulturna in športna društva v sovodenjski občini ter nekatere organizacije in ustanove, ki delujejo tudi v sovodenjski občini, bodo iz letošnjega proračuna občine prejele devet milijonov lir prispevkov. O porazdelitvi dveh skladov (6 milijonov lir za kulturna društva in 3 milijone za športna društva) so sklepali na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, v torek zvečer, ko so razpravljali tudi o obračunu poslovanja v letu 1983 ter o delni porazdelitvi upravnega pribitka. Predlog o porazdelitvi prispevkov, ki ga je izdelal občinski odbor, je bil odobren z večino glasov, ob vzdrža-nju treh predstavnikov manjšine. Za razliko od prejšnjih let, velja zabeležiti, da tokrat ni prišlo do polemične in žolčne razprave, kakor se je to dogajalo kar redno, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje prispevkov. Predlog so svetovalci sprejeli zelo u-mirjeno in z največjim razumevanjem, nekaj pomislekov je izrekel le načelnik manjšine Remo Devetak, glede porazdelitve prispevkov športnim društvom. »Strinjamo se s predlogom porazdelitve sklada za kulturna društva, nismo pa zadovoljni s porazdelitvijo prispevkov med športnima društvoma in se bomo, glede tega vzdržali«. Tako je opredelil stališče svoje skupine glede glasovanja. Ker pa je bila porazdelitev zapopadena v enem samem sklepu in je bilo glasovanje eno samo, so se predstavniki manjšine vzdržali. V razpravo so poleg načelnika večinske svetovalske skupine Vilka Fajta, ki je predlagal, naj bi na vprašanje podpiranja kulturne in športne dejavnosti v občini gledali globalno in ne iz ozkih kampanilističnih stališč, odbornika Marjana Devetaka, ki je opozoril na precejšnjo razliko v delovanju dveh športnih društev v občini (ŠD Sovodnje in ŠZ Soča), kar je bilo treba nujno upoštevati ob porazdelitvi prispevka, posegli še nekateri drugi svetovalci. Tako se je Branko Černič zanimal za delovanje Kraških krtov in po kakšnem kriteriju je občinski odbor predlagal za to skupino prispevek. Ob vzdržanju svetovalcev SSk je bil nato predlog odbora odobren. Porazdelitev je sledeča: ŠKD Vipava, KD Sovodnje, KD Danica, KD Skala in pevski zbor Rupa-Peč bodo prejeli po 1.050.000 lir prispevka, Kraški krti 300 tisoč lir, taborniki, skavti in društvo krvodajalcev pa po 150 tisoč lir. Športno društvo Sovodnje bo prejelo 2.200.000 lir, ŠZ Soča pa 800.000 lir. Lani je Soča prejela 400 tisoč lir, ŠD Sovodnje pa 1.600.000 lir. Na torkovi seji je bil nato soglasno odobren obračun finančnega poslovanja v lanskem letu, ki izkazuje 36 milijonov 862.057 lir pribitka. Del omenjenega zneska so že namenili in sicer za kritje predvidenega primanjkljaja na treh različnih poglavjih tekočega proračuna : 15 milijonov lir za pasivne obresti ter po 3 milijone za sklad za vzdrževanje občinskih cest in sklad za poslovanje županstva. Razliko (nekaj nad 15 milijonov lir) bodo porazdelili na prihodnji seji. Ob zaključju seje, ki jo je vodil župan Primožič je odbornik Klemše poročal o nedavnem sestanku predstavnikov treh slovenskih občin, Enotnega šolskega odbora ter Konzulte za slovenska vprašanja pri goriški občini. Na sestanku je tekla beseda o reševanju prostorske stiske slovenskih srednjih šol v Gorici. Župan pa je poročal še o nekaterih drugih zadevah. Koncert harfistke Merlakove v goriškem Kulturnem domu Prejšnji četrtek, 8. novembra, se je v Kulturnem domu v Gorici odprla koncertna sezona; ki jo skupno prirejajo Glasbena matica, ZSKP in 7.SKD v Gorici. Kot navadno tudi le tošnja obsega skupno šest koncertnih večerov, ki so zelo posrečeno in pestro porazdeljeni med seboj. Solisti, komorne skupine, večji vokalni ter instrumentalni ansambli (v glavnem iz matične domovine) bogatijo letošnji goriški koncertni repertoar. Prvi večer je bil posvečen harfi, temu starodavnemu, briljantnemu in izredno privlačnemu glasbilu. Nastopila je mlada tržaška umetnica Jasna Corrado Merlak, ki ima pa za seboj že lepo začelo koncertno pot. V svojem programu je predstavila skladbe starih in modernih glasbenih mojstrov : originalnimi deli za harfo oz. s priredbami za ta instrument. V prvem delu koncerta so bila na sporedu dela G. F. Haendla, F. J. Haydna, nato neznanega skladatelja iz 16. stoletja v Re spighi je vi priredbi ter B. Smetane (v Trnačkovi priredbi). V drugem delu va so bili na programu skladatelji M. Grandjany, P. Hindemith, E. Haljfter in I. ÀI beniz. Morda med širšim občinstvom prevladuje mnenje, da harfi odgovarja predvsem romantična glasba, ki daje velik poudarek čustvu in lirične- Na pevski reviji Cecilijanka 84 nastopi konec tedna 20 zborov V soboto s pričetkom ob 20.30 in v nedeljo, s pričetkom ob 16. uri, bo v Katoliškem domu vsakoletna revija pevskih zborov Cecilijanka, ki jo prireja goriška Zveza slovenske katoliške prosvete. Revija, ki je v prejšnjih letih žela dober obisk in zanimanje, bo letos že 26. po vrsti. Kot prejšnja leta se bodo pred go-riško publiko zvrstili številni doma či zbori, ob teh pa bodo nastopali tudi gostje iz Slovenije, Koroške, Benečije in Kanalske doline. Skupno bo nastopilo dvajset zborov. Posebnost letošnje revije so odlikovanja, ki jih bodo podelili zborom in pevovodjem, ki že petindvajsetič nastopajo na Cecilijanki. Priznanja bodo odslej delili vsako leto. Naj še omenimo, da bodo v soboto, pol ure pred pričetkom zborovske revije odprli v Katoliškem domu razstavo del slikarke Veselke Šorli Puc iz Ljubljane, priznane umetnice, ki je že razstavljala v slovenskem in ju goslovanskem prostoru ter v Ameriki. Razstava bo na ogled cel naslednji teden, vsak dan od 17. do 19. ure. Zbori, ki bodo nastopali na Ceci-lijanki 84 so sledeči. V soboto: mešani zbor L. Bratuž Gorica, dekliški zbor Doberdob, mešani zbor Pod lipo iz Špetra v Benečiji, moški zbor Svoboda - Anhovo, dekliški zbor Šte- verjan, moški zbor Jezero Doberdob, zbor Sovodenjska dekleta, Soški oktet - Gorica, dekliški zbor Rapo - Peč, mešani zbor iz Sveč (Koroška). V nedeljo: moški zbor Mirko Filej - Gorica, mladinski zbor Bilje - Orehovlje - Miren, mešani zbor Štandrež, mešani zbor Planika -Ukve, moški zbor Skala Gabrje, mešani zbor F. B. Sedej - Števerjan, mešani zbor Rupa - Peč, dekliški zbor Devin, mešani zbor Vrtojba, moški zbor štmaver. KD za dvostranska srečanja s partnerji na pokrajini Krščanska demokracija smatra za koristno pričeti s takojšnjimi dvostranskimi srečanji z drugimi partnerji koalicije, ki upravlja goriško pokrajino, po drugi strani pa si bo krščanska demokracija na skupnem sestanku s strankami, ki sodelujejo na pokrajini in ki je napovedan za 21. t.m., prizadevala za to, da bi pokrajina v sedanjem težavnem družbenem in gospodarskem trenutku pridobila kar se da konstruktivno vlogo glede reševanja zapletenih vprašanj. Delegacijo na o- Proslava 30-letnice rednega izhajanja mladinske revije Galeb KULTURNI DOM V GORICI — Ul. I. Brass Sobota, 17. novembra, ob 16. uri NASTOPAJO: otroški pevski zbori »O. Župančič« iz štandreža, zbor osnovne šole iz Kanala, gojenci glasbene šole iz Gorice in Beneške Slovenije, lutkovna skupina KD »V. Vodnik« iz Doline, mladi Galebovi sodelavci. Slavnostni govor: urednik LOJZE ABRAM Predstavitev nove pesmarice s kaseto J. Bitenca »Sonce se smeje«. menjenem sestanku bo vodil pokrajinski tajnik Tomat. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila, ki ga je včeraj objavilo pokrajinsko tajništvo KD po sestanku, ki je bil v torek zvečer in ki je bil skoraj v celoti namenjen obravnavi vprašanj zaradi polemik in zaostritve odnosov s socialisti, zlasti pa s pokrajinskim tajnikom te stranke, Luigi jem Blasigem. Krize zaenkrat torej ne bo, pač pa stopamo v obdobje preverjanja, ki naj bi 5-strankarsko koalicijo okrepilo. Tako je mogoče razumeti iz tiskovnega poročila, ki kljub umirjenosti prinaša še zmeraj nekaj bodic, uperjenih predvsem v pokrajinskega tajnika socialistične stranke. Kaj na take očitke pravi Blasig? Po telefonu smo ga prosili za krajšo izjavo. »Nihče ne zahteva osebnih sprememb v vodstvu raznih ustanov, tudi nimamo namena spreminjati zavezništev. Vendar je položaj v pokrajini takšen, da niso več mogoči samo polovični ali dokaj medli odgovori. Gospodarstvo, zdravstvo, prevozi, goriška prosta cona in goriški sklad. To je le nekaj glavnih vprašanj o reševanju katerih si moramo biti enotni, načelni in jasni. Tu bi morala pokrajina prevzeti pomembno vlogo. Gre tudi za odnose pravilnega vrednotenja obstoječe politične stvarnosti v pokrajini.« Zadovoljiv obračun prometa skozi tržiško pristanišče Podatki o poslovanju tržiškega pri stanišča v mesecu oktobru, ki so jih objavili v teh dneh, kažejo, da se je tudi v zadnjem mesecu nadaljeval pozitivni trend v blagovnem prometu skozi pristanišče, ki so ga zabeležili že v prejšnjih letošnjih mesecih. Skupno so oktobra pretovorili približno 115 tisoč ton blaga, medtem ko so jih oktobra lani pretovorili 111 tisoč. Še izrazitejše je izboljšanje, če primerjamo skupno količino pretovorjenega blaga v prvih desetih mesecih letos z istim obdobjem v letu 1983: letos znaša namreč blagovni promet milijon 342 tisoč ton, medtem ko je lani oktobra znašal milijon 229 tisoč ton. U-poštevajoč, da so obeti za november in december precej dobri, v tržiški luki ne dvomijo, da bodo letos še izboljšali lanski rekord, ko so skupno pretovorili nekaj čez poldrugi milijon ton blaga. V mesecu oktobru so v pristanišču Portorosega zabeležili občuten porast raztovorjenega blaga (110 ton), medtem ko so natovorili komaj malo več kot 5 tisoč ton blaga. Zmanjšala se je količina raztovorjenega premoga za e-lektramo ENEL, povečal pa se je promet vseh vrst drugega blaga, ki jih običajno raztovarjajo v Tržiču. To velja predvsem za les, kovinske odpade, kaolin, žveplo, celulozo, pri natovorjenem blagu pa se je povečal delež cementa. Precej se je zaradi tega povečal obseg dela, občutnim povečanjem uporabe delovne sile. Vsak pristaniščnik je v povprečju delal oktobra po 15 dni, kar je dober podatek glede na splošno krizo v italijanskih pristaniščih. Srečanje med pokrajino in deželno vlado Predsednik goriške pokrajinske u-prave prof. Silvio Cumpeta je na tor kovem srečanju s predstavniki deželne vlade (pogovarjali so se predvsem o novih pristojnostih^ ki naj bi jih v prihodnje imele pokrajine) obrazložil pomen in obseg enajstih večjih načrtov, ki jih pripravlja pokrajinska u prava nia različnih področjih in ki naj bi jih vključili v prihodnji triletni razvojni načrt dežele. Gre za pomembne načrte s področja prometnih infrastruktur, turizma, komunalnih storitev, kmetijstva in tudi za nekatere pomembne gospodarske pobude. čestitke j Danes praznuje 76. rojstni dan ERNEST FRANDOL1Č iz Doberdoba. Toplo mu čestitajo žena Karlina in otroci Jožef, Rozina, Anica, Julijana, Vilko in 10 vnukov. Čestitke vseh naj prejme za godovni dan še LEOPOLD KOREN iz Števerjana. Še dve žrtvi eksplozije plinske jeklenke v Prvačini V Kliničnem centru umrla Marjan Sirk in Gizela Vodopivec V Kliničnem centru v Ljubljani sta v torek umrla zaradi hudih opeklin Marjan Sirk in Gizela Vodopivec, ki sta bila ranjena ob eksploziji plinske jeklenke v ponedeljek zvečer v Prvačini. Eksplozija je skoraj povsem uničila vrhnje prostore enostanovanj-ske hiše. Število smrtnih žrtev hude nesreče, ene najhujših v zadnjem času na Goriškem, je tako naraslo na tri. Kakor smo že včeraj poročali, je zaradi hudih poškodb in opeklin že v ponedeljek umrla 36 letna Ivanka Sirk. V bolnišnici v Šempetru so na zdravljenju 74-letni Fromentij Kolavčič in njegova 71-letna žena Alojzija Marija ter 27-letni Zekaj Skender. Njihovo zdravstveno stanje je še zmeraj zelo resno. Kolavčičeva, ki sta sicer avstralska državljana, sta imela začasno bivališče v Mirnu. V Mirnu stanuje tudi Zeki Skender. Kakor smo že včeraj poročali sta v nesreči ostala skoraj nepoškodovana 12-letna Anita in 10-letni Dejan Sirk, ki sta zdaj ostala brez staršev. Vzroke in okoliščine hude nesreče raziskuje strokovna komisija sekretariata za notranje zadeve. Ugotovitve Dodo predvidoma znane šele čez nekaj dni. Menda je v tem primeru eksplodirala plinska jeklenka, ki so jo našli razbito, medtem ko so v prostoru našli tudi drugo jeklenko, ki pa je bila povsem nepoškodovana. Je nesrečo povzročilo neprevidno ravnanje, napaka v jeklenki ali kaj drugega? Prav to bo skušala ugotoviti komisija. Voden obisk WWF v parku na Sanci Goriška sekcija Mednarodnega sklada za naravo (WWF) bo pripravila v nedeljo, 18. novembra, obisk pevmske-ga parka. Pobuda spada v okvir rednega delovanja sekcije, ki hoče s tem prispevati, da bi čimveč ljudi bolje spoznalo okolje, v katerem živi. Zbirališče udeležencev bo ob 10. uri pred sedežem WWF v Ulici Orzoni 58. Goriška sekcija WWF nadalje obvešča, da je sedež odprt vsako sredo (od 19. do 20. ure) in soboto (od 15. do 17. ure), kjer sprejemajo tudi no vo člane. razna obvestila ~| Občina Doberdob obvešča, da zaradi pomanjkanja primernih prostorov za pobiranje davkov morajo zainteresirani občani za to poskrbeti v Tržiču do 19. novembra. KD Danica in Gospodarska zadruga Vrh vabita člane in prijatelje na sejo, ki bo drevi ob 20. uri v gostilni Devetak. mu izpovedovanju. Vedeti pa je treba, da se je tudi starejša glasba (zlasti baročna) harfi lepo oddolžila in ji dala svoj pečat. Med avtorje iz tega obdobja spada prav gotovo Haendel, katerega delo Tema z variacijami je odprlo la koncert. Že tu je prišla do izraza nežna barvitost, združena z mehko interpretativno silo, ki se ni predajala nepotrebnim čustvenim izlivom kot jih ta muzika še ne pozna). Tržaška harfistka je nato svoj program nadaljevala s Haydnovo Temo z variacijami, kjer klasicizem še neprikrito dozira barvno igro in zvočne odtenke. Sledila je lepa Siciliana neznanega avtorja iz 16. stoletja, ki se po svoji izredni melodični spevnosti nedvomno bliža romantiki. Prvi del koncerta se je zaključil s Smetanovo Vltavo, znanim delom simfonične pesnitve Ma Vlast (Moja domovina). Seveda se tu marsikdaj pozna, da je to delo orkestralno, vsekakor pa zlasti v ne katerih delih — žuborenje valov, razni opisni vmesni in zaključni deli — tudi na harfi posrečeno uspejo. Drugi del četrtkovega koncerta se je začel z Grandjanyjevo Fantazijo na Haydnovo temo, kjer skladatelj skrbno in domiselno operira z nekaterimi Haydnovimi tematskimi zasnovami. Zanimiv prerez moderne novo-klasicistične smeri kaže Hindemithova Sonata, kjer nemški skladatelj razodeva svojo bogato muzikalno obzorje in harmonsko obvladovanje, čeprav seveda njegov glasbeni svet karak-terizira morda (za razliko od ostalih predstavljenih del) neka določena intelektualistična hladnost. Sledila je Halffterjeva Danza de la Pastora, spet lirično obenem pa ritmično poudarjena skladba. Svoj* spored je tržaška harfistka zaključila z Albenizovo skladbo Torre Berma ja. Prav gotovo je v tej skladbi prišla najbolj do izraza ne samo njena tehnika, ampak posebej doživeta poustvarjalnost. Španski skladatelj )e prav tu predstavil vso svojo ognjevito izrazno silo, ki je zanj toliko značilna, in dal s tem tudi umetnici možnost, da odkrije svoj najintimnejši odnos do instrumenta. Jasna Corrado Merlak je na tem goriškem koncertu razodela, da imo pred seboj lepo umetniško pot. Njena tehnika je bila kar se da tekoča, nastop mladostno sproščen, dozi-vetost vsekakor globoka, neprisilje-na in naravna. Vsi pogoji za še nadaljnje umetniške uspehe. Za vse to jo je — na žalost ne prav številno — občinstvo toplo nagradilo, (ab) darovi in prispevki] Namesto cvetja na grob Andreja Križmana, daruje družina Vladimir» Nanuta 50 tisoč lir za kulturno m športno središče na Vrhu. Ob prerani smrti Riharda Zolie daruje firma REŠIM 50.000 lir za jamarski klub Kraški krti. V spomin na dragega Andreja Križmana z Vrha daruje družina Kodrič - šiškovic i Trsta 50.000 lir za gradnjo kulturne športnega središča na Vrhu; v.lS namen darujeta 50.000 lir tudi Bojana in Jožefa z Vrha. Dr. Tanja Mermolja daruje v spomin na Andreja Križma na 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega Andreja Krt mana darujeta žena Štefka in sin D šan z družino 100 tisoč lir v Sklad " tje Čuka, 100 tisoč lir za kulturno športno središče na Vrhu in 50 tis lir za pevski zbor KD Danica. Ob 7. obletnici smrti nonota Bu . . darujeta vnuka Rosana 100 tisoč Igor 50 tisoč lir za kulturno in sp° no središče na Vrhu. .< Ljudmila Cotič je darovala m soč lir za sekcijo VZPI-ANPI na Vr • Dne 3.11.1984, ko so Vrhovci s stovoljnim delom prišli do zabetonira n ja strehe kulturnega doma, Je * kusko v znesku 35.000 lir daroval g stilničar in član zadruge Renato vetak. kino 3 Gorica VERDI 20.30 »Io se fossi Gaber«. u' Gatje.’. . u VITTORIA 17.30-22.00 »Casinaro marito erotico«. Prepovedano dini pod 18. letom. . . -u. CORSO 18.00—22.00 »Jesus Chnst » perstar«. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Calde«. povedan mladini pod 18. letom-EXCELSIOR 18.00-22.00 »Savana v lenta«. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica in okolico * SOČA 18.00 in 20.00 »Zmajeva >£r SVOBODA 20.00 »Mož, žena in otrok«-DESKLE Danes zaprto. Pogovor z direktorjem TDF Borisom Rosino Najnovejša slovenska kinematografija na celjskem tednu domačega filma Prizor iz Klopčičeve Dediščine . V Celju, v domala vseh mestnih dvoranah in v docentriranih sedežih zaledja, se te dni iztekajo projekcije, razgovori in druge pobude v okviru letošnjega 12. tedna domačega filma. V premierskem sporedu so doslej predstavili novosti 1984 slovenskega filma, Ranil - Rožančevo Ljubezen, Šti-gličevo Gostiivanje, Kavčičevo Nobeno sonce, Vrhovčevo Leta odločitve, danes je še na sporedu za slavnostni zaključek TDF dolgo" pričakovani Klopčičev Dediščina. V tem glavnem spo redu so bili še na ogled nekateri med najbolj zanimivimi naslovi iz letošnjega Puljskega festivala. Ob premierah obsega festivalski program še druga filmska dogajanja. Zato smo se o pomenu in specifičnih značilnostih posameznih sporedov pogovarjali z direktorjem celjskega festivala Borisom Rosino. Kar v prvi vrsti svojstveno opredeljuje TDF je decentralizacija festivalskih manifestacij na vse celjsko območje? Eden naših glavnih smotrov je prenesti filmsko kulturo iz mesta v drugo občine v celjski regiji, neposredno v tamkajšnje delovne organizacije ter nuditi krajanom in delavcem možnost direktnega soočenja s filmom tudi preko srečanj s filmskimi ekipami predstavljenih del. To smo že izvedli v to-yarnah Toper, Celjske zlatarne, Union m tudi v nekaterih mestnih srednjih Šolah. Periferne premierske predstave izven Celja pa smo imeli v Slovenj Gradcu, Žalcu, Zrečah, Sevnici in še v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini. Glavna organizatorja TDF sta uredništvi Novega tednika in Radia Celje, s katerima sodeluje nekaj krajevnih m vseslovenskih filmskih in splošno kulturnih institucij, toda glavni nosil- LA MAGLIA Moška in ženska oblačila Vos pričakuje z novo kolekcijo jesen - zima TRžlč — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174 ci finančnega bremena, ki ga ta prireditev zahteva, so celjanske delovne organizacije. 5 glavnih sopokroviteljev in preko 30 drugih gospodarskih organizacij, ki krijejo in omogočajo celoten festivalski spored ali posamezne prireditve. Pojem kulturnega pokroviteljstva ali sponsor!zacije se je zadnji čas udomačil tudi pri nas, na italijanski vsedržavni ravni in tudi v zamejstvu. Kako se to vprašanje obravnava v samoupravni družbi in kako ste to vi konkretno rešili? Od samega začetka (od 2. izdaje TDF se 2/3 stroškov za celoten festival krijejo s sredstvi pokroviteljev, o-stalo prispevajo Kulturna Skupnost Slovenije, KS Celje in mestne oblasti. Kulturno pokroviteljstvo od strani delovnih organizacij ni zgolj reklamna operacija, ki spada v normalen proces marketinga in seznanjanja tržišča s svojo proizvodnjo, pač pa je dejavni del tistega globalnega načrta za samoupravno preosnovo družbe in za bolj pravično delitev dela in njegovih dohodkov, ki gre pač tudi preko tega neposrednega investiranja v kulturo. To ni le naš primer. Celjsko gledališče realizira del letnega programa s pomočjo neposrednega finansiranja gospodarskih organizacij, Kinopodjetje Celje tako predvaja zastonj mladinske filme, Borštnikovo srečanje... Jugoslovansko filmsko leto šteje vsaj 10 festivalskih manifestacij. Pulj, beograjski Fcst, zagrebški festival animiranega filma so najbolj znane, kakšno mesto pripada celjskemu? In zakaj pravzaprav ta naziv »domačega filma«? Pod oznako »jugoslovanskega filma« obravnavamo navadno le celovečerne filme, v resnici pa obstajajo še druge oblike, kratkega, eksperimentalnega filma in zato je naš namen zajeti, od novembra do novembra, celovitost »domače« slovenske in jugoslovanske proizvodnje. Najprej popoln vpogled vseh slovenskih filmov tekočega leta. Letos je npr. 5 celovečercev, prped 3 leti pa je bil na sporedu le 1 dolgo- metražen naslov (precej slučjna televizijsko - filmska produkcija Francija Slaka Krizno obdobje), kar kaže, da se jo filmski položaj pri nas v bistvu premaknil na boljše. V drugi sekciji smo predstavili dela šolskih filmskih krožkov, kratke filme Vibe, AGFRTV, amaterjev in športne filme kranjskega festivala Interfilm. V premierskem sporedu je bilo nekaj bolj uspelih naslovov iz Pulja, ki smo jih selekcionirali (z Rosino sode- lujejo pri org. festivala Branko in Bojana Stamejčič, Stane Hafner, op. p.) z namenom, da nudimo našemu občinstvu priliko komparacije trenutnega utripa slovenske in širše jugoslovanske produkcije. To preverjanje lahko poteka tudi na zgodovinski ravni, saj je z letošnjim pregledom kosovskega filma zaključuje posebna sekti ja posvečena jugoslovanskim kinematografijam. Zaradi razmeroma nizke proizvodnje te male kinematografije in ker poteka letos 40-letnica jugoslovanske kinematografije smo to sekcijo dopolnili z nekaterimi prelomnimi naslovi jugoslovanskega filma in s posnetki prvih številk Filmskih novosti. Posamezne projekcije so spremljali razgovori z občinstvom po vsaki premieri; strokovni posvetovanji o re!a cijah med filmom in literaturo in filmom in jezikom; razstava likovnih vtisov osnovnošolcev ob Štigličevem in Vrhovčevem filmu in razstava maske Berte Meglič; srečanje s filmskim glasbenikom Zoranom Simjanovičem. Od vseh spremnih sporedov pa je bila najbolj pomenljiva filmska delavnica, ki je potekala v znamenju seminarskega dela z neposrednim sodelovanjem režiserjev Štiglica, Paskalje-viča, Hadžiča in Slaka. V Titogradu razstava umetnosti neuvrščenih SLAVKO GABERC Od septembra 1984 je v galeriji »Josip Broz Tito«.' v Titogradu na ogled stalna zbirka umetniških pred metov, ki so jih Jugoslaviji posredovale in podarile dežele »tretjega sveta«. Zamisel o realizaciji tega projekta je bila poddna na sedmem vrhu neuvrščenih v New Delhiju. Predlog so enoglasno sprejele vse države udeleženke. Otvoritev Galerije neuvrščenih je velikega pomena saj je znano, da galerije nastajajo leta, desetletja in celo stoletja. Galerija neuvrščenih, ki je po svoji koncepciji edinstvena v svetu, se nahaja v stoletnih objektih kneževega dvora (op.a. — dvor črnogorskega vladarja, knjaza Miloša). V kneževem dvoru so razstavljene umet nine anonimnih avtorjev od 7. stoletja pred našim štetjem pa vse do moderne umetnosti neuvrščenih narodov. V Galeriji so na ogled tri zanimive razstave: v pritličju je razstavljena stalna zbirka z nazivom »Razstava umetnosti neuvrščenih dežel«, v prvem nadstropju je razstava slik, ki so jih umetniki podarili tovarišu Titu. V drugem nadstropju je postavljena razstava umetnosti zahodne A-frike, ki se je prej nahajala v Muzeju afriške umetnosti v Beogradu. Za stalno postavitev umetnostne zbirke v Galeriji je ISO eksponatov prispevalo 40 neuvrščenih držav. Tudi v naslednjem obdobju priča kujejo velik priliv umetniških del, ki bodo dostojno predstavila umetnost s>tretjega sveta«, ki je bila do današnjih dni skorajda popolnoma neznana širšemu krogu ljudi, medtem ko so jo mnogi priznani umetnostni zgodovinarji zanemarjali ali prezrli. Med razstavljenimi eksponati je veliko število umetniških del, ki so jih dobili o dar jugoslovanski partijski in državni funkcionarji na številnih popotovanjih širom po svetu. Omeniti velia naslednje eksvonate: »Srebrna palma« — dar iraškega predsednika Sadama Huseina. »Relief« — dar Narodnega muzeja Nepala, slonokoščeno »Žensko figuro« — dar predsednika republike Gvineje Selcu Tureja, »Obredni čoln plemena Muisca« — dar kolumbijskega predsednika Belisaria Betankura, itd. Zanimivi so tudi: indonezijska glasbila — od bobnov do posebnih inštrumentov iz bambusa, vaze iz Kampučije (iz prekuhanega lesa), okrašene s prisebno tehniko vliskovanja. Z obogatitvijo galerijskega fonda bo možno eksponate enotneje porazdeliti po skupinah na osnovi skupnih značilnosti. To bo prav gotovo omogočilo tudi večjo selektivnost, kar pomeni, da bo Sčasoma omenjena Galerija lahko ponudila obiskovalcem na 'ogled vrhunske dosežke umetnosti držav članic Gibanja neuvrščenih. V bodoče načrtujejo tudi organizacijo priložnostnih razstav, razgovorov in simpozijev ter delovanje umetniških kolonij neuvrščenih V prekrasnem ambientu kneževega dvora v Titogradu. Cilj vseh teh prizadevanj je približati umetnost z različnih celin oziroma podnebij in prvič pokazati celemu svetu, da je načelo miroljubnega sožitja in prijateljstva med narodi mogoče uresničiti tudi preko umetnosti. Pogovor zapisala , DAVORIN DEVETAK in DANJEL JARC V soboto odprtje nove razstave Italijanski grafiki v TKG V soboto ob 18. uri bodo v Galeriji Tržaške knjigarne odprli novo skupinsko razstavo trinajstih italijanskih grafikov, članov Mednarodnega združenja grafikov. Svoja dela bodo razstavljali Luisa Asteriti, Milena Borghi, Tiziana Cipri ani, Bruna De Ambrogio, Dario Dclpin, Marina Legovini, Silvana Lunetta, Fernando Martinelli, Renzo Marzona, Anna Moro - Un, Tobia Ravà, Giovanni Scaccianoce in Maria Zanetti. Na sliki: grafika Goričanke Marine Legovini TONE SVETINA Med nebom in peMom 295. , Klarina Bojan in Kljun s'ia postala pomočnika bveščevalca, tovarišu Zadniku, ki je bil poznan pre-upčevaUec in potnik, so zaupali nalogo intendanta, govornega tudi za odvoz zaplenjenega blaga. . . “Osojnik, ti bi moral biti poveljnik!« je menil Q)ze, ki ga je vse bolj težila skrb, kaj bo počel s to Sromno vojsko. ime “Jaz sem star in kruljav, ti si pa Maslo v — to Pa v tej pokrajini nekaj pomeni. Res si mlad, si ™ d°volj vztrajen in zvit.« “Razporedili so ljudi v čete po petdeset mož. Ko-andirje, vodnike in desetarje pa so postavili kar 0 videzu ali če se je kateri javil sam. c Takoj po večerji, ki se je kuhala v zaplenjenih Pri 11 P°liske kuhinje, so čete odšle na položaje. Za-sk 1 S° vse ceste in poti, pa tudi steze, ki so držale z* slabo obraslo kamnito pokrajino. n Prvega konja — zaplenili so ga nekemu polizana U ^Tieir-jia — je dobil Osojnik, ki je šepal. Nasled-dnfa j? d°bil Lojze, in kmalu so imeli konje tudi člani štaba in kurirji. r0 'udi oblekli so se že prvi dan na novo. Cape so je v • -v Srmovje. V oficirskih oblekah in škornjih saj štab izgledal vojaško. Veli L°ize se ie čez noč spremenil iz izvrševalca po-v poveljujočega. Dobro, da se je pri Osojniku, ko je bil tam na zdravljenju, izobrazil in se navzel mnogih navad moža, ki ga je skovalo življenje kot kleno ost. Položaj je zahteval od njega mnogo naporov, da bi dobro opravil nalogo, za katero še ni imel dovolj notranje moči in izkušenj. T0 ni bil samo njegov problem, tudi večina njegovih vojakov je imela orožje prvič v rokah. Osojnik pa je učil: »Glavno je nastop, Lojze. Strm pogled naravnost v oči pa zvišan glas, odločen in nepopustljiv — to naredi komandanta; spomni se Draga, njega posnemaj! Pravi poveljnik se tako zadere, da kar odreveniš.« Pavletu pa ni bilo do konja. Nekemu Lahu je vzel dirkalno kolo in mu priporočil, naj se pelje z vlakom. Proti jutru je pripeljala bližnja četa skupino karabinjerjev, ki niso hoteli oddati pištol, češ da je tako dogovorjeno s partizanskim poveljstvom. »Oddali boste tudi pištole,» je odredil Lojze ostro. Med tistimi, ki so se najbolj upirali, je bil brigadir, ki ga je Osojnik spoznal. To je bil pirelli, ki je na sedežu občine vodil policijsko postajo in se je on, Osojnik moral javljati pri njem. »Firelli!« je zavpil Osojnik. Karabinjer se je zdrznil, ko pa je spoznal moža, se ga je razveselil. »Signore Osojnik, povejte, da sem bil dober za partizane, pa mi pustite pištolo.« Osojnik je zarobantil po italijansko: »Ti si zaslužil kroglo, ne pa pištole.« Spustili so skupino, Firellija pa je Osojnik odpeljal v gozd. Lojze je zavpil za njim: »Držite se navodil!« »Saj se jih bom, brez skrbi!« Ko sta bila dovolj daleč v gozdu, na samem, je ukazal kurirju, eia mu zveže roke na hrbtu in ga potegne na vejo. Ko je zabingljal, je Osojnik rekel kurirju: »Zdaj pa naju pusti sama.« Iz žepa je potegnil nož in ga zasadil Lahu pol centimetra globoko v prsi. Lah je zatulil. »Signore Osojnik, prisežem, nikomur ne bom povedal, eia ste delali zame. Ne me ubiti!« »Jaz pa bom tebi povedal, da nisem nikoli delal zate, temveč za Karla Masla. Naročil si, naj ga zastrupim ali ulovim, da bi si potem delila nagrado.« Italijan je. prebledel, potne srage so mu tekle po licu. Mož pa mu je nastavil nož na grlo. »Nimam dosti časa. če nočeš, da ti oderem kožo pri živem telesu, povej, kdo vse je izdajal v tvojem rajonu. Ne mrtvi, le živi me zanimajo!« Brigadir, ki je bil prepričan, da se razkačeni mož ne šali, je začel naštevati imena. Osojnik je izvlekel beležnico in zapisoval. Potem ko je Italijan nehal, ga je mož spet zbodel z nožem. In ko obešeni ni imel več kaj povedati, se je Osojnik postavil predenj in mu rekel: »Po božjih in človeških postavah bi te moral ubiti, ker pa bo šlo te dni mimo nas kot doslej še mnogo večjih barab, pojdi tudi ti!« Prerezal je vrv in mu odvezal roke. »Hvala, gospod Osojnik, hvala,« je gostolel Italijan, ko ga je peljal nazaj. »Midva sva opravila,« je rekel pred poveljstvom in ga odslovil. Naslednji dan je ljudska vojska narasla. Poveljstvo se je premaknilo k vasi Markovščina. Na rahlih vzpetinah pred vasjo je Lojze ukazal postaviti močnejše zasede; na obeh straneh ceste so namestili težke brede in minomete. Cesto pa so v razdalji nekaj kilometrov zasekali. Obveščevalca Boris in Stojan sta prišla z vestjo, da se jim približujejo velike enote, ki jih niso mogli ustaviti in razorožiti. NOGOMET: kvalifikacije za SP RAZIGRANI ANGLEŽI NAMIZNI TENIS: od danes v Ljubljani »Mini SPENT 84« Atrakcija bodo zmage nad Kitajci Včerajšnje kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo je označevala teniška zmaga Anglije proti Turčiji, kateri je kar v gosteh nasula osem zadetkov in zapravila skoraj prav toliko izredno ugodnih priložnosti za gol. Turki so bili v povsem podrejeni vlogi in še zdaleč niso spominjali na ekipo, ki je nedolgo tega zapustila soliden vtis proti Italiji. Nasploh so se včeraj Otočani dobro odrezali : Wales je odpravil Islandijo, še bolj pomembna pa je zmaga Škotske proti Španiji, ki jo je premagala s 3:1. Nizozemska je znova dokazala, da je njeno zlato obdobje mimo, saj je zgubila proti Avstriji (sicer po nesrečnem avtogolu) in je sedaj zadnja na lestvici 5. skupine. Pred njo je trenutno celo Ciper, kar skorajda ne potrebuje komentarja. SKUPINA 2 Portugalska — švedska 1:3 LESTVICA Švedska 4 2 0 2 7:4 4 Portugalska 3 2 0 1 4:4 4 ČSSR 2 1 0 1 5:2 2 ZRN 1 1 0 0 2:0 2 Malta 2 0 0 2 0:8 0 SKUPINA 3 Sev. Irska ■ — Finska 2:1 (1:1) STRELCI: za Sev. Irsko 0’Neill v 42. min. in Armstrong v 51. min. (11-metrovka), za Fince Lipponen v 21. min. Turčija - Anglija 0:8 (0:3) STRELCI : Robson v 13., v 44. in 58. min., Woodcock v 17. in 61. min., Barnes v 49. in 56. min., Anderson v 86. min. LESTVICA Anglija 2 2 0 0 13:0 4 Sev. Irska 3 2 0 1 5:4 4 Finska 4 2 0 2 4:7 4 Romunija 1 0 0 1 2:3 0 Turčija 2 0 0 -2 1:10 0 SKUPINA 5 Avstrija - Nizozemska 1:0 (1:0) STRELEC : Valke v 15. min. (avtogol). LESTVICA Madžarska 2 2 0 0 5:2 4 Avstrija 3 2 0 1 4:4 4 Ciper 1 0 0 1 1:2 0 Nizozemska 2 0 0 2 1:3 0 Prihodnje srečanje: Ciper - Ma- džarska (17. 11.) SKUPINA 6 Danska - Irska 3:0 (1:0) STRELCA: Elkjaer v 29. in 46. min., Lerby v 55. min. LESTVICA Danska 3 2 0 1 4:1 4 Švica 2 2 0 0 2:0 4 Norveška 4 1 1 2 2:3 3 Irska 3 1 0 2 1:4 2 SZ 2 0 1 1 1:2 1 SKUPINA 7 Škotska — Španija 3:1 (2:0) STRELCI: za Škotsko Johnson v 33. in 42. min. ter Dalglish v 71. min,; za Špance Goichea v 65. min. Wales — Islandija 2:1 (1:0) STRELCI: za Wales Thomas v 36. min. in Hughes v 63. min., za Islandijo Fetursson v 55. min. LESTVICA Škotska 2 2 0 0 6:1 4 Španija 2 10 1 4:3 2 Islandija 3 1 0 2 2:5 2 Wales 3 1 0 2 2:5 2 Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA LJUBLJANA — V ljubljanski dvorani Tivoli se začenja danes največji namiznoteniški turnir te sezone na svetu — 26. mednarodno prvenstvo Jugoslavije, kakor ga organizatorji tudi imenujejo »Mini SPENT 84«, prireditev, s katero bodo proslavili 20-letndco svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Ljubljani. Obeta se zares izredna konkurenca najboljših i-gralcev in igralk na svetu, na čelu s prvo velesilo v tem športu Kitajsko. Kitajci in Kitajke, ki branijo naslova z zadnjega mednarodnega prvenstva Jugoslavije v Splitu, so seveda prvi favoriti tudi v Tivoliju, kjer bo prav gotovo največja atracija vsaka zmaga izmed evropskih igralcev nad neprekosljivimi mojstri igre z belo žogico s Kitajskega. Enega ta- kih uspehov je pred nedavnim na mednarodnem prvenstvu Italije v Benetkah dosegel igralec ljubljanske 0-limpije Štefan Kovač, ki jp premagal Kitajca Jiang Jilianga, drugouvrščenega na svetovni jakosti lestvice. Podoben uspeh pred domačim občinstvom bd bil zares prvovrstna senzacija za takega igralca, ki bo tudi v Ljubljani igral v reprezentančni vrsti. Vendar pa bo domača ekipa igrala v Tivoliju nekoliko oslabljena, saj bo brez odličnega Zarana Kaliniča, ki služi vojaški rok v Beogradu, nima Tudi Cergolova V Ljubljani bo branila italijanske barve tudi krasovka Marina Cergol. Italijo pa bodo v Tivoliju zastopali še: Massimo Costantini, Giovanni Bi-si, Silvio Pero, Alessio Sil veri, Alessandra Busnardo in Licia Vignala. pa še dovoljenja za nastope na mednarodnih tumirjihP. V ekipi pa bo seveda veteran Dragutin šurbek, toda domača vrsta le nima večjih možnosti za najvidnejšo uvrstitev. Kolikšna je prednost Kitajcev, zgovorno dokazujeta dva dvoboja teh dni: v Beogradu je Kitajska premagala Jugoslavijo s 5:0, v torek pa v Karlovcu z enakim rezultatom, se pravi brez dobljene igre. Več možnosti imajo na turnirju v Ljubljani dekleta, ki so te dni prav tako igrala s Kitajkami. V Beogradu je eno partijo dobila Branka Batinič, v Karlovcu pa Vesna Ojstršek. Na »Mini SPENT 84« bo igralo 22 državnih reprezentanc v moški in 21 v ženski konkurenci. Najzanimivejša tekmovalna dneva bosta petek, ko bodo zvečer finalni ekipni boji, in nedelja popoldne, ko se bodo za. naslove mednarodnih prvakov Jugoslavije merili posamezniki in pari. Drevi v 8. kolu košarkarske A-l lige Stefanel v Cantuju šport na primorskem Nogometni derbi Kopru Drevi ob 20.30 bodo v A-l in A-2 ligi igrali osmo kolo. Košarkarji tržaškega Stefanela bo do v Cantuju igrali proti moštvu Jol-lycolombanija, ki je v tem prvenstvu doslej razočaralo. Košarkarji iz Can-tuja so v sedmih kolih zbrali komaj 6 točk, v nedeljo pa so izgubili kar v Riminiju proti ekip» Marr. Društvo je medtem že poskrbelo za zamenjavo Američana. V Cantù se bo zopet vrnil Jim Brewer, ki bo prihodnji teden zamenjal Mayesa. Le-ta bo namreč igral svoji poslednji tekmi v Cantuju danes proti Stefanelu in v nedeljskem kolu. Glede na težave, ki jih imajo v Cantuju tudi ni izključeno, da bi lahko Tržačani poskrbeli za podvig. Sicer pa tudi stanje v tržaškem taboru ni najboljše, tako da bi bili osvojeni točki v Cantuju zlata vredni. V A-2 ligi pa bo goriški Segafredo doma igral proti moštvu Cida iz Por ta San Giorgia, ki je doslej izredno ugodno presenetilo. Dre višnji nasprotniki Goričanov so namreč z desetimi točkami kar drugi na lestvici. DREVIŠNJI SPORED (20.30) A-l LIGA: Jollycolombani Cantù -Stefanel Trst; Honky - Bancoroma; Granarolo - Indesit; Simac - Cantine Riunite; Bertoni - Peroni; Mu Lat -Marr; Australian - Ciaocrem. SINOČI: Scavolini - Yoga 81:78 (34:35). A-2 LIGA: Segafredo Gorica - Cida Porto San Giorgio; Latini - Re-yer; OCT - Benetton ; Succhi G - Mister Day; Viola - Brescia; Pepper -Fermi; Spondilatte - Sebastiani; Master V - Landsystem. Ciro De Leva evropski prvak SALERNO — Italijanski boksar Ciro De Leva je sinoči po točkah premagal Angleža Johna Feeneya in tako postal evropski prvak v petelinji kategoriji. Obala je v nedeljo doživela svoj nogometni praznik, saj je bil v Izoli na sporedu »večni« derbi med domačo e-najsterico in Koprom. Rekordno število gledalcev (bilo jih je kar 2.500) pa je bilo razočarano nad igro. Tekma je bila raztrgana, z mnogimi prekinitvami in brez lepih akcij. Koper je zmagal z 2:1 in ostal na vrhu prvenstvene lestvice, Izola pa je zdrk nila na zadnje mesto. Novogoriška Vozila so v eni najslabših predstav te sezone doživela najhujši poraz v Mariboru proti Železničarju z 1:3. V primorskem derbiju druge slovenske lige je tabor Jadran v Sežani premagal Jadran Lamo iz Dekanov z 2:1. Ostala izida: Primorje - Ljubljana 1:1, Piran - Jesenice 3:1. Športni delavci novogoriškega Avto-moto društva pasoz mednarodno dirko v motokrosu ' v Šempasu sklenili letošnje izredno uspešno sezono. V kategorijah 80, 125 in 250 c cm se je pomerilo 87 dirkačev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Najzanimivejša je bila preizkušnja, na kateri so skupaj nastopili dirkači z motorji 125 in 250 ccm, zmagal pa je M. Avbelj (Lukovica) pred Zdovcem (Or. Vas) in Simčičem (N. Gorica). Z najšibkej-šim-i motorji je bil prvi Avstrijec Kupe rt, drugi pa Novogoričan Batic. V kat. 125 ccm je zmagal Zdovc pred Simčičem, v kat. 250 ccm pa - Avbelj pred Simčičem. V drugi zvezni ligi za odbojkarice so Novogoričanke tesno izgubile proti Željezničarju iz Osijeka z 2:3, Koprčanke pa so doma gladko (3:0) pre; magale Marčano. Med primorskimi ligaši v slovenski ligi je Salonit odpravil v gosteh Granit s 3:1, Bovec izgubil v Kamniku z 0:3, Izola p>a z enakim rezultatom proti Brezovici. Rezultati 10. kola slovenske rokometne lige za moške: Jeklotehna -Lipa 24:24, Astra Jadran - Krško 20:28. ŽENSKE: Veta - Burja 21:28, Včeraj v prijateljski nogometni tekmi Zmaga reprezentantov kratke vesti - kratke vesti Šah: dvoboj za svetovni naslov Jugoslavija — Sel. časnikarjev 4:3 (2f3) STRELCI : Mance v 2. in 22. min., Klinčarski v 23. min., Pančev v 34. min., Šestič v 45. nun., Pančev v 50. min., Zl. Vujovič v 57. min. JUGOSLAVIJA: Stojič (Pudar), Zoran Vujovič, Baljič, Gudelj (Radovič), Hadžibegii, Radanovič (Jozič), Zlatko Vujovič (Georgijevski), Šestič, Pančev, Baždarevič, Cvetkovič. BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je p» dopadljivi in fer igri premagala moštvo, ki so jo izbrali jugoslovanski časnikarji. Srečanje pa se za »plave« ni pričelo najbolje, saj so »časnikarji« že vodili s 3:0 (z dvema zadetkoma Man-ceja in enega Klinčarskega). Nato p>a so Milutinovičev! varovanci reagirali, dosegli kar štiri gole in tako zasluženo zmagali. V vrstah »plavih« je dobro igral Šestič, ki je tudi dosegel lep zadetek. Pri »časnikarjih« pa je zadovoljil Mance, (nb) Edinho izključen za dve koli MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v prvi ligi za dve koli izključila nog orne taša Udinese ja Edinha. To je tudi edina izključitev v A ligi v tem tednu. V B ligi je za dve koli izključen Baldini (Pescara), za eno kolo p>a Enzo (Lecce), Salvadè (Varese) in Tacchi (Pescara). Včeraj so tudi izžrebali sodnike za nedeljsko kolo v A in B ligi. Tekmo Inter - Udinese bo sodil Pezzella, Triestino - Varese p>a Lo Bello. Preložili partijo MOSKVA — Na prošnjo Anatoli ja Karpova so včerajšnjo, 24. šahovsko partijo za naslov svetovnega prvaka preložili na jutri. Kot je znano, Karpov vodi proti Kasparovu s 4:0 ob 19 remijih. Košarka: na turneji po ZDA Podvig »plavih« Wichita State — Jugoslavija 81:98 (47:44) JUGOSLAVIJA: Ivanovič 4 (2:3), Vučevič 6, Vrankovič, A. Petrovič 2 (2:3), Perasovič 4,„ D. Petrovič 33 (9:17), Zorkič 10 (2:5), Sunara 16 (4:4), Radovič 9 (3:4), Petovič 4, Sa-vovič 6, Mutapčič 4. WICH1TA STATE - V svojem prvem srečanju na turneji po ZDA je jugoslovanska košarkarska reprezentanca poskrbela za lep podvig. Premagala je namreč univerzitetno moštvo Wichita State (14. na lestvici ZDA). Izidi ostalih jugoslovanskih moštev : Illinois Zadar 97:93 (44:48, 80:80); Evansille - C. zvezda 83:91 (46:52) ; South Alabama - Gibona 63:55 (29:28) ; Hardin Simmons - Bosna 82:75 (41:44). (nb) »Azzurri« trenirajo s Stenmarkom VAL SENALES — Švedski smučarski as Ingemar Stenmark trenira skupno z »azzurri« na Val Senalesu. »Verjetno bo to moja zadnja sezona, sicer pa bo odvisno od rezultatov, ki jih bom letos dosegel, če bom še nadaljeval s tekmovanji,« je med drugi mdejal švedski as. Jeklotehna - Iskra 20:18, Mlinotest -Šmatmo 21:25. Pionirji Nove Gorice so zmagali na kvalifikacijskem rokometnem turnirju za slovensko prvenstvo in se uvrstili med 4 najboljše ekipe v Sloveniji. V Novi Gorici je bilo primorsko prvenstvo za mladince in mladinke v namiznem tenisu. Največ uspeha sta imela Pirančan Degan s tremi naslovi prvaka in Kurtovičeva iz Vrtojbe, ki je zmagala dvakrat. Davorin Koron pismo uredništvu Prejeli smo s prošnjo za objavo »Ker mislim, da so bile kritike 1" gralca in istočasno dopisnika Primorskega dnevnika Marka Čubeja na moj račun krivične ter nepoštene m ker društvo me ni takoj zaščitilo, sem sklenil dati ostavko kot trener članskega košarkarskega moštva ŠZ Dom, ki nastopa v promocijskem prvenstvu goriške skupine.« S spoštovanjem Berto Hvalič odbojkarski komentar trenerja franka drasiča V prvem domačem nastopu smo povsem zadovoljili Danes ob 14.30 v Bazovici Prijateljska tekma Zarja-Triestina V okviru prijateljskih stikov med društvoma bo danes v Bazovici ob 14.30 prijateljsko nogometno srečanje med Zarjo in Triestino. Tržaški drugoligaš je najavil, da bo igral z najboljšo postavo, tako da bodo lahko številni naši ljubitelji nogometa videli »na delu« tržaške nogometaše, ki dokaj uspešno nastopajo v B ligi. Po drugi strani pa bo tudi za bazoviške nogometaše lepo zadoščenje, da se zopet pomerijo s Tržačani. SPOROČILO DOPISNIKOM Vse naše dopisnike in tudi predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah umikov raznih prvenstvenih ali dragih srečanj, da se izognemo neljubim pomotam v rubriki »Domači šport«. Naš prvi prvenstveni nastop v domači telovadnici je bil zelo pozitiven. Srečanje smo želeli s čistim 3:0. Tudi prikazana i-gra je bila povsem drugačna kot v prvem kolu. I-gralke so se otresle začetne treme in zaigrale gotovo in preudarno. Servisi so bili točni in ostri, podaje odlične, obramba skoraj vedno na mestu. Na tak način so tolkačice dobivale uporabne žoge ter jih zaključevale z močnimi in večkrat aktraktivnimi udar ci. V tednu smo dosti vadili predvsem povezavo med podajačicami in napadalkami. To se je na tekmi tudi poznalo. Več gotovosti in razumevanja je bilo opaziti na igrišču. Imamo pa še nekaj šibkih točk, ki jih bo treba odpraviti. Vse izvirajo iz ene in iste napake: vsaka igralka preveč zaupa drugi. Zaradi tega je precej napak v sprejemu, kajti prepozno se odločijo, čigava bo žoga, zaradi tega prepočasi krijejo odprte praznine za blokom. Zato tudi napravijo čisto obratno napa ko: na lahke žoge ne gre samo e-na igralka, temveč dve ali celo tri, tako da se medsebojno ovirajo in akcija ni več »čisto« izpeljana. Vendar so te napake, ki se jih bo dalo z lahkoto odpraviti. Izvirajo pač iz dejstva, da se igralke med seboj še premalo poznajo. AUSA je po mojem mnenju zelo solidna ekipa, ki dobro obvlada vse tehnične prvine odbojke. Igralke so visoke, a vse zelo mlade, zato v trenutkih odpovejo. V soboto smo jim vsilili našo igro, naš ritem, zato niso prišle do izraza. Tudi njihova pu blika (približno 20 ljudi) je izredna; pri navijanju je prekašala naše. To pomeni, da bodo tekme v Cer-vignanu precej »vroče«. Ostali izidi so se zaključili po pričakovanju. L ibertas Pordenone in Nervesa sta zmagala, tako da je na lestvici prišlo že do preloma. Prva tri mesta naj bi bila tako že oddana? V soboto nas čaka težko gostovanje v Pordenonu. Tekma bo odio čila za začasno prvo mesto na lestvici. Libertas je prav tako kot mi zmagal v gosteh s 3:1 in na domačih tleh s 3:0. Čakal nas bo torej trd boj, posebno ker se ekipi dobro poznata že iz predprvenstvenih tekem. Na dlani je, da nam bodo pripravili poseben in primeren »sprejem«. Tudi njihova publika je znana kot bučna in včasih nešportna. To zna precej vplivati na končni re zultat. Mi se na to tekmo dobro priprav Ijamo. Poznamo vse vrline in hib nasprotne ekipe. Če bodo iQr0.,: upoštevale in seveda znale izpel)01 vsa moja navodila, lahko odnesem iz Pordenona obe točki. Najmočnej še orožje Ubertosa je blok in g° ) treba iznenaditi s hitrimi, nizkimi * točnimi podajami. To pomeni, mora podajač dobiti točne žoge: pomeni, obramba mora biti zato v dno na mestu ter igrati zbrano * koncentrirano. To je tudi bistven0' obenem težko. V Pordenon odpotui . mo precej optimistično razpolage in prepričani o lastni moči, èepr° ne bom mogel najbrž uporabiti y. rilo Kralj, ki se je na zadnji lažje poškodovala. V soboto bo tor pravi mejnik in prva resna preizku nja za našo združeno ekipo. Zanimiva bo tudi tekma med OM in Nerveso na Proseku. Videli bom > če je OMA res tako dobra na dom čih tleh ali pa se »ogreje« 1° mestne derbije. Mogliano pa bo ma najbrž osvojil obe točki Pr° AUSA. ob robu naših nogometnih igrišč Mladost na najboljši poti komentar trenerja andreja žagarja V 3. nogometni amaterski ligi na Goriškem je prva tretjina prvenstva že sklenjena in čas je, da podamo prvo oceno o položaju naših predstavnikov, Juventini, Sovodnjah in Mladosti. Kot znano, prvi dve ekipi igrata v goriš ki skupini, Mladost v tržaški. Pred pričetkom prvenstva si je marsikdo kaj več pričakoval. To velja predvsem za štandreško Juventino, ki je s svojim zadnjim mestom na lestvici precej razočarala. Res je, da do zaključka prvenstva manjka še 15 srečanj in je torej še vse mogoče. Toda kar najbolj zaskrbljuje je igra štan-drežcev. Jasno je, da ima trener Vižintin precej težav s postavo, saj jo m°ra iz številnih razlogov iz nedelje v nedeljo spreminjati. To seveda precej negativno vpliva na igro, ki je dokaj raztrgana, brez prave povezave. Po srečanjih, ki smo jih videli, 'ahko trdimo, da so Štandrežci najbolj ranljivi v napadu, kjer so zaradi pomanjkanja pravega realizatorja zgubili že precej točk na lestvici. Verjetno bo ta vrzel ostala tudi v nadalje-YanJU prvenstva, saj je v današnjih časih dokaj težko dobiti pravega napadalca. Ob tem je treba dodati, da Jo Cingerli več odsoten kot prisoten, Jn to se zelo pozna, saj je ta igralec, skupaj z Lauri jem, odločilen pri gradnji igre. Skratka, Juventina je v 7 kolih zabeležila 3 remije in doživela J Poraze. Vsega skupaj je 5-krat zanesla nasprotnikovo mrežo, prejela pa Je že 10 zadetkov. Nekoliko bolje gre sovodenjski po-s avi, zlasti če letošnji začetek primerjamo z lanskim, ko je po 7 kolih lrnela na lestvici 2 točki (1 zmaga, 6 P'1 razov ter kar 15 prejetih golov), larsonovi varovanci so tokrat začeli odločno boljše, saj so trenutno na 5. .riu lestvice s precejšnjimi možnost-nn, da dohitijo prve. To lahko trdimo Predvsem zaradi igre, ki so jo doslej s o venski nogometaši predvajali. Naj-'° J Pozitivno je dejstvo, da so se mladi, ki jih je trener vključil v prvo ekipo, dobro ujeli z ostalimi in da sestavljajo homogeno celoto, ki zna predvajati svojo igro in jo včasih tudi vsiliti nasprotniku. Vsekakor lahko rečemo, da imajo letos Sovodenjci lepe možnosti, da se potegujejo za prva mesta, Edina hiba pri Sovodenjcih je tako nizka učinkovitost napada, saj so doslej samo 4-krat zatresli mrežo. Tu gre predvsem za vprašanje Butkovi-ča, gotovo enega najboljših napadal cev v prvenstvu, ki je doslej igral pod svojimi sposobnostmi. Marsonovi varovanci so doslej zabeležili 2 zmagi, 4 remije in doživeli en poraz. Kot smo rekli, so dali 4 zadetke, prejeli pa 3. Od treh goriških ekip se je doslej najbolje odrezala doberdobska Mladost, ki vodi na lestvici in ima zares velike izglede, da končno poseže po napredovanju, cilju, ki ga je v zad njih letih večkrat za las zgrešila. Tokrat imajo Kraševci vse adute, da prvič v svoji zgodovini zaigrajo v 2. AL. Čeprav je do konca prvenstva še dolga pot (doslej so odigrali 7 od 24 kol), predvajajo- Doberdobci gotovo eno najlepših iger, ki se kaže še posebno na gostovanjih, kjer so doslej zabeležili le zmage. Miniussijev recept se gotovo dobro obrestuje, saj se v kraški igri pozna, da igralci ne trosijo odvečnih moči, oziroma vsaka njihova akcija meri le na konkretnost. Ob tem jo treba še povedati, da so letos igralci Mladosti precej boljši v obrambi (zgovoren je podatek, da so doslej prejeli najmanj zadetkov, le 3). V 7 kolih pa so Doberdobci zabeležili kar 4 zmage in Z remija, poraza pa nobenega. S takim ritmom jim napredovanje ne bo ušlo. Nadaljevati Čeprav smo od 5. do 7. kola ob dveh zmagah napredovali samo za eno mesto na lestvici, je položaj v resnici veliko bolj ugoden. Z zmagama v Tržiču in doma proti Virtusu smo namreč ponovno vzpostavili stik vrhom lestvice, saj nam manjkata le dve točki do drugega mesta. To mesto pa nam je bilo pred dvema koloma-odmaknjeno kar za 6 točk. Po sobotni tekmi z ekipo Virtusa iz Padove so si gledalci s šibkim srcem verjetno že opomogli, čeprav smo se vsi skupaj ponovno prepri- čali, da košarkarska tekma traja celih 40 minut in je v tej dinamični igri vse možno. Povedati je treba, da smo prvih 30 minut igrali zelo solidno, posebno v napadu, a v obrambi smo zaradi nespretnosti gostujoče e-kipe imeli tudi nekaj sreče. Tako je nastala velika razlika 22 točk, ki je pred tekmo ne bi upal nihče napovedati. Gostje so takrat posegli še po zadnji možnosti za preobrat, saj niso imeli več kaj izgubiti. Z agresivnim pokrivanjem po igrišču in z namernimi osebnimi napakami so sekali naše na ■pade in s tem dosegli, da smo začeli igrati preveč v širino. Ob naši malo večji samozavesti bi bilo namreč velikokrat možno zaposliti naše visoke igralce, ki so bili povsem sami pod nasprotnikovim košem. Toda zaradi strahu pred zgrešenimi podajami tega nismo uspeli narediti. V še večjo zagnanost in agresivnost pa je nasprotnika vodilo tudi naše slabo izvajanje prostih metov »po bonusu«: v zadnjih devetih minutah smo zgrešili kar 9 metov. Če bi jih realizirali vsaj 6, kar je nekako normalno, do tesnega rezultata sploh ne bi prišlo in tudi prekrški gostov ne bi bili več tako pogosti. Če k temu prištejemo še nepotrebno tehnično napako, ki jo z vzponom je dobil Walter Sosič, sem naštel vse, kar je razliko 22 točk skrčilo na sami dve točki dobro minulo pred koncem. Izrek pravi: na igro se pozabi, točke ostanejo in to naj velja tudi to pot. Ne sme pa seveda v pozabo naša res dobra igra v prvih 30 minutah, zadnjih 10 minut pa mora biti dobra šola za naprej. Tudi ostali rezultati v tem kolu so za nas ugodni. Caveja je v Forliju premagala Castelfranco s 16 točkami razlike in mu tako zadala drugi poraz v zadnjih dveh kolih. Po nekaterih vesteh se Castelfranco otepa s poškodbami in nedisciplino in zato nastopa nekompleten. Fidenza je poskrbela še za eno veliko presenečenje, saj je sredi Vidma odnesla točki favoriziranim domačinom. Tega si res ni bilo nadejati, toda kot že rečeno, v košarki je vse mogoče. Naš prihodnji nasprotnik Stefanel je v Trevisu premagal Italmonfalcone s 14 točkami razlike, kar je povsem pričakovan rezultat. Seveda bo potrebno ugotoviti, če so domači igrali na vso moč ali pa so nasprotnika nekoliko podcenjevali. Ravenna potrjuje prednost svojega domačega igrišča in je z 78:70 premagala Ceam iz Bologne. Ceam se tako nahaja pri dnu lestvice, brez našega darila dveh točk bi bil prav zadnji. Pravi podvig je opravila pomlajena Servolana. Brez lacuzza in Meneghela je presenetila bivšega B-Ugaša San Dona, in to v gosteh. Svoje je verjetno opravilo podcenjevanje domačinov, mladi igralci Ser-volane pa so izkoristili priložnost. Fulgor Forlì je presenetil v Modeni in s tesno zmago za eno točko premagal domačina Tre Stelle. Vodilna Fidenza je prepričljivo slamla v Oder-zu in se tako še brez poraza nahaja na vrhu lestvice. Za nas prihaja zdaj zelo pomemben del prvenstva. Domače spodrsljaje bo treba nekje nadoknaditi in prav težki gostovanji v Trevisu in Vidmu sta morda priložnost za take podvige. RUDI PAVŠIČ Iz derbija Sovodnje-Juventina S M V derbiju 3. amaterske lige na Goriškem so Sovodenjci že v 3. minuti prostoim strelom (na sliki) Florenina povedli proti Štandrežcem, ki pa so drugem polčasu z Medeotom vendarle izenačili naši nogometaši v mladinskih ligah naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih NA GORIŠKEM V zadnjem za vrtljaju mladinskih Prvenstev na Goriškem smo zabeležili no zmago (Juventina začetniki) in poraza (Mladost začetniki in So-pdnje naraščajniki). Cicibani Mlado-i so tokrat počivali. NARAŠČAJNIKI t^adese — Sovodnje 6:1 SOVODNJE:‘Contin, Lakovič, Hme-*’,?■ Černič, Lopresti, Tomšič, Lati enYJč’ Frandolič, S. Černič, Argen-tln- Gulin. STRELEC za Sovodnje : S. Černič, c ,ePrav so Sovodenjci zaigrali bolje j l. na prejšnjih srečanjih, so v Granit, U "°živeli visok poraz, ki pa si ga mači za'služih. Dejstvo je, da so do-segp^ v uv°dnem delu tekme do-nagJl dva zadetka, kar je spravilo Kli u ^ena slovenske naraščajnike, kai. ^mu velja povedati, da so s pri-nan n° 'gro Sovodenjci opravili korak ‘>reJ. in to je vsekakor pomembno nadaljevanje prvenstva. (A. C.) rj, I 7. KOLA : Italcantieri - Tur-de^0 tonchi - Mariano 0:1, Gra-1n. Sovodnje 6:1, Corno - Medea 2a ’ ^heris - Cormonese 0:1, Staran-<5 ao.' San- Lorenzo 3:0, Vermegliano -in, co KR Tomana - Isonzo 3:1. EST V ICA: Mariano 12, Sun Marco no n°?° in Staranzano 10, Vermcglia-ne ’ Gradese, Pieris, Medea, Cormo-6 T ln. Isonzo 8, Ronchi in Turriaco nje grr*ana 4, Italcantieri 2, Sovod- 'I',VTia!f:DNJE K0L0: Sovodnje - ZAČETNIKI MrSt " Italcantieri 0:5 (0:3) let qTD0ST: D- Gergolet, A. Gergo Lai,, .?cai’ Colja, Zampar, Peteani, K^Vetta’ A- Ltìk°vi6, A. De čj^ji^dabski začetniki so na doma-žiškern Oživeli pekoč poraz proti tr-svoiih Ralcantieriju, ki je imel v igraice Vrstah za leto, dve starejše treba11*3 negativnemu rezultatu pa je še kap1-^1’ da 80 Doberdobci igruli neSDnr n°bro, vsaj dokler niso zaradi dveh az.umov v obrambi prejeli prvih odnHZadetkov- Odtlej so se domačini V želii Ha naHnlm-aHiin ivtmh- .Jcno T želji, da nadoknadijo izgub-kkorUei . ntieri je položaj spretno d obšit,?1* ln že trikrat zatresel dober- yko mrežo. Mladjem kolu bodo začetniki nedp]:„ 'Brali v Tržiču, in sicer v bam k -f3 R30 proti San Polu. Cici-Sobotr, askega društva pa se bodo v Pomerili v Turjaku ob 15. uri. Drugi zaporedni uspeh Jadrana Parco IZIDI 8. KOLA: Juventina - Sanroc-chese 1:0, Tomana Parna (ni rezultata), Azzurra - Cormonese 7:1, Au-dax - Lucinico 2:0. LESTVICA: Azzurra 11, Audax 10, Juventina in Tomana 8, Lucinico in Mossa 6, Farra 4, Sanrocchese in Cor-morbose 3. NASLEDNJE KOLO: Juventina počiva. Zaostalo tekmo Lucinico - Juventina bodo odigrali 25. novembra, ob 9.15. Koristni stiki med Goricama Uslužbenci občin Nova Gorica in Gorice so navezah stike tudi na športnem področju. Priredili so tekmovanja v košarki, namiznem tenisu, odbojki in v balinanju. V košarki je zmagala ekipa iz Gorice, v namiznem tenisu in odbojki je bilo boljše moštvo iz Nove Gorice, v balinanju pa je bil rezultat neodločen. Ob zadnjem srečanju so se zbrali na skupno slovesnost člani vseh ekip in tudi drugi uslužbenci obeh občin. Podeljene so bile spominske kolajne, v sproščenem vzdušju pa je bilo izrečenih veliko želja za nadaljnje sodelovanje med u-službenci občinskih uprav v Novi Gorici in Gorici. Združena košarkarska ekipa Jadran Parco je izbojevala drugo zaporedno zmago v kadetskem prvenstvu. Čeprav so Rasenijevi fantje tudi tokrat odpravili svojega tekmeca z dokajšnjo razliko, je vendar vredno omeniti, da so jim košarkarji Scoglietta večji del tekme nudili dober odpor. To naj bi pomenilo, da so tudi v taki konkurenci možna presenečenja in da se katerakoli vrsta podcenjevanja nasprotnikov lahko maščuje. V prihodnjem kolu Do Jadran Parco počival. V mladinskem prvenstvu je v preteklem kolu slavilo le »B moštvo« Kon-tovela Electronic Shop, ki je premagalo openski Polet. Bor je doma klonil proti Ferroviariu. Borovci so prikazali slabo igro, čeprav jim v delno opravičilo lahko štejemo odsotnost Pregarca in Volka, ki sta igrala s članskim moštvom. V nedeljo bo na stadionu »Prvi maj« zelo zanimivo srečanje med Borom in Kontovclom Electronic Shop B. Ob popolnosti obeh ekip ta tekma veliko obeta. Mladinci Poleta se bodo doma pomorih z Barcolano. V prvenstvih naraščajnikov in deč- kov pa stvari zaenkrat ne tečejo zadovoljivo. Razen Kontovela, ki bi moral kolikor toliko uspešno nastopati med naraščajniki, so naša ostala moštva doslej igrala zelo pod pričakovanji. Upati je, da bomo kmalu lahko drugače in bolj razveseljivo poročali tudi o teh tekmovalnih kategorijah. Naslednje tekme naših mladinskih e-kip: MLADINCI — 18. 11. ob 11.00 v Repnu: Polet - Barcolana ; 18.-11. ob 15.00 na stadionu »Prvi maj«: Bor -Kontovel Electronic Shop B. NARAŠČAJNIKI: 17. 11. ob 15.00 na Kontovelu : Kontovel Electronic Shop -In ter Milje; 18. 11. ob 8.30 v Mira-marskem drevoredu : Ferroviario - Bor; 18. 11. ob 11.00 na Opčinah: Polet - Don Bosco. DEČKI: danes ob 17.30 v Nabrežini: Sokol - Libertas ; 17. 11. ob 15.30 na stadionu »Prvi maj«: Bor - Alabarda. (Cancia) Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze je za dve koli izklju- čila tudi Edoarda Ligottija (Primorje) v prvenstvu začetnikov. Derbi Sežancem Kraški zidar — Koper 97:80 (47:40) KRAŠKI ZIDAR: Brezec 33 (8:6), Šubič 1 ((2:1), Mervič 1 (3:1), Strnad 22 (6:6), Žiberna 17 (11:10), Čuk 6 (5:4), Počkaj 17 (5:5). V 3. kolu slovenske košarkarske lige je Kraški zidar povsem zasluženo premagal Koprčane. Tudi ljubitelji košarke so prišli na svoj račun. Moštvi sta sicer igrali dokaj grobo, o čemer pričajo tudi osebne napake (Kraški zidar 29, Koper 31). V prvem delu so se gostje vse do 17. minute enakovredno upirali, nakar so domačini z nekaterimi dobrimi akcijami povedli. V drugem delu so s koši Brezca in Strnada, ki je bil najboljši igralec srečanja, ter s hitro igro vodstvo še povečali in zasluženo osvojih dragoceni točki. (Mirjam Trampuš) obvestila Podelili priznanja zaslužnim goričkim športnim delavcem ŠD SOKOL — MINIODBOJKA obvešča, da so treningi ob torkih in petkih od 14.30 do 16. ure v nabrežin-ski telovadnici. Vabljena so dekleta letnika 1973 in mlajša. Jamarski odsek SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za vse, ki so dopolnili 18 let. Zbirališče v sredo, 21. t.m., ob 16. uri v dolinski telovadnici. Vabljeni! ŠD MLADINA smučarski odsek organizira Z1MOVA-NJE v Kranjski gori od 29. decembra ’84 do 5. januarja 1985. Vpisovanje od danes, 15. t. m., do sobote, 24. t. m., v Domu A. Sirk v Križu vsak dan od 18. do 21. ure. Interesenti naj pohitijo, ker je število prostorov omejeno. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK SZ BOR vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v telovadnici na liceju »Prešeren«. ŠD MLADINA smučarski odsek priredi sejem nove in rabljene smučarske opreme v Domu A. Sirk v Križu v nedeljo, 18. t. m., od 10. do 21. ure, v ponedeljek, 19. t. m., in v torek, 20. t. m., od 15. do 21. ure. Vabljeni! DANES V GORICI 0 sodelovanju med obmejnimi deželami Na sedežu Italijanskega olimpijskega odbora v Gorici bo danes srečanje, ki ga je pripravil CONI s predstavniki telesnokulturnih organizacij iz Slovenije. Pobuda spada v okvir prizadevanj, da bi na tem področju tudi v bodoče priredili vrsto mednarodnih športnih manifestacij med sosednjimi. deželami Furlanijo - Juhjsko krajino, Slovenijo in Koroško. Na srečanju se bodo podrobno domenili o nekaterih prireditvah, ki jih nameravajo organizirati v tej sezoni. Prav je, da v okviru tega sodelovanja vidno vlogo odigra Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ld se bo udeležilo današnjega sestanka. Ob prisotnosti velikega števila oblasti je bila v nedeljo na goriški pokrajini slovesnost ob podeljevanju priznanj zaslužnim športnim delavcem, ki jo je pripravilo društvo športnih veteranov. Na letošnji manifestaciji, ki je že 15. po vrsti, so priznanja za svoje dolgoletno delovanje na telesnokulturnem področju dobili: Emilia Braida, Mario Morassi, Leonardo Cristiani, Sergio Cumar, Bruno Bolzicco, Edy de Lei-temburg, Salvatore Quinto, Arrigo Marri, Renato Valenti, Beniamino Bo-nazza, Manlio Lippa, Antonio Luisa, Dorando Gandi n, Nicolo de Marchi, Fiore Tofful, Giuseppe Pappale tira, Giuseppe Verdoliva, Aldo Rosa, Jožef Vrtovec, Alice Gulin, Mario Borghes, Lucio Matatin, Franco Colombo. Posebna priznanja pa so dali še športnemu združenju Olympia, družini Zut- tion iz Gradišča, Giordanu Pellicani ju (nagrada Ferruccio Tabaj) ter društvu goriških handikapirancev. Borovci pri Leku Rekreacijski odsek Bora je v nedeljo gostoval pri rekreativcih ljubljan ske tovarne Lek, proti katerimi je odigral tri tekme. Tržačani so bili v končnem obračunu boljši od Ljubljančanov, saj so zmagali tuko v ženskii (2:1), kot moški odbojki (2:0), medtem ko so morali tekmo v moški košarki predati z rezultatom 54:40. Pred tekmovalnim delom sporeda so si borovci ogledali Muzej revolucije, po tekmah pa so se udeležili skupno z gostitelji skupnega kosila, Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120.000 lir V SFRJ številka 20.00 din, naročnino za zasebnike mesečno 180 00, letno 1800 00 din. za orga-nizaciie in podietio mesečno 250 00, letno 2 500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kordelieva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 ■ Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio prt oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski dnevnik 15. novembra 1984 TRST Ul. Montecchi 8 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Seme« l/daja m tiska H ZTT Trst ClankiRanaks zveze Cwopwmh zeWWkov FIEG Ob nedavnem umoru nacističnega sodnika Paula Reimersa Michael Kiihncn in Arndt Heinz Marx se na francoskem sodišču takole zagovarjala proti otožbi neonacizma (Telefoto AP) Usoda včasih ubere bližnjico BONN — Dogaja se sicer redko, a usoda včasih ubere bližnjico. Drugače si je težko razložiti samomor, ki ga je v ponedeljek v Bremenu izvršil Paul Reimers, sodnik »hitlerjevskega ljudskega sodišča«, eden tistih, ki so s svojimi obsodbami skušali prikriti nacistična grozodejstva v zadnji vojni. Njemu ni sodil zakon, sodil si je sam. Ob takih dogodkih se človek vprašuje, zakaj je sodstvo tako počasno in neuspešno ravno tedaj, ko gre najbolj za nohte? Reimers še po 40 letih ni imel dovolj poguma pogledati resnici v oči. Kaj pa drugi? Tačas leče sodna preiskava o zločinski preteklosti 37 drugih sodnikov hitlerjevskega ljudskega sodišča. Vojni zločini ne zastarevajo — a starajo se ljudje. Hitlerjevi sodniki so danes stari 75 do 91 let in potekla so desetletja od njihovih krvavih sodb »v imenu ljudstva«, zob časa pa je načel celo dokaze, ki se z vse večjo težavo gnetejo skozi ozko grlo »pravne doslednosti«. V letih od 1941 do 1945 ta nacistična sodišča niso bila redna in to dejstvo krepi pravno osnovo za sodni pregon, a iz dneva v dan, iz leta v leto se krčijo možnosti, da bi krivce izsledili ter jim dokazali zločine. To so kajpak prav dobro vedeli že pred 10, 20 in več leti, ko je bilo dokazno gradivo še sveže. Ni se še poleglo ogorčenje zaradi zadnje sodne groteske v Heidelbergu, kjer je sodišče pred nedavnim oprostilo Clemensa Druschkeja, znanega pod imenom «Eich-man Slovenije«, bojda zaradi pomanjkanja dokazov. Dru schke tli ubijal v sodniški togi, temveč v esesovski uniformi, A v obeh primerih gre za mučno sodno zavlačevanje in neučinkovitost, saj ni bil doslej obsojen še noben sodnik proslulega sodišča in edini, ki ga je roka pravice zgrabila za vrat že betežnega, je storil samomor. Tudi Belgijci razpravljajo o evtanaziji BRUSELJ — Je prav, da neozdravljivemu bolniku, ki trpi, olajšamo muke in mu iz usmiljenja pospešimo smrt? Evtanazija je kočljiv problem, ki že od nekdaj buri duhove in razdvaja družbo. O njem teče zapletena razprava v Italiji pa tudi drugje po svetu in celo katoliška Cerkev si ni edina, kako vprašanje obravnavati. Z njim so se ravno v zadnjem času prvič javno spopadli tudi Belgijci, ki se ubadajo z vsebino dveh ustreznih parlamentarnih predlogov za uvedbo po eni strani tako imenovane pasivne, po drugi strani pa aktivne evtanazije. Zakonska osnutka sta predložila senatorja Roland Gilè, ki je član frankofonske demokratske zveze, in Edgard Oss, ki pripada socialistični stranki. Prvi se zavzema za odpravo zakonskega člena, ki predvideva sodni pregon za primer, da zdravnik z namernim prenehanjem terapije pospeši bolnikovo smrt. Gre za pasivno evtanazijo, za katero je odgovoren zdravnik sam, ki se po lastni uvidevnosti odloči za nadaljevanje ali pa prekinitev zdravljenja. Takšno obliko evtanazije je na nedavnem simpoziju v Nici zagovarjal tudi svetovno znani francoski zdravnik Schwarzenberg. SenatorJ Gilè je svoj predlog izdelal ob zaslombi vsedržavnega Združenja za zagotovitev dostojanstvene smrti in pravi, da je njegova pobuda tudi v skladu z belgijskim kodeksom o zdravniški etiki, a poleg tega jo utemeljuje še s svoječasno izjavo papeža Pija XII., ki pooblašča zdravnika, da olajša pacientu muke. Senator uživa tudi podporo glavnega tajnika Združenja zdravnikov Vinnena, ki zagovarja stališče, da ima zdravnik pravico olajšati bolniku muke s skrajšanjem terapije. Senator Oss pa kot privrženec aktivne evtanazije dopušča samemu pacientu, da se izreče za ali proti nadaljnjemu zdravljenju ; če pa bolnik psihično ali fizično za to ni sposoben, gre ta pravica njegovi družini. Socialistični parlamentarec razen tega trdi, da je zdravnik v primeru klinične smrti celo dolžan prekiniti terapijo. Oba predloga sta izzvala v belgijski javnosti živo diskusijo in seveda temu ustrezno različnost gledišč, toda takojšnja odločna in načelna zavrnitev kakršne koli oblike evtanazije je prišla zaenkrat samo iz vrst katoliške Cerkve, ki pospešitev bolnikove smrti iz usmiljenja označuje kot zakonit zločin. Nad senatorskima osnutkoma pa niso navdušeni niti sami zdravniki. Mimo dejstva, da se eni opredeljujejo lahko za in drugi proti evtanaziji, prav vsi zavračajo možnost, da jim takšno ravnanje zakonsko vsilijo, in menijo, da mora vsa zadeva ostati stvar osebne presoje. Zagovorniki evtanazije so vsekakor zadovoljni že s samo okoliščino, da je vprašanje sploh moglo najti pot v parlament. Kitajska proti kriminalu PEKING — Kitajska je znana po kampanjski politiki, posebno v prejšnjih desetletjih, ko so na takšen način preganjali mrčes, vrabce itd. Tokrat so se, najbrž povsem upravičeno, lotili preganjanja kriminala. V tej kampanji so po besedah glasnika policije zabeležili pomembne uspehe. Ob tej priložnosti je Wang Jingrong izjavil, da na Kitajskem ni političnih pripornikov in niti »disidentov«, ampak samo zaprti protirevolucionarji. Wang Jingrong je hotel s tem odgovoriti na trditve Amnesty international, da kitajske oblasti političnim zapornikom v delovnih taboriščih ne dajejo dovolj pravnih jamstev. Po podatkiv policije se je število kriminalnih dejanj od avgusta 1983. leta do letos zmanjšala od 0,8 na 0,5 od sto, kar bi pomenilo, da je od 800.000 padlo na 500.000. Da bi zavarovali skupno imetje so državljani prijavili 1.7 milijona oseb, od katerih so jih 70.000 aretirali. Sodijo, da so s strelom iz revolverja v tilnik (takšna je uradna kitajska smrt) ubili od 5 do 10 tisoč kriminalcev. Ropali in posiljevali Otroci žrtve monsunov NEW DELHI — Zaradi deževja, ki spremlja monsune, umre v Indiji vsako leto veliko otrok. Letošnje število žrtev pa je bilo v Bangladešu še večje kot običajno. Po podatkih UNICEF je v tem letnem času izgubilo življenje 700 otrok. Po trditvam indijskega ministra za vzgojo predstavlja monsunsko deževje nepopisno nesrečo za kakšnih sedem milijonov indijskih otrok, ki njene posledice občutijo vse življenje. O troci najbolj nežnih let utonejo ali umirajo zaradi pitja okužene vode. Zelo veliko jih pičijo strupene kače, ki se skušajo rešiti pred poplavami. Medtem ko ta nesreča lahko doleti tudi odrasle, je umrljivost zaradi kačjega pika pri otrokih zelo visoka, ker proti njemu niso odporni. Tako so se nad voziloma premogovne družbe Hicklcton v ponedeljek znesli razjarjeni angleški stavkajoči delavci. (AP) RIM — Z bliskovito akcijo, ki je stekla istočasno v Rimu, Latini, Turinu, Alessandrii in Mantovi, so karabinjerji včeraj ponoči aretirali trideset članov zloglasne roparske tolpe' »arancia meccanica«, poimenovane po istoimenskem filmu o nasilju zadnjih desetih let v Ameriki. Hudodelci so v letih 1979-1983 izpeljali v Rimu nad 700 ropov v vilah in stanovanjih industrijcev, odvetnikov, igralcev, politikov, časnikarjev, sodnikov, politikov in pripadnikov višje buržoazije, večkrat pa tudi posilili ženske, ki so iih zalotili doma. Tolpo sta vodila bivši policaj Agostino Ranetta in Maurizio Verbena, ki ga vidimo na sliki. Letalo treščilo v grič: 9 žrtev LONDON — Zaradi neurja je včeraj treščilo v grič pri Jevingtonu v Sussexu turistično letalo z devetimi osebami. Nesreče ni preživel nihče. Poleg pilota so se ubili štirje ugledni irski časnikarji in štirje znani lastniki restavracij iz Dublina, med njimi Italijan Arrigo Chicchi. Namenjeni s. bili v Pariz po buteljke znamenitega francoskega vina beaujolais, ki vsako leto v tem času sproži med angleškimi in irskimi gostinci tekmovanje, kdo bo z njim prvi postregel sladokuscem. Predsednik irske vlade Fitzgerald je izjavil, da je nesreča odprla globoko vrzel v časnikarskem stanu. RISE: VALTER VALEN^ PO IVANU RIBIČU PRIREDIL Li KALA 26. 76. Kala ni več prevračala kamnov, da bi se nasitila s črvi. Ko je naslednjega dne presenetila zajca v spanju, so ji zobje sami od sebe hlastnili po njem. Tudi zajec je postal v hipu to, kar ji je bila prejšnji dan srna: nuja njenega obstoja. Kalina nrav e bila z vsakim dnem bogatejša izkušenj, da se more hraniti tudi brez človeka. Ubijala je. S poginom drugih življenj je reševala svoje. Spomin na čredo in na gospodarje je bil od smrti do smrti manj živ, postajal je moten in daljen. Toda nekega večera se je spet vrnil... 78. Kala je legla v travo, dokler se je ni znov polastila želja po ljudeh. Pozabila je na slabe 1 kušnje. Spustila se je po pobočju. Partizan je pazil bližajočo se Kalo. »Glej — vojaški pes. *-nami vohlja, satan!« Drugi ga je trdno prijel- * ponorel? Ne streljaj — takoj bi imeli patruljo vratu ...« V temi je šklocnil zapirač sklopneS^ noža. V Kali je vzkipela radost nad srečanjern ljudmi. Zacvilila je in burno pozdravljajoč proti ljudem. Toda ni je zgrabila roka za kožuh v plečih jo je zaskelela pekoča bolečina. 77. Možje so obstali, poslušali v noč, potem pa stopili skupaj. »Dober vodič si, Krel,« je zamrmral eden od njih. »Kako pa bi mogel zaiti — doma?« se j.e v t6m' šepetaje nasmehnil Krel. »Niste prvi, ki jih vodim tja čez!« Videl si — vse zeleno jih je v dolini,« je rekel komandir. »2e jutri se utegne pričeti hajka. In če ne pridemo ob pravem času do naših, bomo--------« »Ne skrbi — pridemo!« mu je segel v besedo Krel. »Sam pogledam najprej, ali je varno. Odpočijta si. Tu sta varna.« Krel se je utrnil v temo.